Izhaja vsak fetrtek. Cena mn je 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezne številke se prodajalo ——— po 10 vinarjev. ——— S prilogama: ,Haš kmečki dom" m „Haša gospodinja". Spisi in dopisi so pošiljajo! Uredništvu ,.Domoljuba", l.jubl|ai točne in ostre. »Kaj pa scda.j?« je vprašal Vojnovič. »Vozimo se dalje, mislim,« sem odgovoril, in vozili smo se. Celo popoldne in prav do večera smo plavali v mraku pod modro progo sinjega neba. Miti opazili nismo, kdaj se je končal dan in pričela noč, kajti doli v tem velikanskem brezdnu nismo opazili razlike, dokler se ni oglasil Tomič in nam pokazal zvezdo ravno nad nami, ki smo jo opazovali 7, velikim zanimanjem, ker nismo vedeli nič boljšega. Kmalu pa je zopet zginila, tem i je nastala popolna in znani šumeči gla,-sovi so polnili ozračje. »Zopet pod zemljo!« sem rekel in skoraj zaječal, ko sem dvignil svetilko. Resnica; zopet smo bili pod zemljo, kajti ravno sem mogel že razločevati strop. Prepada je bilo konec in prišel je nov predor. Napočila je nova dolga, dolga noč, polna nevarnosti in groze. Preutrudlji-vo bi bilo naštevati vse dogodke, zato pa samo povem, da smo okrog polnoči zadeli na neko ploščato, naprej štrlečo skalo sredi reke, da bi se bili skoraj prevrnili in utonili. Vendar se nam je posrečilo čoln spraviti naprej in nadaljevati neprijetno pot. Tako so nam minevale ure, dokler ni kazala ura tri. Vojnovič, Tomič in Alfonz so spali; Umslopogas z drogom v roki je bil na sprednjem delu čolna, jaz pa sem krmaril. Naenkrat sem opazil, da vodna brzina narašča; začul sem Umslopogasa, ki je nekaj zaklical, takoj nato pa sem zaslišal šumenje in pokanje vej in opazil sem, da se je čoln prerival skozi viseče grmovje in ovijal-ke. Še ena minuta, in puh sladkega, svežega zraka mi je pihljal v obraz. Začutil sem, da smo prišli iz predora in plavali po odprti vodni gladini. Čutil sem, pravim, kajti vsled popolne teme, ki pogosto nastopi tik pred dnevom, nisem mogel videti ničesar. Silno sem bil vzradoščen. Bili smo rešeni grozne reke. Sedel sem v čoln, užival prijetni nočni zrak in nepotrpe,žljivo čakal dneva. ENAJSTO POGLAVJE. Zopet nad zemljo. Dobro uro sem sedel in čakal; Umslopogas je bil medtem zaspal. Na vzhodu se je začelo svitati in velike megle so se začele vlačiti nad vodno gladino liki duhovi davno pozabljenih dni. Bila je sopara, ki se je dvigala iznad svoje vodne postelje, da pozdravi solnce. Sivi svit je postal rdečkast in nato rdeč. Sijajna svetloba se je prikazala na vzhodnem nebu ter pošiljala oznanjevalce dneva na njihovo hitro pot, ki so razprševali pošastne sopare in megle ter se dotikali vrhuncev daljnih. gora. Še trenutek in odprla so se zlata vrata in prikazalo se je solnce v vsem svojem blesku — bil je dan. Vendar še vedno nisem mogel vi-veti drugega kot krasno sinje nabo nad seboj; nad vodno gladino so še vedno ležale debele meglene plasti, kakor da bi bila cela gladina pokrita z orjaškimi blazinami. Polagoma pa je solnce vsrkalo te megle in tedaj sem spoznal, da plavamo po mirni, lepo modri vodi, vendar obrežja še nisem mogel videti. Kakih osem, deset milj za nami se je razprostirala dolga vrsta hribov, ki so tvorili na tisti strani bregove jezera, in skoraj ne dvomim, da se je nekje tam izlivala v jezero naša podzemeljska reka. Kakor sem se pozneje prepričal, je bila stvar res taka. Kako izredno močan pa je bil tok te skrivnostne reke, moramo sklepati iz tega, da je čoln še celo v tej daljavi brez naše pomoči plaval dalje. Kmalu nato sem pa opazil, ali pravzaprav Umslopogas, ki sc je bil medtem pre- budil, neko drugo stvar, ki je bila silno