LQVENEC Politicen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemati, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". I Oznanila (inserati) se sprejemajo In velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Ilokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VreduiStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 8. uri popoludne. S&tev. 19 V Ljubljani, v ponedeljek 25. januvarija 1892. ï^etnil* XX. Državni zbor. Z D u u a j a , 22. jauuvarija. Resolucije k trgovinskim pogodbam. V zadnji in današnji seji obravnavale so se resolucije, ki jih je Oarinski odsek ali sam od sebe priporočal zbornici, ali ki so bile med razpravo sprožene od posameznih govornikov. Prva in druga resolucija naročate vladi, da naj skrbi za sostavo enotne prometne in trgovske štatis tike Toplo in obširno jo je zagovarjal poljski poslanec Szczepanowski, potem ste bili potrjeni obe. Tretja resolucija priporoča vladi, da naj na razne načine, kakor pri odmerjevanji železničnih tarifov, in direktnih davkov, na pomoč pride raznim strokam, ki utegnejo vsled novih trgovinskih pogodb kaj škode trpeti. Zlasti naj se ozira na domačo industrijo z lanom in platnom. Za to resolucijo so govorili Purkhart, Peška in Menger,kije zlasti povdarjal potrebo, da naj se v povzdigo in razvoj industrije iu obrtnije gradé lokalne železnice, da naj se ne zatirajo s previsokimi davki, in da naj ljudje ne kupujejo tujih, ampak le domače rečij. Roser iu Kaiser sta tudi zagovarjala to resolucijo, ki je pri glasovanju obveljala, poslednji pa je razun tega pri tej priliki priporočal še podržavljenje severne in južne železnice. Četrta resolucija naroča vladi, da naj pri trgovinskih pogodbah s Srbijo in Rumunijo krepko varuje kovinsko iu rudninsko industrijo; ker je bilo napovedanih več premenjevalnih nasvetov, vrnila se je ta resolucija carinskemu odseku, ki jo je še enkrat pretresal, pa — menda za zmerom odložil. V peti resoluciji zahteva se od vlade, da naj že s 1. februvarijem pri nedavno podržavljeni Karol-Ludovikovi železnici vpelje državno-železniške tarife, v šesti pa se ji naroča posebni ozir na železnične tarife za izvažanje malca. K peti resoluciji je govoril Szczepanovski, potem sta bili sprejeti obe. Ravno tako je obveljala sedma resolucija, ki vladi priporoča, da naj v dogovor stopi z ogersko vlado zaradi carine od svitle voluene preje, z neko od Schwaba nasve-tovano premembo. Poslanec Rai n e r je zagovarjal osmo resolucijo, ki zadeva vravnavo carine od svinca, v deveti pa se vladi priporoča, da naj se poteza za znižanje carine od bizenskih kislih kumar. Deseta in dvanajsta resolucija zadevate varstvo trgovine z žitom in ste bili sprejeti nespremenjeni, dasi je bil Schlessinger nasvetoval več prememb. V današnji seji prišla je v razpravo enajsta resoluciia, ki zadeva pogodbo zastran živinskih kužnih boleznij in vladi priporoča, da naj v zdatneje zatiranje živinske kuge prej ko mogoče izdela načrt zakona glede pobijanja sumljive živine in odškodovanja gospodarjev iz državne blagajnice. Lien-bacher je priporočal to resolucijo, ob enem pa nasvetoval še dostavek, da naj se prepoved uvažanja živine godi le po potrebi. Poslanec dr. Puchs je ostro kritiko val nektere pogodbene določbe z Nemčijo glede kužnih živinskih bolezen in omenjal velikih sitnostij, ki jih bodo imeli živinorejci ali živinski trgovci predno živinče spravijo čez mejo. Priporoča toraj vladi, da naj v iz-vrševalnih določbah kolikor mogoče zmanjša te sitnosti, in se, če bi bilo treba, celo vnovič pogaja z Nemčijo. Brenner je predlagal, da naj vlada še v tem zasedanju zbornici predloži načrt zakona glede živinske kuge, in da naj še v tem letu izdatno pomnoži podpore za kmetijske družbe. Wenger je zagovarjal nasvetovano resolucijo, ob enem pa prav odločno svaril, da bi se naša meja odprla rumunski živini. Za naše živinorejce bi bila to neizmerna škoda, ker bi bilo izvažanje naše živine na Nemško kmalu zopet ustavljeno. Zato prosi poljedelskega ministra, da naj zabrani odprtje ru-munskih mej. Vladni zastopnik Sperk je zago-tovljal, da se razprave z Nemčijo zaradi enakomer-rega postopanja