Renzi prestal prvo preizkušnjo v senatu V Novi Gorici uprizoritev Hura, Nosferatu Olimpijska bakla v Doberdobu Šumov Slow Fast JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 217 (21.454) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 18. SEPTEMBRA 2015 šepet ulice Montecchi A 10, 11 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 509 18 Včeraj učenci, danes profesorji Dušan Udovič »Šola rekordov«, bi lahko poimenovali špetrsko dvojezično šolo, ki se tudi na začetku letošnjega šolskega leta ni izneverila tradiciji, s tem, da je domači in širši javnosti postregla s podatki o naraščajočem številu vpisov. Sodeč po tem, kako se številčno krepi šola, bi lahko površen opazovalec presodil, da se Benečani množijo kot zajci. Seveda ni tako, žal je obratno. Zaskrbeti nas mora vsakokrat, ko vzamemo v roke ažur-nirane podatke o demografskem stanju v beneških občinah, ki doživljajo enako usodo kot drugi gorati predeli. Toda šola kljub vsemu uspeva in napreduje, ne glede na težave, na katere je naletela, odkar je bila zaradi obnove šolskega poslopja prisiljena delovati v začasnih prostorih. Tega je že pet let, kar je za tako ustanovo neskončno dolgo. Težave pa so spodbudile šolsko osebje, starše in učence k vztrajni aktivnosti, da se problem prostorov čim prej reši, ob šoli je nastalo pravo ljudsko gibanje, ki je pritisnilo na pristojne. Vse to v dokaz visoke stopnje zavesti o tem, kaj pomeni kakovostna šola za Nadiške doline in širše območje. Ob začetku letošnjega šolskega leta pa je nedvomno še najbolj spodbuden podatek, da se v svojo nekdanjo šolo vračajo nekateri bivši učenci, tokrat v vlogi profesorjev. Boljšega znaka vitalnosti in dokaza o upehu si špetrska šola res ne bi mogla želeti. Investicija vanjo se očitno obrestuje. BEGUNSKA KRIZA - Na Hrvaškem jih je 9000, a želijo nadaljevati pot Prvi begunci prišli na mejo s Slovenijo Zapore meja ovirajo, a ne zaustavljajo toka TRST - Borzni trg Od danes 2. Slofest BENEČIJA - Začetek pouka na dvojezični šoli V Špetru še več otrok ŠPETER - Dvojezična šola v Benečiji, ki je prav v prejšnjem šolskem letu slavila tridesetletnico delovanja, je letos zabeležila nov rekord vpisov. Kot je ob začetku šolskega leta povedala ravnateljica Sonja Klanjšček, jo letos obiskuje 275 otrok, deset več kot lani. Špetrski župan Mariano Zufferli je medtem zastopnike slovenskih krovnih organizacij SKGZ in SSO seznanil s potekom obnovitvenih del na šolskih stavbah, ki še kar dobro obetajo. Dvojezična šola že peto šolsko leto zapored začenja s svojimi dejavnostmi na različnih lokacijah, potem ko je morala marca 2010 iz varnostnih razlogov zapustiti stari sedež v Špetru, ker stavba ni odgovarjala protipotresnim normam. ZAGREB - Val beguncev je po zaprtju madžarske meje včeraj preplavil Hrvaško. Med državami, ki so poostrile nadzor na mejah, da bi ublažile val beguncev, namenjenih v Nemčijo in na Švedsko, je tudi Slovenija. Na Hrvaško je iz Srbije od srede prišlo 8900 migrantov, ki pa ne nameravajo ostati na Hrvaškem. Predsednik hrvaške vlade Zoran Mila-novic je napovedal, da bodo migrante napotili v države schengenskega območja, predvsem na Madžarsko in v Slovenijo. Nekateri begunci, ki so bili nameščeni v sprejemnem centru v Zagrebu, so se odpravili peš proti Sloveniji. Prva skupina je včeraj že prišla mejni prehod Obrežje. Na železniško postajo v Do-bovi pa je sinoči prispel vlak, na katerem je približno 300 beguncev, od teh jih je 150 brez ustreznih dokumentov. Na 2. strani TRST - Posvet Dežela vztraja pri železnici Trst-Koper TRST - Železniška povezava med Trstom in Koprom bi koristila obema mestoma, predvsem pa pristaniščema. V to je trdno prepričana predsednica Furlani-je-Julijske krajine Debora Serracchiani, ki je željo po takšni povezavi posredovala pooblaščenemu upravitelju italijanskih železnic Micheleju Elii. Predsednica je priznala, da omenjeni načrt predvsem stvar politike in obenem izbir Slovenije, »s katero smo o tem že vzpostavili dialog.« O železniški povezavi med Trstom in Koprom se govori že dosti časa. Na 4. strani TRST - Z matinejo, posvečeno italijanskim in slovenskim šolarjem, bo danes ob 9. uri stekel letošnji Slofest. Uradno odprtje pa bo ob 20. uri, ko pod šotorom na Borznem trgu pričakujejo tudi dva slovenska ministra. Do nedelje se bo v mestnem središču zvrstil bogat spored dogodkov za vse okuse in starosti. Na 8. in 9. strani Praprot: Občina hoče zamrzniti anteno Na 4. strani Slovenca pomagata škofijski Karitas Na 5. strani Trst: predstavitev Katedre sv. Justa Na 5. strani V Gorici je treba počastiti še 227 borcev Na 14. strani Atletinji Bora z deželnim naslovom Na 18. strani GORICA - Poulični praznik Okusi na meji vse bolj čezmejni in bogati 1 nte „ 2 Četrtek, 17. septembra 2015 ITALIJA, SVET / begunska kriza - Milanovic jih namerava napotiti v Slovenijo in Madžarsko Begunci preplavili Hrvaško, a želijo nadaljevati pot ZAGREB - Val beguncev je po zaprtju madžarske meje včeraj preplavil Hrvaško. Med državami, ki so se odločile za poostren nadzor na svojih mejah, da bi ublažile val beguncev, namenjenih v Nemčijo in na Švedsko, je tudi Slovenija. Hrvaška je že sporočila, da je zapolnila svoje zmogljivosti za namestitev beguncev, prvi so se že odpravili proti Sloveniji. Na Hrvaško 9000 beguncev Na Hrvaško je iz Srbije od srede prišlo 8900 migrantov, ki pa ne nameravajo ostati na Hrvaškem. Največ imigrantov so zabeležili na železniški postaji v Tovarniku na meji s Srbijo. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojič ni želel ugibati, koliko beguncev lahko Hrvaška še pričakuje iz Srbije in Makedonije, je pa povedal, da je država zapolnila svoje zmogljivosti za namestitev beguncev in da je o tem obvestila EU in UNHCR. Begunce nameravajo z vlaki in avtobusi namestiti v sprejemne centre na različnih koncih države, v sprejem beguncev pa se je vključila tudi hrvaška vojska, ki pripravlja šotorska naselja na vzhodu države. Med drugim so v Čepinu nedaleč od Osijeka za begunce odprli zapuščeno psihiatrično bolnišnico, gasilci v Zagrebu pripravljajo namestitev za begunce v prostorih zagrebškega velesejma. Prebivalci hrvaških občin ob meji s Srbijo, Tovarnik in Lovas so zaskrbljeni zaradi prihoda vse večjega števila migrantov. Pravijo, da so občutljivi na begunsko krizo, ker so tudi sami šli skozi tragedijo pregnancev med vojno na Hrvaškem, a so poudarili, da so njihove kapacitete za sprejem ljudi zelo skromne. Iz hrvaškega Rdečega križa so sporočili, da so večinoma razdelili zaloge hrane, vode, higienskega in sanitetnega materiala, ki so jih pripravili za prvi val beguncev. Zdaj pričakujejo še pomoč iz državnih blagovnih rezerv. Na ministrstvu za gospodarstvo pa so ponovili, da imajo zaloge za oskrbo in namestitev za še 15.000 beguncev, ki bodo v zidanih objektih, kot tudi opremo za dodatnih 9000 ljudi v šotorskih naseljih. Potrdili so tudi, da imajo hrane za 50.000 ljudi za najmanj mesec dni. Hrvaška vlada je ustanovila štab za koordinacijo dejavnosti glede prihoda begun- gospodarstvo Federal Reserve V • • • V I včeraj ni zvišala obrestne mere WASHINGTON - Ameriška centralna banka je sinoči odločila, da še ne bo zvišala obrestne mere. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) ni dvignil obrestnih mer že sedem let, od decembra 2008 pa je ključna obrestna mera, po kateri si banke čez noč posojajo denar, med 0 in 0,25 odstotka. Mnogi analitiki so pričakovali, da se bo centralna banka odločila za zvišanje, ki ga je že večkrat napovedala in bi bilo tudi utemeljeno spričo krepitve ameriškega gospodarstva. Očitno je prevladala previdnost zaradi znakov krize zlasti na Kitajskem in v Braziliji in splošne upočasnitve svetovne gospodarske rasti. Zelo verjetno pa je, da bo do zvišanja prišlo konec oktobra ali kvečjemu decembra. Po odločitvi FOMC so se tečaji delnic v ZDA rahlo povišali, dolar pa je v menjavi z evrom izgubil odstotek. Prvi sirski migranti na hrvaški meji s Slovenijo pri Obrežju rtv slo cev s sedežem blizu Vinkovcev. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič pa je v Pulju ocenila, da je od srede na Hrvaško nenadzorovano prišlo preveč beguncev in je zahtevala krepitev nadzora meje. Predsednik hrvaške vlade Zoran Mi-lanovič je včeraj v Splitu napovedal, da bodo migrante, ki so prišli na Hrvaško iz Srbije, napotili v države schengenskega območja, predvsem na Madžarsko in v Slovenijo. Medtem je največja opozicijska stranka HDZ zahtevala od vlade, naj začasno zapre mejo s Srbijo. Več vstopov v Nemčijo Povečanje števila beguncev, kljub uvedbi nadzora na mejah, beležijo tudi v Nemčiji. Nemška policija je tako včeraj zabeležila 9100 nezakonitih vstopov v državo. Dan prej jih je bilo 6000. Skoraj vsi begunci so prišli iz Avstrije. Okoli 2000jih je prišlo z vlaki, ostali pa prek cest in peš. Nemčija je poostren nadzor na meji začela izvajati v nedeljo, in to na meji z Avstrijo, uvedla pa bo tudi nadzor na meji s Češko. Je pa včeraj v skladu z dvostranskim dogovorom med Avstrijo in Slovaško v začasni sprejemni center v Gabčikovu na jugu Slovaške začasno prispelo prvih 18 sirskih beguncev, ki so za azil zaprosili v Av- striji in bodo na Slovaškem le začasno, dokler jim Avstrija ne podeli pravice do azila. Avstrija od včeraj izvaja nadzor na meji z Madžarsko in Slovenijo skupno na skupno 12 mejnih prehodih. Na Gradiščanskem za razliko od minulih tednov skorajda ni prispel noben begunec več. Prvi begunci že v Sloveniji V zvezi z begunsko problematiko se je včeraj avstrijski kancler Werner Faymann sestal s slovenskim premierjem Mirom Ce-rarjem, pred tem pa tudi s hrvaškim pre-mierjem Zoranom Milanovičem. Pozvali so k hitri rešitvi na ravni EU. Z včerajšnjim dnem je začasen nadzor na meji z Madžarsko uvedla tudi Slovenija. Nekateri begunci, ki so bili nameščeni v sprejemnem centru v Zagrebu, so novinarjem povedali, da bodo nadaljevali pot proti drugim evropskim državam in so se odpravili peš proti Sloveniji. Včeraj popoldne je prva skupina že dosegla mejni prehod Obrežje in je čakala na vstop v Slovenijo. Na železniško postajo v Dobovi je nekaj po 19. uri prispel vlak s približno 300 begunci. Begunci so na vlak, ki vozi med Beogradom in Ljubljano, vstopili v Zagrebu. Prišli so do Dobove, kjer so vagone z begunci odklopili. Med njimi jih 150 nima ustreznih dokumentov za vstop v Slovenijo in so jih tako do zaključka redakcije zadržali v zaklenjenih vagonih. Orban gradi ograje Madžarski premier Viktor Orban pa je napovedal, da bo Madžarska po postavitvi 175-kilometrov dolge žičnate ograje na meji s Srbijo, postavila ograjo tudi na meji s Hrvaško. Medtem je Bolgarija začela na svoji meji s Turčijo na jugovzhodu države nameščati do 1000 vojakov, s čimer želi po okrepljenem pritisku migrantov na mejo, ki je deloma že zaprta z ograjo, to še okrepiti. Na turški strani meje že tretji dan ostaja več sto migrantov. Obramboslovec Klemen Grošelj je v zvezi z dogajanjem za STA pojasnil, da je v EU pričakovati vzpostavitev koridorjev za varen prehod beguncev prek nekaterih držav unije v njihove ciljne destinacije. Poudarja, da smo glede begunske krize v Evropi trenutno v fazi kriznega upravljanja, nakar bo potrebna dolgoročnejša rešitev. Evropski komisar za migracije Dimi-tris Avramopulos je v Budimpešti kritiziral madžarske oblasti zaradi zaprtja meje s Srbijo. Z Madžarsko so si po njegovih besedah sicer enotni, da je treba meje EU zaščititi, "nismo pa vedno enotni glede sredstev", je dejal in pozval k pomoči sirskim beguncem. Evropske institucije Evropski parlament pa je na izrednem glasovanju v Bruslju podprl predlog Evropske komisije za premestitev 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po drugih članicah EU. Zaradi zaostrovanja begunske krize bo naslednji teden v sredo v Bruslju izredno zasedanje voditeljev članic EU, na katerem bodo skušali doseči težaven dogovor s članicami. Komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn pa je včeraj izjavil, da Zahodni Balkan ne sme postati parkirišče ali nikogaršnja zemlja za begunce. Okrcal je 26 članic unije, ki še niso prispevale v sklad za Sirijo in sosednje države, medtem ko vseskozi pravijo, da je treba storiti več. Doslej sta v sklad prispevali le Nemčija in Italija. italija - Burna razprava o reformah Za Grassa senat nikakor ni muzej Vladna večina prestala prvo oviro RIM - Vladna večina je včeraj v senatni skupščini prestala prvo oviro na poti dokončne odobritve institucionalnih reform, med katerimi prednjači preustroj senata. Skupščina je z 171 glasovi zavrnila stališče parlamentarcev opozicije, ki ocenjujejo, da je reforma v nasprotju z ustavno ureditvijo. To mnenje deli 88 senatorjev Forza Italia, Gibanja 5 zvezd, Severne lige in SEL. Če bo med razpravo prevladalo takšno razmerje sil, bo reforma zanesljivo odobrena, do takrat pa se lahko zgodi še marsikaj. Predsednik senata Pietro Gras-so je tudi včeraj dal vedeti, da ne misli odstopati od svojih pooblastil in da bo dosledno spoštoval poslovnik zgornjega doma parlamenta. Grasso se je sicer izognil neposredni polemiki z Renzijevo vlado, povedal pa je, da senat ni muzej in da je treba zakone in pravila spoštovati v vsakem primeru. Nekatera občila so v prejšnjih dneh poročala o pritiskih vlade Predsednik senata Pietro Grasso na predsednika senata glede poteka soočenja o reformah, ki bo zelo pomemben preizkusni kamen za Demokratsko stranko. Gre za na videz proceduralna vprašanja, ki pa so dobila politične razsežnosti. Včerajšnje zasedanje senatnega Številne žrtve bombnih napadov v Bagdadu BAGDAD - V dveh ločenih bombnih napadih med jutranjo prometno konico v Bagdadu je bilo včeraj ubitih najmanj 25 ljudi, še 120 pa je bilo ranjenih. Do napadov je prišlo v večinoma šiitskih predelih mesta. Odgovornost za napad dveh samomorilskih napadalcev je prevzela skrajna Islamska država. Prva bomba, ki je bila podstavljena v avtomobilu, je eksplodirala v območju Bab al Šardž, kjer so številne trgovine. Umrlo je najmanj 13 ljudi. Zatem se je na trgu al Vatba razstrelil še samomorilski napadalec. Pri tem je bilo ubitih 12 ljudi. Več kot sto mrtvih v eksploziji cisterne v Južnem Sudanu JUBA - V Južnem Sudanu je v sredo zvečer eksplodiral tovornjak cisterna, ki je prevažal nafto, pri čemer je glede na zadnje podatke umrlo več kot 100 ljudi. Britanski BBC piše celo o najmanj 170 smrtnih žrtvah. Množica se je pri tovornjaku zbrala, ko se je ta prevrnil in je iz njega začela iztekati nafta. Ljudje so je poskušali čim več pobrati. Cisterna je nato eksplodirala, pri tem pa je po navedbah tiskovnega predstavnika predsedstva Ateny Wek Atenyya, ki ga navaja BBC, umrlo najmanj 170 ljudi. Pučisti v Burkina Fasu zaprli meje in uvedli policijsko uro OUAGADOUGOU - Predsedniška garda v Burkina Fasu je razglasila, da je izvedla državni udar. Zaprla je tudi meje in uvedla policijsko uro med 19. in 6. uro. Vodenje države je prevzel nekdanji poveljnik gardistov, general Gilbert Diendiere, nekdanja desna roka pred skoraj letom dni odstavljenega predsednika Blaisa Compaoreja. Gardisti, ki naj bi sicer skrbeli za varnost predsednika, so v sredo zajeli začasnega predsednika Michela Kafan-do in premierja Isaaca Zido ter še dva ministra. Zdaj jih zadržujejo v predsedniški palači v Ouagadougouju. Compaore, ki si je prizadeval za podaljšanje svoje 27-letne vladavine, je bil po splošni vstaji odstavljen oktobra lani. Pobegnil je v Slonokoščeno obalo. Zatem je bila imenovana prehodna vlada, ki naj bi vodila državo do volitev. Te so napovedane za 11. oktober. Državni udar je že obsodila Evropska unija in zahtevala takojšnjo izpustitev zajetih voditeljev začasnih oblasti. zbora se je po pričakovanju začelo v precej napetem vzdušju, med kričanjem in protesti parlamentarcev opozicije. To pa ni preprečilo prvega glasovanja, ki je bilo, kot rečeno, za vlado uspešno. Da je reforma skladna z republiško ustavo so ocenili tudi senatorji DS, ki drugače zavračajo pre-ustroj senata in se zavzemajo za vsaj delno direktno izvolitev nove parlamentarne skupščine, ki naj bi po novem izgubila večji del sedanjih zakonodajnih pristojnosti. Reformo bodo po pričakovanju podprli tudi bivši senatorji Forza Italia, ki jih vodi poslanec iz Toska-ne Denis Verdini, nekoč v ožjem krogu zelo tesnih sodelavcev Silvia Ber-lusconija. Gre za dvanajst senatorjev, ki znajo biti odločilni, če bo del senatorjev iz vrst levice DS obrnil hrbet Matteu Renziju. Premier, kot pravijo njegovi sodelavci, še računa na politični dogovor v stranki in torej na odobritev novega senata, kar bi zanj pomenilo velik politični uspeh. I _ ZLATO (999,99 %%) za kg 31.899,27 +399,66 SOD NAFTE (159 litrov) 48,93 $ -1,65 EVRO 1,1312 $ +0,70 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. septembra 2015 valute evro (povprečni tečaj) 17. 9. 16. 9. ameriški dolar 1,1312 1,1228 japonski jen 136,76 135,45 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,112 27,065 danska krona 7,4619 7,4610 britanski fun 0,72865 0,72665 madžarski forint 310,99 311,82 poljski zlot 4,2036 4,1970 romunski lev 4,4253 4,4265 švedska krona 9,3317 9,3251 švicarski frank 1,0950 1,0943 norveška krona 9,3317 9,2385 hrvaška kuna 7,6075 7,5740 ruski rubel 74,5206 73,8232 turška lira 3,4138 3,3706 avstralski dolar 1,5776 1,5677 braziljski real 4,3696 4,3134 kanadski dolar 1,4925 1,4877 kitajski juan 7,2016 7,1531 indijska rupija 74,9420 74,6213 mehiški peso 18,7496 18,6879 južnoafriški rand 15,1419 15,0000 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 17. septembra 2015 3 BENEČIJA - Spodbudni podatki ob začetku šolskega leta Dvojezično šolo obiskuje 275 otrok (deset več kot lani) Špetrski župan Zufferli obvestil SKGZ in SSO o poteku obnovitvenih del ŠPETER - V ponedeljek se je šolsko leto uradno začelo tudi na špetrskem Večstopenjskem dvojezičnem zavodu, kjer je že od prvega dne pravi živ žav. Dvojezična šola, ki je prav v prejšnjem šolskem letu slavila tridesetletnico delovanja, je namreč letos zabeležila nov rekord vpisov. Kot nam je ob začetku šolskega leta povedala ravnateljica Sonja Klanjšček, jo letos obiskuje 275 otrok (deset več kot lani). »V našem vrtcu je letos 101 otrok (lani 95), v osnovni šoli je 115 učencev (enako kot lani), v nižji srednji šoli pa je dijakov letos 59 (lani 55). Vrtec ima eno sekcijo v Sovodnji, ki jo obiskujejo otroci srednje starostne skupine, ki so bili že lani tam, nekaj pa je tudi novih malčkov. V Špetru pa imamo tri sekcije, od najmlajših do srednjih in najstarejših. Didaktične dejavnosti vrtca se odvijajo v špe-trskem dijaškem domu. Tam je tudi nekaj razredov osnovne šole, medtem ko so ostali razredi v prostorih nekdanjega špe-trskega učiteljišča, nižja srednja šola pa še vedno deluje na sedežu gorske skupnosti,« pravi ravnateljica. Kar zadeva učno osebje, pa je zanimiv podatek, da je tudi letos med profesorji nekaj bivših učencev dvojezične šole. »Profesorji, ki so zaposleni v Trstu ali Gorici, ne bi mogli imeti učnih ur še tukaj. Sicer pa je ur na razpolago na splošno malo. Tako smo vzeli v poštev prošnje, ki smo jih prejeli neposredno v našem tajništvu in med temi so bile tudi tiste bivših učencev, ki so se zdaj na šolo vrnili v vlogi profesorja,« je še povedala Klanjščkova, ki je vodenje špetrskega dvojezičnega večstopenjskega zavoda prevzela lani po upokojitvi zgodovinske ravnateljice Žive Gruden. Dvojezična šola že peto šolsko leto zapored začenja s svojimi dejavnost- Malčki na špetrski dvojezični šoli čakajo na začetek pouka nm mi na različnih lokacijah, potem ko je morala marca 2010 iz varnostnih razlogov zapustiti stari sedež v Ažlinski ulici, ker stavba ni odgovarjala protipotresnim normam. Po številnih birokratskih in drugačnih zapletih so stari sedež špetr-ske dvojezične šole začeli obnavljati konec novembra lani. V teh letih pa so potrebe dvojezične šole močno narasle. Zato je špetrski župan Mariano Zufferli predlagal in za to dal pripraviti tudi načrt, da bi ob glavnem poslopju zgradili še prizidek. Prav o poteku obnovitvenih del so v sredo na srečanju v Špetru razpravljali špetrski župan Zufferli, podžupanja Claudia Cantoni, pokrajinska predsednika SKGZ in SSO Luigia Negro in Ric-cardo Ruttar in član pokrajinskega odbora SKGZ Stefan Predan. Špetrska ob- činska uprava je želela namreč seznaniti predstavnike slovenskih krovnih organizacij s potekom obnove, saj si želi z njimi čim boljše sodelovati. Kar zadeva staro stavbo, bi morala biti dela zaključena do marca, je povedal župan Zufferli, torej skoraj v skladu s prvotnim načrtom. Manjša zamuda je nastala zaradi težav z eno od ekspertiz. Zdaj je zadeva rešena in dela s pospešenim ritmom nadaljujejo. Kar zadeva prizidek, pa je izvršni načrt za gradnjo že pripravljen in ga bodo v kratkem prejeli občinski uradi. »Naslednji teden pa se bom v Trstu sestal z odgovornim na šolskem uradu za javna dela, da izvem, kako naprej. Radi bi seveda čim prej začeli tudi z drugim delom obnove, poleg tega bo treba na primer razne napeljave istočasno urediti tako v glavnem poslopju kot v prizidku. Na šolskem uradu morajo zato najti najbolj primerno rešitev, da bo vse skupaj opravljeno v čim krajšem času. Naš cilj je namreč to, da damo možnost šoli, da čim prej pride spet do svojega sedeža. Najboljše pa bi bilo seveda, če bi se lahko tja spet preselili vsi istočasno. Vsekakor bi morali čez približno deset dni že vedeti, kako naj nadaljujemo z obnovo,« je še dodal Zuf-ferli, ki je srečanje s predstavniki slovenskih organizacij ocenil kot pozitivno in konstruktivno. Na njem je beseda tekla tudi o notranji opremi (o tem se bo v kratkem župan pogovoril tudi z ravnateljico dvojezične šole), da bi bilo tudi to vprašanje čim prej urejeno in ne bi prišlo do nepotrebnih zamud, ko bodo gradbena dela zaključena. (T.G./NM) LJUBLJANA - Zore Evropa ogroža samo sebe LJUBLJANA - Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je ob robu včerajšnje predstavitve prevoda okrožnice papeža Frančiška komentiral tudi begunsko krizo. Zavrnil je nekatere bojazni, da bi lahko begunci, ki so pretežno muslimani, ogrozili t. i. krščansko Evropo. »Krščanska Evropa ogroža sama sebe in je ne ogrožajo muslimani,« je dejal. Po besedah Zoreta se Evropa krščanstva namreč že nekaj časa boji »kot hudič križa«, zato tudi nima identitete. »In če bodo morda ljudje, ki prihajajo od tam, s svojo zelo jasno osebno identiteto pomagali nam k oživitvi naše osebne identitete, potem hvala bogu da so tukaj. Tako se bomo mi začeli zavedati, kdo v resnici smo, ampak ne proti njim, pač pa skupaj z njimi,« je dejal. Begunci so po oceni nadškofa dejstvo, ki je na naših mejah. Zanje je prva odgovorna država, ki ima vse vzvode ali pa jih bi vsaj morala imeti, da jih sprejme in zanje poskrbi, je dejal. Vsak od nas mora ob prihodu beguncev po besedah Zo-reta premagati brezbrižnost, ki se pojavi, ko skušamo nek problem ignorirat, po drugi strani pa se je treba znebiti strahu. Dejstvo po njegovem je, da lahko morda v tej množici najdemo tudi nekatere, »ki niso begunci v pravem pomenu besede«, ampak, »kdo izmed nas je za to, da se bo rešil« enega izmed njih, pripravljen pustiti umreti sto ljudi, se je vprašal. Absolutno nesprejemljivo se mu tudi zdi, da bi vprašanje beguncev začeli zlorabljati za »nabiranje kakršnih koli točk«. »To je pa pokvarjeno,« je dodal. (STA) PROSNID - Turistična kmetija Brez mej Potujoči festival Vode iz vode je gostoval v zahodni Benečiji Na sliki (foto Suzana Pertot) leve: Andreina Trusgnach, Massimiliano Lancerotto, Francesco Tom; Davide Tomase in Margherita Trusgnach PROSNID - V turistični kmetiji Brez Mej v Prosni-du, v občini Tipana, je bilo tudi letos srečanje s pesniki in pisatelji, ki ga prirejajo v okviru sedmega potujočega mednarodnega festivala glasbe in poezije Vode iz vode (Acque di acqua). Na začetku sta na kratko pozdravila Andreina Trusgnach v imenu špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki je sodeloval pri organizaciji tega srečanja, in občinski odbornik za kulturo Maurizio Marconi. Nato je Francesco Tomada, ki je z Renzom Furlanom organizator festivala, predstavil goste. Prvi je svoje pesmi prebral pesnik Massimiliano Lancerotto, ki se že dolgo ukvarja s pesništvom, pa vendar svojih pesmi še ni izdal v knjigi, kot je povedal Tomada. Benečijo je v Prosnidu predstavljala Margherita Trusgnach. z »V njeni poeziji,« je povedal Tomada, »prihaja do izraza povezava z domačim krajem, s koreninami in čustvi Benečije.« Margherita Trusgnach pa je povedala, da sama sodi med tiste, ki pišejo predvsem, ko so žalostni. »To sicer ne pomeni, da smo vedno žalostni, a mogoče počnemo kaj drugega, ko smo veseli. Pisati je koristno, ker nam daje možnost, da se poglobimo v misli, pa tudi da ohranimo poseben spomin na določen dogodek ali trenutek, naj bo ta vesel ali žalosten, ki bi sicer šel v pozabo.« Na koncu je svoje pesmi prebral tudi sam Tomada, predstavila pa ga je Andreina Trusgnach. Za glasbeno kuliso je poskrbel beneški multi-instrumentalist Davide To-masetig. (NM) POSTOJNA - Center za tujce Štirinajst Sircev zaprosilo za azil POSTOJNA - V Centru za tujce v Postojni je trenutno nastanjenih 26 tujcev, med njimi tudi 14 sirskih državljanov, ki so jih policisti pred tednom dni prijeli blizu Lendave in jih v torek neuspešno poskušali vrniti na Madžarsko. Begunci so včeraj zaprosili za mednarodno zaščito, je povedal vodja Centra za tujce Jože Konec. Kot je pojasnil, bo po prevodu njihovih pisnih vlog, ki so v arabskem jeziku, o njihovi prošnji odločalo notranje ministrstvo. V centru nastanijo tujce, ki so nezakonito v Sloveniji in jih policija ne more takoj odstraniti iz države. »Naša naloga je, da te tujce sprejmemo, jih oskr-bimo in nastanimo ter izvedemo postopek vračanja. To pomeni, da ugotovimo istovetnost tujcev, pridobimo dokumente in jih odstranimo iz države,« je na predstavitvi centra povedal njegov vodja. »Načeloma se v postojnskem centru ne nastani prosilcev za mednarodno zaščito, razen izjemoma, če ministrstvo za notranje zadeve določenim tujcem omeji gibanje,« pa je pojasnil namestnik vodje centra Andrej Casar. Letos so do konca avgusta v centru sprejeli 309 tujcev, povprečna doba bivanja pri njih je 17 dni. »Čas bivanja je odvisen tudi od tega, koliko so pripravljeni sodelovati v postopkih,« je dejal Konec in dodal, da so trenutno v centru državljani Somalije, Maroka, Alžirije, Sirije, Bo- sne in Hercegovine in Brazilije. V Centru za tujce je na voljo do 300 postelj za tiste tujce, ki bodo imeli omejeno gibanje. Če bodo potrebe še večje, lahko na hitro poskrbijo še za dodatnih 100 namestitev. »Tujcev ne vračamo prisilno v države, kjer bi bilo njihovo življenje ali svoboda ogrožena, ali v države, kjer bi lahko bili izpostavljeni mučenju ali nečloveškemu ravnanju, saj v teh primerih zakon prepoveduje prisilno odstranitev iz Slovenije,« je še povedal Konec. Tujci, ki imajo s seboj denar, morajo za nastanitev v centru prispevati po 20 evrov na dan, vendar jih večina tega denarja nima, zato je bivanje v Postojni večinoma na stroške državnega proračuna. Nekateri tujci zaprosijo za mednarodno zaščito in jih po pridobitvi preselijo v ljubljanski azilni dom. Tam lahko prebivajo šest mesecev in ta čas še trikrat podaljšajo, po dveh letih pa zaprosijo za začasno prebivanje v Sloveniji. Drugi se odločijo za prostovoljno vrnitev v svojo ali katerokoli drugo državo po svetu, oblasti jim pomagajo urediti vse potrebne dokumente, uredijo prevoze do izbrane države. Ob tem lahko pridobijo do 2500 evrov pomoči, s katero si zagotovijo pogoje za nastanitev (najem stanovanja) ali začetek kakšnega posla (odprtje delavnice ali kaj drugega). Denar je zagotovljen iz evropskega sklada, je še povedal Konec. (STA) 1 6 Torek, 15. septembra 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PROMETNE POVEZAVE - Obisk pooblaščenega upravitelja italijanskih železnic Dežela vztraja pri železnici med Trstom in Koprom Železniška povezava med Trstom in Koprom bi koristila obema mestoma, predvsem pa pristaniščema. V to je trdno prepričana predsednica Furla-nije Julijske krajine Debora Serracc-hiani, ki je željo po takšni povezavi včeraj posredovala pooblaščenemu upravitelju italijanskih železnic Micheleju Elii. Predsednica je priznala, da je omenjeni načrt predvsem stvar politike in obenem izbir Slovenije, »s katero smo o tem že vzpostavili dialog.