neprijetna. Opazil sem namreč na vodi neko belo reč in obrnil nanjo svojo pozornost. Veslala sva tja in našla, daje bilo to truplo mrtvega človeka, obrnjeno z obrazom navzdol. Stvar ni bila prijetna, a mislite si mojo grozo, ko ga je Umslopogas z veslom obrnil na hrbet in sva v vpadlih potezah obraza spoznala — koga neki, kaj mislite? Nikogar drugega, kakor našega ubogega vakvafija, ki ga je pred dvema dnevoma vrtinec podzemeljske reke potegnil pod vodo. Silno sem se ustrašil. Menil sem, da smo ga za vedno pustili za seboj, a tok ga je nesel s seboj, naredil je z nami vred strašno pot in z nami vred dospel semkaj. Bilo ga je strašno videti, kajti opazili smo sledove ognja, ki se ga je moral dotakniti, — ena roka je bila kar posušer.a in lasje ožgani. Poteze njegovega obraza so bile vpadle, kakor sem rekel, a so vendar še obdržale tisti strašni, obupni izraz, ki sem ga videl na njegovem obrazu, ko se je potapljal. Ta pogled me je v resnici silno pretresel, kajti moji živci so bili vsled strašnih doživljajev zadnjih dni itak zelo slabi. In prav iz srca sem bil vesel, ko se j« začelo truplo naenkrat potapljali, kakor da bi bil dopolnil sedaj svojo nalogo, ko se nam je še enkrat prikazal. Pogrezal se je v prozorne globine, dolgo časa smo ga mogli se videti, dokler ni nazadnje izginil, in le dolga vrsta veselih zračnih mehurčkov, ki so se lovili proti vodni površini, je še kazala, kje je izginil. Naposled so izginili tudi mehurčki. Umslopogas je zamišljen zrl proti kraju, kjer se je bilo pogreznilo truplo. »Zakaj pa je šel za nami?« je vprašal. »Slabo znamenje je to za naju, Ma-kumazan.« In nasmejal se je. Jezno 3cm ga pogledal, kajti taki neprijetni namigljaji mi niso kar nič všeč. Prav tedaj so se zbudili tudi ostali ter bili neizrečeno veseli, da so imeli za sJboj grozno podzemeljsko reko in zopet enkrat videli sinje nebo. Nato smo se jeli pogovarjati in posvetovati, kaj nam je najprvo storiti. Vsi smo bili edini v tem, da smo bili silno lačni in da nismo imeli drugega kakor malo suhe divjačine,- ker smo morali vso svojo zalogo živeža prepustiti onim strašnim rakom. Zato smo sklenili, da bo dobro, če skušamo priti čimpreje do brega. Toda sedaj je nastala nova težava. Bilo nam je docela neznano, na kateri strani je breg, kajti kamorkoli smo se ozirali, nismo videli drugega, nego širno gladino blesteče modre vode, le daljno skalovje je pričalo, kje se je podzemeljska reka izlivala v jezero. Ker smo pa kmalu opazili velike jate vodnih ptic, ki so prihajale od naše leve strani, smo sklepali iz tega, da so prihajale od svojih bivališč na bregu. Od veslali smo zato tja. Ni trajalo dolgo in potegniia je precej močna sapica, ki ie pihala, prav v smeri, kamor smo bili namenjeni. S pomočjo droga in odeje smo si naredili zasilno jadro in veselo pluli dalje. M^d potjo smo po-vžili ostanke mesa, ki smo ga oprali v sladki jezerski vodi, prižgali pipe in čakali, kaj pride. (Dalje.), Leto 1812. (Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.) DVANAJSTO POGLAVJE. Razni dogodki. Hrepenenje, priti zopet-med žive ljudi, me je gnalo, da sem kolikor mogoče pospešil svoje korake. Prišel sem po cesti do nekega mesta, na katerem je bila cesta tako natlačena z razbitimi vozovi in mrtvimi konji, da sem se moral ustaviti in gledati, kako pridem naprej. V istem trenutku sem se proti svoji volji zgrudil na tla in obsedel na vratu nekega konja, na katerega truplu so pričala razna mesta, da so ga hoteli razrezati, Konjsko mrhovino so obdajala mrtva trupla onih, ki so bili ob njej omagali. Ko sem tedaj popolnoma onemogel, sam in zapuščen sedel v grozni tišini