pri živinski kugi že vrše in da vlada nemudoma predloži dotično postavo, ko se dogovorita o njej naša in ogerska vlada. Tudi Garnhaft je govoril za enajsto resolucijo, za dostavka, ki sta jih nasvetovala Lienbacher in Brenner, ravnotako poljski poslanec Krainski, ki je še posebno povdarjal, kako veliko škodo bi imela Galicija, ako se naše meje odpro rumunski živini. Po konečni besedi poročevalca bila je resolucija z nasvetovanima dostavkoma potrjena. K trinajsti resoluciji, ki naroča vladi porazu-meti se z drugimi vladami, da naj bi se vsi iz trgovinskih pogodb izvirajoči prepiri reševali pri mirovnih sodiščih, govoril je dr. Peez in zlasti poudarjal, da je prav enako določbo sklenila tudi italijanska zbornica. Resolucija je bila potem sprejeta. Za varstvo domače vinoreje nasvetovana je bila od carinskega odseka iz raznih med razpravo sproženih predlogov sostavljena resolucija, ki vladi naroča, da naj zaradi premembe § 5. III. konečnega zapisnika še enkrat v dogovor stopi z italijansko vlado in v varstvo domače vinoreje dožene gotovo carino. Tudi se vladi naroča, da naj pravočasuo ukrene vse, kar utegne od domačih vinorejcev odvrniti pretečo škodo in podpirati domačo vinorejo v konkurenci z italijanskimi vini; zlasti naj se 1. dovoljujejo posebne polajšave za izvoz odločenim vinom; 2. pospešuje naj se prodaja naših vin na vnaujih trgih; 3. vlada naj izdatneje in z večj imi denarnimi podporami podpira uničevanje trtne uši. Ta resolucija dala je vinorejskim poslancem, ki prej niso prišli k besedi, priliko vnovič razpravljati italijansko pogodbo gledi carine na vino. Govorili so in se toplo potezali za domačo vinorejo C i a n i, Pfeifer in Borčič. Pfeifer je nekako šaljivo italijansko pogodbo imenoval drugo trtno uš, o kateri bi se moglo reči: Enega hudiča smo izgnali, ali sedaj so nam državniki poslali belcebuba. Britko je tožil, da se vinoreja pri nas premalo podpira in da se največji nasprotniki ameriških trt nahajajo v pisarnah poljedelskega ministerstva, kjer so v trtno uš takorekoč zaljubljeni. Ne pomislijo pa, da s tem LISTEK. Demant. Češki napisal J. Doubrava. (Dalje.) Vstopi v prodajalnico in si kupi čibuk. Potem reče: „Rad bi govoril z gospodom Levithom." „Cez dvorišče pojdite, tam ga najdete v njegovi sobi," dobil je v odgovor in trgovski učenec mu je pokazal čez dvorišče v gospodarjevo sobo. Pred seboj zagleda Brongle starega moža s sivimi lasmi. „Gospod Levith „" vprašal je. „Da, kaj želite, gospod?" odgovori gospodar. Brongle mu izroči priporočilni list Smithov. Žid ga prebere ter reče: „Ali vam je pa moj prijatelj tudi povedal, kako nevarna je ta zadeva?" „Da, vse mi je povedal." „Vim, da ste Augleži ljudje odločni in brez strahu, a pri tem treba tudi odločnosti in lokavosti. — Kdo vas vodi po me3tu?" „Armenec Hormilijan." „Ta armenski lisjak? Varujte se ga!" „Že dosedaj mu nisem ničesar zaupal " „Torej dobro," nadaljuje resno Levith. „Moj prijatelj mi piše, da morete demant plačati z nakaznico, a paša hoče imeti zlati denar. Zato treba, da vara na vašo nakaznico preskrbim zlata pri banki. Od te strani ni torej nobenega zadržka. A najtežja vaša naloga bo, kako odnesete demant iz mesta, kajti v nevarnosti ste, da vas okradejo, umore, ali da se vam uraduo vzame demant iu da vam po vrhu naložč še visoko denarno kazen. — O de-mantu vam še to-la sporočim: Paša se je porodil iz slavne turkomanske rodovine, ki je bivala na Bolgarskem, ter je v davnih časih po ženitbah stopila v zvezo z velikim mogulom. Tem potom dobili so v last demant, ki je velik in bo obrušen vzlasti neizmerno dragocen. Toda saj vse to sami bolje veste, nego jaz. V dveh dnih zopet pridite; v tem času oskrbel vam bom zlatih denarjev, s katerimi boste plačili demant." Anglež se zahvali in čez dva dni zopet pride. „Vse se po godu vrši," nagovori ga Benjamin. „Stvar je toliko dozorela, da dobite demant. Sluga pašev pride po vas, vede vas skrivaj v palačo, kjer ostanete tako dolgo, da se kup izvrši. Paša si ue upa k vam v gostilnico, ker je v strahu, da bi uradi ne zalotili njegove namere. Kadar se dogovorita za ceno, prinesem vara denar." Po dogovoru šel