« O železniški povezavi med Trstom in Koprom se govori že veliko časa, konkretnega pa doslej ni bilo še nič. Slovenija je vedno dajala prednost drugemu tiru med Divačo in Koprom, s katerim pa se finančno gledano močno zatika. Zamude zelo bremenijo in pogojujejo razvoj koprskega pristanišča, morebitna povezava s Trstom pa uživa v Sloveniji zelo majhno podporo. Med osamljene podpornike te povezave sodi koprski župan Boris Popovič. Elia je sicer zelo splošno obljubil pozornost za železniške povezave med Italijo in državami nekdanje Jugoslavije, ki je - če izvzamemo redke tovorne vlake - sploh ni. V tem sklopu je omenil novo progo med Trstom in Divačo, za katero so italijanske železnice - tako Elia - že pripravile okvirni načrt, ki naj bi bil kar se da spoštljiv do okolja. V eni uri po posodobljeni progi do Benetk? Italija bo po besedah Elie posodobila železniško progo med Trstom in Benetkami, s čimer želi povečati hitrost Pooblaščeni upravitelj italijanskih železnic Michele Elia in predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani. vlakov na tej progi. Namesto dve uri naj bi tako pot z vlakom med obema mestoma trajala po novem manj kot uro in pol. Projekt hitre železnice se je finančno in okoljsko izkazal kot neizvedljiv, zato se je Rim odločil za posodobitev proge, kar podpira tudi deželna uprava. Predsednica Serracchiani se je kot evroposlanka zavzemala za hitro železnico Benetke-Trst, ko je pobliže NOVA ANTENA - Dokumentacija je pomanjkljiva Praprot: občina namerava začasno zamrzniti projekt »Od vaščanov Praprota in članov srenje je devinsko-nabrežinska občinska uprava danes (včeraj, op.a.) prejela novo pismo, v katerem opozarjajo, da odbor srenje ni pooblastil svojega predsednika, da lahko sklepa pogodbe z družbo Wind. Na podlagi tega pisma nameravamo začasno zamrzniti projekt, saj moramo preveriti, ali so obstoječi dokumenti popolni.« Devinsko-nabrežinski podžupan in hkrati občinski odbornik za ur-banistiko Massimo Veronese nas je včeraj seznanil z najnovejšimi vestmi v zvezi s postopkom postavitve 34-metr-ske antene, ki jo namerava družba Wind zgraditi na jusarskem zemljišču v Pra-protu. Veronese, ki se je v sredo zvečer udeležil tudi srečanja z zaskrbljenimi vaščani, je pojasnil, da se mora sedaj o anteni dokončno izreči srenja. »Naj torej odborniki jusa skličejo skupščino in odločijo, kako in kaj.« Občina pa naj bi tudi preklicala ukrep današnjega zaprtja ceste, ki pelje mimo zemljišča, kjer naj bi zrasla antena, je povedal Veronese. Massimo Veronese fotodamj@n Prvotno je bilo najavljeno, da bodo ob 8. uri zaprli cesto in tako omogočili postavitev antene. »Pred dvema letoma se je družba Wind oglasila na občini, da bi se domenila glede parcele za postavitev svojega oddajnika za mobilno telefonijo. Potem ko je opravila vse potrebne meritve in simulacije, je ocenila, da je zemljišče v Pra-protu še najbolj primerno za njegovo postavitev,« nam je povedal Veronese. Tehniki družbe Wind so namreč preverili občinski načrt za antene, v katerega je vključena tudi ta parcela, katere lastnik je jus Praprot und Ternovica Ortschaften als Miteigenthumer (čeprav ni javna površina). Občinski načrt za antene, ki je bil odobren leta 2010, je predvidel, da je to območje primerno za postavitev antene. »Pri družbi Wind so mislili, da gre za občinsko zemljišče, zato so prišli do mene, da bi z občino sklenili najemninsko pogodbo; pa smo jih napotili do srenje, s katero so se nato dogovorili, saj je postopek naposled stekel.« Občina Devin-Nabrežina je pred dnevi prejela pismo vaščanov Praprota ter članov jusa iz Praprota in Trnovce, v katerem je zapisano, da niso bili seznanjeni z dogajanjem. »Občina nima v gradbenem postopku ne pogodbe in niti sklepa odbora srenje, ki pooblašča predsednika, da lahko podpiše pogodbo z družbo Wind. Prejeli smo le predsednikovo izjavo, v kateri dovoljuje družbi Wind, da vloži načrt na občino.« In to je tudi vse, kar je dejansko potrebno za vložitev projekta na Občino, je povedal Veronese. »Ko smo prejeli pismo vašča-nov, smo od družbe Wind takoj zahtevali kopijo najemninske pogodbe.« Na sredinem srečanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki združenja, ki se bori proti elektromagnetnem onesnaževanju oz. si prizadeva za okolje in življenjsko kakovost, je podžupan povedal, da želi občinska uprava prisluhniti potrebam in zahtevam občanov. Opozoril je sicer, da sta se za oddajnik že izrekla deželno spomeniško varstvo in agencija za okolje Arpa, ki je opravila potrebne meritve in simulacije. Včeraj smo zaman skušali najti tudi predsednika jusarskega odbora, saj je bil zaseden s trgatvijo. (sas) spoznala stvarnost na »terenu« pa se je opredelila za bolj realistično posodobitev trase, ki je marsikje »dotrajana«. To velja tudi za t.i. nabrežinsko ozko grlo, ki zaobjema odcep za železnico Trst - Ljubljana in predor v smeri Tržiča, ki ga bo treba nekoliko razširiti. Skrb tudi za kakovost krajevnega prometa Nadgradnja in sprememba v hitro progo je bila pred kratkim zaključena na železniški liniji Padova - Mestre, v prihodnje pa naj bi na tako posodobili še povezavi Verona - Padova in Brescia - Verona, je napovedal Michele Elia na včerajšnjem gospodarskem forumu v Trstu. Italija pri železniški infrastrukturi vse bolj stavi na hitre povezave. Junija so po železniških tirih prvič zapeljali novi super hitri vlaki Frecciarossa 1000, ki dosegajo hitrost do 400 kilometrov na uro. Postopoma naj bi ti vlaki zamenjali vse vlake tipa Frecciaros-sa, je pojasnil Elia. Od decembra bo tako 600 kilometrov dolgo pot med Rimom in Milanom z vlakom mogoče prepotovati v dveh urah in 15 minutah, kar je 45 minut manj kot doslej. Še naprej pa bo Italija delala tudi na nadaljnjem razvoju hitrih prog, tudi za tako imenovani leteči vlak, ki vozi brez nagibanja. Sicer pa železnice po besedah pooblaščenega upravitelja skrbijo tudi za večjo kakovost meddeželnega ter krajevnega železniškega prometa. Tako bodo v prihodnjih mesecih kupili 500 vlakov, s katerimi naj bi zamenjali celotno »floto« regionalnih vlakov v državi. S.T. OBČINA TRST V prvi komisiji pomisleki o medobčinski zvezi Prva komisija tržaškega občinskega sveta, pristojna za institucionalna vprašanja, je včeraj zjutraj na županstvu še tretjič in zadnjič razpravljala o sklepu o ustanovitvi Julijske medobčinske unije in zadevnem statutu, kar bo zdaj obravnaval občinski svet, ki se bo sestal najbrž v začetku prihodnjega tedna, čeprav na spletni oglasni deski občinske uprave včeraj ni bilo še datuma sklica. Kot je povedal predsednik komisije Giovanni Barbo (Demokratska stranka), so člani komisije zahtevali pojasnila v zvezi z nekaterimi členi statuta, točneje s 13. členom, ki vzbuja pomisleke, saj v njem med drugim piše, da bo v prihodnje morebitne spremembe statuta odobrila nova medobčinska zveza, ne pa občinski sveti. Obrazložen je bil tudi mehanizem sprejemanja sklepa v občinskem svetu, kjer so za odobritev potrebni glasovi dveh tretjin svetnikov in župana, kar znaša 28 glasov. Če se ta kvo-rum pri prvem glasovanju ne doseže, je treba sklicati še eno sejo občinskega sveta, kjer pa bo za sprejetje sklepa potrebnih le 21 glasov. Če tudi takrat ne bo dosežen kvorum, bo deželna uprava Furlanije Julijske krajine imenovala komisarja, ki bo namesto občinske uprave odobril statut. Na včerajšnji seji je prišlo do izraza tudi vprašanje vnašanja morebitnih statutarnih popravkov. Predvideno je namreč, da isto besedilo sprejme vseh šest občinskih svetov tržaške pokrajine: če bi bil morebiti sprejet kak popravek, bi bil postopek neveljaven in tudi v tem primeru bi Dežela imenovala komisarja. (iž) JAVNE UPRAVE - Spoznavno srečanje Novi načelnik karabinjerjev obiskal dolinsko županstvo Župan Sandy Klun in polkovnik karabinjerjev Francesco Guzzo foto damj@n Dolinsko županstvo je včeraj obiskal novi načelnik tržaških karabinjerjev, polkovnik Francesco Guzzo, ki ga je spremljal načelnik dolinske postaje marešalo Denis Burolo. V pogovoru z županom San-dyjem Klunom in z odborniki se je seznanil s stvarnostjo občine, vključno z dejstvom, da v Dolini živi dvotretjinska večina slovensko govorečih občanov. Govor je bil še o težavah v prometu, ki se pojavljajo ob koncih tedna pri vstopu v Dolino Glin- ščice, o preskromnem številu redarjev v občinski strukturi, pa tudi o stanju šol in šolskih stavb. Seveda ni bilo mogoče obiti pereče problematike priseljencev, zaradi katere morajo biti vse javne ustanove in oblasti v največji pripravljenosti. Polkovnik Guzzo se je obvezal, da bo plodno sodeloval z Občino Dolina in jo, v okviru svojih pristojnosti, podpiral pri njenem zavzemanju v korist celotne občinske skupnosti. / TRST Petek, 18. septembra 2015 5 migrantska kriza - Obisk v sprejemnem središču škofijske Karitas križ - Prvošolci Večstopenjske šole Opčine Pomoč nudita tudi slovenska operaterja Med stvarmi, kijih potrebujejo, so tudi zdravila - Odprli občinsko skladišče Prisrčen začetek nove bralne sezone Ob pravem času se lahko iz zvočnika zvonca sprejemne hiše škofijske Karitas »Teresiana« v Istrski ulici 71 oglasi tudi slovenski socialni operater. Tako je bilo ob našem obisku včeraj popoldne, ko smo želeli preveriti delovanje nove solidarnostne mreže v pomoč migrantom, ki so že nastanjeni v Trstu in bodo morebiti še prišli v naše mesto. Zadnja dogajanja na čedalje bolj zaprtih evropskih mejah dajejo slutiti, da se bodo običajne poti migrantov z Balkana preusmerile proti zahodu. Urad za socialno politiko Občine Trst je prejšnje dni evidentiral seznam društev, župnij, dobrodelnih ustanov, ki lahko pomagajo novim migrantom in že prisotnim azilantom, med temi levji delež predstavljajo strukture škofijske Karitas. V šentjakobskem Teresianu sta nam vrata odprla Edvin Bukavec in Katarina Modic (na sliki FotoDamj@n). Oba sta že vrsto let zaposlena v škofijski Karitas, Katarina pa je pred leti opravila izkušnjo v drugi sprejemni strukturi v Rimu: »V Trstu je sistem pomoči izredno razvit, veliko bolj kot v Rimu, kjer je kakovost pomoči nižja,« nam je dejala. Z Bukavcem sta nam pojasnila, da tudi Teresiano poka po šivih, saj so včeraj sprejeli dve družini s Kosova, med temi komaj tritedenskega dojenčka. Vseh sedemdeset ležišč je zapolnjenih. Gostje strukture so tudi Pa-kistanci, pred časom so bili med njimi tudi Senegalci. »Kljub vsemu je občutek solidarnosti med Tržačani še prisoten. Zadnje čase beležimo porast pomoči med zasebniki, ki nam prinašajo obleke in konzerve. Večina gmotne pomoči prihaja iz različnih tržaških župnij,« je trenutek opisala Katerina Modic. Zasebniki prinašajo brisače, čevlje in druge obleke. Socialni operaterji v trenutku manjše obremenjenosti vse uredijo in popišejo. Z Bevkom sta poudarila predvsem potrebo po zdravilih, ki ne potrebujejo zdravniškega recepta (ibuprofen, sirupi za kašelj, aspirin ...). Ljudje trenutno dobro odgovarjajo na apel, ki prihaja predvsem z občine. Pomagali pa bodo dokler bodo zmogli. V primeru, da se bo begunska kriza stopnjevala, bodo morali ukrepati višji državni aparati. Zaloge Teresiana so trenutno polne. V hlajenem skladišču so zbrali številne konzerve, predvsem tuno in paradižnikovo omako ter sadje. Del zalog porabi kuhinja sprejemne hiše, ki dvakrat na dan skuha obrok za 500 ljudi. »Lunch paketi« s tunino, sadjem in sendviči so vedno pripravljeni, saj lahko sile javnega reda zaprosijo za hrano za komaj evidentirane migrante. Solidarnostno mrežo koordinira odborništvo za socialo. »Trenutno pri- oriteto poleg zdravil predstavljajo topla oblačila, rjuhe in primerna zimska obutev, ker se približuje mrzlo obdobje. Najbolje je, da se pravočasno pripravimo na vse možne razplete,« meni odbornica za socialo Laura Famulari. Občina je med drugim odprla skladišče mestnih lekarn na Trgu Oberdan 2/b, kjer je mogoče oddati blago od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. Andrej Marušič Zbirna središča Skladišče občinske lekarne (Trg Oberdan 2/b), Skupnost sv. Egidija (Ul. Romagna 22), Skupnost s. Martino al Campo (Ul. Udine 19), Fundacija Lucchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin (Ul. Valdirivo 21/b), Spazio gioco (Ul. alle Cave 55), Habitat Mi-croarea (Ul. Valmaura 69), Por-tierato sociale Microarea (Ul. Pasteur 7/b), S. Maria del Carmelo (Ul. dei Carmelitani 10). Pomoč zbirajo tudi sledeče tržaške župnije: sv. Luke evangelista (Ul. Forlanini 26), sv. Vincenca (Ul. Ananian 3), sv. Marka evangelista (Reška cesta 181), sv. Antona (Ul. Ponchielli 2), sv. Andreja in Rite (Ul. Locchi 22) in župnija v Naselju sv. Sergija (Trg 25. aprila 13) Iz uradov za socialo Občine Trst sporočajo, da bo dokončni seznam v kratkem objavljen tudi na njihovi spletni strani (sociale.comune.trie-ste.it). Prvošolčki so se zbrali na šolskem dvorišču fotodamj@n Tako kot za njihove vrstnike v Sloveniji, se je včeraj tudi za prvošolčke slovenskih osnovnih šol v Italiji začela sezona branja za Bralno značko, ki je dopolnila tudi 55 let. Ob tej priložnosti so se pri društvu Bralna značka Slovenije odločili, da vsakemu letošnjemu prvošolčku podarijo slikanico Ostržek bere za bralno značko avtorice Tilke Jamnik in ilustratorja Petra Škerla. Knjigo bodo prejeli tudi prvošolčki slovenskih in dvojezičnih osnovnih šol v Italiji, med njimi tudi prvošolčki Večstopenjske šole Opčine, ki so včeraj dopoldne na dvorišču Osnovne šole Alberta Sirka v Križu prisrčno obeležili začetek bralne sezone s predstavo Pika Nogavička cerkev - Pobude Katedre sv. Justa in Kluba republike Tri srečanja z avtorji Prihajajo Marcello Pera, Marina Cattaruzza in Giovanni Serpelloni - Praznik tednika Vita Nuova in Radia Nuova Trieste Tržaška škofija preko svoje Katedre sv. Justa že nekaj časa sodeluje s Klubom republike pri prirejanju srečanj, posvečenih aktualnim vprašanjem. Tako bo tudi v septembru in oktobru, ko bodo v dvorani krožka Fincantieri Wärtsilä v Ul. sv. Frančiška 5 (točneje v pasaži Fenice) predstavili knjige Marcella Pere, Marine Cattaruzza in Giovannija Serpellonija. Pobudo sta včeraj dopoldne na sedežu škofije predstavila tržaški nadškof Giampao-lo Crepaldi in predsednik Kluba republike Sergio Pacor. Prvo srečanje bo 22. septembra, ko bodo predstavili knjigo nekdanjega predsednika italijanskega senata Marcella Pere z naslovom Človekove pravice in t'krščanstvo. Cerkev na preizkusu modernosti (Diritti umani e cristianesimo. La Chiesa alla prova della modernita), ki je letos izšla pri založbi Marsilio. Precej zanimivo bo tudi 30. septembra, ko bo na sporedu predstavitev dela zgodovinarke Marine Cattaruzza z naslovom Italija in jadransko vprašanje. Parlamentarne razprave in pogled na mednarodni položaj (1918-1926) (LItalia e la questione adria-tica. Dibattiti parlamentari e panorama internazionale (1918-1926)), ki je izšlo lani pri založbi II Mulino. Tretji dogodek bo 6. oktobra, ko bodo predstavili knjigo Giovannija Serpellonija Osvoboditev od droge. Pravo, znanost, družboslovje (Liberta dalla droga. Diritto, scienza, sociologia), ki je izšla pri založbi Sugarco. Vsa srečanja se bodo začela ob 18. uri, za glasbeni utrinek pa bodo poskrbeli harfistka Aurora Roiaz, flavtist Stefano Casaccia in kitarist Ennio Guerrato. To pa ni edina pobuda, ki bo v kratkem stekla v okviru tržaške Cerkve. Prihodnji teden, točneje 23. in 24. septembra, bo v Pastoralnem središču Pavla VI. v Ul. Tigor 24/1 potekal tretji praznik škofijskega tednika Vita Nuova, ki bo letos posvečen šolski problematiki, 25. septembra bo združenje katoliških pravnikov v škofij- Niz pobud so včeraj dopoldne predstavili na škofiji skem semenišču v Ul. Besenghi 16 priredilo srečanje o t.i. Jobs Actu. Letos pa praznuje 30-letnico delovanja tržaška katoliška radijska postaja Radio Nuova Trieste. Obletnico bodo proslavili 26. septembra v prostorih škofijskega semenišča, kjer bo ob 9.30 maša, ki jo bo daroval nadškof Crepaldi, medtem ko bo ob 11. uri posvet o zgodovini radia, mesta in družbenega sporočanja v Trstu, na katerem bodo govorili direktor radia Luigi Favotti, novinar Marino Lescovelli in duhovnik Furio Gauss. Med gosti bo tudi tajnik Papeškega sveta za družbeno sporočanje msgr. Giuseppe Scotti. Isti dan popoldne pa bo v stolnici sv. Justa ob 16. uri dvojno maš-niško posvečenje: nadškof Crepaldi bo namreč posvetil novomašnika Devida Gio-vanninija in Stefana Vattovanija. Nadškof Crepaldi je včeraj napovedal še en dogodek: načrtuje se namreč srečanje, posvečeno kapeli sv. Trojice v škofijski palači, ki je delo slovenskega arhitekta Ivana Vurnika, ter ostankom antične kapelice, prav tako v prostorih škofije. (iž) Drugo škofijsko srečanje motoristov Nekdo bi lahko rekel, da Cerkev in t.i. »bikerji« nimajo veliko skupnega, a vse kaže, da ni tako. V nedeljo bo namreč na Tržaškem potekalo drugo škofijsko srečanje motoristov, ki ga prireja tržaška škofija v sodelovanju s Tržaškim moto klubom in na katerega se je prijavilo kakih tristo udeležencev. Motoristi se bodo ob 15.30 začeli zbirati na Velikem trgu, od koder bodo ob 16. uri krenili po mestnih ulicah do Rižarne, od tam pa - s krajšim postankom pri cerkvi v Naselju sv. Sergija - do Marijine cerkve v Starih Miljah, kjer bo ob 18. uri evharistično bogoslužje z blagoslovom motorjev in voznikov, ki ga bo vodil tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi. v Križu, ki so jo na kriški šoli uprizorili ob koncu lanskega šolskega leta. Glede ostalih pobud za učence in dijake, ki jih prirejata slovenski ministrstvi za izobraževanje ter za Slovence v zamejstvu in po svetu, je treba omeniti, da bodo prihodnje leto v maju izbrani »zlati bralci« prisotni na sklepni prireditvi v Ljubljani, po šolah pa bodo srečanja z literarnimi ustvarjalci. Za mentorje pa pripravljajo konec novembra simpozij o spodbujanju branja med najstniki in obisk Slovenskega knjižnega sejma v priredbi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, v marcu prihodnjega leta pa Kulturni bazar s ponudbo za šole in obisk sejma v Bologni. fotodamj@n policija - Koledar Naročiti ga je mogoče še do ponedeljka Še do ponedeljka, 21. septembra, je čas za naročilo koledarja državne policije za leto 2016, ki ga krasijo fotografije Massima Se-stinija. Koledar je mogoče naročiti v uradu za stike z javnostjo na tržaški kvesturi od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro (za informacije je na voljo telefonska številka 040 3790502), pri čemer je treba predložiti potrdilo o plačilu osmih evrov (za stenski koledar) oz. šestih evrov (za namizni koledar). Vsoto je treba nakazati na poštni tekoči račun št. 745000 italijanskega odbora Unicef. Koledar je mogoče kupiti tudi preko spleta na strani www.unicef.it, informacije so tudi na spletni strani www.poliziadistato.it. Alkohol drago stane Štirje vozniki, ki so jih pripadniki krajevne policije v preteklih dneh zasačili pri vožnji pod vplivom alkohola, tvegajo visoke kazni in tudi zapor. Gre za štiri Tržačane (no-vopečenega avtomobilista in tri motoriste) v starosti od 21 do 45 let, pri katerih so policisti ugotovili prekomerno stopnjo alkohola v krvi (od 1,10 g/l do 2,19 g/l), trem najbolj pijanim voznikom pa so odvzeli vozniško dovoljenje. Zaradi prestopka tvegajo denarne kazni v višini od 800 do 6000 evrov, leto dni zapora, odvzem vozniškega dovoljenja za obdobje od šestih mesecev do dveh let, odbitje desetih točk na vozniškem dovoljenju in kazenski proces. »Mega« izvidnice krajevne policije so izvajale kontrolo na Trgu Goldoni in pri Sv. Jakobu, pri čemer so policisti ustavili 30 vozil in pri desetih ugotovili kršenje prometnih predpisov. 6 Petek, 18. septembra 2015 TRST Danes začetek festivala 1000 (o)cchi V gledališču Miela se danes začenja mednarodni filmski festival 1000 (o)cchi (Tisoč oči). Festival je posvečen žanrskim filmom, ki še niso prodrli na širša platna; drevi ob 20.30 ga bo (po uvodni zdravici z vinom kmetije Škerk) uvedel dokumentarec IlDuce a Trieste, ki obravnava Mussolinijev obisk našega mesta 18. septembra 1938, ko je z balkona na Velikem trgu razglasil rasne zakone proti židovski skupnosti. Hkrati pa bo v filmu Vivere da anarchici zaživel tudi tržaški anarhist Umberto Tommasini. Festivalski dan se bo sicer začel že v popoldanskih urah, ko bodo ob 14.30 predvajali Troppo tardi t'ho co-nosciuta iz leta 1939 in v režiji 31-let- nega Emanueleja Caracciola, ki je umrl v rimskih Ardeatinskih jamah. Opozorimo naj še na glasbeno komedijo Marionette (1937) in na film Racconto interrotto, ki je posvečen antifašistu Pieru Gobettiju. Dan se bo zaključil v poznih nočnih urah s predvajanjem grozljivke The Road Less Travelled pred kratkim preminulega režiserja Wesa Cravena. Dan bratstva in sožitja Ob obletnici italijanskih rasnih zakonov se bodo danes člani Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci na Velikem trgu spomnili žrtev fašističnega režima. Opozorimo nja, da bo ob 17. uri v poročni dvorani predstava Savina - o trpki zgodbi gospe Savine Rupel s Proseka, v kateri nastopa Tatiana Malalan ob harmonikarski spremljavi Neve Kranjec. Pred ploščo, ki spominja na odobritev zloglasne fašistične zakonodaje, bodo po 18. uri govorili pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin, novinar Pierluigi Sabatti in drugi. Homage Brumattiju V galeriji Cartesius (Ul. Carducci 10) bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo, posvečeno tržaškemu slikarju Gianniju Brumattiju. Na ogled bo do 6. oktobra, in sicer od torka do sobote, od 16.30 do 19.30. Brezplačna delavnica s fotografijo Paolo Di Bello V auli magni v Ul. Baciocchi 4 bodo danes ob 17.30 gostili fotografinjo Paolo Di Bello, docentko na akademiji v Breri. Njeno delavnico so naslovili Na cesti, kraj in identiteta; po današnjem teoretskem delu se bo jutri selila na ulice. Udeležba je brezplačna, za sobotni del je potrebna prijava na 335 6587294 ali fotografaredonna@tiscali.it. Mario Calabresi nocoj v kavarni San Marco V kavarni San Marco bo drevi ob 21. uri gost odgovorni urednik dnevnika La Stampa Mario Calabresi, ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo Non temete per noi, la nostra vita sara meravigliosa. Z njim se bosta pogovarjala mlada Simo-netta Masaro, ki opravlja specializacijo pri zdravstvenem neprofitnem združenju Cuamm (ravnokar se je vrnila iz Ugande), ter ravnatelj združenja Medici con l'Africa Cuamm duhovnik Dante Carraro. Dobrodošel, prijatelj, v Nabrežini V Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini bodo drevi ob 18.30 odprli razstavo Piacere di conoscerti - Dobrodošel, prijatelj - Nice to meet you, ki so jo postavili člani društva Casa C.a.v.e. (Contemporary Art VisoglianoVižovlje Europe) Gre za dogodek, ki se vključuje v širši niz dogodkov z naslovom Energija prostorov (L'energia dei luoghi), ki ga prireja omenjeno društvo z namenom, da bi s širjenjem vrednot medsebojnega soočenja in dialoga podprl razvoj teritorija. Razstava želi spodbuditi sprejemanje pre-bežnikov in kulture strpnega sožitja - 18 prebežnikov, ki je bilo nastanjenih v Ribiškem naselju, je s svojimi mobilnimi te-lefončki posnelo okolico, njihove fotografije pa bodo opremljene še z izjavami prebivalcev Ribiškega naselja. Poklon Beethovnu V gledališču Verdi bo drevi ob 20.30 drugi koncert simfonične sezone 2015, ki je tokrat posvečen Ludwigu van Beethovnu. Koncert bodo ponovili tudi jutri ob 20.30. Ob zboru in orkestru Verdijevega gledališča bo na klavir igral Michele Campanella. / Včeraj danes Danes, PETEK, 18. septembra 2015 IRENA Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.12 - Dolžina dneva 12.26 - Luna vzide ob 11.34 in zatone ob 21.50. Jutri, SOBOTA, 19. septembra 2015 SUZANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,6 stopinje C, zračni tlak 1009,8 mb ustaljen, vlaga 78-odstotna, veter 7 km na uro vzhodnik, nebo spremenljivo do oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje C. Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino EI3 Lekarne Od ponedeljka, 14. do nedelje, 20. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«. ARISTON - 17.00 »Il grande museo Vienna«; 18.45, 21.00 »Non essere cat- tivo«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.00 »Marguerite«. FELLINI - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »L'attesa«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 17.50, 20.00 »Sangue del mio sangue«; 21.50 »Self/Less«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Dove eravamo rimasti«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Per amor vostro«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.40, 21.00 »Hitman: Agent 47«; 18.40, 20.30 »Julija in alfa Romeo«; 19.30 »Kar hočeš«; 17.30, 18.30, 20.00, 22.30 »Labirint: Pogorišče«; 16.30 »Minioni (sinhr.)«; 15.40, 17.40 »Minioni 3D (sinhr.)