sredi širnega mrtvaškega polja, so me obšle najturobnejše in najobupnejše misli. Mislil sem na svoje tovariše, od katerih me je bila ločila čudna usoda, mislil na domovino in na starše; bilo mi je, kakor da v mislih od vseh jemljem slovo, in začel sem jokati kakor dete. Solze pa so mi nekoliko olajšale srce in mi dale zopet no« vega poguma. Pod roko, ob konjevi glavi, sem otipal majhno sekiro, kakršne smo sploh imeli pri stotnijah seboj. Vzel sem jo v roko, da bi poskusil, če se mi bo posrečilo, odsekati košček konjskega mesa; moj trud je ostal brezuspešen, a delo me je bilo vsaj neko- liko ogrelo,___ Ko sem nameraval vstati in nadaljevati svojo pot, zapazim v snegu več majhnih, rdečih koscev ledu. Pobral sem enega in spoznal, da je bila to zmrznjena konjska kri, Očividno je bila žival ubita, kakor se je večkrat zgodilo, da so ji odprli žile in tako dobili kri. Ta najdba je bila zame dragocena. Takoj sem pojedel nekaj teh! ledenih kosccv in se čutil takoj nekoliko močnejšega. Nato sem pobral po tleh vse, kolikor sem jih mogel dobiti, jih skrbno spravil v svojo torbo in nato z zaupanjem v božjo pomoč zopet nadaljeval svojo pot, vedno gledajoč na to, da sem se kolikor mogoče umikal mrtvim truplom. Kakor hitro se je skril mesec za oblak, sem se ustavil, ali le tipajoč stopal v temi dalje, ko se je pa zopet prikazal, sem toliko hitreje podvizal svoje korake. Čez nekoliko časa sem zagledal nekaj pred seboj, kar sem smatral najprej za pra-težni voz, ko sem pa prišel bliže, sem videl, da je voz neke marketenderice, ki sem ga od Krasnoja sem večkrat videl in na katerem sta se vozila dva težka ranjenca. Konji, ki so bili vpreženi v voz, so bili mrtvi in deloma že objedeni, okrog pa so ležala s snegom napol pokrita trupla sedmih mrtvecev. Skoraj vsa trupla so bila 51 oropana obleke, le eno je bilo še ograjeno s kožuhom, Stopil sem bliže, da jih ogledam natančnejše, ali, da odkrito priznam, da si prilastim topli kožuh; a sedaj sem dognal, da je bila oseba v kožuhu ženska. Vsekakor je še živela, ko so jo morali drugi zapustiti, kajti drugače bi bilo skoraj neverjetno, da bi ji bili pustili kožuh. Nato sem krenil proti konju. Čeprav sem ravnokar poskušal svoje slabotne moči na enakem predmetu, vendar je bil nagon samoohrane presilen, da bi bil obupal nad vsakim novim poizkusom. Toda tudi sedaj je ostal ves moj trud brezuspešen, in ko sem z divjo silo hotel živali iz telesa iztrgati srce, jetra ali sploh kaj drugega, sem izgubil pri tem svojem poslu celo en prst svoje desne roke. Ko sem v meseau marcu prišel v Pariz, mi ta roka še ni bila ozdravela. V svoji grozoviti lakoti bi bil na me stu pogoltnil vsak košček mesa, ki bi ga bil mogel dobiti v roke. Truden sem bil, da sem komaj še stal pokonci; sklenil sem tedaj, da ostanem čez noč v pokritem vozu, v katerega nisem bil še prav nič pogledal, ker sem bil prepričan, da ne dobim v njem ničesar za želodec. Predno pa sem splezal v voz, sem še enkrat stopil k mrtvi ženski, da ji vzamem kožuh, ki sem ga hotel porabiti kot odejo. Ravno sem premaknil truplo, da bi odpel jermen, s katerim je bila mrtva ženska pre-pasana, kar začujem iz voza bolesten klic, da sem v istem trenutku obstal. Prestrašen se obrnem okrog in zopet začujem: »Marinka! Marinka! daj mi pitil umiram!« Še vedno sem stal na mestu kakor okamenel in zopet zahrope isti glas: »O moj Bog! moj Bog!« Sedaj se spomnim, da ležita v vozu oba ranjenca in najbrž niti ne slutita, da so njiju drugi zapustili. Primein tedaj za rob voza, se vzpnem na oje in vprašam: »Ali vam morem kaj pomagati?« Umirajoč glas mi de zamolklo: »Vode, vode!