je Brongle zvečer proti drino-poljskim vratom. Tam sta se imela sniti s služabnikom paševim. Skoro ob istem času, kakor on, prišel je tudi sluga s konjem, na katerega je sedel Brongle. Hodila sta dobri dve uri, predno pripeta na dvor palače. Sluga pelje Angleža po dolgih in zavitih hodnikih ter ga pripelje v vsprejemuo dvorano. Razgled iz te dvorane bil je na vrt. Srce mu je glasno bilo. Ko je čakal v tej dvorani kake pol ure, pride ga iskat neki sluga - skopljeuec, ter mu namigne, naj gre za njim. Peljal ga je v sobo, kjer je na divauu s preprogami pokritim sedela zakrita turška krasotica. Sluga se globoko priklone ter odide. „Ali govorite fraucoski ?" vpraša Turkinja Angleža. „Govorim," reče Brongle po francosko. „Jaz sem služabnica prve žene gospodarjeve, in ker razumem francoski, naročili so mi vara nek»j povedati." Pri teh besedah vzame iz nedrij demant. Bil je to kamen nenavadne velikosti in vrednosti. Brongle precej spozna, da je to po velikosti šesti do sedaj znaui demant, ki pa še ni brušen. Izpre- sami sebi škodujejo, ker maše vir, iz katerega država, dežele iu občine po davkih in priklad&h zajemajo obilne dohodke. Na Ruskem imajo veliko lakoto, ali tolažijo se, da je niso sami zadolžili; pomanjkanje, ki preti našim vinorodnim deželam, pa bode zadolžila vlada. Nad 100.000 italijanskih zidarjev preskrbljujemo z delom in zaslužkom ter preskrbljujemo njih rodovine, zdaj naj pa Italijanom žrtvujemo še naše ribarstvo iu našo viuorejo in v zahvalo naj dobivamo irredentovstvo. Govornik potem računi, koliko stane obdelovanje vinogradov na Italijanskem in koliko pri nas, in izreka željo, da naj bi naša vinoreja srečno premagala pretečo nevarnost in se ne razbila nad carinsko pogodbo italijansko. Enako toplo se je Borčič poganjal za Dalmacijo, kateri preti popolni propad, 5e se uniči njena vinoreja. Poslanci ne morejo biti ubijalci lastne domovine, zato prosijo, da naj vlada pomiri duhove in se ozira na zahteve, ki jih izraža resolucija. Tudi avstrijski poslanec Heinemann je zagovarjal resolucijo, ki je bila potem sprejeta soglasno. Ravno tako so bile sprejete še nekatere manjše resolucije, ki priporočajo ustanovo posebne banke za brodarstvo in ladjarstvo, nameščenje carinskih kemikov, mednarodno varstvo iznajdb in znamk in povzdigo uvažanja po morju. Rešena je bila še postava o davčnem polajševanju za delavska stanovanja, katero je gospodska zbornica nekoliko premenila, potem je bila ob treh popoldne seja sklenena in prihodnje zborovanje napovedano za ponedeljek ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu je preustroja juridičnih študij in izpitnega reda na vseučiliščih. Politični pregled. Y Ljubljani, 25. januvarija. 25č©traía!© Trgovsko ministerstvo je izvedelo, da se je več fabrikantov dogovorilo, da bodo z nekim tajnim znamenjem v delavskih bukvicah skušali ovirati, da se ne vspejmo v delo delavci, ki so se kje posebno udeležili štrajkov ali pa socijalnega gibanja. Naročilo je političnim oblastvom, da naj strogo pazi,o, da se odpravi ta zloraba. Češko. Neki dunajski list je zapretil Cehom z drugačnimi naredbami, če se bodo upirali spravi. Češki lit>ti so na to odgovorili, da se narod češki ne dá strašiti z izjemnim stanjem. Drugi dunajski listi pa sedaj hité zagotavljati, da niti vlada niti levica ne mislijo na to, da bi sa na Češkem uvelo izjemno stanje. Seveda odločni češki glasovi so vsakemu mogli vzeti že v začetku veselje za take na-redbe. Ogersko. Volilno gibanje na Ogerskem za Slovane ni veselo. Žalostno je, da se Slovaki ne udeleže volitev, še žalostneje je pa, da mnogi Srbi kandidujejo kot pristaši madjarske narodne stranke ali pa kot vladni privrženci. S tem pokažejo, da so zadovoljni s težnjami teh strank, ko je vendar znano, da vsi Madjari jednako sovražijo Slovane. Posebno kot vladni pristaši bi ne smeli kandido-vati, kajti sedaj se bode vlada lahko na to sklicevala, da je velik del ogerskih Srbov zadovoljen ž njeno politiko. Srbi naj bi bili postavili svoje kan- didate. Ce pa to nikakor ni kazalo, naj bi se pa volitev ne bili udeležili. — Neki večji poljski list, omeujajoč izjavo ogerskih Slovakov