«; 21.15 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 22.15 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 16.50, 18.50, 20.50 »Nore počitnice: Nova generacija«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Obisk«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Straight Outta Compton«. NAZIONALE - 16.30, 18.10, 21.45 »Inside Out 3D«; 16.45, 18.15, 20.00 »Minions«; 18.30, 22.15 »No Escape - Col-po di Stato«; 16.30, 20.00 »I Fantasti-ci 4«; 16.30, 20.15, 22.00 »Via dalla pazza folla«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Tutte lo vogliono«; 18.20, 20.10, 22.00 »We are your friends«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 19.05, 20.10, 22.15 »Inside Out«; 16.50 »Inside Out 3D«; 16.15, 18.10, 19.10, 20.05, 22.00 »Minions«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Tutte lo vogliono«; 16.30, 21.20 »We are your friends«; 16.30, 21.30 »Via dalla pazza folla«; 19.00, 21.30 »Self/Less«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »I Fantastici 4«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Inside Out«; Dvorana 2: 17.45 »Minions«; 20.00, 22.10 »I Fantastici 4«; Dvorana 3: 16.30 »Inside Out«; 18.15, 20.10, 22.10 »Dove era-vamo rimasti«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Tutte lo vogliono«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »L'attesa«. E Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 20. septembra. Tel. 040-229439 BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 [TT1 Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-327104. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50. Vabljeni. Tel. št.: 040-229224. ¿i Čestitke GABRIELLA in BRUNO slavita danes 50 let poroke. Vse najboljše jima želijo Anamarija, David in Irene. H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. FIAT grande punto sport 1.3 multijet rdeče barve, 90 CV diesel, letnik 2010, 60.000 km prodam. Tel. št.: 3496236171. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo; tel. 3402719034. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. OPREMLJENO MALO STANOVANJE med novo univerzo in ljudskim vrtom dajem v najem: kuhinja, spalnica, kopalnica, 480,00 evrov na mesec. Tel. št.: 329-8012528. POMAGAM pri učenju angleščine dijakom nižje srednje in višje šole. Imam za sabo tri leta bivanja v Angliji in univerzitetno izobrazbo. Tel. št.: 340-2477745. PRODAJAM AVTO smart, letnik 2014, prevoženih 12.000 km, skupaj z zimskimi gumami. Cena 8.500 evrov. Tel. št.: 348-7373286. PRODAM ape t.m. diesel, letnik 2008, trikolesnik, v dobrem stanju. Tel. št.: 040-228189. PRODAM grozdje za vino. Tel. št. 3332534788. PRODAM grozdje, teran, vitovska in vino. Cena po dogovoru. Tel. št.: 3467237113. PRODAM kakovostno grozdje, refošk iz Marezig. Trgatev bo po 20. septembru. Tel. št.: 349-6181288 (Mario). PRODAM kletke za kokoši, po ugodni ceni. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM knjige za 3.a razred liceja Prešeren, polovična cena. Tel. št.: 338-6059893. PRODAM peč na drva unical za centralno kurjavo, malo rabljena, po ugodni ceni. Tel. št.: 349-4358614 (ob uri kosila). PRODAM ročni mlin za grozdje, majhno stiskalnico in plastično kad. Tel. št.: 346-0800056. PRODAM soda (kapaciteta 100 in 200 litrov). Tel. št.: 040-225320 (v večernih urah). PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod Kontovelom. Tel. št.: 3294372448. V VIŽOVLJAH, nad železniško postajo, damo v najem mansardo. Tel. št.: 040-299820. ZANESLJIV MOŠKI z vozniškim dovoljenjem (A in B), išče delo kot prevoznik ali katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 327-7409432. M Izleti Nabrežini pri srednji šoli ob 8.30. Zaključek v Grljanu pri parkirišču ob 16.30. Kosilo iz torbe, primerna obutev. V primeru slabega vremena se zberemo na istem kraju in zaključimo tekom jutra. Bodite pripravljeni! KC LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in DSI, prirejajo v okviru »Srečanja pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev, popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje z obiskom Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, s postankom pri Fer-netičih. O povojni moriji bo spregovoril zgodovinar Renato Podberšič. Info in prijave v uradu KC Lojze Bra-tuž v Gorici od pon. do pet. 8.30-12.30 na tel. št. 0481-531445 ali info@cen-terbratuz.org. KRU.T vabi v nedeljo, 4. oktobra, na izlet »Po poteh uporništva in boja«. Pot bo vodila po obrobju Trnovske planote: Trnovo, Kobilnik, Kopitnik, Lokve in Ravnica. Prijave in dodatne info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SKD VESNA prireja v nedeljo, 4. oktobra, izlet v Maribor na Festival stare trte. Odhod iz Križa ob 7.15 (zbirališče ob 7.00 pred spomenikom). Vključuje prevoz, voden ogled mesta in kosilo, pa še veliko zanimivosti in zabave na festivalu. Predviden po-vratek v Križ ob 20.45. Prijave na tel. št. 340-6709578 (Tatjana) in 3334463154 (Mitja). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet v Marke in San Marino 7., 8. in 9. oktobra. Ogledali si boste mesta Urbino, Riviera del Conero, Lo-reto in S. Marino. Vsi ogledi bodo vodeni. Predviden je tudi obisk dveh vinskih kleti z degustacijo. Info v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta) oz. v Zadrugi, Ul. Travnik 10. H Šolske vesti VEŠ NABREŽINA sporoča urnik novega š.l. do danes, 18. septembra: vsi vrtci do 13.00 (s kosilom); OŠ Jurčič - Devin od 8.00 do 13.05 (brez kosila), OŠ Šček - Nabrežina do 14.00 (s kosilom), COŠ Gruden - Šempolaj do 15.50 (s kosilom); COŠ 1. maj 1945 -Zgonik do 16.00 (s kosilom), DSŠ I. Gruden z rednim urnikom 7.4514.13. prej do novice www.primorski.eu1 POHOD REZIJA - Trst v sklopu Slofe-sta: za vse, ki bi se udeležili zadnje trase pohoda od Mavhinj do Trsta (odhod ob 7. uri, prihod na Borzni trg ob 15. uri) bo v nedeljo, 20. septembra. Na razpolago izredna vožnja linijskega avtobusa, ki bo odpeljal ob 6.15 iz trga Oberdan in bo vozil po običajni trasi do Mavhinj. Vsi potniki naj bodo opremljeni z navadno avtobusno vozovnico ali mesečno karto. SPDT vabi člane na otvoritev razstave Med morjem in gorami, ki bo v petek, 25. septembra, ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Zagotovljen je avtobusni prevoz, odhod ob 15. uri iz Bazovice (pri Ka-lu). Prijave do ponedeljka, 21. septembra. Informacije in vpis na tel. št. 040-413025. KRAŠKI STEG obvešča člane, starše in prijatelje, da bo letošnji izlet Stega v nedeljo, 27. septembra. Zbirališče v Loterija 17. septembra 2015 Bari 11 76 51 67 42 Cagliari 38 71 2 79 20 Firence 30 75 35 84 34 Genova 57 30 24 9 83 Milan 68 37 61 3 88 Neapelj 30 73 21 84 35 Palermo 63 30 67 58 85 Rim 87 90 12 42 72 Turin 89 65 1 20 42 Benetke 27 4 39 80 53 Nazionale 57 37 41 15 12 Super Enalotto Št. 112 8 9 42 71 78 79 jolly 62 Nagradni sklad 17.086.328,71 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 26.469,23 € 543 dobitnikov s 4 točkami 353,06 € 22.067 dobitnikov s 3 točkami 17,08 € Superstar 21 Brez dobitnika s 5 točkami -- € Brez dobitnika s 4 točkami -- € 121 dobitnikov s 3 točkami 1.708,00 € 1.942 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.939 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 23.068 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 17. septembra 2015 1 BABY ENGLISH - tečaji za otroke od 3 do 6 let: informativni sestanek bo danes, 18. septembra, ob 17.00. Info po tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.0012.00) ali urad@skladmc.org. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, prireja tečaj yoge, s pričetkom danes, 18. septembra, ob 18.30. Za ostale info na tel. 340-1686635. TEČAJ BALETA IN JAZZ BALETA: za otroke od 4 let dalje in mladostnike bosta poskusni vaji danes, 18. in v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vodi Marjetka Kosovac. TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA za otroke in odrasle (začetni in nadaljevalni) pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev tečajev danes, 18. septembra, ob 18.30 na sedežu, Proseška ul. 131. Prijava in dodatne info po tel. 040212289 ali urad@skladmc.org (pon.-pet. 10.00-12.00). URADI ZSKD bodo od danes, 18., do nedelje, 20. septembra, na Borznem trgu v Trstu. DSMO K. FERLUGA prireja za člane in prijatelje vodeni ogled slovenskega Trsta med Slofestom v soboto, 19. septembra. Zbirališče na trgu Marconi v Miljah ob 9. uri, od koder se bodo udeleženci z ladjo popeljali v Trst. Po ogledu možen povratek ali udeležba na Slofestu. Obvezne prijave na tel. št. 347-3438878. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in rajonski svet za zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (pohištvo, žimnice, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, laki, barve, olja, pnevmatike, akumulatorje idr.) 19. septembra, od 10. do 18. ure v »Mandriji« na Pro-seku (na parkirišču). SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: Happy english club - angleške urice, prvo srečanje v soboto, 19. septembra, od 9.30 do 10.30; OPZ Petpedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 3407663348 (Miriam). TEČAJ ŠAHA: Kraška sekcija SST 1904, v sodelovanju s SKD F. Prešeren, prireja tečaj za osnovnošolce od 3. razreda dalje in srednješolce. Vodi Jan Zobec. Prične se v soboto, 19. septembra, od 10. do 12. ure v zgornjem nadstropju občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v soboto, 19. septembra, ob 18.00 nastop na Slofestu. V torek, 22. septembra, bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. JAZZ BALET - SKD Igo Gruden odpira nov tečaj za mlade od 11. leta dalje v društvenih prostorih v Nabreži-ni, ob sredah in petkih, od 19. do 20. ure. Vodi Marjetka Kosovac. Info na tel. 329-4615361 (Jasna). MALI KITARISTI IZ BREGA vabijo nove člane, da se vpišejo v novo šolsko leto. Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it. ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se v ponedeljek, 21. septembra, začne nova sezona. V telovadnici OŠ Bevk na Opčinah: motorika za otroke letniki 2010/12 (pon. in pet. 16.00-17.00); otroška skupina novi člani Pripravnice letniki 2009/03 (pon. 17.00-18.30 in sreda 17.30-19.00); otroška skupina Zajčki letniki 2008/03 (pon. in pet. 17.00-19.00); mladinska skupina Strele letniki 2003/1997 (pon. 18.30-20.30 in pet. 19.00-21.00; Cheer starši petek 17.30-18.30. V Repen-ski telovadnici: gimnastika (od 7 do 18 let po nivojih) ob sredah: 1. skupina 16.30-17.45; 2. skupina 17.30-19.00; 3. skupina 18.15-19.45. Prvi teden vadbe za nove člane je brezplačen! Za info tel. št. 347-9227484 (Ryan) ali info@che-erdancemillenium.com. ATLETIKA BOR, ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščajo, da se bo uvajanje v atletiko za otroke od 8. do 10. leta odvijala ob ponedeljkih na Stadionu na Kolonji in četrtkih na Stadionu 1. maja od 16.30 do 17.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 21. septembra. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. KD RDEČA ZVEZDA organizira v ponedeljek, 21. septembra, v Saležu tečaje modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce. Ponujajo splet modern dance-a in hip-hop-a v sodobnem in dinamičnem duhu. Lekcijam za mlajše plesalce se bo nekaj časa namenilo tudi kreativnemu plesu. Učiteljica, Ambra Cadelli, je dokončala študij na londonski plesni šoli Laban. Info na tel.: 347-9773715. SKD VIGRED organizira v novem š.l. v Štalci v Šempolaju dejavnosti: otroška pevska skupina od 21. septembra (vrtec in osnovna), ob ponedeljkih 16.00-17.00; otroška glasbena skupina za osnovnošolce od 21. septembra ob ponedeljkih 17.00-18.00; dramski odsek od 23. septembra (3. letnik vrtca, osnovna in srednja šola) ob sredah 16.00-17.00; začetni in nadaljevalni tečaj angleščine, sestanek in prijave 30. septembra ob 18. uri. Vabljeni tudi novi člani! Ob zadostnem št. prijavljenih: delavnica šaha, delavnica risanja, tečaj samoobrambe, tečaj kleklanja. Info na tel. 380-3583480, tajnistvo@skdvigred.org. ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 6. do 8. leta odvijala na Stadionu 1. maja v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30. Vadba se začne v ponedeljek, 21. septembra. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. SKD PRIMOREC vabi na predstavo »Stara hiška, hruška buška in zlato pero« v izvedbi skupine Mali Telego (režija Lučka Susič) v torek, 22. septembra, ob 16. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Sledi predstavitev ur pravljic za otroke iz vrtca in gledališke delavnice za osnovnošolce, ki jih bo vodila Julija Berdon. Informacije na tel. št. 349-6467963 ali 340-7423738. TEČAJ HATHA YOGE pri SKD Škam-perle, Stadjon 1. maj - Vrdelska cesta 7, bo potekal vsak torek in petek 19.00-21.30 od torka, 22. septembra, dalje z vaditeljem Stefanom. Info na tel. 347-2429556 (v večernih urah). MLPZ IGO GRUDEN sporoča, da bo prva vaja v sredo, 23. septembra, od 16.30 do 18.30 v Nabrežini. Toplo vabljeni ljubitelji dobrega petja. SREDNJEŠOLSKA DRAMSKA SKUPINA društev SKD Barkovlje, SKD I. Grbec in SKD Škamperle vabi na informativno srečanje v četrtek, 24. septembra, ob 15.30 na Stadjon 1. maja, Vrdelska cesta 7, z mentoricama Barbaro Gropajc in Božo Hervatič. Za informacije na tel. 334-5361491. OBČINA DOLINA obvešča, da bo v petek, 25. septembra, na Županstvu v dvorani občinskega sveta od 8.00 do 12.30 potekala pobuda Dan srca, ki ga organizira Združenje Cuore Amico Onlus iz Milj. ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu iz Borgonje. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 25. septembra, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpis na tel. št. 333-9857776, trie-ste@onav.it, www.onavtrieste.jim-do.com. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na odprta vrata glasbenih tečajev, ki bodo v petek, 25. septembra, od 17.00 do 20.00 v Športno-kulturnem centru v Lonjerju. Informacije na po.ricma-nje@yahoo.it ali 349-9472929. ZBOROVODSKA ŠOLA - GLASBENA MATICA prireja šolo za vzgojitelje in učitelje otroških pevskih zborov. Prijave do 26. septembra. Info: 040418605, trst@glasbenamatica.org. PIHALNI ORKESTER BREG obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe v Dolini ali po tel. 338-6439938. SKLAD MITJA ČUK prireja v š.l. 2015/16 pisanje nalog od ponedeljka do petka (september - maj). Info na tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00). SLOVENŠČINA za otroke od 3 do 6 let, ki prihajajo iz italijansko govorečih družin. Info po tel. 040-212289 od 10. do 12. ure ali urad@skladmc.org. TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio). YOGA pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Prijave in info na tel. 349-0981408 (Bruna) ali 3397051338 (Eva). ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 15. oktobra, v bazenu na Pesku. Vpisovanja od ponedeljka, 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bosta v letošnji sezoni potekali telovadba za dobro počutje in Nirvana vadba, s pri-četkom 28. septembra, pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Urniki: telovadba za dobro počutje (pon. in pet. ob 9.30), Nirvana vadba četrtek ob 19.30. Info na tel. 346-9520796 (Alenka) in 00386-40303578 (Mateja). PLAY&LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta! Urniki: sreda 17.00-17.45 (za otroke od 3. do 5. leta) ter 18.00-18.45 (za otroke od 6. do 10. leta). Začetek tečajev 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta bo potekal ob sredah 16.00-16.45 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanieklein.org. YOGA po metodi Satyananda, v ŠKC v Lonjerju, že petnajsto let zapored, vsak torek, od 29. septembra dalje od 18.00 do 19.30. Na prvem srečanju možnost poskusa. Potrditve in prijave na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za otroke in odrasle. Tečaje vodijo diplomirani profesorji tolkal, pihal in trobil ter se odvijajo od septembra do junija na sedežu Godbe v bivši klavnici v Nabrežini, Kamnolomi 12. Info na tel. 3484203196 (Niko). PLESNI TEČAJI, v priredbi društva Mosp: sodobni ples, odkrivanje gib-ne ustvarjalnosti, koreografije raznih plesnih zvrsti, vaje za hrbtenico in sprostitev ter masaža. Srečanja potekajo ob torkih in petkih 18.30-20.00 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Info na tel. št. 040-370846 ali 3458219780. RADIJSKI ODER sporoča, da se vpisujejo abonmaji na 18. Gledališki vrtiljak od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.30 v Ul. Donizetti 3, III. nadstropje (pozvoniti Mladika) ali na tel. št. 040-370846. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi stare in nove telo-vadke na prijetno vadbo za razgibavanje in sprostitev s Sandro Benčič, vsak torek, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje, prostovoljce sorodnih ustanov in vse, ki se kakorkoli udej-stvujejo na področju humanitarnega dela, na srečanje ob začetku delovnega leta v sredo, 30. septembra. Ob prazniku svetnika revnih sv. Vincen-cija bo srečanje v kapeli zavoda šolskih sester, Ul. delle Doccie 34. Pri-četek ob 16. uri s sv. mašo, nato duhovna spodbuda ob mislih, ki nam jih bo posredoval g. Franc Prelc, župnik v Sv. Antonu pri Kopru in predsednik Istrske območne enote Karitasa. KK ADRIA obvešča, da se ponovno pričenja v telovadnici ŠKC v Lonjerju telovadba za odrasle, vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure. Prvo srečanje 1. oktobra. Potrditve in info na tel. 040-910339 (Pierina). PILATES - SKD Igo Gruden obvešča, da se bo vadba pričela v četrtek, 1. oktobra, ob 18.00 v 2. nadstropju Kulturnega doma v Nabrežini. Vadili bomo vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.15. Info in vpis na tel. 3496483822 (Mileva). PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tečaje prilagajanja na vodo in tečaje plavanja za otroke od 4. do 16. leta. Začetek tečajev 1. oktobra. Informacije na tel. 3341384216 (ob delavnikih od 14.00 do 18.00) oz. plavanje.bor@gmail.com. Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. ure in od 10.00 do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Info: urad Stadiona 1. maja, tel. 04051377 ali urad.bor@gmail.com. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: tečaj slovenščine z Dario Luin. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18. uri. Info in vpisi na tel. 3356832730. SKD PRIMOREC organizira tečaj telovadbe ob ponedeljkih in sredah v Ljudskem domu v Trebčah s pričet-kom v ponedeljek, 5. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 040214412 (v večernih urah). KRU.T obvešča, da s 6. oktobrom steče skupinska vadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure (ob torkih tudi od 17. do 18. ure). Info in vpis v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). 0 Prireditve SLOFEST: od danes, 18. do nedelje, 20. septembra. RAI - Deželni sedež za FJK, vabi v nedeljo, 20. septembra, ob 20.30 v Kulturni dom v Trst, na jubilejni večer ob 70-letnici Radia Trst A in 20-letnici Slovenske televizije. Nastopil bo Big band RTVSLO pod vodstvom Lojzeta Krajnčana s pevkami Marto Donnini, Martino Feri, Kristino Frando-lič, Aniko Horvat, Tinkaro Kovač, Demetro Malalan, Andrejko Možina in Ylenio Zobec. Vstop prost do zasedbe mest. DRUŠTVO ŽENSKA TOPONOMASTI- KA, v sodelovanju s Komisijo za enake možnosti občine Trst, I. Okrajem za Zahodni Kras in DSI vabi v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v Kulturni dom Prosek-Kontovel na prireditev in otvoritev razstave »Na poti enakopravnosti - Pogled na žensko topo-nomastiko v Sloveniji«. Razstava bo na ogled na sedežu I. Okraja za Zahodni Kras od 24. septembra do 1. oktobra 10.30-13.00 in 16.00-18.00. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE skupina »F. Pavisi« v Ul. Mazzini 30, prireja dve srečanji na temo »Zivljenje-pis prvih treh sedemletk - Duh jaza se utelesi«. V petek, 25. septembra, ob 20.00 in v soboto, 26. septembra, ob 17.30. Predavatelj dr. Leonardo Marc-hiori bo podal poglobljen psihološki in psihiatričen pogled na človeka z an-tropozofskega stališča. Prijave na tel. 339-7809778. OBČINA ZGONIK vabi na ogled razstave Majde Pertotti »Morje in kras«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.0013.00 (ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.30 do 17.30). SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16.00 do 19.00. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru. Prispevki V spomin na drago sestrično Sonjo Ota vd. Ojdanic daruje Vojko Petaros z družino 30,00 evrov za SKD France Prešeren iz Boljunca. V spomin na ljubljenega moža in očeta Ladija darujejo Mara, Igor in Rado z družinama 25,00 evrov za AŠK Kras in 25,00 evrov za SKD Rdeča Zvezda. t Zapustil nas je naš dragi Marino Regent Zalostno vest sporočajo žena Adriana, vnukinja Sara, brat z družino in ostalo sorodstvo Za zadnji pozdrav bo pokojni ležal v ulici Costalunga jutri, v soboto, 19. septembra, od 10. do 12. ure. Zarni pogreb bo v sredo, 30. septembra, ob 14. uri v proseški cerkvi. Ob 14.30 bo sveta maša in nato pokop. Devinščina, 18. septembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi stric Marino, vedno boš ostal v naših srcih Rosana, Tatjana in Valnea z družinami Z Adriano sočustvujejo Vera, Roberto in Enzo Marino, ostal nam boš v lepem spominu. Ženi Adriani izrekamo občuteno sožalje prijatelji 18.9.2014 18.9.2015 Karlo Drago Grilanc Vedno v naših srcih si ti družina 8 Petek, 18. septembra 2015 sUíitsí / borzni trg - Danes začetek tridnevnega praznika slori - Danes popoldne dve okrogli mizi Vse nared za 2. Slofest O medkulturnemTrstu, Uradnega odprtja se bosta udeležila tudi ministrica Bizjak Mlakar in minister Žmavc Od danes gre zares. Borzni trg, ulici Cassa di Risparmio in Bellini so že zasedli velik šotor in lesene hišice - glavna prizorišča letošnjega Slofesta. Festival slovenske kulture in ustvarjalnosti bo kot znano trajal do nedelje, na sporedu pa bo res bogata paleta dogodkov (http://slo-fest.zskd.eu). Slavnostno odprtje bo v šotoru danes ob 20. uri, udeležila pa se ga bosta tudi slovenska ministra Julijana Bizjak Mlakar in Gorazd Žmavc. Sledil bo nastop orkestra Glasbene matice. Šolsko zasedbo učencev in profesorjev bo vodil Igor Zobin. Na sporedu bodo skladbe in priredbe Griega, Piazzolle in Bartoka. Glasbi bo ob 21.45 sledila gledališka govorica s premiero predstave Kako postati Slovenci v 50 minutah (pogovor z režiserko objavljamo na sosednji strani). Sicer pa se bo program Slofesta pričel že ob 9. uri s fotoorientacijo, medkulturnimi igrami in vodenimi ogledi po poteh slovenskega Trsta, ki bodo namenjeni višješolcem tržaških in goriških šol z italijanskim in slovenskim učnim jezi- in poučevanju slovenščine Glavnina dogajanja bo potekala pod šotorom na Borznem trgu fotodamj@n kom. Dogodek je nastal s sodelovanjem tabornikov, skavtov in Slovenskega raziskovalnega inštituta. Inštitut prireja v popoldanskih urah tudi dve zanimivi debati, o katerih poročamo v sosednjem članku. Spoznavanje mesta iz drugačne perspektive bo spadalo tudi med popoldanske pobude za odrasle. Vodiči Va- lentina Barani, Erika Bezin, Carlo Mezgec in Tomaž Susič pričakujejo obiskovalce ob 15. uri (za vodene oglede je obvezna prijava pri info točki na Borznem trgu do 14. ure). Med ustanovami, ki so prisotne v naselju Slofest, je tudi naš dnevnik. Obiščite nas ob Joyceovem mostu! predstavitev - Monografija o Albertu Sirku Marinist na Ursusu Toliko Križanov se najbrž še ni znašlo na krovu ladje, v tem primeru zarjavele ikone zlate tržaške pristaniške dobe, da bi se poklonili delu in spominu največjega slovenskega marinista, rojenega v Križu daljnega leta 1887. Dogodek v sklopu Slofesta, med katerim je uradno predstavitev dočakala nova monografija o Albertu Sirku, ni bil le po-klon vasi, temveč priznanje širše javnosti. Zanemarjeni Ursus, ki že dolgo ne pluje po zalivu, je gostil edinstven kulturni večer. Stoli, žarometi in ozvočenje so spominjali na filmski set, ki je zaživel ob nastopu Osnovne šole Alberta Sirka. Učenci so ob spremstvu učiteljic zapeli himno šole in uprizorili znane dogodke iz slikarjevega življenja, seveda v pristnem kriškem narečju. Dogajanje so v nadaljevanju, ki ga je povezovala Valentina Sancin, z glasbo postavili v pravo morsko dimenzijo pevci MoPZ Vesna pod vodstvom Rada Miliča. Mandoline so veselo in hkrati nostalgično zazvenele pred razpadajočim predelom starega pristanišča, ki predolgo čaka na obnovo, in pregnala grozeče oblake na obzorju. Marsikateremu ljubitelju umetnosti pa je včerajšnji popoldan posvečen Sirku osvežil spomin ali celo čisto na novo predstavil dela kriškega slikarja, ki mu je založba ZTT poklonila obširno monografijo, ki jo je uredila Alina Carli. Knjiga večjega formata na 230 straneh zaobjema obširno delo legendarnega slikarja. Delo je zasnovano na fotografskem materialu, časopisju in ostalem gradivu, predvsem pa na pričevanju umetnostnega zgodovinarja Frana Šijanca. Čeprav je Sirk poznan kot marinist, so v novi monografiji zbrani tudi grafike, ilustracije in portreti. Urednica Založništva tržaškega tiska se je spomnila začetkov raziskovalnega dela o Sirkovem opusu, ki ga je sprožila predvsem želja šolnikov iz Križa ob 40. obletnici poimenovanja šole po domačem slikarju. Takrat je bil izdan delovni zvezek Albert Sirk - slikar našega morja, prav z namenom, da bi tudi novi rodovi spoznali tega ljubitelja morskih pokrajin. Carlijeva se je ob prvih korakih monografije zahvalila za dragoceno pomoč sodelavki Giulii Gior-gi in za potrpežljivost oblikovalcu Ra-du Jagodicu. Andrej Marušič Zgoraj nastop MopZ Vesna na krovu žerjava Ursus, desno Alina Carli in Martina Kafol fotodamj@n Slofest ne želi biti le praznik Slovencev v Italiji, temveč praznik vseh tistih skupnosti, ki s Slovenci delijo svojo življenjsko. Trst je namreč že od srednjega veka stičišče med romanskim, slovanskim in germanskim svetom, kjer se srečujejo različni narodi, jeziki in religije. Značilna obmejna lega, razcvet svobodnega pristanišča pod avstro-ogrskim cesarstvom in poznejši migracijski valovi so t. i. mestu v zalivu poverili svojevrsten večkul-turni pečat, ki se še danes odraža v sproščenem sobivanju skupin in ljudi različnega izvora. Kljub temu pa gre sodobno tržaško družbeno plast, ki je izrazito večkul-turna, težko dojemati v medkulturnem smislu, saj večstoletna koeksistenca vsaj na videz (še) ni privedla do prave osmoze vseh prisotnih kulturnih, antropoloških in družbenih prvin. Zgodovinska in sodobna dimenzija večkulturnega Trsta bosta predmet obravnave na okrogli mizi Demitiziranje mita: Trst od večkulturnosti k medkulturnosti, ki jo Slovenski raziskovalni inštitut, Narodna in študijska knjižnica in Skupina 85 pri- Na Slofestu tudi slovenski filmi in vina V občinski galeriji Arturo Fit-ke (za občinsko palačo) so na ogled videoposnetki in filmske projekcije, za katere bosta poskrbela Kinoatelje in Rai. Danes bosta na ogled dva dokumentarca. Ob 17. uri bo na sporedu dokumentarni film Boris Pahor -Pisatelj onkraj senc (iz leta 2001), v produkciji Deželnega sedeža Rai za FJK, sledil bo film Edinstveni ljudje, ob 19. uri dokumentarec Kinoatelje-ja Muzika od Trsta do Trbiža. Jutri ob 15.15 bo na vrsti dokumentarec Martine Repinc ... San sanju, da en dan ... , sledil bo dokumentarec Sonja Loredane Gec. Ob 17. uri Niso letele ptice Anje Medved in Nadje