« Na misel mi pride zmrznjena kri, ki sem jo imel v torbi. Stopim torej na tla, vzamem iz torbe kos zledenele krvi, splezam v voz in tipajoč okrog iščem tistega, ki je prosil vode. Otipal sem ga, kajti še vedno je vzdihoval, in dognal, da mu manjka leva noga. Na vprašanje, h kateremu polku spada, nisem dobil odgovora. Ko sem našel njegovo glavo, sem mu z veliko težavo vtaknil v usta kos krvi. Mož poleg njega je bil mrzel in trd kakor kamen. Poizkušal sem ga dvigniti iz voza, da bi sam legel na njegov prostor in tako počakal dneva, da bi potem z drugimi, ki so bili še za menoj, nadaljeval svojo pot, a moj napor je bil brezuspešen. Niti toliko moči nisem več imel, da bi ga bil premaknil, kaj še, da bi ga bil dvignil preko visoke stranice voza. Oba plašča, ki sta ležala preko mrtvega, sem razgrnil na tovariša, a sem takoj zapazil, da jih tudi ta ne bo rabil dolgo več. Še nekaj časa sem držal na nogah mrtvega in iskal z rokami po vozu, da bi našel kaj koristnega, a našel nisem ničesar. Se enkrat sem nagovoril onega, ki je bil brez noge, a ko se ni oglasil, sem potipal njegov obraz; bil ie mrzel, in v ustih ie še 61 tičal košček ledu. Tudi ta je bil rešen zemeljskega trpljenja. Na vozu torej nisem mogel ostati, ker nisem hotel ležati neposredno na mrtvih, zato se mi je zdelo najboljše, da jo zopet poberem naprej. Puško pod pazduho kakor lovec, dve lovski torbi, eno iz rdečega marokina obešeno preko hrbta, drugo iz sivega platna na desni strani, sekiro na levi, kos ledu v ustih in obe roki v hlačnih žepih, tako opravljen sem se zopet odpravil naprej. Bilo je morda okrog devete ure. Mraz ni bil več tako rezek, burja se je bila nekoliko polegla, snežilo ni več. Vedno sem se držal smeri proti gozdu. Luna mi je svetila; čez kake pol ure pa so jo zakrili gosti oblaki. Kaj neprijet-nejšega se mi skoraj ni moglo prigoditi. Oprt na puško in z nogami stopicajoč po snegu sem za trenutek obstal, da se oko privadi teme, in ko se je to zgodilo, sem šel zopet dalje. Nekaj časa pozneje se mi je zazdelo, da ne hodim več po cesti, kajti hoteč sapi umakniti obraz, sem ji polagoma nehote in nevede obrnil hrbet in stopal tako v napačno smer. Ker nisem videl niti nobenega zaostalega človeka, niti konj ali voz, je bilo to najgotovejše znamenje, da sem zgrešil pravo pot. (Dalje.) Deželni odbor. Kranjske občine, župani, in drugi posestniki imajo vedno več ali manj opravka z deželnim odborom in njegovimi člani. Da bi vsakdo vedel, na katerega deželnega odbornika se ima obrniti v zadevi, ki jo ima na srcu, objavljamo tukaj stroke, katere imajo v rokah posamezni gospodje pri deželnem odboru. Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič : vse personalije; umet.-ništvo, gospodinjske šole in gospodinjski tečaji, ustanove. Deželni odbornik g. Josip Anton grof Bar bo: železnice; deželna kultura, in sicer: vinarstvo, ribar-stvo, gozdarstvo, sadjarstvo, živino-zdravništvo, kmetijska družba, podkov-ska šola, šola na Grmu, posestvo na Robežu; obramba poljščine; stanovske stvari; prisilna delavnica; oskrba za za-memarjeno mladino v deželni prisilni delavnici; pospeševanje tujskega prometa. D e ž e 1 n i o d b o r n i k g. d r. E v g. Lampe: deželne finance; živinoreja; zboljšanje hlevov; mlekarstvo; sirar-stvo; deželna banka; ceste; melioracije in vodovodi; izkoriščanje vodnih sil za električne naprave; zadružništvo, agrarske operacije. Deželniodbornikg. dr. V1 a-dislav Pegan: občinske stvari; ga-silno-stražni zaklad; stavbinske stvari; pritožbe v cestnih zadevah, izvzemši administrativno tehnične zadeve; de-želnozborske zadeve; lovske zadeve; deželna poslopja; rekurze