pred volitvami, povprašuje, ali je dobro za avstro - ogersko državo, da se tako zatira narod, ki šteje tri milijone duš. Ker se Madjari radi mešajo v zadeve naše državne polovice, imamo tudi mi pravico, odločno protesto-vati proti takemu postopanju. Ta poljski glas je nas jako razveselil, kaiti navadno se Poljaki jako prijazne kažejo Madjarom. Ta&nje dršzvre. Francija. Pet francoskih kardinalov je izdalo te dni neko izjavo o položaju katoliške cerkve v Fraaciji. Kardinal Lavigerie se ni pridružil tej izjavi, ali jej gotovo tudi pritrjuje, ker izraža prav njegove nazore. Najprej izjavljajo kardinali, da po navodilu sv. Stola iu katoliških tradicijah ne nasprotujejo sedanji državni obliki v Franciji. Zahtevajo le, da naj protikristijanske sekte nehajo proglašati republikansko državno obliko in pa cerkvi sovražne zakone za organično celoto. Republika se mora ozirati na vero, ne pa nasprotovati jej. Potem se v izjavi našteva, kaj je vse republikanska stranka poslednjih dvanajst let storila proti veri. Praktičen atejizem je postal državno pravilo, zbornice .se otvore brez službe božje, iz šol so odstrauili molitev in pa razpela, nedeljski počitek se je odpravil, vojakom se je prepovedalo, korporativno udeleževati se službe božje, očitni brezverci pokopavajo se z vsemi častmi. Or-ganični člaui, katerih Rim ni nikdar priznal, se zopet uporabljajo, občevanje škofov z Rimom se ovira, plače se duhovnikom svojevoljno ustavljajo, cerkvena mesta se odpravljajo in plače zmanjšujejo, škofijsko premoženje se zapravlja, kadar je kak škofovski sedež izpraznjen. Redovniki se iztiravajo. Ženskim redom, kateri so od države priznani, se onemogočuje obstanek z nepravičnimi davčnimi zakoni. Veronauk se je izbacnil iz šol in otroških zabavišč, škof|e celo ne smejo stopiti v drža\ne šole. Člani verskih redov ne morejo dobiti učiteljske službe na državnih šolah. Na srednjih šolah se uči sicer veronauk, ali vero-učitelj nima nobenega druzega vpliva. Svobodnim katoliškim šolam delajo se ovire, zapirajo se in njih spričevalom se odreka veljava. Vojaške duhovnike so odpravili, duhovske semeniščnike pa silijo v vojake in se je zaradi tega bati pomanjkanja duhovnikov. Dovolila se je ločitev zakonov, duhovščina se je izključila iz bolnic in duhovno pastirstvo se jej ovira. V izjavi se opominjajo katoliki, da se postavijo na ustavno stališče in vzajemno branijo vero. Cerkev se noče vrivati mej državo in državljane, ali država se ne sme postavljati mej cerkev in vernike in jej delati ovir. Katoliki morajo zahtevati, da se premene vsi veri nasprotni zakoni. Druge zakone pa morajo katoliki spoštovati. Tako se tudi katoliki hočejo trdno držati konkordata. Srbija in Bolgarija. Vladna „Svoboda" hudo piše proti Srbiji, ki varuje bolgarske emigrante, ki so v tiskarni Pere Todorovica dali tiskati izjavo, v kateri pravijo, da je umor kneza Ferdinanda in ministerskega predsednika Stambulova edin sredstvo dase napravi prevrat v Bolgariji. S tem je pa dokazano, da emigrantje zlorabijo varstvo, ki jim ga daje Srbija. Da Rizov zlorabi to varstvo, kažejo njegova pisma proti Stambulovu in njegove brošure, v katerih propoveduje umor. Ker Srbija vse to trpi, nemajo zagotovila prijaznosti nobene vrednosti. Srbi le gledajo, kako bi zase izkoristili nemire v Bolgariji. Turčija. „Novoje Vremja" je, kakor je že znano, bilo priobčilo sehzačno vest, da je sultan velikega vezirja Kijamila pašo odstavil, ker ga je silil, da prizna bolgarskega kneza. Kijamil paša pa sedaj v angleškem „Daily News" preklicuje trditev omenjenega ruskega lista. Rusija. Tudi v Rusiji so se poslednja leta v nekih krajih jele rušiti mnoge stare slovanske naprave. Ker ljudstvo novotarij ni bilo vajeno, je narodno gospodarstvo še hitreje propadalo. Vlada hoče baje zopet v nekaterih gubemijah uvesti skupna gospodarstva. Občinam se bodo dala zemljišča v skupno obdelovanje. Pridelek se bode deval v občinske zakladnice in bode pred vsem se hranil za huda leta. Nekoliko seveda se bode tudi prodalo, da občina poravna svoje potrebe. Grška. Komisija, ki je imela pretresati predlog, da se ministerstvo Trikupisovo toži, se