Velušček, sledila bo predstavitev projekta Otroci otrokom. Predvajanje filmov se bo zaključilo v nedeljo, ko bo od 15.30 dalje na sporedu izbor kratkih igranih filmov tržaškega režiserja Aljoše Žerjala. Gostinci v okolici prizorišča Slofesta pa bodo ponujali izdelke proizvajalcev, ki delujejo pod okriljem Kmečke zveze: Km 0 (Ul. del Pane 8) vina kmetij Sancin, Struman, Kom-janc, Skerk, Zidarich in Zidaričev sir; White café (Ul. Genova 21/a) vina Skerk, Kante, Sancin, Bole; Giardino Tergesteo (Trg Verdi 2) Zidarich, Lu-pinc, Lenardon; Bar Borsa (Ul. Cassa di Risparmio 4) Sancin. rejajo danes ob 16. uri v dvorani Bazlen palače Gopčevic (ob Kanalu). V razpravi bo sodelovalo osem govornikov, ki so predstavniki različnih lokalnih avtohtonih skupnosti, in sicer Stefano Bertuzzi (evangeličanska cerkev A. V.), Cosmas Cosmi-dis (grško-pravoslavna skupnost), Poljan-ka Dolhar (slovenska skupnost), Christine Fettig (evangeličanska luteranska cerkev), Adriana Hovhannessian (armenska skupnost), Gian Carlo Damir Murkovic (hrvaška skupnost), Dragana Antonijevic (srbsko-pravoslavna skupnost) in Livio Va-sieri (judovska skupnost). Pogovor, ki ga bo povezovala Patrizia Vascotto, se bo sklenil z aperitivom, za katerega bo poskrbelo socialno podjetje Ad formandum. Ob 17.30 pa bo pod šotorom na Borznem trgu okrogla miza Poučevanje slovenščine v italijanskih šolah, ki jo Slori prireja s Skladom Libero in Zora Polojaz. Na njej bodo sodelovali šolniki in starši na čelu z ravnateljem večstopenjske šole Iq-bal Masih, kjer je poučevanje slovenskega jezika že praksa. Oba pogovora bosta potekala v italijanščini. V www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kaj vam pomeni Slofest? Priložnost, da pokažemo, da je Trst tudi naš O Priložnost, da se predstavimo someščanom drugih narodnosti O Potrata časa in denarja Pobude ne spremljam od rezije do trsta - Druga etapa pohoda v sklopu Slofesta Čakajo jih Goriška Brda Pohodniki so po enajstih urah hoje prenočili v Špetru - Danes nadaljujejo proti Števerjanu in Bukovju Pohod od Rezije do Trsta je sinoči obiskal Špeter, kjer je pohodni-ke pričakala trideseterica domačinov. Goste so ob zvokih kitaristov Glasbene matice sprejeli v kulturnem središču SMO, nato je sledila večerja, za katero je poskrbela Planinska družina Benečija. V drugi etapi Brezje-Špeter so pohodniki hodili dobrih 11 ur in pol. Na startu v Brezjah jih je bilo devet, ženski del pa se je po štirih urah odločil, da bo za drugo etapo tudi dovolj in se od Črnega vrha v Špeter pripeljal s kombijem, ki jim je med potjo nudil logistično pomoč. Vreme jim je tudi včeraj prizaneslo. Le dvakrat je močneje rosilo med potjo. Danes bodo ob 7. uri krenili proti Stari Gori, Vrhovljam in Šte-verjanu, kjer bodo ob 17.30 položili cvetje na spomenik padlim. Večer bodo nadaljevali v Bukovju na sedežu društva Briški Grič. Jutri bo na vrsti goriška etapa. Nedeljska, tržaška etapa, bo zgodaj zjutraj startala iz Mavhinj. Kdor se želi pridružiti pohodnikom, ki bodo podvig zaključili okrog 15. ure na Borznem trgu, lahko to stori tudi z avtobusom št. 44, ki s Trga Oberdan odpelje v Mavhinje ob 6.15. (mar) Pohodniki v špeterskem kulturnem središču SMO / KULTURA Četrtek, 17. septembra 2015 1 1 slofest - Režiserka Sabrina Morena Slovenec si lahko na različne načine ••• Sabrina Morena je tržaška gledališka in filmska režiserka, kulturna posrednica, pokrajinska svetnica. Spada pa tudi v tisto manjšino Italijank in Italijanov, ki so začutili potrebo, da se naučijo jezik sosedov in družinskih prijateljev. Zato ne čudi, da tudi v svojem poklicu rada gradi mostove med različnimi skupnostmi. Bila je med pobudniki niza Raz/seljeni, je redna sodelavka Slovenskega stalnega gledališča. In ravno iz sodelovanja med tema dvema ustanovama, katerima se je pridružila še Glasbena matica, je nastala njena najnovejša predstava Kako postati Slovenci v 50 minutah. V njej nastopata igralec in pevec Daniel Dan Malalan ter harmonikar Boštjan Zavnik, preko video projekcij pa tudi igralec Alessandro Mizzi. Premiera bo danes ob 21.45 v šotoru na Borznem trgu v Trstu. Kaj ste se naučili s to predstavo? Veliko slovenščine, saj smo vadili pretežno v slovenščini in tega se zelo veselim. Naučila pa sem se tudi veliko razlik med Slovenci, ki jih nisem poznala. Marsičesa nisem vedela: te različne navade, ne samo med Slovenci v Trstu in Sloveniji, ampak tudi v Križu ali na Krasu. To so v besedilo vnesli Martin Lissiach, Martina Kafol in Daniel Malalan (soav-torji teksta; op. nov.), ki te razlike poznajo. Zato je bilo delo zelo zanimivo. Gledališče mi pomeni predvsem sodelovanje. Ko sodeluješ, se vedno kaj naučiš in lepo bi bilo, če bi delali čim več skupaj. Pred časom ste režirali predstavo Kako postati Italijani v 40 minutah. Sta predstavi primerljivi? Tista je nastala na podlagi knjige Laile Wadia, indijske pisateljice, ki živi v Trstu. Oblika je podobna, slide show, ampak projekcije so tokrat lepše, ker izkušnja pomaga. V tisti predstavi ni bilo glasbe, mogoče je bila bolj vezana na stereo-tipe, medtem ko se ta vseeno malo poglobi v jezik, književnost, pesmi. Skratka, je drugačna. Sabrina Morena fotodamj@n Koliko je ta predstava ironična in koliko samoironična? Zdi se mi, da je bolj samoironična. Zakaj bi na predstavo povabili slovenske gledalce in zakaj italijanske? Italijanske bi povabila zato, da spoznajo slovenski svet in kako je pomembno poznati in tudi uživati v slovenskem jeziku. Da se ga ne bi več bali. Zdi se mi, da se je odnos že spremenil, več ljudi se ga uči, lepo bi bilo, da bi to postalo normalno. Slovenci pa bodo upam predstavo gledali s samoironijo, na svoj račun in tudi na druge tipe Slovencev, da tudi razumejo, kako so te razlike komplicirane ...kar sicer velja za vse kulture: isto bi lahko rekli za Italijane iz različnih dežel. Zdi se mi, da je tudi za Slovence lahko lepo videti, da obstajajo različni načini, kako »biti« Slovenci. Bo predstava dosegla svoj cilj? Imate odgovor, kako postati Slovenci v 50 minutah? Ne vem, to bomo videli nocoj. Naslov je seveda hec ... Jaz se učim 20 let in ne govorim perfektno. Vseeno pa mislim, da je nekje treba začeti. (pd) slofest - Jutri na Borznem trgu Salecel in Di Vittorio o psihiatriji in Basagli Franco Basaglia in antipsihia-trija danes je naslov filozofskega srečanja, ki ga v okviru Slofesta prirejajo Društvo slovenskih izobražencev, Slovenski klub in Slov.I.K., finančno pa podpira Slovenska prosvetna matica Trst. Srečanje je po-klon enemu največjih italijanskih intelektualcev prejšnjega stoletja, psi-hiatru-filozofu, ki je ravno v Trstu udejanjil svoj življenjski načrt: zaprtje psihiatrične bolnišnice in odprtje centrov za mentalno zdravje. Srečanje nastaja ob 35-letnici Basa-glieve smrti in je priložnost za razmislek o spremembah, nastalih na področju psihiatrije v 20. stoletju do današnjih dni. Dogodek bosta sooblikovala dva priznana in uveljavljena strokovnjaka: filozofinja, sociologinja in psihoanalitičarka Renata Salecl ter filozof in pisatelj Pierangelo Di Vitto-rio. Saleclova je zaposlena na Inštitutu za kriminologijo v Ljubljani, redno predava v Londonu in ZDA in nastopa na mednarodnih filozofskih simpozijih; v svojih knjigah in odmevnih kolumnah (tudi v Delovi Sobotni prilogi) se med drugim posveča izbiri, tesnobi in ljubezni. Di Vit-torio je zaposlen na univerzah v Strasbourgu in Lecceju; ob raziskovalnem delu se kot pedagoški svetovalec in strokovnjak za mentalno zdravje posveča izobraževalni dejavnosti; napisal je vrsto poglobljenih strokovnih člankov in knjig in je soav-tor izredno berljive ter izčrpne knjige o Francu Basagli. Renata Salecl bo govorila na temo Zločin med norostjo in izbiro: ali je še možna antipsihiatrija v času ge- Franco Basaglia netike in nevroznanosti? Izhajala bo iz ugotovitve, da se je antipsihiatrija vselej borila proti vzpostavljanju meje med normalnim in patološkim, da se pa danes te meje s pomočjo genetike in nevroznanosti na novi način postavljajo. Pierangelo Di Vittorio bo v fokus postavil filozofsko razsežnost Basaglievega dela in se v svojem posegu, ki ga je je naslovil Franco Ba-saglia, »faustovska« dogodivščina, zaustavil pri vprašanjih o volji do spoznanja in duhovnem iskanju novega odnosa do sebe ter drugih. sng nova gorica - Krstna uprizoritev Andreja E. Skubica Hura, Nosferatu Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice je odprlo svojo ustvarjalno sezono s krstno uprizoritvijo drame Hura, Nosferatu slovenskega pisatelja Andreja E. Skubica. Za inscenacijo, ki je več let čakala na oder, so zaslužni kar štirje producenti, in sicer NETA, SNG Nova Gorica, Slovensko mladinsko gledališče in Kulturno društvo B-51. Slovenska premiera (predstava traja približno uro in sedem minut in so jo konec avgusta prvi videli v Romuniji) je bila v mali dvorani novogoriškega Talijinega domovanja v sredo, 16. septembra. Ko smo s tem zadostili pomembnim, a ne bistvenim obvestilom, se moramo sedaj soočiti z vsebinskimi krogi sporočilnega sistema Skubiceve drame. Pisna predloga pripoveduje o družinski koroziji zaradi bolezenskega vdora v telo in um šestletne deklice Vide. Dravetov sindrom (bolje bi bilo Dravetin-in sindrom po francoski psihiatrinji in epileptologinji Charlotte Dravet, ki je bolezen leta 1978 prvič opisala) je oblika epilepsije, povezana z motnjami nevrološkega razvoja, ki se pojavi v prvem letu življenja otroka, ki je navidezno zdrav. Vida je podvržena temu hudemu obolenju, ki ga oče Aleš (pisatelj), mama Nataša, nona Marija in dvanajstletni bratec Luka doživljajo in (ne)sprejemajo vsak na svoj način. Mimo avtobiografskega družinskega pisateljevega položaja, ki ga velja zabeležiti, drama sproža predvsem vsesplošne eksistencialne izzive, ki svoje veje raztezajo v številne smeri: v občutke krivde, travmatičnost izgube, ustvarjalni egoizem, odhajanje in vračanje, hkrati pa nanovo odpirajo akademsko, a za umetnost (in s tem imanentno tudi za realni svet) temeljno vprašanje, kje je meja med pisateljevo oziroma pisateljsko fikcijo in resničnostjo, posledično pa še, kje se začenja odtujenost, kje osveščenost, ali je sploh mogoče potegniti črto med normalnostjo in nenormalnostjo ali lahko uzaveščenost in alie-nacija soživita v istem telesu in v istem umu... Režiserka Simona Semenič je ob dramaturški pomoči Simone Hamer tako zasnovano pisno predlogo z elementi krimi-nalke (v drami gre tudi za raziskovanje za- Umetnika Kapoor in Weiwei v podporo beguncem Na stotine podpornikov se je skupaj z novinarji včeraj dopoldne pridružilo umetnikoma Anis-hu Kapoorju in Aiju Weiweiju, ko sta se odeta z odejama sprehodila po londonskih ulicah, da bi izkazala solidarnost z begunci. Odeje sta izbrala kot simbol za potrebe 60 milijonov beguncev po vsem svetu. Kapoor in Weiwei sta svoj pohod z odejama začela pri Kraljevi umetniški akademiji, kjer je trenutno na ogled obsežna retrospektiva Weiweijevih del. Skupaj s podporniki sta se med drugim sprehodila po ulici Downing, na kateri ima rezidenco britanski premier in zaseda britanski parlament. »To je preprosta človeška gesta dveh umetnikov v podporo beguncem,« je dejal Kapoor in dodal, da njuna akcija ni bila protestna. Weiwei je poudaril, da je begunska kriza izredna situacija, ki zahteva dolgoročen globalni prispevek različnih držav: »Menim, da bi morale zahodne države sprejeti odločitev, da si bodo pomagale in se s situacijo spopadle na boljši, pametnejši način.« Dodal je, da je ponosen na zelo civilizirano pot reševanja krize s strani Nemčije, Veliko Britanijo pa je pozval, naj za pomoč po Evropi razseljenih beguncev stori več. Umetnika nameravata podobne akcije, kot je bila londonska, v prihodnjih mesecih izvajati po vsem svetu. (STA) Nova gledališka koprodukcija vstopa v svet umske bolezni in njenega (ne)sprejemanja sng nova gorica gonetnega uboja, ovitega v skrivnost, tako da se nam celo ugnezdi pomislek, če je do umora dejansko sploh prišlo in da ni morebiti le sad pisateljskih halucinacijskih blodenj zaradi izgube obolele hčerkice) zelo jasno analizirala in dala v branje predstavo, ki nas sooča s specifičnim življenjskim izsekom, v katerem so poudarjeni predvsem krivda, izguba, odnosi in ujetost. Paradoksalno je v takem navidezno depresivnem videnju najsvetlejši lik Vida, bolna deklica, ki jo Arna Hadžialjevič upodablja znotraj epileptičnega primeža svetlo, skorajda poetično zasanjano in z izostreno občutljivostjo do dekličinega doživljajskega sveta in njene intime. Vida je gibalo, ki s svojo neposrednostjo, otroško pristnostjo in nedolžnostjo premika življenje ostalih in jim določa čas. Hadžialjevičeva je v oblikovanju Vide enkratno lahka figura, metulj, ki poleta-va nad življenjskimi oblaki (manj izrazita je igralka v preobleki odvetnice, ki jo podaja rutinsko hladno, skladno z vlogo pač). Odzivi, ki jih Vida sproža v svoji družini pa so naslednji: Nataša je v interpretaciji Maje Nemec tipična skrbna in ljubeča mati, ki neguje bolnega otroka, vse je na njenih ramah, v svoji »normalnosti« je zelo prepričljiva, svet in svoje okolje sprejema tako, kakršna pač sta - vdanost v usodo?; podobna je tipizacija Damjane Černe v vlogi babice Marije. Je mama in tašča, do vnukinje pozorna, polna nasvetov. Oba lika sta razorožu-joče realno vsakdanja. Blaž Valič pa je z uspešnim naporom oblikoval Aleša z mešanico egoizma, nestrpnosti, naklonjenosti, ljubezni v enem, Vidina smrt ga najbolj zaznamuje, tako da zariše prazen prostor odtujenosti in prividov. Je krč, ki ga izguba zapečati v ravnodušnost. Najmanj izrazit, skoraj obroben je v pisni predlogi in v predstavi Luka Boštjana Narata (tudi avtor glasbe), ki pa domala edini razume Vidin položaj in osebnost: je taka kakršna pač je, in kot tako naj jo okolje sprejme. Tako. Krog je sklenjen. S pripombo, da je esencialno, mogoče namenoma asep-tično sceno oblikovala Petra Veber, kostumi so bili delo Amande Kapič, lektorstvo pa v rokah Srečka Fišerja. In še s pripombo, da predstava usmerja oči v svet zdravja oziroma bolezni, ki ga najraje sramežljivo prikrivamo, ker zahteva sodobna družba le zdrave in globalizacijsko verodostojne in enočrtne ljudi. Marij Čuk glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS 7 Paul Kalkbrenner Techno Sony Music Entertainment, 2015 O cena * Z današnjo glasbeno rubriko se odpravljamo v svet elektronske glasbe. Skočili bomo v Berlin, kjer nas čaka Paul Kalbrenner, nemški glasbenik, glasbeni producent, filmski igralec in seveda dj. Kalkbrenner je letos izdal svojo novo ploščo s preprostim naslovom 7. Paul Kalkbrenner je danes eden izmed najbolj znanih techno dj -jev oziroma glasbenih pro-ducentov na mednarodni elektronski glasbeni sceni. Svojo kariero je nemški glasbenik začel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vrtel prve plošče v berlinskih nočnih klubih. Leta 1999 je podpisal svojo prvo pogodbo z nemško neodvisno glasbeno založbo Bpitch Control znane nemške dj in glasbene producentke Ellen Allien. Kalkbrenner je v Nemčiji kmalu zaslovel, saj je njegova glasba sicer techno glasba, ampak zelo melodična. Fant je namreč odličen glasbenik, igra veliko instrumentov in to se seveda pozna v njegovih elektronskih skladbah. Poleg tega pogosto sodeluje z izrednimi pevci oziroma uporablja njihove posnete vokale. Leta 2008 je odigral glavno vlogo v filmu Berlin Calling, kjer je prikazal življenjsko in intimno plat nekega znanega dj-ja. Kalkbrenner je za film posnel tudi glasbeno kuliso in ravno s to je zaslovel na svetovni ravni. Pesmi, kot sta Aaron in predvsem Sky And Sand sta danes že prava zimzelena komada elektronske glasbe. Letos se je Kalkbrenner prvič odločil za »major« glasbeno založbo in podpisal pogodbo z velikanko Sony Music Entertainment, s katero je izdal svojo novo ploščo 7. Marsikoga je njegov prestop h glasbeni velikanki »skrbel«, glasbeni stil nemškega producenta pa se kljub temu ni spremenil. »Glasbo ustvarjam še vedno popolnoma sam. Sony se nikakor ne vtika v moje delo, omogoča mi le, da moja glasba doseže večje število poslušalcev,« pravi Kalkbrenner. Nova plošča 7 je podobna prejšnjim, komadi so kot nalašč za večerne klube in plesno razpoložljive žure. Med najboljše pesmi plošče spadajo nedvomno skladbe Battery Park, Cy-lence 412 in single Cloud Rider. Prava mojstrovina pa je pesem Feed Your Head, v kateri uporablja posneti vokal pevke Grace Slick iz uspešnice White Rabbit ameriškega benda Jefferson Airplane. Kar prisluhnite! GLOW FAST the Slofest afterparty Pridi na Slow Fast! Po celodnevnem sodelovanju pri pestrem programu Slofesta se prileže pravi after party: to bo SLOW FAST! Pričakujemo vas jutri, 19. septembra, od 20. ure dalje v klubu Naima na Drevoredu XX. septembra. Zveza slovenskih kulturnih društev in ostali soorganizatorji SKD Vesna Križ, DSMO K. Ferluga, Društvo Beneške Korenine s podporo Avtonomne dežele FJK so poskrbeli za glasbo in zabavo za vse okuse! Drage bralke in dragi bralci, Šum vas postavlja pred zanimivo preizkušnjo: razpisujemo literarni natečaj, posvečen vsem mladim od 15. do 30. leta starosti (od letnika 2000 do letnika 1985). Pošljite nam vaše prispevke v obliki krajšega sestavka (največ 5.000 znakov) ali v obliki poezije na tržaško uredništvo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6 (s pripisom za Šum). Izbirate lahko med naslovom A in naslovom B. Prispevek naj bo podpisan s šifro, v ločeni kuverti pa naj udeleženci pripišejo svoje podatke. Najboljši prispevki bodo nagrajeni. Rok oddaje je 15. november 2015. Ponujamo vam nekaj citatov, krajših odlomkov, ki vam bodo lahko v pomoč pri pisanju. Naslov A: Mi v odprtem mestu Naj bo naslov spodbuda za razmislek in izziv. Vedno bolj se vsi zavedamo, kako velik pomen ima odpiranje s strani slovenske manjšine do italijanskih someščanov. Zapiranje same vase predstavlja ne posebno daljnovidno potezo, ki odvzema pri pestrosti razvijanja tako ene kot druge skupnosti. Drug drugemu lahko veliko damo in si medsebojno pomagamo pri snovanju uspešnih načrtov za bodočnost. Na drugi strani pa se pojavljajo tudi bolj ali manj utemeljena kritična gledanja, kot npr. da lahko pretirano odpiranje brez točneje določenih smernic privede do pretirane asimilacije ali obubožanja slovenskega jezika, pri čemer bo „ta kratko" vedno potegnil manj številni del prebivalstva. ... Kaj pa mislite vi? »Hodil po zemlji sem naši, hodim in iščem in vem, o vem, da je iskanje zaman. Slišim le grla v zanki s tujim besediščem, da s koledarjem računam: ni daleč dan, ko se še v meni dva jaza zbudita. Ma cosa vuoi - cosi e la vita.« (Miroslav Košuta, odlomek iz pesmi Jutrišnje tržaško jutro) »Vnašem prostoru moramo nujno govoriti tudi o drugih in drugačnih kulturah, ki jih delimo z na- šimi someščani. Oziroma, čepn no, izhajati moramo iz naše sk vesti, kajti tudi te je še veliko, in zumeti vsaj to, kje in s kom živi ga ne, zato, da ne bomo več tak in da bomo radovedni, vedno zn so naši sosedje, kdo so naši som mo zapirali v naša jedrca, da kdaj, čeprav ne prav pogostom odprli drugim: Italijanom, Srbo pripadnikom drugih narodnosti, dajejo smiselni čar našemu mes te dežele in nam samim. Veliko šega jezika in to je tisto, česar se jamem, da smo tudi zaradi tega di v tem velika možnost uvelja tako na profesionalnem kakor t ju, prav zaradi teh ljudi, ki jo ž ji želijo približati preko našega terimi moramo sodelovati ter u ne projekte.« (Marko Sosič, z go ra na osrednji Prešernovi prosl Slovencev v Italiji 2014) »Že desetletja, ves povo čas, poslušamo nasvete, češ da mora slovenska narodna skupn v Italiji odpreti. Komu ali čem Manjšinske družbe so že same sebi dovolj širokih pogledov, vp v družbene integracijske procese, drugače ne more biti. Če pa pot ni odpiranje razprodajo narod vrednot, slovenskega duhovne zaledja, tradicije, jezika, smo se tako odprti, da skorajda več ne r biramo, kaj smo, kateri je naš je saj na vseh javnih prireditvah, n uporabljamo oba jezika brez ka lo v naših ustanovah je tako, d The Authentics je skupina iz Trebč (in okolice), ki nas že vrsto let na najrazličnejših »feštah« zabava s svojo izredno pozitivno energijo in odlično glasbo! Kdaj in kako je pravzaprav nastala skupina The Authentics? Kako to, da ste se odločili ravno za zvrst ska? Dejan: Skupina je nastala med letoma 1998 in 1999. Tisto poletje smo namreč začeli poslušati ska glasbo - tisti pravi ska "pa starim", ki nas je zelo navdušil. Andrej: Trebencem je zato prišlo na misel, da bi tudi sami ustanovili skupino ska. Ideja se je dokončno uresničila nekega večera v osmici v Nabrežini, kjer je Dejanov oče praznoval rojstni dan. Fantje so bolj za šalo kot zares igrali na kitare (Rolling Stones ipd.) in jaz, ki sem se v osmi-ci znašel čisto po naključju, si nisem mogel kaj, da ne bi "sodeloval" pri tem improviziranem koncertu. Tako me je Jordan povabil, da bi bil lahko pevec nove skupine. Kmalu zatem smo začeli z vajami in nato tudi nastopi. Kateri so najpomembnejši koncerti, ki bi jih omenili in ki so vam najbolj ostali v spominu? Dejan: Gotovo naš prvi koncert v kriškem Oxisu, ki je bil "prou ena bomba"! Navdušili smo pol Krasa, vsi so bili veseli. Celo prijatelj Fabio, ki je prej zavrnil naše povabilo, naj se pridruži skupini, si je po tem koncertu premislil. Andrej: Med najlepšimi koncerti bi nedvomno omenil nastop na znanem slovenskem festivalu Soča Reggae Riversplash v Tolminu. Z glasbenega vidika pa smo višek dosegli, ko smo v kraju Bassano del Grappa nastopili s skupino Jamajča-nov The Skatalites, ki so v bistvu začetniki originalne ska glasbe. Koncert smo imeli tudi v Veroni. Po Sloveni- ji pa smo igrali povsod kjer se je igrati dalo. Kaj pa najbolj zabaven spomin s koncertov? Andrej: "Uuuu... jh je tolko!" Dejan: Ko smo nekoč začeli koncert, Andreja (pevca) še ni bilo na odru. Odigrali smo že tri komade brez vokala, ko se je naenkrat odprl nek zaboj, ki je stal tam na odru, in se je Andrej iz njega prikazal kot mumija. In to ne pred kako posebno številno publiko, ampak pred približno dvanajstimi ljudmi na šagri v Križu. Mi smo se pa kljub temu izredno zabavali. Veliko ste igrali tudi pred italijansko publiko. Kako vas je sprejemala in kako ste se počutili? Dejan: Mi smo se vedno počutili odlično, ker nas bistvu to ne zanima. In vsekakor, ko kam gremo, smo kot ena velika "banda", ki se premika in si nam nihče ne upa nič reči in lahko delamo kar hočemo. Jordan: Vsekakor pa vedno lepo pozdravimo dvojezično. Dejan: Ne obremenjujemo se s temi stvarmi, saj imamo vsi napake, tako Italijani kot Slovenci. Glasba nima zastave. Če si pravi muzikant, ti je všeč vsa glasba. Če se pa oziraš na zastave in narodnost, "se zabit" in je bolje da greš "gwdit tm na kšne ci-tre"... oziroma, da sploh ne igraš. Kaj pa mislite o Slow Fastu? Vam je všeč ta pobuda? Andrej: Bil je skrajni čas, da se v naši skupnosti organizira tudi kaj za mlade. Morali bi več investirati v mladino in poskrbeti za več takih pobud! Dejan: .čeprav bi lahko naslednjič poskrbeli za kraj, kjer se lahko "djla malo več kažina"! Kakšni pa so načrti za bodočnost? Boste še naprej igrali? Andrej: Seveda! Igrali bomo vse dokler nas ne bo kdo zapodil z odra. In dokler se bomo zabavali. Če pa najdemo kakega investitorja, bi se dalo zgoditi, da tudi kaj posnamemo! Lahko tudi dvojno ploščo!!! Čakamo investitorja! (baje ironično) Ivan B, oz. Ivan Bevilacqua, je mlad DJ z Goriškega, ki ste ga ljubitelji elektronskih party-jev prav verjetno že kdaj srečali za mešalko in plesali ob ritmu njegovih setov. Obeta pa še veliko dobrega! Kdaj si se pravzaprav začel ukvarjati z elektronsko glasbo in kaj te je spodbudilo k temu? Kje si začel javno nastopati? Začel sem približno pri šestnajstih letih z enostavnimi programi kot je npr. Virtual DJ. Glasba mi je bila od vedno všeč, saj sem se učil igranja klavirja in klasične kitare. Sprva sem nastopal samo na rojstnih dnevih prijateljev, po društvih in manjših prireditvah. Nato sem si v teku let kupil vedno boljšo opremo in se začel profesionalno ukvarjati s kariero DJ-a, z vedno večjimi dosežki in veseljem. Katere zvrsti vrtiš in katera ti je najbolj pri srcu? Lahko bi se reklo, da vrtim vse glasbene zvrsti na 360°. Najraje pa imam underground, zlasti Techno in DnB (Drum'n'Bass). Vemo da si zelo aktiven tako v Sloveniji kot v Italiji; bi nam naštel par pomembnejših klubov ali dogodkov na katerih si igral? In s katerim slavnim dj-em bi najraje nastopil? Ja, vse bolj sem aktiven tudi z našo organizacijo Vanguard Klub Events, ki organizira dogodke, in s skupino Crookset, s katero sem nastopil na mnogih pomembnih dogodkih, kot so EXPO Aquae v Benetkah, v Avditoriju Portorož, v tem tednu pa bomo otvorili koncert slavne italijanske skupine Nomadi v San Mari-nu. Naslednji dan imamo še koncert na EXPO-ju v Milanu, v arabskem paviljonu. Snemala nas bo tudi Rai 2. Kot DJ pa sem nastopil tudi v najpomembnejših klubih v Sloveniji, kot so Klub K4, KMŠ in Euphoria v Ljubljani, Alaya v Portorožu in skoraj v vseh klubih FJK, med kateri- mi so tudi Etnoblog in Ausonia. Nastopal sem tudi že v Avstriji, na Nizozemskem, na Hrvaškem in pred kratkem tudi v Španiji. Imel sem čast nastopiti s slavnimi ustvarjalci in dj-i, kot so Mike Vale, Benny Page, Sven Vath, Sasha Lopez, Chris Liebing, Deejay Tim in drugimi. Najraje pa bi nastopil s skupino Muse, ki je navdušila in navdihnila naš skupino ali pa s Calvinom Harrisom. Kaj misliš o elektronski sceni na slovenski oziroma italijanski strani meje - kje je bolj razvita in bolj sprejeta? In kje si se ti bolje znašel? Elektronska scena je v stalnem spreminjanju, na obeh straneh. Žal pa se je v primerjavi s prejšnjimi leti zaradi krize zelo poslabšala in okrnila. Poleg tega pa tudi mestne prepovedi krepko omejujejo mirno prepletanje dogodkov in v mestih je vedno manj mladine, posebej na italijanski strani. K sreči opažam, da se situacija počasi izboljšuje, saj je vedno več pobud kot je npr. vaš event. Scena pa je gotovo bolje sprejeta na slovenski strani, kjer vsaj nimajo tolikšnih težav z omejevalnimi mestnimi zakoni. Tu sem se tudi bolje znašel, predvsem kar se tiče odnosa in zanimanja do nas ustvarjalcev. Kakšni so tvoji načrti za bodočnost? Bi se rad ukvarjal z elektronsko glasbo tudi poklicno? Ustvarjaš tudi lastne avtorske komade? Vem, da si tudi producent ... Poklicno sem DJ že približno 4 leta, producent pa par let in sem tudi že prisoten na Beatportu (iTunes-u podoben portal). V bodočnosti ciljam vse bolj na našo skupino Crookset. Sestavljamo jo kitarist Matteo Antoni, DJ (jaz) in električni violinist Pierpaolo Foti. Poskušamo pa združiti vse naše stile v enega samega. Imamo že nekaj video posnetkov, avtorskih komadov ter predelanih izvedb znanih hitov. Dosegli smo že veliko uspehov in zdaj bomo tudi sklenili pogodbo s pomembnim menedžerjem iz Milana, tako da se sanje mogoče uresničujejo! Z organizacijo Vanguard Events pa bomo kmalu začeli zimsko sezono, tudi na Tržaškem. Kaj se ti pa zdi dogodek Slow Fast? Ti je všeč ta pobuda in si vesel, da sodeluješ? šepet uli M Petek, 18. septembra 2015 ce ontecchi av zveni paradoksal-upne kulturne neza-i skušati moramo ramo, če zaradi druge-ko zelo samozadostni ova in vedno več, kdo veščam, da se ne bose bomo, tako kot že a (...) s samozavestjo m, Hrvatom, Grkom, , ki s svojo prisotnostjo stu, širšemu prostoru ' je ljudi, ki se uči na-danes veselim in veri manj sami, da je tu-vljanja naše kulture, rn ljubiteljskem nivo-elijo spoznati, ki se : jezika in s ka-stvarjati skup- Kdor odda poezijo ali prozni sestavek na Slo-festu, 18., 19., ali 20. septembra, v hiški Primorskega dnevnika, dobi presenečenje: Šum bo s posebno okrepče-valno pijačo nagradil avtorje, ki bodo prvi oddali svoj prispevek. Torej pohitite in pridite na aperitiv s Šumom! Se vidimo na Slofestu 2015! jni se ost nu? po ete ker enih ega daj a z-zik, mstopih, skupščinah, ikršnekoli razlike, cela ne govorimo o za- sebnosti in o šoli, ki je postala jezikovni tečaj za Ne-slovence in povsem izgublja vsebino in izhodišče, zaradi katerega je nastala, to je, da krepi zavest, kulturo, identiteto, jezik pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji. In se brez sramu sprašujemo, zakaj je jezikovnega znanja vedno manj, zakaj vedno manj samozavesti, zakaj otrok ali mladostnik ne vesta, kaj sta.