zoper odmero davščine od vrednostnega prirastka. Deželni odbornik gosp. dr. Fran Novak: vojaške zadeve; pri- prega; deželni muzej; bera; statistika, deželni teritorij; odgon; konsignacije in računi oskrbnih stroškov za izvenkranj-ske bolnice. Deželni odbornik gosp. dr. Ivan Zajec: šolstvo; trgovska šola; deželni dobrodelni zavodi in javne bol-inice, izvzemši kons:ignacij in oskrbne stroške za izvenkranjske bolnice; odpis bolniških oskrbnih stroškov, zdravstvo; obrt; visokošolske podpore; oskrba za zanemarjeno mladino v salezijanskem zavodu; ubožne zadeve in deželno gledališče. Dom in svet. Zvršilni odbor Slovenske Ljudsko Stranke je v svoji seji dne 16. t. m. soglasno sklenil: Zvršilni odbor Slovenske Ljudske Stranke čestita načelniku stranke k petdesetletnici, zagotavljajoč ga neomejenega zaupanja stranke. Zvršilni odbor prosi načelnika stranke, naj prezira osebne napade, o katerih' jc vsakomur znano, da nimajo nobene stvarne podlage; naj mu bo v zadostilo, da stoji ijudstvo v neomajni zvestobi za njim in da taki napadi ne dosežejo drugega, kot da se stranka še ožje oklene svojega voditelja. Nevarno je zbolel gospod zJato-mašnik Andrej Vole, župnik v p. v OU ševku pri Kranju. Iz sodne shižbe. Deželne sodnije svetovalec je postal okrajni sodnik Karel Zotman v Ljubljani; sodnik Fr. Pernuš v Kranju je imenovan za c. kr. okrajnega sodnika ' in sodnijskega' predstojnika na Vrhniki; avskultant Stan. Jenčič je imenovan za sodnika v, Ložu. Sodnik Ant. Avsec je premeščen iz Loža v Brdo, sodnik Anton Sajovic je pa premeščen iz Brda v Kranj. Sedemdesetletnica škofa Erapca. Naslednik škofa Strossmajerja v Dja-kovu, gospod dr. Ivan Krapac, ki je ravnokar okreval od smrtnonevarno bolezni, je praznoval v četrtek na Slatini pri Rogatcu dopolnjeno sedemdesetletnico. Presvitli je rojen dne 19. junija 1843. v Karlovcu in je od leta 1910. škof v Djakovu. Na kranjskem kolodvoru se je ubila Marijana Golob z Gorenje Save, ko je pomagala nalagati les v skladišču. Z enega teh skladišč je padla in je bila na mestu mrtva. Sprejem v prvi gimnazijski razred v Ljubljani. Na drugi državni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bode vpisovanje za prvi razred šolskega leta 1913/14 v nedeljo, dne 29. junija 1913 dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljev! pisarni. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev in prineso s seboj krstni list i(u.' obiskovalno izpričevalo zadnje ljudsko šole. Sprejemni izpiti bodo v soboto, dne 5. julija od 9. ure dopoldne dalje. Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu, zglasiti se pa morajo vsaj pred izpitom osebno pri ravnatelistvu. Naročnike In naročnice lista »Ave Marija«, ki ga razpošilja Družba sv. Rafaela v Ljubljani, najvljudneje prosimo, da blagovolijo poravnati zaostalo vsoto za letos, in nekateri naročniki tudi za nazaj, v najkrajšem času, ker moramo naročnino poslati uredništvu v Ameriko. Družba sv. Rafaela za izseljence v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38. Delovodska šola za elektrotehniko na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se otvori s pričetkom šolskega leta 1913-1914, to je 17. septembra 1913. Delovodska šola za elektrotehniko ima nalogo, pripravljati obsikovalce s poukom teoretično in praktično za njihov prihodnji poklic tako, da bodo lahko opravljali posle delovodij, monterjev, strojnih risarjev itd. Učna doba traja dva celoletna tečaja. Učenci so redni ali izredni. Za vsprejem je treba dokazati: 1. da je prosilec dovršil 17. leto, oziroma da ga dovrši v tistem letu, v katerem je vstopil; 2. da je dovršil ljudsko