je razšla, ko jej je mej počituicami potekel obrok, za kateri je bila pooblaščena. Svojega dela ni končala. Najbrž bode sedaj vsa stvar zaspala. Brazilija. Zbornici ste odložili zborovanje do maja. Pred razhodom ste dali predsedniku neomejena pooblastila. Ta sklep kaže, kake so razmere v Braziliji. Ob mirnih časih tacih pooblastil vladi ni treba. Privrženci prejšnjega predsednika močno rujejo po vsej deželi. Izvirni S Koroškega, 20. jan. (Občinske volitve.) Zadnja leta so nas „osrečila" z mnogimi volitvami. Poleti 1890. leta bile so volitve za deželni zbor, minolo jesen in še sedaj pa se vrše za nas zelo pomenljive občinske volitve. Vse te volitve so za koroške Slovence važne in pomenljive in mnogih na-rodno-političnih, kakor gospodarskih ozirov, one pa tudi najbolj pričajo, je-li in koliko je slovenska stvar v starodavnem Korotanu napredovala. In, hvala Bogu, — ni se nam treba sramovati, ker baš volitve pričajo, da narodna stvar vendar-le napreduje in slovensko-katoliška samozavest prodira v vedno širše kroge našega prebivalstva. V naših neprimerno čudnih razmerah utneva se že samo po sebi, da naši narodni nasprotniki povsod in z vso močjo skušajo zabraniti koroškim Slovencem prosto dihanje, zato svoje početje uporabljajo posebno pri raznih volitvah. S tem hočejo si deloma po občinah ohraniti vajeti v rokah, deloma pa svetu pokazati, da koroških Slovencev ni več, ali so k večjemu le še za to, da delajo tlako svojim „ljubeznjivim" sosedom. Občinske volitve so torej za nas poučljive zlasti še zbog tega, ker se pri njih kaže, kako in s kakšnimi sredstvi skuša dosti znana nasprotna stranka v slovenskih občinah ostati na krmilu. Sestavila si je po „prijateljih" slovenstva načrt, po katerem se ima delati nasproti Slovencem pri občinskih volitvah. Glavni točki tega načrta ste: duhovniki naj se izrinejo, kjer je le mogoče, iz občinskih zastopov; na njih mesto imajo priti učitelji, pokorni sluge celovških visoko-nemških „napred-njakov". To pa iz mnogih vzrokov: učitelji naj po svojem vplivu terorizirajo ves občinski odbor ter za-branijo, da se ta ne oglasi za slovensko šolo. Ako se pa to vendar ne d& zabraniti, imajo nalog, to takoj poročati v Celovec, da se prepreči vsakojak pojav slovenskega življa. Da se volitve v označenem smislu ia po navedenem načrtu izvrši, za to mora zastaviti svoje moči koroški „bauernbund", ali posamezni mata-dorji nasprotne stranke, ki imajo kakšen vpliv na slovenske volilce. Kjer vse to nič ne pomaga, kjer videl je tudi takoj, kako krasno bi se dal brusiti iu kako bi mu vsled tega poskočila cena. Sklenil je, naj velja, kar hoče, kupiti demant iu donesti ga seboj na Angleško. „Kako visoko cenite ta kamen?" vpraša Anglež. „Koliko daste? To je pravo čudo sveta. Prehaja iz Indije in dvanajst rodov sveta ga je izročilo svojim potomcem. Vkljub neizmerni ceni hočejo zdnj od vas samo štiristotisoč." Auglež izjavi, da je to veliko, da ga za to ceno ne more kupiti. Po mnogem razgovarjanju ponudi kot zadnjo ceno — dvestotisoč. „Ostanite danes tukaj, jutri zjutraj se o tem konečno dogovorimo. Treba mi razgovor sporočiti gospodarju," reče Turkinja ter pokliče slugo. Ta pelje Angleža v lepo spalnico. Brongle pa je imel nemirno noč. Zdelo se mu je, kakor da čuje okrog sebe šum in ropot. Bil je že svetli din, ko se popolnoma vzdrami, in bel papirček zapazi na postelji. Brongli odvije zavit papir in bere be-Bede: „Pozor na zanjke! Gre se za tvoje življenje. Ne nosi kamna pri sebi. Ako boš živ, spomni se nesrečne Mirjame, ki se je morala odtujiti Bogu in domu. Odkupi jo, ako mogoče. Hvaležna ti bo za to ona, ki te ljubi. — Uniči papir!" Brongle po kratkem pomisleku spozna, da tega pisemca ni mogel drug poslati, kakor ženska, s katero se je razgovarjal o demantu. Kmalu potem prišla je ista k njemu s slugo ter mu naznanila, da je vsprejeta njegova ponudba. Iu ko jo je pogledal v oko, zapazil je v njem leske-tajočo solzo, ki je pričala o bolesti mlade deklice in o iskrenih željah, da bi rešena bila iz sedanjega stanja. (Konec sledi.) Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1892. (Spisali Cirilovci.) (Dalje.) Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanu. Spisal Henrik Schreiuer, c. kr. ravnatelj. II. knjiga. O kemiji s slikami. V knjigi se govori torej o kemiji, katero imenujejo Cehi lučbo, Hervatje ločbo; naš pisatelj se brani besede ločbe, češ, ker znamenjuje le analitično kemije (nauk o razkrajanji, ločenji); vendar v širjem pomenu zavzema ločba i sintetično — tedaj vso kemijo; zakaj, če se tudi v kemiji de-janjski le pri razkrajanju ločuje, vendar so v kemi-kovih mislih, v molekularnih formulah in presnov- nih črtežih tudi spojene prvine — ločene! Ker beseda po tem takem vedi ni neprimerna, ker jeziko-vemu duhu ni protivna in se rabi i pri bratovskih nam sosedih, smela bi tičati vsaj v oklepajih na strani mogočne tujke! — Pa beseda ni konj. Knjiga zavzema po večjem le anorgansko kemijo; nauk „o človeški hranitbi (m. živilu) in hrani" nam pa prinese nova knjiga. Razdelitev je praktična, nje namenu prav primerna: Pisatelj pelje bralca, prijazno ž njim govoreč, na piano, v rudo-kope, v človeška bivališča, na polje. Predno je bil človek, bila je voda, zrak, rudnine; zato se govori najprej o tem; potem pa o človeških delih: o stavbah, obleki, posodji (hrani). Dasi bodo tudi dijaki knjigo kaj s pridom brali, vendar se bodeta naučila posebno slovenski gospodar in gospodinja, katerima je knjiga v prvi vrsti namenjena, veliko zanimiveg-a, pa še več koristnega in porabnega. Pojasnilo se jima bo marsikaj, kar se jima je do sedaj čudno zdelo; povedalo sa jima bode, zakaj je to prvina, zakaj ono sestavina; kako se ta ali ona tvarina najlažje in najceneje dobi; kako naj se rabijo razne stvari, da obranita | sebi in svojim zdravje, da povišata blaginjo svoje j hiše. Gospodinja naj prebere posebno skrbno Vili. in IX., gospodar X. poglavje! Razven tega si pa Slovenci vendar-le zmagajo, tam se morda najde kaka kljuka, da se volitev ovrže. To pokazalo se je jasno v KotmariVasi nad Celovcem. V tej občini napela je nemčursko-liberalna stranka vse svoje moči, da bi si zagotovila občinsko gospodarstvo tudi še zanaprej. Toda vse očitne spletke neso nič pomagale, in nasprotniki so doživeli „sijajen" poraz. Nad tem sevd žalost v Izraelu — a nasledek? Volitev se je ovrgla. Dolgo so dotični krogi morali iskati vzroka, da so mogli volitev ovreči zategadelj, ker so našinci bili volili z nekim, kakor se je razsodilo, nepostavnim pooblastilom. Kolike vrednosti pa je bil ta „vzrok", priča to, da so v drugič volili nasprotniki s pooblastilom ravno iste osebe, zbog katere se je prvikrat volitev ovrgla!! Ovrgla se je ravno iz tako ničnega vzroka tudi volitev v Libučah, kjer so zmagali našinci, in ovrglo se bode bržkone še več drugih volitev, pri katerih so zmagali Slovenci. „To jest faktum", kojega si bodemo Slovenci dobro zapomnili. |l| Par listov bi Vam lahko napolnil s popisovanjem, kako si nekateri mislijo „prosto volitev", o kateri govori postava. A ker bi tega poročila cenjeni naročniki itak ne dobili v rokč, moram to, žal, opustiti. Upam pa, in pozivljem poklicane možč, naj vse dotično gradivo skrbno zbero in stvar svoje-časno razjasnijo na merodajnem mestu ! Iz Cirknice, dne 25. jauuvarija. Tudi letos je dobil „Domoljub" pri nas mnogo novih naiočuikov. Skoraj 90 iztisov ga prihaja v cirkniško faro. Na „Rodoljuba" je pa menda samo jedeu naročen. Dokler bodo „Domoljuba" tako številno naročevali in prebirali, nismo še izgubljeni. Naj veljamo pri „napredni" stranki tudi za nezavedne, nas to malo briga. Notranjci se bodo sčasoma spametovali, ne bodo se dali več terorizirati, uvideli bodo, da je konservativna stranka, ki hoče narodu pomoči do pravega napredka v materijalnem in duševnem oziru. Ošpice so tudi po Cirknici in okolici močno razširjajo. Iz zdravstvenih ozirov so morali dne 23. t. m. s poukom v šoli prenehati za 14 dnij. Preteklo nedeljo je v Ivanjem selu pri Uncu neki čevljar umrl hitre smrti, ker se je preveč navlekel žganja. V soboto ob 11. uri zvečer je še šival. Ob 4. uri zjutraj je bil pa že mrtev. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. januvarija. (Presvetli cesar) je najmilostljiveje z zahvalo vzel na znanje sožalje, katero so mu povodom smrti v cesarski hiši izrazile deputacije kranjskega deželnega odbora, ljubljanskega mestnega zastopa, trgovske in obrtniške zbornice in kranjske kmetijske družbe. (Veleč. g. župnik Janez Rozman) pri sv. Jakobu v Ljubljani je od presvetlega cesarja s sklepom z dne 16. januarija imenovan za častnega kanonika. Prav od srca čestitamo na tem odlikovanju velezaslužnemu gospodu, ki se neumorno trudi in žrtvuje svoje zdravje v blagor vernikov svoje župnije in bližnjega sploh, ter kličemo mnogaja leta! (Imenovanje.) Gospoda okrajna komisarja grof Rudolf Margheri in baron Schönberger sta imenovana za vladna tajnika na Kranjskem. (Konec strajka.) Iz Zagorja smo danes dopoldne prejeli naslednji telegram : Delavci so brezpogojno začeli delati, strajk je torej končan. — V petek zvečer ob '/»10. uri je šlo v Hrastniku 100, v Ostrem 65 delavcev na delo, v soboto zjutraj v Hrastniku vsi, v Ostrem 57. V Trbovljah so skoraj vsi delavci začeli delati. Opoldne se je 13. stotnija 17. pešpolka iz Hrastnika vrnila v Ljubljano. Delavci so kouečno vendar uvideli, da so imeli slabe svetovalce pri graškem delavskem društvu. (Duo si faciunt idem, non est idein.) „Slov. Narod" se je v predzadnji svoji številki zopet spravil na naše državne poslance, češ, da so oportuuisti, ker so glasovali za trgovinske pogodbe. A to bi jim radikalno glasilo še odpustilo, ko bi molčč pritrdili pogodbam. „Ker je pa poslance prof. Suklje v imenu vseh svojih tovarišev hitel liberalnim Nemcem na pomoč in se navduševal za zvezo, zlasti za zvezo avstrijsko-nemško," zdi se „Slov. Narodu" potrebno izreči, da se ž njim ne strinja. Da bolje „Slov. Narod" podpre svojo obsodbo, sklicuje se na „Agramer Tagblatt", češ, da tudi ta „jako čislani" list obsoja to postopanje, „s katerim je g. Suklje sebi in svojim pristašem do dobrega zapravil pravico do blagohotnosti in simpatije vseh Slovanov." Mi in mnogi drugi nemški pisano glasilo Starčevičevca Žida Franka ravno toliko čislamo, kakor „Slov. Narod", njegova sodba bi nas torej tako malo brigala, kakor hvala ali graja našega radikalnega glasila. Ali na nekaj moramo vendar ta dvojčka opozoriti. „Slov. Narod" in „Agra-mer Tagblatt" proslavljata Mladočehe in njihovo politiko. Kar ti store in govore, to je njima edino pravo. Vprašamo pa: Ali sta že pozabila, kako Mladočehi sodijo o trodržavni zvezi? Za nas seveda neso merodajne čenče g. Vašaty-ja, ampak besede, katere je v imenu mladočeškega kluba govoril dnč 22. junija 1891 pri budgetni razpravi g. dr. Herold, ki je jeden najresnejših in najveljavnejših politikov mladočeškega kluba. Ta je rekel: „Nočem govoriti o vnanji politiki, ker premalo zuiim ugibati (konjekturirati), da bi mogel soditi o zvezah, in sem preveč oddaljen od skritih diplomatiških nitij. Ako pa ima n e m š k o - a vs tri j s k a zveza namen, varovati in utrditi evropski mir, ki ga najiskreneje žele vsi narodi; ako ta zveza tudi v prihodnje ne išče nič druzega, ako ni zvezana z nobeno drugo posledico, potem bodo vsi narodi, tako mislim, brez razločka hvaležni sedanjim državnikom." Ali ne povedo te besedo ravno isto, kar je govoril g. Suklje? Ako sta „Slovenski Narod" in „Agramer Tagblatt" dosledna, morata tudi dr. Heroldu očitati, da je sebi in svojim inlado-češkim pristašem s to izjavo zapravil pravico do potrebnega kemičnega znanja in gospodarske spretnosti ne bodeta priborila s težkim trudom: Lahko-umljivi poskusi s primernimi pojasnili in mnogoštevilnimi slikami *) jima pokažejo, da je Bog ustvaril le kakih 70 (m. 65) prvin, in le iz teh stvoril v svoji neskončni modrosti vse tako mnogovrstne stvari. Knjige ne polni tedaj suha teorija (temeljni kemični zakon o ohranjenju svetovne materije bi se bil dal pa vendar le prav lepo izpeljati; recimo pri gorenju). Na tem mestu se prav lahko pogrešajo kemični znaki, učeni presuovni črteži in težkoumljive opredelbe. Tudi bi ne bilo škode, ko bi se ne bili sprejeli nekateri temni, nepojasnjeni pojmi, katere ostanejo preprostemu bralcu vendar le nerešene uganke iu mu jemljo veselje do branja. Znanstveni pojmi so večinoma dobri; niso vsi novi; veliko se jih sklada s