« (Marij Čuk, iz govora na proslavi v spomin na bazoviške junake 2014) Naslov B: Ljubezen je edina sila, ki se lahko zoperstavi norosti ... Pesnik, prevajalec, prozaist, esejist in partizan Ciril Zlobec letos praznuje 90 let. Ob visokem življenjskem jubileju je pri Mladinski knjigi izšel bogat izbor njegove ljubezenske lirike. Tudi Šumovci se mu želimo letos pokloniti ob 90. letnici, z naslovom, posvečenim ljubezni. »Mislim, daje ljubezen vse, kar nas lahko obide, preplavi z neko nesebično noto. Tudi veliko prijateljstvo je neke vrste ljubezen, ki razen pri istospolnih ni erotična, ampak ljubezen po intenziteti čustev.« me ljubezen dvoedina (ko ko od začetka želiš, da bi »Avgusta meseca bova imela 65 let zakona, z njo sem doživel vse, od študentskega zapelje\>a-nja do tega, da sva pra-dedek in prababica. Sestavil sem to sintagmo »ljubezen dvoedina« in to ti omogoča, da pišeš o vsem, ampak ne špe-kulativno. In tako je za-si v zakonu toliko let ali pa bil do konca dni) pogoj za to, da si oba prizadevata za neko idealno ljubezen, ki osmišlja skupno življenje, družino, otroke in vse, kar sodi zraven. Hkrati pa je, če dosežeš to sozvočje obeh, zelo nevarno, da se eden podredi drugemu, čustveno močnejšemu. Da bo obojestranska v pravem pomenu, demokratična, srečna ljubezen, moraš vse narediti, da nihče ne izgubi svoje identitete. Ljubezen je skupna, ampak dvoedina, nikoli ne pozabite: oba morata ostati tvorca te ljubezni, ne pa da se eden drugemu žrtvujeta, podrejata.« »Zastrupljajo nas z vsemi možnimi resnicami, vsi vse vedo, edina sila, ki se lahko tej norosti zoper-stavlja in ni odvisna od civilizacije in tehnologije, je ljubezen. Jamski človek se je najbrž ljubil, drugače nas ne bi bilo, današnji digitalni se pa tudi. Edina stvar, ki je univerzalna in večna, je ljubezen, z vsemi tragedijami vred. Je čustvo, ki obsega vse, kar zmore človek čutiti.« »Če imaš politično sporočilo, lahko daš noter čuda izmišljenih, špekulativnih idej, pri ljubezni pa je zelo težko narediti izmišljeno romanco.« (Citati iz pogovora med Cirilom Zlobcem in Poljanko Dolhar, objavljenega v Primorskem dnevniku 28.ju-nija 2015) »Zaljubljenci verjamejo v privide, čeprav na koncu plen smo nostalgije, tako je pač: Ameriko odkrije le redek srečnež, ki s poti zaide.« (Iz pesmi Ljubezen dvoedina) »Ljubezen - bela ali črna ptica, iz ene v drugo ves čas se levi, zdaj ptica pevka je, zdaj roparica, zdaj nizko nad močvirji v naju leta, zdaj spet se dvigne, kvišku poleti, da z njo še sama sva kot vnebovzeta.« (Iz pesmi Bela in črna ptica) »Ljubezen - praspoznanje vseh spoznanj, skrivnostni sadež z mitskega drevesa, ki vsak sam v sebi mora ga odkriti: ko si ga utrgal in zagrizel vanj, te nič več ne odžeja, ne nasiti prasle ljubezni duše in telesa.« (Izpesmi Praspoznanje) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Tržaška knjigarna je bila pomembna struktura slovenske skupnosti, ne le zaradi prodaje slovenskih knjig, temveč tudi zaradi zagotavljanja učbenikov dvojezičnim šolam.« (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, iz revije Moja Slovenija) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna SUMOV FEJS >NEVNIK — januarja mali oglasi DORltO SITIHRAN MOŠKI iiče fensto 7 dobrimi nameni okrufi 50 let srednje postave. Pisali na Oglasni odrie-lek Primorskega dnevnika, Lrl. Mtm tecchi fi - 34137 Trf>t, pori šifro »Huda zimaft. TV SNEMALEC kupi h\Mco i vrtom, tudi sEaro. raj p na mipadnvm delu ... Malo za smeh, malo zares! Šum se je odločil, da uvede novo rubriko, to je Šumov fejs. Na Šumovem fejsu boste prebirali najrazličnejše zanimivosti: fotografije, izjave, obraze, dogodke ... Skratka take stvari, do katerih je Šum prišel po najrazličnejših poteh. Prvo objavo si je prislužila fotografija naše bralke S., ki nam jo je velikodušno poslala. Zabaven oglas iz leta 1985. Šumovci pa dajemo posebno nagrado za duhovitost pri izbiri šifre HUDA ZIMA. Nastopati pred domačo publiko se mi zdi čudovita priložnost in ne samo. Treba bi bilo organizirati več takih dogodkov, za mlade in odrasle, saj je to idealna priložnost srečanja in druženja "zamejcev". Zelo sem navdušen, da sodelujem na tem dogodku in komaj čakam, da bom lahko skakal po odru ob ritmu glasbe, ki ima moč združiti VSE, ne glede na raso, jezik ali vero. Najlepša hvala, pozdravljeni! mrd & source Pavel &The Beardy Journalist sta v Naimi in drugih tržaških lokalih že marsikatero noč razgrevala plesišča in prisotnim priredila pravi party. Pogovorili smo se z bradatim novinarjem. Kdaj sta začela in zakaj sta se odločila za sodelovanje? Skupaj vrtiva glasbo že kaka tri leta. Oba sva se posamezno že prej ukvarjala s tem. Ker pa se poznava že vrsto let in sva prijatelja, sva se odločila, da skupaj spet poskusiva. Nekajkrat se nama je pridružil še tretji član, nazadnje pa sva ostala midva. V glavnem nastopava po Trstu, in sicer v Naimi, v BB Juice-u itd. Kakšno zvrst glasbe pa vrtita? Všeč nama je več ali manj ista glasba. Poslušava pa od bluesa do techno glasbe in se udeležujeva tako metal koncertov kot nastopov raznih DJ-ev. V tem sva se takoj znašla. Deliva in svetujeva si tudi imena ustvarjalcev, ki so nama všeč in tako drug drugega izpopolnjujeva. V glavnem: naš izbor zvrsti je res obširen. Poleg bluesa vrtiva še rockenroll, indie, funk, disco itd. Stil pa prilagajava tudi na kraj, kjer nastopava. Npr. v Našem Baru sva se odločila za več balkan glasbe. Čeprav jo ravno tako vrtiva tudi v Trstu, saj je všeč tudi italijanski publiki. Kaj se ti pa zdi glasbena scena v Trstu? Glasbena scena je po svoje razvita. Bendov je kar nekaj. Težava je v tem, da morajo igrati drugje, saj je v Trstu res malo krajev, kjer lahko nastopajo. Še dobro, da je Tetris, ki je eden redkih, oz. edini kraj, kjer je prisotna underground scena v Trstu. Tetris že deset let podpira tako tržaške bende kot razne skupine iz drugih krajev. Čeprav vedno poskrbijo, da nastopi v teku večera vsaj en domači bend. Verjetno je bolj razvita ravno ta "bolj močna" - rock/metal scena, kot kake druge zvrsti. In smo po tvojem mnenju Slovenci dovolj vključeni v to dogajanje? V tem dogajanju so prisotni vedno eni in isti "zamejci". Tisti, ki so igrali z Authenticsi ali z Gonzales itd. Oni dejansko sledijo sceni, prihajajo na koncerte, igrajo ... V bistvu pa bi se lahko tudi ostali malo bolj vključili. Sicer je nekaj bendov med slovensko mladino, a jih je vseeno premalo. Zadovoljivo bi bilo že to, da bi zahajali bolj pogosto v Tetris. Kaj pa misliš o Slow Fastu? Po mojem mnenju je "ena figada"! Ko so mi predlagali, da bi organizirali Slow Fast, se mi je takoj zdela lepa zamisel in sem takoj tudi izrazil pripravljenost k sodelovanju. Sam sem tudi svetoval lokal Naima. Drugače bi alternativa bila verjetno le Etnoblog, saj so drugi prostori manjši. Naima pa je na dobri lokaciji, prostor je velik, ima oder. sam tudi poznam upravitelja. Lepo se mi zdi tudi, da igrajo The Authentics, saj je njihova glasba všeč zelo obširni publiki. In za na konec: kakšne načrte pa imata za bodočnost? Hahaha "figon" vprašanje. odgovor pa je, da ne vem! Midva namreč nisva DJ-a, sva samo "selektorja". To delava samo iz veselja. Ne ustvarjava glasbe in nimava avtorskih komadov, vrtiva le glasbo od drugih. Dokler se bova zabavala in nama bo publika sledila, bova naprej nastopala. Zaenkrat je na naše "fe-štine" vedno prišlo precej ljudi, ki rade volje tudi zaplešejo. In ravno to ti daje zadoščenje, ko vidiš da ljudje plešejo tudi po dve uri in nekateri ne gredo niti ven "na čik", ker se tako zabavajo. Drugače pa ne ciljava na nič večjega. Nama je dovolj to. Sons of a gun Beneško punk-rock skupino Sons of a gun sestavljajo Matia Simoncig (kitara, glas), Sara Simoncig (bas), Pietro Sittaro (klaviature) in Terence Nobile (bobni). V njihovih pesmih se medsebojno spajajo vplivi različnih glasbenih žanrov. Člani skupine Sons of a gun pojejo tako v slovenščini in italijanščini kot v angleščini, izvajajo pa samo pesmi, ki jih sami sestavljajo. Naj tu navedemo nekatere: rock n'roll komad CH3 CH2 OH; pun-kerski Ne računajta na nas; psycho-pun-kerske pesmi Kriva, Magla, Nešigurnost in parnoje; demo-komadi Segale cornu-ta, Jennifer, Brevi sbalzi d'umore in It's not my business, ki zaključi vsak nastop. Na naša vprašanja so želeli odgovarjati vsi skupaj, da bi tako prišlo do izraza mnenje celotne zasedbe. Od kod pravzaprav ime Sons of a gun? Konec koncev, smo vsi sinovi neke pištole! Naša skupina je nastala v šolskih letih. Želeli smo postali rock zvezde, kljub temu da nismo znali dobro igrati glasbenih inštrumentov. V teku let se je naša začetna zasedba spreminjala, obogatili smo se z različnimi glasbenimi vplivi, pa se še vedno nismo naučili naučili igrati. Končno smo na koncertu spoznali bobnarja, ki bi nas lahko rešil. Terence se nam je takoj pridružil in zdaj smo na pravi poti. Kaj bi nam povedali o vaših dosedanjih nastopih? Štirikrat smo nastopili na festivalu Senjam beneške piesmi. Igrali smo tudi na zaključnem večeru glasbenega festivala Premi Friul. Poleg tega igramo in nastopamo, povsod kamor nas pokličejo in kjerkoli je publika dovolj energična, da lahko skače "ku fardamane kobilce tu senuo". Kako to, da ste izbrali pot avtorskih pesmi? Izvajamo samo svoje pesmi, ker čutimo potrebo, da se izrazimo po svoje. Morda je delno razlog tudi v tem, ker nam vsako toliko zmanjka tehnična sposobnost, da bi izvajali pesmi drugih. Naša glasba se večinoma rodi na vajah, včasih za hec, včasih zares. Vsak izmed nas ima različne glasbene okuse. Všeč nam je eksperimentirati zato je rezultat precej nepredvidljiv. Besedila so izraz introspek-cije, ekstraspekcije, perspekcije in špekulacije.... Prihaja v vaših pesmih do izraza tudi Benečija? Seveda. V pesmih po beneško pojemo o Benečiji, o njenih pozitivnih in negativnih aspektih. V drugih komadih se v večji ali manjši meri neposredno pojavlja Benečija, saj nam vsakdanje izkušnje v našem majhnem kozmosu dajejo navdih za ustvarjanje. Na Slofest boste iz Benečije pripeljali ... Pesmi iz našega starejšega in novejšega repertoarja, malo hrupa po beneško in ne samo. 1 2 Četrtek, 17. septembra 2015 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Na letošnjih Okusih na meji 350 stojnic iz več kot 30 držav Vse bolj čezmejni in bogati, v Raštelu same restavracije Tina Maze, Carlo Cracco in Bene-detta Parodi. A tudi kultura, hrana in teritorij. Ta je recept letošnjih Okusov na meji, ki ciljajo na kakovostni preskok. Priljubljeni poulični praznik so včeraj predstavili na goriškem županstvu pred približno petdesetimi ljudmi. Število udeležencev jasno priča o razsežnosti prireditve, pri kateri so soudeleženi številni posamezniki in ustanove z obeh strani nekdanje meje. Letošnji Okusi na meji bodo potekali od četrtka, 24. septembra, do nedelje, 27. septembra. Stojnice bodo v četrtek odprte med 18. uro in polnočjo, v petek in v soboto med 10. in 1. uro, v nedeljo pa med 10. uro in polnočjo. »Praznik ni izključno goriški, saj so vanj vključene tudi Nova Gorica, občina Šempeter-Vrtojba in sosednje obmejne občine. Letošnje Okuse na meji smo nadgradili, osredotočili smo se na kulturni vidik. Poleg tega bomo letos poskrbeli za ovrednotenje in izvoz domačih izdelkov, ne le za uvoz tuje hrane,« navaja goriški župan Ettore Romoli. In res bo prisotnost slovenskih občin letos še opaznejša, saj bodo stojnice slovenske vasi namestili na Trgu Cavour, v Raštelu, v Ulici Marconi in v Ulici Colobini. »Tudi Novogoričani močno občutijo Okuse na meji. Skupaj z ostalimi slovenskimi obmejnimi občinami se bomo tudi mi z veseljem predstavili na pouličnem prazniku,« pravi Andrej Markočič, vodja kabineta župana novo-goriške mestne občine. O privlačnosti in specifiki naših krajev ima zelo jasne pojme tudi Filiberto Zovico, upravitelj družbe Post Editori, ki bo na letošnjem prazniku poskrbela za Salon okusov na Trgu Sv. Antona (podroben spored dogodkov objavljamo v sosednjem članku). »Gorico je v preteklosti ločevala meja, danes pa je turistom in obiskovalcem treba razlagati, da gre za eno skupno mesto, v katerem najdemo veliko zanimivosti. Nekatere raziskave pravijo, da lahko obrobna območja na novo zaživijo zaradi kulture, teritorija in turizma in te elemente mora naš skupni prostor bolje ovrednotiti,« razlaga Filiberto Zovico. Letošnji praznik bo predvidoma rekorden, saj bo po mestu zraslo kar 19 »vasic«; skupno bo 350 stojnic iz več kot 30 držav. Pred dvema letoma je bilo na pouličnem prazniku »le« 13 »vasic« in 270 stojnic iz 21 držav. Med glavne novosti spada »zelena vas« v goriškem grajskem naselju; v njej bodo na svoj račun prišli vegetarijanci in ljubitelji biološke hrane. Poleg tega bo Gorico obiskal kuhar, pisatelj in filozof Pietro Leeman, šef kuhinje vegetarijanske restavracije Joia iz Milana, ki bo v petek ob 19. uri na Travniku predstavil svojo knjigo Il sale della vita. Po lanskem uspehu bodo letos okrepili severno in južnoameriško ponudbo, Američane bodo namestili v Ulico Cadorna, dodali bodo vzhodno vas, britanska vas se bo preselila na Travnik. Balkanska vas bo še vedno v ulicah De Gasperi in Roma, Francozi bodo v Ljudskem vrtu in na Verdijevem Korzu, Avstrijci pa na tradicionalni lokaciji na Trgu Battisti. V javnosti je že odmevala novica o prisotnosti stojniceTeam to aMaze House, ki jo bo s svojo ekipo postavila smučarska šampionka Tina Maze. Tako kot lani bo tudi letos na prireditvi sodelovala Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP) iz Gorice. Društva Sabotin iz Štmavra in F.B. Sedej iz Števerjana, Prosvetno društvo Štandrež, mešani pevski zbor Lojze Bra-tuž iz Gorice, Združenje staršev vrtca Pi- Predstavitev letošnjih Okusov na meji na goriškem županstvu bumbaca CasaPound odpira sedež, antifašisti prirejajo shod V Ulici Mazzini 3 v Gorici bo jutri popoldne gibanje CasaPound odprlo nov sedež. Prisoten bo državni vodja Gianluca Iannone. Predstavniki skrajno desničarskega gibanja so maja v Gorici izpeljali državni shod, med katerim so obeležili stoletnico vstopa Italije v vojno. »Po izredno uspešni povorki 23. maja se antifašisti in antifašistke vračamo v Gorico, da bi izrazili svoje nasprotovanju odprtju sedeža gibanja CasaPo-und, saj nočemo, da bi šla ta fašistična provokacija kar tako mimo,« pa poudarjajo člani deželnega protifašističnega observatorija, ki jutri v Gorici prirejajo manifestacijo proti gibanju CasaPo-und. Zbrali se bodo ob 16. uri pred železniško postajo in se v sprevodu odpravili v mestno središče. Zaradi odprtja sedeža in manifestacije bodo jutri v Gorici veljale poostrene varnostne razmere. Občinski redarji so na zahtevo kvesture prepovedali parkiranje v ulicah De Gasperi in Crispi; med manifestacijo bodo omenjeni ulici in morebiti še druge zaprli prometu. gorica - Letošnja novost V Salonu okusov Cracco in Parodijeva Na Trgu Sv. Antona niz okroglih miz o vrhunski hrani Salon okusov, ki ga bo podjetje Post Editori iz Veneta postavilo na Trgu sv. Antona, bo ena izmed glavnih novosti letošnjih goriških Okusov na meji. V njem bodo skrbeli predvsem za promocijo domačih jedi, priredili bodo tudi celo vrsto spremnih dogodkov. V Salonu okusov bo v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri tudi uradno odprtje pouličnega praznika; ob 18. uri bo televizijska voditeljica Benedetta Parodi predstavila svojo knjigo Ricette in famiglia. Ob 19.30 bo nagrajevanje vin, ob 21. uri bo na sporedu Jazz&Wine večer s skupino Quinteto Aguamala. V petek, 25. septembra, ob 17. uri bo kuharska mojstrica Antonia Klugmann poskrbela za prikaz kuhanja v živo. Klug-mannovi, Ani Roš in Teu Fernetichu bodo nato ob 17.15 podelili nagrado Friula-dria Gusti di Frontiera. Posebno nagrado Friuladria Gusti di Frontiera bo prejel kuharski mojster Carlo Cracco. Lastnik istoimenske restavracije je zaslovel kot sodnik televizijske oddaje Masterchef Italia in kot voditelj resničnostnega šova HeU's Kitchen Italia. Cracco bo zatem v Salonu okusov ob 17.15 predstavil svojo knjigo Dire, Fare, Brasare. V soboto, 26. septembra, ob 10. uri bo okrogla miza o pivu Birre & Chef, na kateri bodo spregovorili Severino Garlatti Costa, Teo Mus-so, Massimo Petris, Stefano Tilatti in Chia- Benedetta Parodi ra Andreola. Ob 11. uri se bodo o podjetništvu in mednarodnih trgih pogovarjali podpredsednik dežele FJK Sergio Bol-zonello, Sandro Boscaini, Massimo San-tinelli, Edi Zobec in Paolo Possamai. Ob 15.30 bo okroglo mizo o vrhunski hrani vodila novinarka dnevnika Corriere della Sera Marisa Fumagalli; ob 17. uri se bodo o vinih pogovarjali Elda Felluga, Marjan Simčič, Robert Princic, Saša Radikon in Cristiano Shaurli, moderiral bo Tom- Carlo Cracco maso Cerno. V nedeljo, 27. septembra, ob 10.30 bo okrogla miza, na kateri bodo spregovorili Antonio Guarda Nardini, Fausto Maculan, Bruno Pessot, Benjamin Zidarich in Enzo Vizzari; ob 12. uri bodo v ospredju siri s Cesarejem Baldrighijem, Antoniom Bortolijem in Marcom Pana-ro. Ob 15.30 bo okrogla miza o goriških jedeh, na kateri bodo spregovorili Michela Fabbro, Uroš Fakuč, Roberto Zottar in Luigi Costa. (av) kapolonica iz Pevme in Vinoteka Štever-janski griči vabijo na odprtje skupne stojnice v četrtek ob 20.30 pred Trgovinsko zbornico v Ulici Crispi. Tudi letos bo po zaslugi Okusov na meji zaživel Raštel, saj bodo začasne restavracije zasedle prav vse nekdanje trgovine in prazne prostore, ki drugače samevajo. »Letošnja novost bo zagotovo tipična češka restavracija z domačim pivom v hiši Marchetto, poleg tega nas bo obiskal tudi zmagovalec slovenskega resni-čnostnega šova "Gostilna išče šefa" Tomaž Škvarč Lisjak,« napoveduje Beniamino Ursic iz goriškega združenja Le Nuove vie. Velika zasluga za raznolikost letošnjega praznika gre deželi FJK, ki je finančno podprla številne spremne dogodke; omogočila je tudi, da bo družba Trenitalia nudila 42 dodatnih vlakov iz Vidma in Trsta. »Zahvaljujem se tako deželi kot pokrajinskemu prevoznemu podjetju APT. To nam je po konkurenčni ceni nudilo številne avtobuse, ki bodo povezovali železniško postajo z mestnim središčem. Avtobus bo vozil tudi s parkirišča pri Rdeči hiši, čeprav je razdalja do Trga Sv. Antona minimalna. Letos smo poskrbeli za več parkirišč v primerjavi z lanskim letom, pričakujemo pa, da bodo nabito polna, tako da bi rad pozval obiskovalce, naj se poslužujejo javnih prevozov. Zahvaliti se moram tudi 33 mladim prostovoljcem, ki bodo poskrbeli, da bo vse steklo na najboljši način,« zaključuje Ettore Romoli. (av) doberdob - Zaradi neupravičenih odsotnosti Uprava sprožila postopek za razrešitev dveh svetnikov Občinska uprava iz Doberdoba je sprožila postopek za razrešitev dveh občinskih svetnikov - Katiuse Kosic in Roberta Perica, oba sta iz vrst večine. Občinski svet bo o njuni razrešitvi odločal med zasedanjem, ki bo v četrtek, 24. septembra. Za omenjeni postopek se je uprava odločila zaradi neupravičenih odsotnosti, ki sta si jih oba svetnika nabrala. Katiusa Kosic je bila neupravičeno odsotna na štirih zasedanjih občinskega sveta, Robert Peric pa na treh. »Robert Peric se je pred časom zaradi delovnih razlogov preselil v Španijo; poslal nam je odstopno pismo, v katerem se je zahvalil vsem ostalim občinskim svetnikom za sodelovanje, ki ga je obogatilo. Odstopno pismo pa iz upravnega vidika ni veljavno, ker bi ga moral predstaviti osebno ali preko konzulata, zaradi česar smo morali uvesti postopek za razrešitev. Kakorkoli, Pe-ricu se zahvaljujem za opravljeno delo in za korekten odnos,« poudarja župan Fabio Vizintin in pojasnjuje, da si je Katiusa Ko-sic nabrala štiri neupravičene odsotnosti, poleg tega že eno leto ne prihaja na seje upravne večine. Med drugim je bila od- Doberdobsko županstvo bumbaca sotna na zasedanjih občinskega sveta, med katerima so izglasovali proračun in obračun. Župan razlaga, da je Katiusa Ko-sic poslala pismo na županstvo, v katerem razlaga, da bi bila njena razrešitev neupravičena in protizakonita; zaradi tega Ka-tiusa Kosic napoveduje priziv. »Pismo nam je poslala po elektronski pošti. Ko smo preverjali datoteko, smo opazili, da je avtor pisma bivši župan Paolo Vizintin,« pravi Fabio Vizintin, ki obžaluje, da ravno bivši župan sproža tovrsten postopek proti upravi, v kateri sta tudi dva njegova bivša odbornika. Fabio Vizintin vsekakor upa, da zadeva ne bo bremenila davkoplačevalcev s sodnimi stroški. »Odsotna sem bila štirikrat, vendar sem v treh primerih s SMS sporočilom obvestila župana, da me ne bo. Kar jaz vem, se prvič v zgodovini doberdobske občine dogaja, da bi nekomu kontestirali neupravičene odsotnosti; to bi moralo veljati tudi za druge, ki so bili ravno tako odsotni,« pa pravi Katiusa Kosic. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. septembra 2015 13 goriška - Z njo je v vas pritekel Cristian Faidiga Bakla v Doberdobu Pričakujejo jo v Lignanu za drugo mladinsko državno tekmovanje zveze CONI Olimpijsko baklo za drugo mladinsko državno tekmovanje Trofeo CONI 2015 so včeraj prižgali pri vojaški kostnici v Redi-pulji, ogenj pa je nato dospel do Doberdoba. Cristian Faidiga iz Jamelj, ki je avgusta v dresu italijanske reprezentance osvojil bronasto kolajno na 110 metrov z ovirami na olimpijskem festivalu evropske mladine EYOF v Tbilisiju, je ponesel simbol športa, miru in prijateljstva do doberdobskega županstva, kjer so ga pričakali učenci krajevne večstopenjske šole, pokrajinska odbornica Vesna Tomsič, doberdobski župan Fabio Vizintin in pokrajinski predstavnik CONI Franco Tommasini. »Vesel sem, da je tudi Doberdob vključen v organizacijo tako pomembnega državnega tekmovanja. To dokazuje, da je državni olimpijski komite pozoren tudi do manjših občin. Vsekakor bi rad vso mladino spodbudil, naj se športno udejstvuje, saj v športnih krogih nastajajo vezi in prijateljstva, ki trajajo celo življenje,« je učencem dejal Fabio Vizintin. Vesna Tomsič pa je otroke spomnila, da so sanje večkrat uresničljive. »Uspehi Cristiana Faidige, ki prihaja iz majhne vasi, kot so Jamlje, so dokaz, da je z delom in trudom mogoče dosegati pomembne rezultate in izpolniti zastavljene cilje,« je povedala Tomsičeva. Olimpijska bakla bo danes obiskala Tržič in Krmin, svojo pot bo zatem zaključila v Lignanu, kjer se bodo v četrtek, 24. septembra, začela tekmovanja. (av) Faidiga z olimpijsko baklo v Doberdobu foto s. c. solkan - V nedeljo bo odprtje Nov odsek Poti miru vodi na vrh Škabrijela V nedeljo, 20. septembra, bo s pohodom zabeleženo odprtje novega odseka Poti miru od Alp do Jadrana, in sicer na Škabrijel. Peturni voden pohod se začenja ob 9. uri s parkirišča pri mostu v Solkanu, med potjo si bodo udeleženci ogledali vojne ostaline in prikaz vojaškega tabora. Dogodek prirejajo Društvo soška fronta 19151917, novogoriška občina in fundacija Poti miru. »V okviru projekta Poti miru od Alp do Jadrana so bile urejene pešpoti, obnovljene kaverne, spomeniki, postavljene so bile informacijske table,« našteva Matej Jakin, vodja projekta Poti miru na novogo-riški mestni občini. Nedeljski pohod bo tudi priložnost za seznanitev z dogodki, ki so se na Škabrijelu v okviru prve svetovne vojne odvijali pred stotimi leti. »Na cilju bo še prikaz vojaške kuhinje in manjša pogostitev udeležencev,« napoveduje Jakin in dodaja, da pot ni zahtevna. Izhodišče bo na omenjenem prostoru v Solkanu, pot bo vo- Izhodišče Poti miru v Solkanu fotok.m. dila preko Prevala do vrha Škabrijela, od tam pa se bodo pohodniki spustili do točke, kjer bo pogostitev. »Tudi Škabrijel se tako pridružuje Poti miru od Alp do Jadrana, tako kot Sabo-tin, ki smo ga uredili že v prejšnji finančni perspektivi skupaj z drugimi linijami vzdolž soške fronte,« zaključuje Jakin. (km) V Gorici je več zapuščenih stavb, o katerih smo pred kratkim tudi poročali - od nekdanje remize za tramvaje do razpadajoče hiše v Ulici Morelli in nekdanje kinodvorane Stella Matutina. »Za omenjena poslopja je župan Ettore Romoli nakazal pripravljenost, da bi prišlo do pozitivnih premikov, čeprav stavbe niso v občinski lasti. Zaradi tega me zanima, kako namerava občina ukrepati v primeru razpadajoče stavbe v občinski lasti, ki se nahaja v Tržaški ulici 327, na severni strani pokopališča.