šolo in 3. da se je izučil kakega mehanično - tehničnega ali elektrotehničnega obrta, ali pa da ima vsaj triletno prakso v takem obrtu. Pri vstopu se je izkazati z naslednjimi listinami: a) krstni (rojstni) list; b) zadnje ljudsko - šolsko izpričevalo; c) morebitna izpričevala o obrtnih učiliščih, v katere je hodil prosilec za časa učenja pri mojstru (obrtna nadaljevalna šola, javna risarska šola, razni kurzi itd.); d) učno izpričevalo, oziroma delavsko knjižico; e) od domačega župana izdano potrdilo o neomadeževanem vedenju; f) v dvomljivih slučajih domovinski list. Vpisovanje se vrši v dneh 15. in 16. septembra. Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K, delavniška taksa 6 K. Ubožni učenci lahko dosežejo na podlagi posebnih, na deželno vlado naslovljenih prošenj oproščenje plačevanja šolnine in delavniške takse. Poškodbe vsled vojaških vaj. Poslanec Žitnik in tovariši so vložili interpelacijo na ministrstvo za deželno brambo, ali hoče potrebno ukreniti, da se vojaške strelne in druge vaje ne bodo vršile v nasadih na njivah in da vojaki plačajo vso storjeno škodo. Tretje korno poveljstvo v Gradcu je lani izdalo povelje, naj vojaki na vajah ne delajo škode na njivah, travnikih in po-gozdenih zemljiščih. Toda navzlic temu povelju so topničarji iz Ajdovščine v nasadih posestnikov iz Dolge Poljane napravili barako in izvršujejo tudi vaje. -Isto nameravajo storiti sredi julija v iVlačnem rnad Tunjem pri St. Petru. S tem pa trpe nasadi in tudi mnogi posestniki. Vaje seveda morajo imeti vojaki, toda lastniki zemljišč ne morejo trpeti škod, ki se ponavljajo ob takih prilikah. Vse poškodbe naj županstva naznanijo vojaškim poveljstvom, in če to ne pomaga, okrajnemu glavarstvu, da jim izposluje odškodnino in prepreči nadaljne poškodbe. Žrtvi alkohola. G. šembur iz Kan-dije je odposlal dne 17. t. m. svoja dva hlapca v Mirnopeč, da pripeljeta .voz slame. Ta dva sta se tam tako nasr-kala, da se je na poti v Kandijo eden ubil, drugi pa težko ranil. Voza, naloženega s slamo, nista v Kačji ridi zavrla in zato je šlo, kakor pravi preživeči hlapec, »kakor Ilija« v dolino. Vage voza so tolkle po konjih in ti so se naposled še splašili, skočili v stran proti jarku ter voz nagnili, tako da sta oba na cesto padla. Eden je bil takoj mrtev, drugi pa pripeljan težko ranjen v bolnišnico. Ker sta hlapca sama zakrivila nesrečo, ni bilo sodnega ogleda in so ubitega odpeljali v mrtvašnico. Ubiti je bil marljiv fant, samo rad je pogledal v kozarec. Deklica izginila. Dne 13. junija je izginila 171etna Marija Likarjeva, hčerka gostilničarja v Toplicah pri Zagorju in ni o njenem bivanju nobenega sledu; izključeno ni, da si je s samo-umorom končala življenje. Postave je srednjevelike in srednjekrepke, obraza polnega, rdečih lic, zaokroženih ust in ima lepe bele zobe, modre oči, kostanja-ste lase, zvezane s črno žametasto pentljo. Govori potiho in počasi in je vešča slovenščine in nemščine. Oblečena je bila v črno bluzo, rjavo krilo in črn predpasnik. Okolu vratu je imela srebrno verižico s križcem in triperesno deteljico. Ker je dekle izredno lepe vnanjosti, ni izključeno, da je padla v roke kakemu trgovcu z dekleti. Surov železničar. Preteklo soboto zvečer je našel osemletni sinček policijskega stražnika Jerončiča v Trstu za železniško progo precejšen hlod, ki ga je menda hotel odnesti domov. Pri tem pa je zapazil dečka neki železničar, ki ga je začel naganjati s kamenjem. Fn kamen je pogodil dečka v glavo, da se je takoj zgrudil ves krvav. Zdravnik je dognal, da ima dečko počeno lobanjo, iz katere silijo možgani. Njegovo starnje je obupno. Grozen