Senekovič-evimi (in Vrtovče-vimi): ločnica, dvokis in izgorina i. dr.; drugi se zopet ločijo; želeti bi bilo, da bi se ne menjal pojem „pepelika"*) ua večih mestih s pojmom „pepelik" ! Da more priprost bralec vse umevati, ne more biti kemija strogo znanstvena; pisatelj je moral včasih globoko seči v druge vede, posebno v sorodne prirodoslovske. ♦) Niso sicer vse najnovejše, najizbranejše in strogo v kemijo spadajoče; pa čitatelj jih je prav vesel; le str. 18 ga ga bode radi nejedinih črk. Na večih mestih tudi opozarja čitatelja, naj se uči v naravi stvarnikovo modrost občudovati, njegovo vsemogočnost slaviti in dobrotljivost ljubiti. To je vse prav primerno, spodtikal pa se bode bralec i nemara ob „potokih na cesti", nad nedoslednostjo pri podajanju vsakodnevne premogove porabe v Kruppovem zavodu v Essenu (str. 24 in 60). Ce je | bralec čital na str. 5: „več nego tri četrtine našega telesa so sestavljene iz vode" iu na str. 53: „naše lastno telo sestaja za dobro polovico iz ogljika", začudeno bode vprašal: „Koliko četrtin ima celota našega telesa?" Ce pove pisatelj, da presuh zrak ne ugaja zdravju, naj bi še poudaril, daje prevlažen zelo škodljiv! Živahno pripovedovanje tudi priprostega bralca k znanstveni knjigi vabi in pri njej pridržuje; zaradi tega naš kmet 1. dela fizike ni v kot položil; še vstrajuejše se bode prijel kemije; živo pripovedovanje je res prav na mestu, ne pa pretiravanje: „Bivanja brez premoga si mi omikani narodi niti misliti ne moremo!" Beroč uvod k posodju (stran 150) bode dejal čitatelj: „No, pri taki hiši, pri kateri se pobije skoro vse posodje od semnja do semnja, mora biti gospodinja pač prava nerodnica ali gospodar prav rogovilast pijanec I" (Dalje sledi.) *) Ta pojem rabi Senekovič. blagohotnosti in simpatije a®te ■"i«'«« .«¡ju..*» -rti- Obresti teh zastavnih P'se^ s" inep0 uradnem Wechselstuben-Actien O ^^ WIEN, M EHUD n Strobelg.2. Wollzeile 10.' Velika praška loterija. -¡Zadnji mesec. S\ 1 g-lcl. priporoča J. C. Hi^Cr. Ii 8K? 1 > ii ii a j s It a borza. Dné 25. januvarija. Papirna renta a%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta.....111 Papirna renta 6%, davka prosta . . . . 103 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1052 Kred tne akcije, 160 gld........309 London, 10 funtov stri........118 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100....... . . 57 94 gld. 94 „ 80 kr. 45 „ 75 „ 10 „ n 40 „ 37«/,; 58 „ 85 „ Dne 23. januvarija. Ogerska zlata renta 4%.......107 gld. 90 kr. Ogerska papirna renta 5%......102 „ 60 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 137 „ 40 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 149 „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....18i „ 50 „ Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/» * 100 „ 35 „ Kreditne srečke, 100 gld.......183 „ 50 „ St. Genois srečke, 40 gld.......64 „ 25 „ Ljubljanske srečke, 20 gld..............24 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 85 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........62 , — „ Windischgraezove srečke, 20 gld.....57 . — r Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 161 „ 75 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2895 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 93 „ 75 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 15 „ Laških lir 100 ....................45 „ 65 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, IM WollzeiIe štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v ktirsnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila IzvrSč se nujtočnejc. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiSke proplndfcijske zadolžnloe. 4'/»% zastavna pisma peitanske ogerske komer- oijonalne banke. 4'/j% komunalne obveznloe ogerske hlpoteine banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podrui-niee njene. 1110.1 »u pm wEseWwW cele gld. 14' 2, petina gld. 4 in 60 kr. kolek. Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj. Žrebanje dné 1. februvarija. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiic. Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.