« Občinska svetnica SSk-DS Marilka Koršič je med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta opozorila občinsko upravo na stavbo ob glavnem pokopališču, ki klavrno razpada. »Stavba s streho, ki se udira, ter zapuščeno in nezavarovano okolje kvarita pogled in dostojno podobo pokopališča, na katerega mejita. Včasih so imeli pokopališki delavci v stavbi spravljeno orodje. Danes je stavba dostopna mimo nekega zapuščenega objekta in mimo raznih zapuščenih in odvrženih nagrobnikov. Dostop preprečuje le nizka veriga. Obrtnik, ki ima v prizidku stavbe svoj urad in delavnico, dela v poslopju, ki je prikrito z azbestom in nima na notranji strani nobene obloge ali stropa. Obrtnik je najemnik goriške občine! Sploh so vse lope, ki obdajajo glavno poslopje, pokrite z azbestom,« poudarja Koršičeva, ki župana sprašuje, zakaj doslej še ni bilo poskrbljeno za odstranitev azbesta. Po besedah občinske svetnice bi bil kamnosek, ki je najemnik prizidka stavbe in ima glavno delavnico blizu letališča, pripravljen nuditi svoje stroje in opremo ob podpori občine in kake druge ustanove za oživitev kamnoseške dejavnosti med mladimi, ki bi predstavljala možnost nove zaposlitve za študente likovne šole Max Fabiani. »Stavba ob pokopališču bi bila idealna povezava z obrtnikom in odjemalci,« pravi Koršičeva in poudarja, da je na dvorišču propadajoče stavbe lep vodnjak, ki meri v globino 34 do 36 metrov in je bil že predmet raziskav. »Občasno prihajajo univerzitetni študentje, ki merijo in opazujejo nihanje podtalnice,« še pravi Koršičeva. Župan Romoli je med zasedanjem občinskega sveta priznal, da z zadevo ni seznanjen. Zato je zagotovil, da bo poveril pristojne urade, naj sprožijo potrebna preverjanja. GORICA - Zapuščena stavba ob pokopališču Klavrno razpada Poslopje je v občinski lasti, vendar je občina nanj očitno pozabila Razpadajoča stavba (levo); azbestna streha in tabla z opozorilom o nevarnosti (spodaj) fotom.k. gorica - V Trstu Kinoateljejeva dokumentarca na Slofestu iL- Goriški Kinoatelje se predstavlja na letošnjem Slofestu, ki bo v Trstu zasedel Borzni trg od 18. do 20. septembra, z dvema dokumentarcema, ki pridobivata novo aktualnost. Danes ob 19. uri se bo v občinski galeriji Arturo Fittke na malem trgu (Piazza Piccola) za občinsko palačo prvi zavrtel dokumentarni film Muzika od Trsta do Trbiža (2010) v režiji Jurija Grudna in Martina Turka in po scenariju Tatjane Rojc. Jutri, 19. septembra, ob 17. uri pa bo na sporedu dokumentarni film Niso letele ptice (Kinoatelje, 2000), ki doživlja v teh mesecih pravo turnejo v obmejnem prostoru. Razlog za to je njegova vsebina, ki zadeva prvo svetovno vojno: avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta ga sestavili s priče-vaci, ki so bili med vojno otroci in so z Goriške bili pregnani na Avstrijsko ali v Italijo. Kinoatelje je letos dokumentarni film nadgradil še s projektom Otroci otrokom, ki ga je podprla Dežela FJK. Z obiskom mesta Gorica, delavnicami in končno izdelavo videofilma so pri projektu sodelovali dijaki Večstopenjske šole s slo-vensko-italijanskim poukom iz Špe-tra (Naj zluodij uzame uojsko!), dijaki znanstvenega liceja France Prešeren iz Trsta (Vojna ali mir?), dijaki zavoda Cankar-Zois-Vega iz Gorice (Pismo nonotu) in dijaki Večstopenjske šole Doberdob (Spomin na vojno). Tudi njihovi videofilmi se bodo prikazali na tržaški projekciji. Program obeh večerov pa bo razpoložljiv tudi celi javnosti. Ki-noatelje je namreč izdal dva DVD-ja, ki bosta v naslednjih tednih našla pot do knjigarn in trafik. v v TRZC TRG rEPUBLIKE SEJ Občina Tržič Odbornistvo za Promocijo Teritorija EM PIVA v &CarobNih QkuSQV RQGRAM Petek, 18. septembra ob 17.30 Koncert Live Cam Arte & Musica 0b 18.00 Simpozij in odprta kuhinja Pri mizi se ne postaramo v razstavni galeriji na trgu Cavour Koncert skupine "Living Dolls" Sobota, 19. septembra - 0b 11.00 Srečanje s čarobnimi okusi Poti piva II Tirimesu v dvorani Palazzetto Veneto v sodelovanju z Ekomuzeji iz bližnje okolice . and Italian's Got Talent Psycle Country Fitness Mentalist Simone Ravenda Afriška tolkala 0b 20.00 Povorka skupine Banda di Piazza Caricamento Od ulice Sant'Ambrogio do Trga Republike 0b21.00 Koncert z Antonello Ruggiero in skupino Banda di Piazza Caricamento Nedelja, 20. septembra 0b 17.00 Nastop plesalcev flamenka Združenje Associazione Viento Flamenco, s kitaristom Angelom Giordano 0b 18.30 Nastop glasbenika in komika Sdrindule 0b 20.30 Koncert skupine Big Band Societa Musicisti Entusiasti MONFALCONE A TUTTA BIRRA V soboto, 19. septembra, bodo trgovine odprte do 23.00 ure v sodelovanju z: Vi\uf£f]fro šsco 0b 20.30 0b 16.00 14 Petek, 18. septembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Teden mobilnosti Mestno središče pridobilo kolesarske steze in pešpoti V solkanskem športnem parku urejujejo kolesarsko počivališče Novogoriška mestna občina se pridružuje pobudi Evropski teden mobilnosti s celotedenskim programom različnih aktivnosti, katerih vrh se bo dogajal v soboto, ko so pripravili kolesarski dan, in pa v torek, ko bo potekal tradicionalen dan brez avtomobila. Kidričeva ulica v središču mesta bo tedaj med 6. in 17. uro zaprta za promet. Za mesto pa so vsekakor pomembne tudi trajne pridobitve, ki nastajajo v sklopu projektov, povezanih s trajnostno mobilnostjo: sem sodijo na novo urejene kolesarske in pešpoti ter druge pridobitve. »Ni pomemben samo teden mobilnosti, ampak tudi projekti, ki so bili v tem okviru izvedeni,« pravi tudi novogoriški župan Matej Arčon. Kaj je torej mesto na ta račun pridobilo? V okviri t.i. investicijskega sklopa je občina v obdobju dveh let izvedla osem investicijskih projektov. Pet se jih nanaša na urejanje kolesarskih povezav, in sicer na Ulici Gradnikove Brigade, Lavričevi, Ulici Mi-lojke Štrukelj, Delpinovi in Vojkovi. V okviru nekega drugega investicijskega projekta so bili na šest avtobusnih postajališč mestnega prometa nameščeni prikazovalniki, ki potnike obveščajo o tem, kje se nahaja avtobus in čez koliko časa bo pripeljal na avtobusno postajališče, kjer čakajo. »Naslednji investicijski projekt je v fazi zaključevanja, gre pa za ureditev kolesarskega počivališča v solkanskem športnem parku, zadnji projekt, ki se zaključuje, pa je ureditev pešpoti na Škabrijel v okviru projekta poti miru,« pojasnjuje Andreja Trojar La-panja, vodja projektne pisarne na novogo-riški občini. V okviru sklopa, ki predvideva pripravo programskih dokumentov, sta še posebej pomembna dva, in sicer že pripravljen načrt kolesarskih povezav na celotnem območju občine, ki se vključuje v strokovno podlago regije. V tem okviru se je povezalo vseh trinajst severnoprimorskih občin, ki skupaj pripravljajo strokovne podlage regionalnih kolesarskih povezav. »Pomembna je tudi celostna prometna strategija čez-mejne goriške regije ... vse te dokumente vključujemo v pripravo trajnostne urbane strategije, ki je v zaključni fazi priprave in je v njej velik poudarek na krepitvi trajno-stne mobilnosti. V načrtu je tudi priprava Kolesarska pot v Ulici Gradnikovih brigad foto k. m. celostne prometne strategije, kar je v bistvu konkretizacija čezmejne prometne strategije za območje občine,« napoveduje vodja projektne pisarne. V okviru sklopa, ki zajema pripravo tehnične dokumentacije, pa je trenutno v pripravi projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenje za preureditev Kidričeve ulice, katera v ospredje poudarja pešce in kolesarje, v pripravi je tudi projektna dokumentacija za ureditev kolesarske povezave ob Cankarjevi ulici, za pridobitev gradbenega dovoljenja za južno kolesarsko pot ob Kornu in idejna zasnova za ureditev kolesarske povezave med lokacijo »tri hiše« proti Ajševici. »Zelo pomemben je tudi projekt v okviru EZTS GO Isonzo - Soča, pomemben sklop je namenjen prav peš in kolesarskim povezavam, predvsem vzpostavljanju nekdanjih kolesarskih povezav, ki jih je prekinila meja, in manjši projekt, ki bo pripravil rešitve za označitev varnih poti v šolo,«še pristavlja Andreja Trojar Lapanja. Kot zanimivost naj omenimo še nacionalno pobudo Pripelji srečo v službo, ki spodbuja uporabo kolesa v namene mobilnosti. Pridružili so se ji tudi nekateri uslužbenci novogoriške mestne občine, ki so se štiri mesece v službo vozili s kolesom, namesto z avtomobilom. Skupaj so prekole-sarili 5.274 kilometrov in za 854 kilogramov zmanjšali količino izpusta CO2 v ozračje. Katja Munih Nova tabla na gradu bumbaca gorica - Po odkritju table na gradu Zdaj je treba počastiti še 227 padlih borcev Kronološki opis dogajanja ob odkritju štirijezične plošče na stebru pri vhodu v severno grajsko dvorišče je časopis že objavil v nedeljo. Iz nagovora Mirka Primožiča, predsednika mestne sekcije Vsedržavne zveze partizanov, povzemamo tudi vsebinske postavke vzrokov, ki so pripeljali do pobude, da se popravi in končno dopolni megleno sporočilo že obstoječe enojezične plošče. Namestili so jo leta 1964 na pobudo občinske uprave kot opomin in v spodbudo idealom, ki sodijo v zavest širokega kroga prebivalstva. Od tedaj se na ploščo in njeno sicer okrnjeno sporočilnost spomnijo le bivši partizani, aktivisti, deportiranci in njihovi družinski člani ali somišljeniki. Skrita in nedostopna za javnost ne more odigrati vloge, ki ji je bila namenjena. Zato je po sedemdesetih letih od zaključka druge svetovne vojne več kot umestno, da kdorkoli obišče grad tudi zve, kaj se je tam dogajalo z uporniki proti nacizmu in fašizmu. Govornik je poleg dramatičnega opisa streljanj po predhodnem mučenju in zasliševanjih smiselno povezal vrednote, za katere so se zavzemali partizanski in garibaldinski borci ter aktivisti, s sodobnimi pojavi omejevanja pravic, pomanjkanja dela, prisilnega preseljevanja množic z vojnih področij v Severni Afriki in na Srednjem vzhodu. Priča smo nazadovanju in odstopom od doseženega na socialnem področju; značilno je, da gospodarstvo sicer kaže na rahle razvojne trende ob dejstvu, da je ogromno nezaposlenih, se pravi, da manjše število ljudi več ustvarja in proizvaja; na našem obmejnem ozemlju se marsikaj zatika, zavlačuje in odlaša, zaradi česar ni niti vstop Slovenije v EU prinesel nadejanih rezultatov na področju oprijemljivega sodelovanja. Zanj so se izpričano zavzemali uporniki med drugo svetovno vojno s povezovanjem med narodno različnima sestavinama in zanj se sedaj zavzemajo vsi, ki prisegajo na njihove ideale in ideologijo pravičnosti, spoštovanja in sodelovanja. Plošča v več jezikih, predvsem pa s prisotnostjo slovenščine, izpričuje prav to. V Evropi se sedaj, zlasti v zvezi s preseljevanjem iz Sredozemlja, spet pojavljajo fašistoidna gibanja ob stotinah kojsko - Petstoletnica oltarja v cerkvi sv. Križa Biser bodo osvetlili s pomočjo strokovnjakov Z današnjim interdisciplinarnim znanstvenim simpozijem z naslovom »Petstoletnica oltarja v cerkvi sv. Križa v Koj-skem: gotika in življenje v 16. stoletju v Brdih«, ki se odvija v obnovljeni vili Vipol-že, se začenja vrhunec prireditev ob častitljivi obletnici omenjenega briškega sakralnega bisera, ki je tudi med domačini še premalo poznan. »Ta obletnica je nam, vaščanom, dala nalogo, da čim več poizvemo glede oltarja. Vsa resnica o njem še ni razkrita, vseh podatkov še nimamo,« pravi Vasilij Vendramin, predsednik vaške skupnosti Kojsko. K zadevi so domačini želeli pristopiti s strokovne plati in so zato tudi organizirali znanstveni simpozij, na katerega so povabili številne strokovnjake za posamezna področja, kot sta zgodovina in umetnostna zgodovina. Na uvodnem delu bodo zbrane pozdravili evropski poslanec Franc Bogovič, župan Občine Brda Franc Mužič in državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Anton Peršak. Dogajanje se jutri in v nedeljo seli v Kojsko. Jutri dopoldan bo romanje k cer- kvi, večerne ure bodo glasbeno obarvali domači Mešani pevski zbor Srečko Kumar, vokalna skupina Reunion ter koncert Rudija Bučarja in skupine Istrabend. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo z osrednjo nedeljsko mašo, ki jo bo vodil upokojeni koprski škof Metod Pirih. Cerkev sv. Križa v Kojskem v Goriških Brdih je bila zgrajena med letoma 1470 in 1480. Prvič je bila v pisnih virih omenjena leta 1523. Prvotno je bila podružnična cerkev župnije sv. Jurija v Ločniku. »Okrog cerkve je bilo obzidje z obrambnimi stolpi. Po nekaterih podatkih so bili trije, po drugih jih je bilo pet. Po habsburško-beneških vojnah so bili porušeni, ostal je le še eden, ki je bil obnovljen. Temu rečemo turn,« ve povedati Vendramin. Pravi biser se skriva za cerkvenimi zidovi. Tam se nahaja rezljan krilni lesen oltar, ki je bil narejen v beneški delavnici leta 1515. Istega leta je bil tudi posvečen. »Uvršča se med najbolje ohranjene poz-nogotske oltarje v Sloveniji, po nekaterih podatkih celo v Evropi,« poudarja Vendra- Oltar vcerkvi sv. Križa foto k. m. min. Ta oltar naj bi bil tudi eden redkih tovrstnih oltarjev iz tistega obdobja, ki so se ohranili do današnjih dni. Kot je zapisano v zloženki, ki je bila izdana ob letošnji 500-letnici, naj bi oltar nastal za bratovščino sv. Križa, eno izmed mnogih verskih skupin, ki so se v tistem obdobju oblikovale zlasti v Porenju in na Flamskem. Oltar je bil doslej po znanih podatkih dvakrat restavriran: leta 1915 v Firencah in po drugi svetovni vojni v Ljubljani. V 80. letih prejšnjega stoletja so ga oskrunili tatovi, odtlej je cerkvica zaklenjena, dragocenost pa še posebej zaščitena z alarmom. (km) in tisočih utopljencev, ki jih požira morje. Stopnja nravstvenih vrednot evropske celine je postala izredno nizka. Prav je, da se poleg hvaležnosti, ki smo jo dolžni izkazovati ustreljenim ob grajskem zidu, trajno izpostavi njihove družbenopolitične izbire, zaradi katerih so jih usmrtili na-cifašisti. Mesto, se pravi njegova uprava, mora v doglednem času z drugo ploščo na vidnem kraju počastiti svoje občane, to je 227 padlih partizanskih borcev. Lično zasnovo nove štirijezične plošče na goriškem gradu je izdelal arhitekt Diego Kuz-min. (ar) Rimske terme z akreditacijo Rimske terme v Tržiču bodo lahko pridobile akreditacijo, na podlagi katere bodo izvajali določene storitve, ki jih bo kril javni zdravstveni sistem. Za tovrstno akreditacijo bodo lahko zaprosile tudi terme v Lignanu, potem ko je to omogočil sklep, ki so ga v v prejšnjih dneh sprejeli na deželi. V Furlaniji Julijski krajini že razpolagajo s tovrstno akredita-cijo gradeške terme in terme v kraju Arta v videmski pokrajini, za njihove storitve pa vlaga deželni zdravstveni sistem približno 700.000 evrov letno. »V Fur-laniji Julijski krajini je trenutno povpraševanje za termalne storitve večje od ponudbe, tako da se je v preteklih letih veliko ljudi napotilo v Veneto, kar je leta 2013 bremenilo blagajne deželnega zdravstvenega sistema za 2 milijona in 659 tisoč evrov. Zaradi tega smo se odločili, da možnost za akreditiranje ponudimo tudi termam v Tržiču in Li-gnanu,« pravi deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca. (av) Park za nordijsko hojo Tržič bo dobil prvi park za nordijsko hojo v Furlaniji Julijski krajini. Odprli ga bodo jutri ob 10. uri in bo speljan po kraških vzpetinah za mestom in po tematskem parku prve svetovne vojne. Zamisel o uresničitvi parka je prišla na dan po zaslugi sredstev, ki so jih dobili s sodelovanjem na razpisu za družbeno povezanost, pojasnjuje tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin, ki je včeraj predstavila celoten projekt v družbi vaditelja nordijske hoje Maria Fa-vretta. Park so uredili v petih mesecih in vključuje več prog z različno težavnostno stopnjo. Kdor se bo podal na sprehod po novem parku, bo užival v naravi, hkrati bo spoznaval kraje, na katerih so še vidne ostaline iz prve svetovne vojne. Poti novega parka - obnovili so le nekatere - bodo lahko uporabljali tudi tekači, kolesarji in pohodniki na konju. Štiri proge so označene s tablami in vsaka s svojo barvo, dolge so od štiri do devet kilometrov. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 19. septembra 2015 1 5 Pivo in čarobni okusi V tržiškem mestnem središču se danes začenja tridnevni sejem »Sejem piva in čarobnih okusov«, ki bo do nedelje, 20. septembra, poživil celo mestno središče. Danes ob 17.30 bo koncert skupine Cam, ob 18. uri bo v galeriji sodobne umetnosti okrogla miza na temo »Pri mizi se ne postaramo«. Ob 20.30 bo koncert skupine Living dolls. Jutri se bo zvrstilo več dogodkov, ob 21. uri bo koncert pevke Antonelle Ruggero. Trgovine mestnega središča bodo jutri odprte do 23. ure. Gorica med vojno V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju bodo danes ob 17.30 postavili na ogled fotografije, ki so vključene v razstavo »Guglielmo Co-ronini e l'anniversario della grande guerra - Gorizia 1915-1918«. Izobraževanje odraslih V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bodo danes ob 17. uri predstavili dejavnosti pokrajinskega središča za izobraževanje odraslih. Že zbirajo vpise za tečaje informatike in jezikov, med katerimi so angleščina, nemščina, slovenščina, francoščina in španščina. Prehitro v ovinek V noči s srede na včerajšnji dan okoli 3. ure zjutraj je 19-letna državljanka Italije z avtomobilom vozila po cesti iz Grčne proti Rožni Dolini. V desnem ostrem ovinku pred uvozom v predor Panovec je njeno vozilo zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo v levo, pri tem je voznica sunkovito zavila v desno in trčila v robnik, od koder je osebno vozilo zaneslo v levo v zid. Policisti so povzročiteljici prometne nesreče zaradi kršitve določil zakona o pravilih cestnega prometa izdali plačilni nalog. (km) Posvečen Mauriju V sklopu mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi bo drevi ob 20.30 v cerkvi svete Marije Vne-bovzete v Kanalu koncert, posvečen skladatelju Štefanu Mauriju. Nastopil bo Slovenski oktet pod vodstvom umetniškega vodje Jožeta Vidica. Koncertni program je razdeljen na štiri vsebinske sklope, najveličastnejši portret koncerta bo posvečen opusu lani preminulemu skladatelju iz Avč, Štefanu Mauriju. Slovenski oktet je bil s skladateljem, ki mu je posvetil veliko del, tesno povezan. (km) Tridnevna borelijada Krajevni odbor Vrtojba v sodelovanju z drugimi društvi tudi letos prireja tridnevno prireditev Borelijada. Ime izhaja iz krajevne narečne besede »bo-rela«. Današnji program se začenja zjutraj z ustvarjalnimi delavnicami na temo »Z borelu v begunjstvo«, zvečer ob 18.30 pa se bo sklenil s projekcijo dokumentarnega filma »Niso letele ptice« avtoric Nadje Velušček in Anje Medved v Mladinskem centru Vrtojba. Soboto bodo zaznamovali balinarski turnir, kolesarjenje z gorskimi kolesi, pohod ob 72. obletnici goriške fronte - ta se ob 11. uri pričenja na parkirišču Trim steze pri Polancu, zaključuje pa ob 11.30 s proslavo na sv. Otu - briškuljado in plesnim večerom ob ritmih kubanske in latino glasbe. Nedeljski spored se začenja z mašo, na kateri bodo borele blagoslovili, nadaljuje s tekom z borelo in sprevodom. Osrednji dogodek bo na parkirišču pred vrtcem v Vrtojbi, ko se bodo bo-rele in domača društva predstavila, sledil bo podpis listine ob obletnici pobratenja z Medeo, kulturni program in pokušina »vrtejbnske kuhnje« in peciva. Zvečer ob 19. uri bo zabava s plesom za vse generacije. (km) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252. ä Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 18. septembra, ob 20. uri »Hura, Nosfe-ratu«. 19. septembra ob 10.30 bo gledališka igralnica z Medeo Novak; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.10 - 22.00 »Inside out«. Dvorana 2: 17.30 »Fantastic 4 - I fan-tastici quattro«; 20.00 - 22.10 »Via dalla pazza folla«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »San-gue del mio sangue«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Inside out«. Dvorana 2: 17.45 »Minions«; 20.00 -22.10 »Fantastic 4 - I fantastici quat-tro«. Dvorana 3: 16.30 »Inside out«; 18.15 - 20.10 - 22.10 »Dove eravamo rima-sti«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Tut-te lo vogliono«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'at-tesa«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Minio- Razstave MLADINSKI CENTER NOVA GORICA vabi na odprtje razstave udeležencev likovne kolonije za mlade v Čepova-nu danes, 18. septembra, ob 12. uri v galeriji Tir na Mostovni v Solkanu. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6 bo danes, 18. septembra, ob 18. uri odprtje slikarske razstave Ane Lucie Persig na temo socialnega življenja v Južni Ameriki; na ogled bo do 1. oktobra od torka do nedelje 10.00-12.00, 18.00-19.30. »SLOVENSKI OLIMPIJSKI MEDALI-STI« je naslov razstave v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenija, ZSŠDI-ja in Kulturnega doma Gorica, ki jo bodo odprli v ponedeljek, 21. septembra ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na razstavi osvojenih olimpijskih medalj in zbirke znamk s tematiko olimpijskih iger bodo sodelovali Miro Cerar, olimpionik, predsednik Slovenske olimpijske akademije in ambasador RS za šport, strpnost in fair play, Tomaž Pavlin s fakultete za šport, član direktorija SOA in Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. M Koncerti DNEVI STARE GLASBE: v cerkvi na Kostanjevici bo danes, 18. septembra, ob 20. uri koncert vokalne skupine Ingenium; v gradu Kromberk 19. septembra ob 20. uri bo koncert ansambla Exaquier in 20. septembra ob 20. uri koncert stare ljudske glasbe iz Istre, nastopali bodo Dario Marušic, Marino Kranjac, Gorast Radojevic. Informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.0017.00 in uro pred pričetkom koncertov (tel. 003865-3354016, blagaj-na@kulturnidom-ng.si). MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE KOGOJEVI DNEVI: danes, 18. septembra, ob 20.30 v cerkvi svete Marije Vnebovzete v Kanalu koncert Slovenskega okteta z naslovom »Posvečeno Štefanu Mauriju«; 22. septembra ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici koncert Komornega orkestra Slovenske filharmonije (nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici vsak dan 8.30-12.30 ali po domeni po tel. 0481-531445, in-fo@centerbratuz.org). 29. septembra ob 11.30 v kulturni dvorani v osnovni šoli Kanal »Koncert za mladino. Mladi za mlade«, nastop učencev Glasbene matice iz Trsta, Gorice in Špetra. 6. oktobra ob 18. uri v Glasbeni šoli Nova Gorica koncertira Igor Zobin, harmonika. 10. oktobra ob 20.15 v Kulturnem domu Nova Gorica koncert Orkestra Slovenske filharmonije. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI: danes, 18. septembra, ob 20. uri »Jesenske serenade«. Na marimbo bo zaigrala Petra Vidmar; vstop prost, več na www.gml-drustvo.si. FESTIVAL DVORNE GLASBE: 19. septembra ob 20. uri bo v gradu Krom-berk pri Novi Gorici koncert ensambla Exaquier z naslovom »Istampitta. La prassi strumentale tra XIV e XV secolo«; več na www.dramsam.org. H Šolske vesti ZA OSNOVNOŠOLCE: Dijaški dom sporoča, da je še nekaj prostih mest za popoldanske programe, ki vključujejo strokovno pomoč pri učenju, prevoz iz šole, kosilo in malico, dodatne izobraževalne in ustvarjalne dejavnosti, varstvo do 18.30, tečaje klavirja in kitare (GM), prevoz na treninge; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu ali po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah do zasedbe mest. ZA SREDNJEŠOLCE: Dijaški dom sporoča, da so na razpolago še tri prosta mesta za popoldanski program, ki vključuje prevoz iz šole v Dijaški dom, kosilo in malico, strokovno pomoč pri nalogah in učenju, tečaj angleščine, dodatne izobraževalne dejavnosti; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu ali po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah do zasedbe mest. TEČAJI PLESA HIP-HOP za učence in učenke osnovne in srednje šole bodo potekali v Dijaškem domu v Gorici, tudi kot priprava na muzikal; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu ali po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah do zasedbe mest. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije za šolsko leto 2015-16. Informacije v tajništvu na Korzu Verdi 51 v Gorici, od ponedeljka do četrtka 11.00-13.00 petek zaprto, ali po tel. 0481-531508, gorica@glasbenamati-ca.org. M Izleti jave izključno v uradu Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, tel. 0481-531445 ali info@centerbra-tuz.org. DRUŠTVO TRŽIČ prireja za člane in prijatelje sprehode po Marini Juliji s tehniko nordijske hoje; informacije po tel. 347-2471222. SKRD DOB iz Doberdoba v sodelovanju s kolesarskim društvom Bisiachi in bici ter zadrugo Rogos prireja amaterski kolesarski izlet v nedeljo, 27. septembra, z zbirališčem ob 8.30 v centru Gradina v Doberdobu in startom ob 9. uri. Izlet bo zaobjemal Doberdob, Martinščino, Vrh (s postankom na sedežu jamarskega kluba Kraških krtov), Devetake, Vižintine (s postankom pri Madžarski kapelici), Palkišče, Mikoli, Brni, Boneti, Jamlje (s postankom pri vrtnarstvu Tamara) z vrnitvijo na Gradino. Vpisnina znaša 7 evrov, v katerih je všteto zavarovanje in pogostitev s paštašuto ob zaključku kroga. SPDG prireja v nedeljo, 20. septembra, izlet na Veliko Babo (2016 m). Zbirališče ob 7. uri pri Rdeči hiši v Gorici. Potrebna je predhodna najava po tel. 349-3887180 (Gabrijel). KD SOVODNJE obvešča, da se ljubitelji nordijske hoje srečajo za skupni sprehod vsako sredo ob 19.15 pri KD Jožef Češčut v Sovodnjah. Vsi zainteresirani so vabljeni, naj se pridružijo. □ Obvestila AVTOBUS ZA UDELEŽENCE KONCERTA Rdeče armade, ki bo v Ljubljani 25. septembra, bo odpotoval ob 16.45 s parkirišča pri vagi pri pevskem mostu s postanki pri telovadnici v Podgori ter pri lekarni in pred domom Andreja Budala v Štandrežu; informacije po tel. 0481-390688 (S. Rožič). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta prirejajo v okviru »Srečanja pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letni-ci povojnih pobojev popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje. Sledil bo obisk Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, za tržaške udeležence bo postanek pri Fer-netičih. O povojni moriji na Teharjah in pobitih, ki so natrpani v Barbarinem rovu, bo spregovoril zgodovinar Renato Podberšič. Informacije in pri- SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira nadaljevalni tečaj v pletenju in kvačkanju; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira za otroke iz vrtca in osnovne šole otroški laboratorij; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na nadaljevalni tečaj pilatesa; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. OBČINA SOVODNJE OB SOČI vabi na predavanje prof. Mirka Butkoviča z naslovom »Vpliv Jakila na prihod goriških Slovencev v Karlovac«. Ob avtorju bo prisoten dr. Branko Marušič. Predavanje bo v torek, 22. septembra, ob 17.30, v občinski knjižnici v So-vodnjah. VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA v Štandrežu od 1. oktobra dalje: Tempelj harmonije: ponedeljek: 18.0019.00 Perfect Body Workout, 19.0020.00 FIIT Pilates (poskusni brezplačni vadbi 21. septembra); sreda: 18.0019.00 Pilates Body & Soul, 19.00-20.00 Meditacija (poskusni brezplačni vadbi 23. septembra); četrtek: 18.0019.00 FIIT Pilates, 19.00-20.00, Perfect Body Workout (poskusni brezplačni vadbi 24. septembra); informacije po tel. 349-1678292 (Urška). Spinning: ponedeljek: 20.00-21.00 in 21.00-22.00, sreda: 20.00-21.00; informacije po tel. 347-8800556 (Sara). VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 3331175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 338-8399452 (tajnik Patrik Zulian). LETNIKI 1972 iz Goriške se bodo ponovno zbrali v soboto, 26. septembra, pri Turriju v Štandrežu. Družabni večer z začetkom ob 19.45 bosta popestrila Štefan »Guwdi Guwdc« in Pupa. Prijave z akontacijo 10 evrov sprejemajo v gostilni do srede, 23. septembra, obvezna je tudi potrditev po tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja), 3294010830 (Cristina Marussi) ali 3489237807 (Ilaria Tomasin). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 4. oktobra, od 17. ure dalje na turistični kmetiji Dolince v Doberdobu. Vpisovanje do 27. septembra ali do zasedbe mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 0481-78192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje. Organizatorji vabijo tudi mlajše generacije. AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za odrasle z vaditeljico Greto Le-fons. Prva poskusna in brezplačna lekcija bo v ponedeljek, 28. septembra, ob 20. uri v kulturnem centru v Jam-ljah. Informacije po tel. 345-8328493 (Greta). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih med 21. uro in 22.30 in ob petkih med 19.30 in 21. uro; prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Informacije po tel. 0481-531733 ali go-riska@knjiznica.it. 13 Prireditve »MESTO MLADIH« V NOVI GORICI na travniku pred občino in v prostorih Marco Polo: danes, 18. septembra, 10.00-18.00 knjižnica pod krošnjami; 15.00-20.00 dobrodelna likovna delavnica; 16.00-18.00 »Start up«semi-nar v sejni sobi KGŠ; 17.00-18.00 potopisno predavanje ekstremnega popotnika »Kaj vse si že videl, kaj vse doživel?«; 18.00-20.00 improvizacijsko humorna skupina Dženny in stand up komiki. Koncerti: 21.00 »Muff«; 23.00 »Magnifico«; 01.00 nastop zmagovalcev »Bitke talentov«, Leteči odred in DJ Ney. Prireja Klub goriških študentov do 20. septembra, več na www.kgs.si. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja bo danes, 18. septembra, ob 17. uri osrednja prireditev ob 40. letnici prvega bibliobusa Goriške knjižnice; več na www.ng.sik.si. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v sklopu »Srečanj pod lipami« v četrtek, 24. septembra, ob 20. uri, gost večera slovenski komisar za Sveto deželo p. Peter Lavrih OFM, ki že več kot 25 let vodi romanja po bibličnih krajih v Izraelu in Jordaniji in pred leti tudi služboval na Sveti Gori. Prirejata Kulturni center Lojze Bra-tuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. septembra, ob 19.45 na tradicionalno »Baklado« z nabirko prispevkov za vzdrževanje hospica »Via di Natale« pri Onkološkem centru CRO v Avianu. Povorko bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba. Sledila bo družabnost. V PODGORI: SKRD Paglavec, podgorska sekcija VZPI-ANPI v sodelovanju s PD Podgora vabita na slovesnost ob 40-letnici spomenika padlim v NOB in ustanovitve društva Paglavec v nedeljo, 27. septembra, ob 10.30 pred spomenikom. Pogrebi DANES V FARI: 14.00, Margherita Bru-mat vd. Ierman (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.30, Luigi Ferlatti (iz goriške splošne bolnišnice ob 14.00) na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Antonio Bruschina iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa ob 11.00 in na pokopališče v Štarancanu. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Luciano Pez (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 16 Petek, 18. septembra 2015 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Med mero v* in ... načinom David Bandelj Že več let se zavedam, da postavljam mentalni začetek novega leta ne na januar, temveč na september. Vpliv let in let šolanja, morda, ko si začel jeseni in končal poleti, počitniški premor pa je bil primerna pavza med koncem enega obdobja in začetkom drugega. Tako se dogaja tudi letos: novo šolsko leto, nova sezona, vsakič novi začetki in veliko idej. Vsako leto pa tudi ista zgodba, ko so ideje eno, možnost njihove realizacije pa drugo. Do tu je konec koncev vse naravno, problem pa nastane, ko so ideje in realizacija možne, zatakne pa se pri tem, da je slednja odvisna od kakega tretjega faktorja, ki brez posebnega razloga omejuje realizacijo prej omenjenih idej in ovira rast projekta v katerega vlagaš svoj trud. Joj, kako splošno ... Če se omejim na kulturo: dobra ideja pride ponavadi do prve ovire, ko se sreča z budže-tom, ki je potreben za njeno realizacijo. Koliko denarja? Če se omejim na delovanje društev, so aktualna vprašanja, koliko članov premoremo? Na šolskih lestvicah dobivamo profesorji točke na podlagi tega, koliko časa učimo, na univerzi pa na podlagi tega, koliko člankov in objav imamo. Učenci-dijaki-študentje skrbijo za to, 'koliko bodo dobili', številčno-ocensko gledano. O begunski krizi se govori o tem, koliko beguncev bo lahko sprejela posamezna država Koliko, koliko, koliko. Vse je torej stvar prislovnih določil. Vprašanje »koliko« lahko identificiramo kot podvrsto prislovnega določila načina, in sicer kot t.i. prislovno določilo mere. Mera je postala tisti faktor, ki močno pogojuje delovanje družbe, konec koncev nam na koncu meseca gre za to, koliko bomo prejeli, da lahko preživimo. »Mera«, ki je popolnoma drugačna od grškega pojma, na katerega namenoma naslov pričujočega zapisa za-vajalsko meri ... Obsedenost z mero pa lahko v širši družbi in velikih sistemih lahko pripelje do paradoksalnih situacij, ki se že dogajajo. Pohlep in kapitalizem izhajata iz principa količine. Ko si nekdo želi več, grebe za bogastvom (to ni nujno samo denarno, je pa količinsko) hote ali nehote oškoduje druge, ki bi bili prav tako do njega upravičeni. Pravilna razporeditev količine pač ni v domeni človeške vrste, očitno. A to še ni nobena tragika. Človek je pač kot razumno bitje sposoben preobratov družbe, ki jih imenujemo revolucije. Ni nujno, da so slednje krvavi preobrati, pomembno je, da se iz njih razvije novo pojmovanje družbenih silnic. Kot sem omenil, je vse stvar prislovnih določil. Prislovno določilo načina namreč odgovarja predvsem na vprašanje »kako«. To imenujemo prislovno določilo 'pravega načina'. Slovnično jasno. Vsebinsko tudi. Pravi način je namreč ta, da zgornja vprašanja o količini, o meri, zamenjamo z vprašanjem, kako bomo stvar izvedli in/ali izpeljali. Minimalen pomenski naklon, ki pa idejno deluje veliko bolj privlačno in pravično, predvsem pa manj obremenjujoče od zgoraj omenjenega »koliko«. Neverending story o boju med količino in kakovostjo. Če bi se družba ravnala po slednji, bi verjetno imeli boljše življenjske, delovne, politične, pa še kakšne pogoje, vse to pa implicira tudi več truda in več kontrole. A verjamem, da neizmerno več sproščenosti v družbi. Mera in način. Koliko ali kako. Začnimo pri sebi. pordenonelegge - Tudi slovenska ustvarjalca Literarno razmišljanje • v« • o mejah in življenju v obmejnem prostoru Miha Obit, Claudio Grisancich in Jurij Paljk nm PORDENON - V okviru knjižnega sejma Por-denonelegge je bilo v četrtek dopoldne med raznimi dogodki tudi zanimivo literarno srečanje na temo doživljanja meje in življenja v obmejnem prostoru. Srečanje si je zamislila skupina šolnic in dijakov tamkajšnjega liceja Leopardi-Majorana in ga zasnovala kot prepletanje pričevanje in branja literarnih odlomkov o življenju v prostoru, kakršen je bil Trst in bližnja območja, kjer je človek v teku 20. stoletja tudi do štirikrat menjal državljanstvo, čeprav je vseskozi ostal doma. V odlomkih proznih in pesniških del ustvarjalcev iz tega prostora so poleg državnih prišle do izraza tudi ideološke, miselne, etnične in jezikovne meje, ki so zaznamovale ljudi in v določeni meri še danes bremenijo ta prostor. Na srečanju so sodelovali tudi pesniki Claudio Grisancich, Miha Obit in Jurij Paljk, ki so prebrali nekaj svojih pesmi in povedali, kako so doživljali mejo in kaj razne delitve pomeni danes za njih in za obmejni prostor. Obit in Paljk sta se dotaknila tudi aktualnega dogajanja in poudarila, da na žalost nastajajo v Evropi nove meje, ki niso nevarne in žalostne samo za begunce, pa tudi za vse nas. bohinj - Veselo bo jutri in v nedeljo Ob kravjem balu tudi praznik vina in sira BOHINJ - Turistično društvo Bohinj 20. septembra na prireditvenem prostoru pod Pršivcem v Ukan-cu pripravlja tradicionalni, že 59. Kravji bal v Bohinju, ki bo tudi letos prav poseben, saj bo v soboto 19. septembra na sporedu Praznik sira in vina. Kravji bal je najstarejša prireditev, ki je bila do petdesetih let prejšnjega stoletja predvsem praznik za domačine, ki so se skupaj s planšarji in gostinci veselili ob koncu turistične in pašne sezone. Na prireditvi sodelujejo planšarji in majerji, ki z višje ležečih planin privedejo okrašene trope živine in na ramenih prinesejo "basengo" - vse kar potrebujejo za izdelavo sira in druge stvari, ki so potrebne za življenje na planini. Živino bodo prigonili ob 13.00 uri, ko bodo v sprevodu tudi vsi nastopajoči letošnjega Kravjega bala. V Bohinju bo veselo na tradicionalnem Kravjem balu v nedeljo, 20. septembra, ob 10. uri na prireditvenem prostoru v Ukancu. V bogatem spremljevalnem programu bodo nastopili: odrasla in otroška Folklorna skupina Bohinj, Folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas, Folklorna skupina iz Hrvaške, Godba Bohinj, Brkinska godba 2000, citrar Dejan Praprotnik, plesna skupina Tince. Za celodnevno zabavo bo skrbel ansambel Alfi Nipič in njegovi muzikantje. PRAZNIK SIRA IN VINA BOHINJ 2015 Dvorana Danica, Bohinjska Bistrica 19. September 2015, 12.0000.00 Kravji bal se letos širi še na sobotni program s Praznikom sira in vina. V Bohinjski Bistrici, točneje v Dvorani Danica bo jutri, 20. septembra, potekal premierni Praznik sira in vina, na katerem se bodo predstavili slovenski sirarji in vinarji. Ob degustaci-jah sira in vina, bodo na voljo tudi spe-cialitete s sirom in mlečnimi izdelki, ki jih bodo pripravljali priznani bohinjski gostinci. Za najmlajše bodo imeli otroške delavnice, obiskala jih bo tudi Kravica Fejstka. Bohinj je že dolga leta priznan po svojem siru in tudi tradicionalni prireditvi Kravji bal. Namen praznika sira je še povečati prepoznavnost Bohinja po njegovih dobrotah. V lokalnih gostilnah ali visoko v planinah, sir bo vedno nosil dober glas daleč naokrog. V Bohinju želijo ponuditi obiskovalcem dvodnevni dogodek, ki je odlična priložnost za gurmanski vikend oddih. Siri, jedi in vino bodo na voljo za degustacije, na prodaj pa bodo tudi izdelki iz redne prodaje sirarjev in vinarjev. Gostinci bodo poskrbeli za specialitete, ki vsebujejo sir in ostale mlečne dobrote. Na prireditvi se bodo prodajali kupončki, ko bodo plačilno sredstvo za degustacijo in nakup sira in vina. Dogodek bodo pričeli z nastopom Godbe Bohinj ob 12.00, ko se Praznik sira in vina prične. Ob 18.00 uri se prične zabavni del s TV Veseljak ki bo trajal do polnoči, nastopajo pa trije ansambli. Na prireditvi bodo prodajali karte za Kravji bal v preprodaji. Vabijo vas vinarji: Radgonske gorice, Pravino, Martinčič, Colja, Ščurek, Štoka, Marof in Dar sonca in gostinci: Gostilna Danica, Gostilna Pri Hrvatu, Penzion Resje, Eko hotel Park Bohinj in Žičnice Vogel. Na prireditvi bo tudi večje število sirarjev. Več informacij o dogajanju v Bohinju najdete na www.kravjibal.bohinj-info.com mladika - 44. Literarni natečaj 2015 Nagradni literarni natečaj za črtico, novelo ali ciklus pesmi Revija Mladika razpisuje XLIV. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Na razpolago so sledeče denarne nagrade: PROZA prva nagrada 500 €, druga nagrada 300 €, tretja nagrada 250 €; PESMI prva nagrada 300 €, druga nagrada 150 €, tretja nagrada 100 €. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, Ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 1. DECEMBRA 2015. Rokopisi morajo bi- ti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziroma 25.000 znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste in šifre lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: HYPERLINK "mail-to:redakcija@mladika.com" redakci-ja@mladika.com. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisateljica Vilma Purič, prevajalka prof. Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in v medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2016. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Rokopisov ne vračamo! PISMO UREDNIŠTVU Predvolilne igrice okrog tržaške »metropolitanske« občine Ni se še končal postopek sprejemanja statuta, niti poleglo nezadovoljstvo zaradi vsiljene reforme krajevne samouprave in uvedbe »Julijske teritorialne unije«, ko se na naši, že izpraskani koži, izživljajo novi krokarji in izvajajo svoje predvolilne igrice. Senator Francesco Russo, ki očitno išče svoj prostor pod soncem med Deboro Ser-racchiani in Ettorejem Rosatom, vztrajno propagira ustanovitev »Metropoli-tanske občine Trst«, pri čemer je naletel na statutarne pomisleke deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, ki je pristojen za vprašanja krajevnih uprav in torej tudi za morebitno ustanovitev MOT. Ni rečeno, da je deželni svet FJK proti metropolitanskim občinam, le sam hoče o njih odločati, kot je že odločal o reformi krajevnih uprav, ki je znatno slabša od »Del Riove« reforme. Zanimivo in zgovorno je, da se je za Trst kot »metropolitansko občino« izrekel tudi tržaški župan Cosolini, ki je še do včeraj sodeloval na srečanjih z ostalimi župani tržaške okolice in se z njimi pogajal o vsebini statuta »julijske unije«. Očitno je šlo za pesek v oči, če je Cosolini postal zagovornik metropoli-tanske občine, se pravi drugačne oblike upravljanja tržaškega pokrajinskega ozemlja. Kajti med »julijsko unijo« (z »dvojezičnim statutom«) in Metro-politansko občino je vseeno nekaj razlik, če samo preberemo državni zakon, nikakor pa ne vemo, kako ga utegne poslabšati deželni zakonodajalec, vsaj po izkušnji z medobčinskimi zvezami sodeč. V bistvu bo MOT imela »super-župana«, ki bo seveda tržaški žu-pan.Odločala bo o vseh pomembnejših zadevah strateškega in teritorialnega razvoja, uslugah in storitvah (vključno z zdravstvom in šolami), medtem ko bodo bivše okoliške občine imele vlogo, ki jo zdaj imajo rajonske konzulte. Po »reformi« Serracc-hiani - Panontin so že postale le prazne lupine, zdaj pa bo tudi lupina šla na smetišče. Kako dolgo naj vse to trpimo, ne da bi se uprli? Stojan Spetič / RADIO IN TV SPORED Petek, 18. septembra 2015 17 Pellegrini kot Pennetta SAINT VINCENT - Kot Flavia Pennetta tudi Federica Pellegrini razmišlja o športni upokojitvi. »Mislim, da bo po olimpijskih igrah v Riu napočil čas za slovo. Ženske mojih let, kot Flavia, ki jo dobro poznam, si želijo v življenju še kaj drugega,« je povedala 28-letna šampionka iz Spinee. V svoji karieri je Pellegrinijeva osvojila olimpijsko zlato in srebro, štiri zlate in pet srebrnih kolajn na SP, enajst zlatih in tri srebrne na EP. Zakaj po Riu? Ker so olimpijske igre vedno ključna etapa na poti vsakega športnika. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Rossi v formuli ena SINGAPUR - Na jutrišnji dirki formule 1 v Singapurju bo nastopil tudi Rossi. A ne gre za zvezdnika motociklizma Valentina, temveč za njegovega ameriškega soimenjaka. Alexander Rossi bo pri 23 letih dobil priložnost v ekipi Marussia. Rossi, trenutno drugi v seštevku GP2, bo predvidoma nastopil tudi na Japonskem, doma v ZDA ter v Mehiki in Braziliji. Na preostalih dveh dirkah do konca sezone v Rusiji in Abu Dabiju pa bo spet vozil Merhi. Prvi voznik ekipe ostaja Will Stevens. košarka - Za Španijo je v polfinalu EP dosegel kar 40 točk Gasol potopil Francijo italija Vozovnica za kvalifikacije za Rio 2016 Italija - Češka 85:70 (21:21, 21:16, 32:17, 11:16) Italija: Della Valle, Belinelli 15, Aradori 7, Gentile 15, Gallinari 15, Bargnani 21, Cusin 4, Datome nv, Melli 4, Cin-ciarini 5, Hackett 2, Polonara. Češka: Benda 2, Auda 0, Pumprla 3, Hruban 5, Satoransky 12, Welsch 4, Houska 5, Barton 2, Jelinek, Sirtina 3, Schilb 8, Vesely 26. LILLE - Italija je končala svojo pot na evropskem prvenstvu. Z zmago v tekmi proti Češki si je zagotovila pravico do nastopa na olimpijskih kvalifikacijah za Rio 2016 prihodnje, a tekme za 5. mesto ne bo odigrala, ker ničesar ne pomeni. Premoč so Italijani pokazali v tretji četrtini, v kateri so popolnom nadigrali svoje nasprotnike. Na olimpijske kvalifikacije se je uvrstila tudi Grčija, ki je s 97:90 premagala Latvijo. To je bila tudi poslovilna tekma Yanisa Bourusisa, Vasilisa Spanulisa in Nikosa Zisisa. Dosegli so dvajset, dvanajst oz. šestnajst točk. Za še eno mesto v kvalifikacijah se bosta med sabo pomerili zdaj Češka in Latvija. Trener Italije Pianigiani je Trener Pianigiani po zadnjem nastopu priznal, da so Francija, Španija, Srbija in Litva zasluženi polfinalisti, a je pohvalil tudfi svoje fante in opozoril, da so imeli težave s poškodbami, Datome je sploh večji del prvenstva pre-sedle na klopi. »Utiramo si pot proti vrhu, v ekipi pa smo ustvarili ozračje medsebojnega zaupanja in prijateljstva,« je prepričan italijanski selektor. Paul Gasol (arhiv) Španija - Francija 80:75 (17:20, 32:33, 48:56, 66:66) Španija: Gasol 40, Fernandez 7, Rodriguez 15, Hernangomez, Ribas, Reyes 2, Claver 2, San Emetrio, Llull 7, Aguilar 0, Mirotic 7, Vivs 0. Francija: Westermann, Batum 14, Lauver-gne 11, Kahudi, Parker 10, Fouriner 3, Pie-trus, De Colo 14, Diaw 5, Gelabale 10, Go-bert 8, Jaiteh. LILLE - Košarkarska Francija je doživela nacionalno tragedijo. Njena reprezentanca se v nedeljo ne bo borila za evropski naslov, čeprav je prvenstvo organ-zirala prav z namenom, da bi ga zmagala in je bila favorit številka ena. Njeno pot je v polfinalu prekinila in njene sanje razblinila Španija. Nesporni junak tekme je bil Paul Gasol, ki je dosegel rekordnih 40 točk z metom iz igre 12:21, 16:18 v prostih metih in enajstimi skoki. Francija je tekmo bolje začela in bila skoraj vedno tudi v vodstvu, čeprav so španski varovanci italijanskega trenerja Sca-riola že ob polčasu stanje povsem izenačili, prvič sicer za točko povedli šele v 18. minuti. Tekma je bila vseskozi izenačena, a na koncu je spet kazalo, da bodo gostitelji prvenstva prevladali. Že po koncu tretje če- K2 sport: finale Jadran - Ardita Na košarkarskem turnirju K2 sport, ki ga v telovadnici Kulturnega doma organizira ŠD Dom, so pozno sinoči odigrali polfinalne tekme. V prvi je Jadran brez težav odpravil Romans z izidom 82:57 (25:15, 39:25, 64:37). S hitro igro, natančnim Banom in dobro igro mladih je nasprotnika povsem nadigral. Ekipo je s klopi vodil Andrej Vremec. Točke za Jadran so dosegli: M. Batich 4, Kojanec 6 (1 trojka), Ban 27 (5), Ridolfi 2, De Petris 22, Cettolo 5 (1), Malalan 8, Daneu 4, D. Batich 4. Ostali izid: Ardita - Bor 63:41 (16:9, 18:13, 12:9, 17:10) Bor: Basile 13, Kocijančič, Daneu 2, Crevatin 2, Scochi 5, (1), Marchesan 6 (2), Devčič 3 (1), Favretto 4, Marusič 6, Musina, Doz. Trener Oberdan. Danes: 20.00 za 3. mesto Breg - Romans; 21.30 finale Jadran - Ardita PRIJATELJSKA - Pallacanestro Trieste 2004 - KK Portorož 60:46 (19:12, 29:24, 44:35. Pallacanestro Trieste 2004: Parks 9, Bossi 6, Coronica 2, Pecile 6, Baldasso 6, Landi 6, Prandin 10, Pipitone 2, Canavesi 4, Zaharjev 9. višje^l prijave na razpis sprejemamo do 21.9.2015 podrobnejše informacije na: www.zssdl.it ali v uradih idruženja slovenskih športnih društevv Italiji ■mmhlAi 9 toliko krat je Španija že zmagala na polfinal-nih tekmah evropskega košarkarskega prvenstva. V finalu je nato dvakrat zapored osovjila naslov celinskega prvaka (2009 in 2011), šestkrat pa se je morala zadovoljiti s srebrnim odličjem. Bron je osvojila trikrat. Leta 2006je bila na Japonskem svetovni prvak, z olimpijskih iger pa ima tri srebrne kolajne (1984, 2008 in 2012). APrimorski ~ dnevnik nogomet Evropski preporod Napolija NEAPELJ - Trener Napolija Mauri-zio Sarri je doživel preporod. Zaenkrat v Evropi. Njegov Napoli, ki v domačem prvenstvu še ni dosegel zmage, je sinoči v evropski ligi popolnoma nadigral Club Brugge, ki naj bi bil na papirju celo druga sila v kvalifikacijski skupini. Zmagal je kar s 5:0, že po prvem polčasu je bilo 3:0. In teh nična ter taktična razlika med moštvoma je bila očitna. Gole so dosegli Callejon (2), Maertens (2) in Hamsik, končna razlika pa bi bila lahko še večja, saj je nekaj priložnosti zapravil tudi ljubljenec domačega občinstva Higuiain. Zelo se je obrestovala trenerjeva poteza, da se je odločil za tri napadalce, na klopi pa pustil Insigneja. Tako je Sarri, čigar prihod na Napolijevo klop še zdaj zbuja precejšnjo skepso, zanesljivo podaljšal svoje bivanje v mestu ob Vezuvu vsaj še za nekaj časa. OSTALA IZIDA Fiorentina - Basel 1:2 (1:0) Strelci: Kalinič (F) v 3., Bjarnson v 66. in Elneny v 74. min. Lazio - Dnjeper 1:1 (1:0) Strelca: Milinkovic (L) v 30. in Se-leznjov v 90. min. OSEBNO V NAPADU i iš fibaeurope trtine so imeli osem točk naskoka, v 35. minuti so prav tako vodili z 61:53, ko pa je Španija dosegla delni izid 8:0, skoraj povsem po zaslugi Gasola. Šestnajst sekund pred koncem je imela Španija tri točke prednosti, a Batum je zadel trojko, zadnji napad pa se Špancem ni posrečil, tako da je bilo treba odigrati podaljšek. V njem se je na koncu ponovila skoraj ista slika. Osemnajst sekund pred koncem je Španija spet vodila za tri točke, tokrat pa je Batum na drugi strani zgrešil kar tri zaporedne proste mete in za njegovo ekipo ni bilo več pomoči. Če je bil Gasol junak Španije, pa je med Francozi povsem odpovedal Tony Parker z le 23-odstotnim metom in težko izgubljeno žogo v podaljšku. Danes: Srbija - Litva (21.00) Sle gledali Italijo? In kaj si mislile? Karkoli si že mislite, je zdaleč bolj laskavo od tistega, kar si mislim jaz. Ko sem še treniral in sem imel na vo- piše Ijo ekipo, kije bila telesno veliko slabša od skoraj Sergio vseh nasprotnikov v našem prvenstvu, kar me je Tavčar najbolj razjezilo je bilo, ko smo izgubili po lastni neumnosti, ali nepravem pristopu do tekme, ali slabih rešit\>ah v odločilnih trenutkih tekme, proti ekipi, kije bila premagljiva, da ne govorim o porazu proti ekipam, ki so bile slabše od nas. Teh ni bilo veliko, zato je bilo obvezno, da take ekipe premagamo. O tem ni moglo biti govora in poraz ni sploh prišel v poštev. Prav zato me je poraz Italije v sredo naravnost razbes-nel. Ko je Pianigiani v četrti četrtini vztrajal na igrišču s peterko, ki ni imela ne repa ne glave, ki je bila sicer sestavljena odpetih na papirju najmočnejših italijanskih igralcev, a ki od prave peterke ni imela ničesar, sem v določenem trenutku zavpil pred televizorjem (živim sam in ena od prednosti, ob vseh slabih straneh, ki jih prinaša samsko življenje, je ta, da lahko slediš športnemu dogodku nemoteno, ne da bi se moral vedno bati, da slišiš običajnega: »kaj se dereš, konec koncev je le športna tekma«, fraza, ki te privede najbližje od vseh ostalih do želje, da bi pri priči zadavil žensko, ki živi s teboj): »V redu, hočeš na vse načine izgubiti tekmo, no pa jo izgubi! Samo potem ne išči izgovorov!«, vzklik, ki sem ga seveda namenil (do včeraj, zdaj dvomim, da bo hotel še spregovoriti z mano) svojemu prijatelju na italijanski klopi. Vsak od nas ima svoje okuse, kar se tiče športa. Ob začetni ugotovitvi, da je človek, ki mu ni všeč šport, ki ga ne razume, emotivno in po mojem mnenju tudi intelektualno pust in suhoparen, in od takega človeka jaz vsaj menim, da se nimam kaj naučiti, saj se lahko učim samo od nekoga, ki globoko razume življenje in človek, ki ne more razumeti športa, o življenju ni razumel točno nič bistvenega, kajti volja do tekmovanja, volja do merjenja lastnih sposobnosti s tistimi drugih ljudi, samo odrekanje in trma, da se doseže največ, kar naše telo zmore, telo, ki ga torej usmerjata volja in duh, rekel bi celo duša v krščanskem pomenu, je sestavna plast našega najbolj globokega bistva. Ob tej začetni ugotovitvi torej so nekaterim »pravim« ljudem bolj všeč individualni, drugim pa kolektivni športi. Meni osebno so individualni športi, predvsem oba temeljna, atletika in plavanje, izredno všeč in popolnoma razumem tiste, ki živijo zanje in njima posvečata vse svoje športno življenje. Imajo pa kolektivni športi svoj posebni čar in svoje poslanstvo, kije komplementarno tistemu, ki ga imajo individualni športi: če le-ti dajejo poudarek na boj s samim seboj, s svojimi slabostmi zato, da se jih premaga, so ekipni športi tisti, ki te naučijo življenja v skupnosti, ki ti že od malih nog dajejo razumeti, kaj je ekipno delo, kaj pomeni sodelovati z drugimi v skupnem projektu, ki je v tem primeru enostavna zmaga, potem pa v življenju lahko pomeni veliko več, kaj pomeni tudi imeti opravka z ljudmi, ki drugače razmišljajo in se vedejo kot ti, a s katerimi moraš nujno sodelovati in najti skupen jezik za uspeh vse celote. Prav zaradi tega, ker globoko verjamem v te vrednote, ki jih prinašajo kolektivni športi, je zame pravi udarec s pestjo v želodec videti na primer, kako igra Italija košarko. Igralec privede žogo v napad in jo da nekomu. Ta misli, da je božji izvoljenec in da samo on lahko zmaga tekmo in se torej zapodi v osebno akcijo, ki se seveda ne more dobro končati. Po drugi strani pa si vsak od teh namišljenih zvezd predstavlja, da, ker je pač zvezda on in nihče drug, ni treba, da zato gara v obrambi, saj je obramba za tiste, ki ne znajo napadati. Po njegovem mnenju vsi ostali štirje. In zato ne brani nihče in nasprotniki lahko zadevajo mirno 60% trojke, saj jih mečejo popolnoma neovirani. Ekipa je povsem nekaj drugega: ekipa je skupina ljudi, ki misli le na blagor skupine same. Ki zanjo da, kar je v posameznikovi moči in ne sodi, da bi delal tisto, za kar ni poklican. Ki se pozna po tem, da vsak mora točno vedeti, kaj mora delati, in v vsem tem ne sme biti zavisti ne nevoščljivosti. Osnovno delo trenerja je, da izlušči in trenira na najboljši možen način neko skupino, ki jo mora najprej odkriti, potem jo postaviti skupaj in obenem najti zamenjave in variante, ob vsem tem pa mora točno vedeti, katera bo osnovna strategija njegove igre. Samo po sebi je umevno, da igralec, ki se ne vklopi v tak projekt, nima kaj iskati v skupini. Ali je Pianigianiju uspelo? Ne. 18 Petek, 18. septembra 2015 ŠPORT / atletika - Deželno prvenstvo v peterboju za kadetinje Ekipni prvakinji Atletinji Bora Meta Sterni in Nika Purič vsaka s tremi osebnimi rekordi Na deželnem prvenstvu v mnogobojih v Vidmu je dosegel atletski odsek ŠZ Bor pomemben uspeh. Prvič od obuditve delovanja je namreč osvojil deželni naslov v konkurenci ka-detinj. Za to sta zaslužni Meta Sterni in Nika Purič (obe letnik 2000), ki sta med šestimi ekipami oz. dvojicami zmagali v društvenem seštevku točk. Zmaga je seveda predvsem rezultat odličnih posamičnih uvrstitev. Meta Sterni je osvojila drugo mesto, vse do zadnje od petih preizkušenj je bila v vodstvu. O zmagovalki je odločal sklepni tek na 600 metrih, v katerem se je Sternijeva z izidom 1:43,3 izboljšala za celih deset sekund, kljub temu pa je morala na koncu priznati premoč Fabiole Avoledo iz Casarse, specialistke za teke na srednjih razdaljah. Obe sta bila odlični. Furlanka je zbrala 3994 točk, Sternijeva pa 3867 točk. Ta rezultata trenutno uvrščata atletinji iz naše dežele na prvi dve mesti na državni lestvici peteroboja v njuni starostni kategoriji. Sternijeva, ki je v peteroboju tekmovala prvič, se je izboljšala kar v treh od petih disci- plinah. Poleg v teku na 600 metrov ji je to uspelo tudi v teku na 80 metrov z ovirami (zmagala je z izidom 12.5) in v skoku v daljino (5,35), v skoku v višino (1,41) je bila četrta, slabše se je odrezala v metu kopja (25,39). Če bi v tej disciplini nastopila tako kot zmore (met okrog 32 m), bi na koncu presegla mejo 4.000 točk. Kljub temu je bila s svojim nastopom zelo zadovoljna, tudi zato, ker je pred nastopom na deželnem prvenstvu, ki bo konec tega meseca v Casarsi, pokazala, da so se treningi čez celo poletje obrestovali in je zdaj v odlični formi. A h ekipnemu uspehu je veliko pripomogla tudi Nika Purič s 6. mestom. Tudi ona je dosegla tri osebne rekorde: v skoku v višino (1,35m), v metu kopja (24,53m) in v teku na 600 metrov (1:58.5). V teku na 80 metrov z ovirami je dosegla izid 14,9, v v skoku v daljino pa 4,48 metra, tako da je s svojim nastopom v celoti izpolnila pričakovanja strokovnega vodstva našega društva. Na sliki (Foto Snaidero): od leve Meta Sterni in Nika Purič s pokalom za zmagovalca rugby - Od danes svetovno prvenstvo v Veliki Britaniji Nova Zelandija prvi favorit Predsednik tržaškega društva Venjulia Doz: »Za Italijo zelo strma pot do čertfinala - Doslej le štirje prvaki tenis Davis cup, Britanci za zgodovino GLASGOW - V Davisovem pokalu, prestižnem teniškem tekmovanju moških reprezentanc, so v igri za letošnji naslov še štiri ekipe. Zmagovalec bo zanesljivo drug kot lani, saj Švicarjev ni v polfinalu. Za vstopnici v finale svetovne skupine se bodo od danes merili Britanci in Avstralci ter Belgijci in Argentinci. Še posebej britanski tenis je na nogah. Prvi zvezdnik Andy Murray, za katerega na Otoku v šali pravijo, da je Britanec, kadar zmaguje, in Škot, kadar izgublja, bo zdaj lahko na domačem terenu v Glasgowu oboje. Ob pomoči brata Jamieja bo skušal tej državi zagotoviti lovoriko, za katero se zdi, da je le še zgodovinski spomin. Kajti Velika Britanija je nazadnje slavila davnega leta 1936, ko se je končal niz zadnjih štirih uspešnih zmagovitih sezon. Skupno se je seštevek ustavil pri devetih britanskih zmagah, pet jih je iz najzgodnejših let tega tekmovanja z začetka prejšnjega stoletja. Poleg tretjega igralca sveta Andyja Murraya bo najmočnejši domači adut še Kyle Edmund, igralec z roba stoterice ATP, pri Avstraliji pa je drugi posameznik ob 23. z lestvice ATP Tomiču še Sameul Gorth (54.), med dvojicami pa iz afere Wawrinka znani Thanais Kokkinakis. Nekoliko manj pozornosti za zdaj zbuja drugi obračun. Belgija in Argentina se bosta merili v Bruslju. Domačini bodo naskakovali sploh prvi finale v zgodovini tega tekmovanja, v polfinalu so bili nazadnje leta 1999, Argentinci pa petega, vendar doslej še nikoli niso bili uspešni v zaključnem dvoboju. Nazadnje so klonili leta 2011 proti Španiji, sicer pa so bili v zadnjem desetletju že trikrat na zadnji stopnički pred velikim uspehom (še 2008 in 2006). Domačo zasedbo bosta vodila David Goffin in Steve Darcis, 15. in 64. igralec sveta. Gostje bodo pogrešali poškodovanega Juana Martina Del Potra, tako da bo njihov najvišje postavljeni igralec 39. z lestvice ATP Leonardo Mayer, ob njem pa še 65. Federico Delbonis. Dvajset najboljših reprezentanc na svetu se bo od danes (uvodna tekma med gostiteljem Anglijo in otoki Fidži bo ob 20. uri, vse tekme bo mogoče neposredno spremljati izključno na satelitski tv Sky) vse do 31. oktobra podalo v boj za zmago na 8. izvedbi svetovnega prvenstva v ragbiju, ki bo potekalo v Veliki Britaniji. KAKO DOSLEJ - Le sedem reprezentanc je v preteklih nastopih osvojilo kolajno, zmagovalci pa so le štiri, JAR, Nova Zelandija in Avstralija s po dvema ter Anglija z eno zmago. Kolajne so doslej osvojile še Francija, Wales in Argentina. Pred štirimi leti je na Novi Zelandiji prevladala domača ekipa, Nastopajoče ekipe so iste kot na prvenstvu leta 2003, kar je nov dokaz, da se ta šport z geografskega vidika ne širi na nove države. Tudi o tem smo se pogovorili s podpredsednikom tržaškega društva Venjulia Rugby Mauriziom Do-zom: »Enostavno zahteva ragbi precejšnje stroške. Potem sta tu še tradicija in kakovost domačega prvenstva. Za Italijo je z ekonomskega vidika bila izrednega pomena vključitev v Pokal šestih narodov, domače prvenstvo pa je na dokaj nizki ravni. Romunija je na primer dobra, ker vsi njeni reprezentanti igrajo v Franciji. Če ne igraš v kakovostnih prvenstvih, ne raseš. FAVORITI - Po mnenju pobiralcev stav je tudi tokrat favorit Nova Zelandija. Najnevarnejši tekmec naj bi bil ravno gostitelj Anglija, kar je tudi Dozevo mnenje: »Nova Zelandija je vedno favorit, čeprav je le dvakrat upravičila ta status. All blacksi pa se morajo paziti pred domačini. Kljub pomlajeni ekipi ti zelo privlačen ragbi. Drugi kandidati za kolajno so Avstralci in Wales ter Irska. Pozabiti pa ne smemo na JAR. Zadnje tekme so igrali s starejšimi igralci, a po mojem so se nekoliko skrivali. Argentina je zelo kakovostna, a nihajoča v igri. Vrhunski tekmi vsakič sledi neprepričljiv nastop.« NASTOPAJOČI - SKUPINA A: Avstralija, Anglija, Wales, Fidži, Urugvaj; SKUPINA B: Južnoafriška republika, Samoa, Škotska, Japonska, ZDA; SKUPINA C: Nova Zelandija, Argentina, Tonga, Gruzija, Namibija; SKUPINA D: Francija, Irska, Italija, Kanada, Romunija. ITALIJA - Priprave na svetovno prvenstvo niso minile brez polemik in težav v taboru Italije. Junija meseca so igralci prekinili s treningi zaradi nesporazumov glede premij, nato pa so le ugla-dili spore z ragbijsko zvezo. Neprepričljivi nastopi na pripravljalnih tekmah ni- k »0 ■l -ff r K iL^rf fí - so sicer sprožili alarmnega zvonca, vsekakor uvodna tekma proti Franciji bo že povedala marsikaj. Ravno proti petelinom bodo morali namreč »azzurri« zasledovati uspeh, ki bi jim omogočil zgodovinski preboj med najboljših osem ekip. V četrtfinale se namreč uvrstita le po dve najboljši ekipi iz vsake skupine in v tem trenutku sta v skupini D nedvomno Francija in Irska v prednosti pred »azzurri«. Podpredsednik društva Venjulia ni ravno prepričan, da bo Italiji uspelo: »Mislim, da jim bo trda predla. Odločilna bo (jutrišnja) tekma proti Franciji, medtem ko je Irska pretrd oreh. Francija je neznanka, saj zadnje čase ni igrala ravno prepričljivo, a petelini so na svetovnih prvenstvih vedno igrali dokaj uspešno. Italiji ni še uspel kakovostni skok. Čeprav so uvedli ragbijske akademije, od koder naj bi črpali najboljše mlade. Rezultatov pa ni (še) na vidiku. 20-letniki v drugih državah so že redni člani najboljših ekip, pri nas pa se pri tistih letih še ne znajdejo. Po mojem akademije niso dovolj. Federacija je iskala bližnjice in privabila ogromno na-turaliziranih igralcev, zlasti iz Argentine, in pozabila na mlade in na pomoč društvom, ki gojijo mladinski sektor.» KOLEDAR NASTOPOV ITALIJE: sobota, 19. septembra (ob 20. uri) Italija - Francija (London, Twickenham), sobo- Britanski premier David Cameron si z nekdanjim kapetanom angleške reprezentance Martinom Johnsonom ogleduje pokal za zmagovalca Webb Ellis Rugby World Cup. Angleži ne skrivajo želje, da bi ga na SP v lastni organizaciji ponovno osvojili. Zadnjič jim je to uspelo leta 2003 ansa ta, 26. septembra (ob 14.30) Italija - Kanada (Leeds, Elland Road), nedelja, 4. oktobra (ob 16.45) Italija - Irska (London, Olimpijski stadion), nedelja, 11. oktobra (ob 14.30) Italija - Romunija (Exeter, Sandy Park) NAJZANIMIVEJŠI DVOBOJI: 20. septembra (ob 16.45) Nova Zelandija -Argentina, 26. septembra (ob 16.45) JAR - Samoa, (ob 20. uri) Anglija - Wales, 3.oktobra (ob 16.45) JAR - Škotska, (ob 20. uri) Anglija - Avstralija, 11. oktobra (ob 16.45) Francija - Irska. Polfinalna dvoboja bosta 24. in 25. oktobra v Londonu (Twickenham), finale pa 31. oktobra ob 16. uri ravno tako v Twickenhamu. (I.F.) □ Obvestila ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se v ponedeljek, 21. septembra, začne nova sezona s sledečimi urniki: v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah: motorika za otroke letnik 2010/12 (pon. in petek 16.00-17.00); otroška skupina novi člani Pripravnice letnik 2009/03 (pon. 17.00-18.30 in sreda 17.30-19.00); otroška skupina Zajčki letniki 2008/03 (pon. in petek 17.00-19.00); mladinska skupina Strele letniki 2003/1997 (pon. 18.30-20.30 in petek 19.00-21.00; Cheer starši petek 17.30-18.30. V Repenski telovadnici: gimnastika (od 7 do 18 let po nivojih) ob sredah: 1. skupina 16.30-17.45; 2. skupina 17.30-19.00; 3. skupina 18.15-19.45. Prvi teden vadbe za nove člane je brezplačen! Za info tel. št. 347-9227484 (Ryan) ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD SOKOL prireja tečaj minivolleyja za dekleta letnikov 2007/08/09 in tečaj odbojke Under 12 za dekleta rojena v letu 2004. Treningi bodo v nabrežinski telovadnici ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00 in ob sredah od 17.15 do18.30. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da so stalni urniki za vse skupine sledeči: MIKROBASKET (2010/11) v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici na Kontovelu (vaditelja Jana Croselli in Andrej Vremec); MINIBASKET mlajši (2007/08/09) v torkih in četrtkih od 16.15 do 17.30 v telovadnici Ervatti na Rouni pri Briščikih (vaditelja Damjan Košuta in Jana Croselli); MINIBASKET starejši (2005/06) v ponedeljkih, sredah in petkih od 16.15 do 17.30 v telovadnici Ervatti na Rouni pri Briščikih (vaditelja Andrej Vremec in Erik Piccini). Info na tel. 338/5889958 (Andrej Vremec), na e-mail poletkosarka@libero.it ali na naši facebook strani www.facebook.com/polet.kontovel. PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja v tečaje prilagajanja na vodo in tečaje plavanja za otroke od 4. do 16. leta. Začetek tečajev 1. oktobra 2015. Informacije na tel. 3341384216 (ob delavnikih od 14.00 do 18.00) oziroma po e-pošti plavanje.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obvešča, da se bo športna šola za otroke od 1. do 6. leta začela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke, od 3. do 6. leta. Informacije in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 04051377. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 6. do 8. leta odvijala na Stadionu 1. maja v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17.30. Vadba se začne v ponedeljek, 21. septembra. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 04051377. ATLETIKA BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST - ŠZ BOR obveščajo, da se bo uvajanje v atletiko za otroke od 8. do 10. leta odvijalo v ponedeljkih na stadionu na Kolonji in četrtkih na Stadionu 1. maja od 16.30 do 17.30. Začetek vadbe v ponedeljek, 21. septembra. Informacije in prijave v uradu na Stadionu 1. maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 04051377. ŠZ BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. maja ob ponedeljkih in petkih od 9.00 do 10.00 in od 10.00 do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Informacije: urad Stadiona 1. maja tel.: 04051377; urad.bor@gmail.com. ŠD KONTOVEL, odbojkarska sekcija obvešča, da so se začeli treningi minivolleyja za deklice letnikov 2008, 07, 06 in 05 s sledečim urnikom: ob sredah od 16.15 do 17.45 v telovadnici srednje šole na Proseku in ob petkih od 16.15 do 17.45 v telovadnici na Kontovelu. Za info in prijave: 3288299227 (Tania). ŠD KONTOVEL, otroška telovadba obvešča, da bomo tudi letos organizirali otroško telovadbo namenjeno malčkom letnikov 2012, 13 in 14. Prvo srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 10.00 v telovadnici na Kontovelu. Info in prijave: 3288299227 (Tania). AŠK KRAS sporoča, da se otroška telovadba za otroke vrtcev in osnovne šole začne v sredo, 23. septembra, od 16.30 do 17.30 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Vpis in ostale informacije na prvem srečanju. Rekreacija za starejše pa bo ob torkih in četrtkih, od 8.30 do 9.30. Prva vadba v torek, 7. oktobra. Obenem sporoča, da so v teku treningi za začetnike namiznega tenisa. Prijavite se lahko od ponedeljka do petka, ob 17.00 v telovadnici. Info na tel. 3397563191 (Sonja Milič). SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da se bodo redni treningi začeli v torek, 29. septembra, od 17.00 dalje v zgoniški telovadnici. Info: 338 7281332 ali 347 3955129 Znani kolesarji za SP Vincenzo Nibali je osvojil kolesarki Pokal Bernocchi in dres za nastop prihodnji teden na cestni preizkušnji svetovnega prvenstva v Ricmondu. Davide Cassani je poleg njega uvrstil v reprezentanco še naslednje kolesarje: Daniele Bennati (Tinkoff-Saxo); Sonny Colbrelli (Bardiani-Csf); Fabio Felline (Trek Factory Team); Giacomo Nizzolo (Trek Factory Team); Daniel Oss (Bmc Racing Team); Salvatore Puccio (Team Sky); Manuel Quinziato (Bmc Racing Team); Matteo Trentin (Etixx-Quick Step); Diego Ulissi (Lampre Merida) in Elia Viviani (Team Sky). Selektor Slovenije Gorazd Štangelj je svoje izbrace določil že v sredo. Teh je šest in so sicer Kristijan Koren, Luka Mezgec, Grega Bole, Marko Kump, Luka Pibernik in Borut Božič. FINA - Mednarodna plavalna zveza je zaradi slabih razmer za plavalna tekmovanja ostro kritizirala prireditelje olimpijskih iger prihodnje leto v Rio de Janeiru. Največ skrbi Fini povzroča slaba kakovost vode pred Rio de Janeirom, kjer bodo nastopili daljinski plavalci. Fina od organizatorjev zato zahteva takojšnjo analizo vode. / RADIO IN TV SPORED Petek, 18. septembra 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Tale e Quale Show RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.25 Nad.: Il tocco di un angelo 8.10 Serija: Le sorelle McLeod 9.3513.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.25 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 17.00 Serija: The Good Wife 18.00 Šport 18.50 Serija: Elementary 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 17.00 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Che Dio ci aiuti 21.20 Nad.: Altri tempi 23.10 Serija: Un caso per due _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.15 Nad.: Bandolera 9.45 Ricette all'italiana 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 19.35 Ieri e oggi in TV 16.10 Nad.: Il tunnel della liberta 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.0019.55, 0.30 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Pomeriggio Cinque 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate LAEFFE 11.05 20.05 Bourdain: Cucine segrete 12.55 18.55 Il cuoco vagabondo 15.00 Chef Sara in Asia 16.55 Jamie: Ricette a 5 euro 17.55 Jamie: Menù in 30 minuti 19.55 Novice 21.15 Film: G.I. Joe - La vendetta (akc., '13, i. B. Willis, C. Tatum) 23.40 Troppo giusti _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 23.05 Dnevnik in vreme 12.25 16.40 Geo 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.20 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Non uc-cidere 23.45 Correva l'anno _RAI4_ 13.50 Sabrina, vita da strega 14.25 Stargate Atlantis 15.10 Andromeda 15.50 Star Trek: Enterprise 16.40 Doctor Who 17.35 Novice 17.40 Film: Il ladro di Bagdad (pust.) 19.20 Rai Player 19.25 Once Upon a Time 20.15 Star Trek: Next Generation 21.15 Film: Down - Discesa infernale (horor) 23.05 Wonderland 2015 23.30 Penny Dreadful _RAI5_ 14.20 La Terra vista dal cielo 15.10 India selvaggia 16.20 Munch - L'urlo arrivato fino a noi 17.15 The Art of Gothic 18.05 Novice 18.15 20.45 Passepartout 18.45 This is Opera 19.35 Frida Kahlo 20.30 Rai Player 21.15 Dok. film: Alla ricerca di Vivian Maier 22.45 Scaramouche Scaramouche 23.10 Jazz - Istruzioni per l'uso 23.15 Film: North Country - Storia di Jo-sey (dram., '05, i. C. Theron) _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otoške oddaje 8.25 Serija: Nikita 10.25 Serija: Walker Texas Ranger 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: Due uomini e mezzo 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.20 Serija: Royal Pains 18.15 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Die Hard - Un buon giorno per morire (akc., '13, i. B. Willis) 21.05 Film: Il vento che accarezza l'erba (dram.) 23.25 Film: The Women - Donne (kom.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef Australia 14.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Cucine da incubo _DMAX_ 13.20 19.30 Affare fatto! 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Ci sei o ci fai? 15.55 River Monsters 16.50 Top Hooker: i re della pesca 17.45 Airport Security Nuova Zelanda 18.35 I maghi delle auto 21.10 La citta senza legge 22.00 Ai confini della ci-vilta 23.00 Prigionieri di viaggio SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.55 Ugriznimo znanost 12.20 Dok. feljton: Vojna, fotografija, spomin 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Prava ideja! 15.10 Mostovi - Hidak 15.4518.00 Otroški program: OP! 16.25 Osmi dan 17.30 Dok. serija: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 19.30 Slovenska kronika 20.00 46. festival narodno-zabavne glasbe Slovenija Ptuj 2015 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi RAI MOVIE 13.5017.40 Rai Player 14.00 Film: Una ve-dova allegra... ma non troppo (kom., '88, i. M. Pfeiffer) 15.50 Film: Ritorno a Tara Road (dram.) 17.35 0.40 Novice 17.50 Film: Tut-te le manie di Bob (kom., '91, i. B. Murray) 19.30 Film: Un ragazzo e una ragazza (rom.) 21.15 Film: Stolen (akc., '12, i. N. Cage) 22.55 Film: The Company Men (dram., '10, i. B. Affleck) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.1519.20 Rai Player 12.25 19.30 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Angelo il custode 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Anica - Ap-puntamento al cinema 14.55 Nad.: Impa-zienti 15.10 Serija: Il maresciallo Rocca 23.10 Film: Daylight - Trappola nel tunnel (triler, '96, i. S. Stallone) _IRIS_ 15.25 Film: Squadra antiscippo (akc., It., '76) 17.15 Film: Sequestro di persona (dram.) 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Ocean's Eleven -Fate il vostro gioco (akc., '01, i. G. Clooney, B. Pitt) 23.15 Film: La retata (det.) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien 23.00 Miss Italije 2015 (v. S. Ventura) _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menù di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Shattered - Gioco mortale (triler, '07, i. P. Brosnan) 22.55 Serija: Prime Suspect TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 21.00 Ring 13.00 Sali a bordo 13.1517.55, 20.25 Oggi è 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour 23.05 Film: Monty Python - Zdaj pa čisto nekaj drugega (kom.) SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Mi znamo 9.25 0.00 Točka 10.35 Profil 11.0017.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.25 Prisluhnimo tišini 15.00 O živalih in ljudeh 15.25 Na vrtu 16.00 Dober dan 18.20 Košarka: EP, tekma za 5. - 8. mesto, prenos 20.40 0.50 Košarka: EP, 2. polfinal-na tekma, prenos 22.50 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Film: Idealen par (kom.) 16.15 Alpe Jadran 16.45 Nautilus 17.10 Folkest 201018.00 To bo moj poklic 18.25 Ljudske zgodbe s Krasa 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 20.30 Dok.: Sula losa de Buie 20.50 Ulično petje 21.10 Dok.: Zgodovina ZDA 21.40 Avtomobilizem 22.15 LabirintMorje 23.15 Arhivski posnetki _POP TV_ 7.00 Risanke 8.20 10.05, 11.15, 12.25 Tv prodaja 8.35 17.20 Nad.: Plamen v očeh 10.20 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.30 Sanjska ženska 12.40 20.00 Gostilna išče šefa 13.55 Tri želje 14.55 21.00 Nad.: Usodno vino 17.0018.55, 22.00 Novice 22.40 Eurojackpot 22.45 Film: 7 stvari, ki jih moram storiti pred 30. (rom.) _KANAL A_ 7.0018.00, 19.45 Svet 7.5513.00 Serija: Družinsko bojišče 8.20 16.45 Serija: Mindy se Petek, 18. septembra Rai 5, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Alla ricerca di Vivian Maier ZDA 2013 Režija: John Maloof, Charlie Siskel Dokumentarni film Vivian Maier velja danes za eno osrednjih slikark prejšnjega stoletja, pa čeprav je živela dokaj tog in žalosten vsakdan. Po njeni smrti so namreč odkrili več kot 100 tisoč fotografij, a o njeni veliki ljubezni za fotografsko umetnost, Vivian ni nikoli spregovorila z nikomer. Večji del svojega življenja je namreč preživela na domovih nekaterih ne-wyorških družin, kjer je službovala kot varuška, v prostem času in ko se je sprehajala z otroki po mestu, pa je vsevprek fotografirala. Dokumentarni film pripoveduje o vsem tem s pomočjo intervjujev številnim Vivianinim znancem in tudi danes že odraslim otrokom, za katere je Maierjeva takrat skrbela. dogaja 8.45 Risanke in otroške odd. 9.55 11.00, 13.25 Tv prodaja 10.10 13.55 Nad.: Vampirski dnevniki 11.15 Serija: Beli ovratnik 12.10 17.10 Serija: Lepo je biti sosed 14.55 Film: Pop zvezdnik (kom.) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 20.00 Film: Spider-Man 3 (fant., '07, i. T. Maguire) 22.40 Serija: Vikingi 23.40 EPT - Evropski poker turnir PLANETTV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.10 Doktor 2416.25 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.40 20.00, 21.45 Kmetija: Nov začetek 19.00 22.05 Danes 19.40 Vreme in šport 22.20 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.15 Nan.: Prijatelji 23.50 Film: Srečne težave (rom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30, 10.10 Prva izmena: V studiu Valentina San-cin in Marko Sancin; 11.00 Studio D; 11.15 To je narava; 12.10 Z vrta na mizo; 12.30 Pogovori o jeziku; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 20. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.45 Pesem in pol; 12.00 Poklon Hendrixu; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Secret Disco; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 14.35, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00 Pairapappa; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state frschi; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 20. septembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / Murray z asi za pomoč beguncem GLASGOW - Številnim športnikom in klubom, ki so v zadnjih dneh sprožili dobrodelne akcije ali sami prispevali v sklad za begunce, se je pridružil tudi britanski teniški zvezdnik Andy Murray. Škot, ki ga čaka težka naloga v polfinalu Davisovega pokala proti Avstraliji, se je odločil, da bo za vsak doseženi as do konca sezone podaril 50 funtov. Bolj ko bo škotski teniški zvezdnik, tretji igralec sveta, uspešen pri tej teniški prvini, bolj poln bo sklad Unicefa za pomoč otrokom beguncem. Ne bo pa šlo le za 50 funtov (približno 68 evrov), saj so se mu pridružili še njegovi pokrovitelji in krovni teniški zvezi, britanska in mednarodna, ter tudi obljubili do-nacije. Vsak Murrayjev as bo tako skupno prinesel polnih 200 funtov. The Rolling Stones po več kot desetletju načrtujejo nov album čile - Močan potres in cunami Deset smrtnih žrtev, milijon ljudi evakuirali Po potresu so dodatno škodo povzročili 4-metrski valovi cunamija ansa SANTIAGO DE CHILE - Čile je v sredo zvečer po lokalnem času prizadel močan potres z magnitudo 8,3, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 10 žrtev. Milijon ljudi so evakuirali, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je potrdil čilski notranji minister Jorge Burgos je potres po doslej znanih podatkih zahteval deset smrtnih žrtev. Potres je ob 19.54 po lokalnem času (0.54 po srednjeevropskem) stresel osrednji del Čila, z žariščem okoli 230 kilometrov zahodno od prestolnice Santiago de Chile. Sledila sta mu še dva popotresna sunka z magnitudo 6,0. Opozorilni center za cunamije s sedežem na Havajih je izdal tudi opozorilo pred cunamijem. Prebivalce zahodne obale Čila so pozvali, naj se umaknejo na višje ležeča območja. Opozorilo so nato še pred zoro preklicali. Pred tem so iz čilskega kraja Coquimbo poročali, da so jih dejansko dosegli štirimetrski valovi, ki so poplavili večji del mesta. Manjše valove so zabeležili tudi v krajih Valparaiso, Concon in drugod, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Potres je sicer povzročil tudi prekinitev električne oskrbe, poškodovane so bile ceste, ponekod pa so se porušile stene hiš, še poroča dpa. Zadnji potres z magnitudo 8,2 je lani na severu Čila povzročil smrt šestih ljudi, domove pa jih je zapustilo okoli milijon. Potres z magnitudo 8,8 je februarja 2010 zahteval več kot 500 smrtnih žrtev in povzročil 30 milijard dolarjev gmotne škode. (STA) V Teksasu aretirali muslimanskega najstnika zaradi izdelave ure DALLAS - V ZDA se je na družabnih medijih sprožil pravi vihar izrazov podpore 14-letnemu Ahmedu Mohamedu, ki so ga v teksaškem Irvingu aretirali, ker je prinesel v šolo pokazat svoj izum - doma narejeno digitalno uro. Najstnik je prinesel v šolo svoj izum in ga navdušeno pokazal učitelju tehničnega pouka, ki mu je hladno priporočil, naj tega ne kaže naokrog. Na uri angleščine je Mohamed zadevo priklopil na elektriko in oglasila se je budilka zaradi česar je nastal preplah. Poslali so ga k ravnatelju, ki je poklical policijo. Mohameda so vklenili in odpeljali v zapor, med zaslišanjem pa mu niso dovolili poklicati staršev. Šef policije Larry Boyd je dejal, da je ura z žicami v škatli NEW YORK - Legendarni rockerji The Rolling Stones so se odločili, da bodo po več kot desetletju posneli nov album, je napovedal kitarist skupine Keith Richards. Na torkovi promociji svojega novega solo albuma Crosseyed Heart je dejal, da se nameravajo Stonesi v studio zapreti po južnoafriški turneji, na katero se odpravljajo na začetku leta 2016. Danes že 70-letni rockerji so v minulih letih aktivno nastopali in nedavno zaključili poletno turnejo po Severni Ameriki, a vse od leta 2005, ko je izšel studijski izdelek A Bigger Bang, niso izdali novega albuma. za svinčnike delovala sumljivo, fant pa naj bi bil sam kriv za ostro obravnavo, ker je bil s policisti "pasivno-agresiven". Ahmedov oče Mohamed Elhassan Mohamed, ki se je v ZDA priselil iz Sudana, kjer se je kar dvakrat potegoval za predsednika države, se je v sredo skušal pogovoriti s šefom policije, pri čemer mu stojijo ob strani odvetniki Sveta za ameriško islamske odnose. Ta Svet je sporočil, da gre za zelo bistrega fanta, ki je le hotel razkazati svoj izum in da ni nobenega dvoma, da bi ga pustili pri miru, če bi bil bel. Mohamedu so nadeli lisice, ko je bil oblečen v majico vesoljske agencije Nasa in sedaj dobiva povabila, naj agencijo obišče, spletna stran za poceni polete CheapAir pa mu ponuja zastonj vozovnico do kateregakoli centra Nase v ZDA. Bela hiša ga je povabila, da se oktobra udeleži Noči astronomije, ki združuje znanstvenike, astronavte in šolarje, Harvard mu ponuja štipendijo in tako naprej. (STA) fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).