roparski umor. V ulici Ca-pitelli štev. 9 v Trstu je stanovala poštama Angelika Fiamentini, koje mož je že sedem mesecev v bolnišnici. Da bi lažja izhajala, je oddala žena eno sobico svojega stanovanja dne 15. t. m. mladima človekoma, ki sta se izdajala za zakonski par. On se je imenoval Ce-sari in je rekel, da je 21 let star, doma pa iz Italije. Pretekli petek zvečer sta oba tujca zapustila svoje stanovanje in ni ju bilo več domov. To se je zazdelo ljudem sumljivo, tembolj, ker drugo jutro tudi Fiamentini j eve ni bilo na iz-pregled. Ker le ni bilo nikogar od nikoder, so stanovalci vlomili v stanovanje Fiamentini j eve, kjer so našli starko z robcem zadavljeno. Njeno stanovanje jc bilo oropano — mladi tuji par je vse oropal in pokradel — le v nekem predalu je ostala hranilna knjižica, glaseča na 1500 kron vloge. Roparska morilca sta gotovo že v petek zvečer zapustila Trst. Gibanje proč od Rima. Glasilo avstrijskih pročodrimovcev, »Tagliche Rundschau«, poroča, da je pristopilo lansko leto k piotestantizmu 4867 oseb. Med temi 4372 odpadlih katoličanov. Iz protestantizma je pa pristopilo v katoliško Cerkev 1262 oseb. Gibanje »Proč od Rima« se je začelo v Avstriji 1. 1898. Tekom 14 let sta pristopili k protestantizmu 70.502 osebi. Večjic^el jih je izvabila iz katoliške Cerkve agitacija protestantovskih pastorjev. Črne koze na Reki. Na Reki je že umrlo par oseb za črnimi kozami. Iz strahu pred boleznijo in pa na zapoved oblasti si daje prebivalstvo staviti koze v tako silnih navalih, da delajo neprenehoma trije zdravniki s svojimi pomočniki. V štirih dneh je bilo do ponedeljka cepljenih krog 20.000 ljudi. Kako je lep krčmarski stan! V nedeljo ponoči je prihitel k policiji neki Filip Dimitrio, ki ima krčmo v ulici Riborgo v Trstu. Ko se je zasopljeni mož nekoliko umiril, je začel za božjo voljo prositi, naj vendar gre kdo z njim, kajti doma mu hočejo pijanci vse razbiti. Odšla sta z njim dva stražnika in dva agenta in petorica je lahko gledala, kako so pijanci stali v dveh taborih in se obmetavali s kupicami, krožniki, steklenicami in sličnimi predmeti. Novodošleci pa so došli že proti koncu bitke, kajti bilo je že vse drobno, šipe na oknih, stoli, mize in posoda. Radi tega je boj tudi ponehaval, da, kakor bi trenil, je prenehal, ko so razbijači zagledali stražnike in — po« begnili. Uzorna občinska mesnica v Zagrebu izvrstno prospeva. Prodaja samo prvovrstno volovsko meso (kravje in bikovo je izključeno), in sicer po nižjih cenah nego drugi mesarji. Meso nabavlja deloma iz inozemstva: iz Srbije in Rumunije, deloma pa doma. Pravkar je z nekim domačim trgovcem sklenila kupčijo za 180 pitanih volov. V mesecu maju se je v mestni mesnici prodalo 80 volov, to je 20.301 kg govejega mesa in 93 telet, ki so dala 4317 kg mesa, in deset prašičev ali 1109 kg svinjskega mesa. Skupni promet je znašal 40.621 kron 16 vin. Avstrijska in nemška vojaška moč. V Nemčiji je sprejel državni zbor novo vojaško postavo. Po tem zakonu bo imela Nemčija sledeče število vojakov: v miru 770.000 vojakov, v vojni 6,000.000. Po številu prebivalstva bi morala imeti Avstrija, ako bi hotela iti roko v roki z Nemčijo, v miru 650.000 služečih vojakov, v vojski pa 5,000.000 bojevnikov. V resnici nosi sedaj v miru vojaško suknjo 350.000 vojakov, v vojski pa bi prišli v poštev 3,000.000. Italija, tretja zaveznica, ima v mirovnem stanju 280.000, v vojski bi jih spravila skupaj dva in pol milijona. Nemčija gleda baje svoji zaveznici zaradi njujine vojaške nejakosti postrani in pravijo, da bo zahtevala, da se tudi v Italiji in Avstriji število vojakov zviša. Oderuški srbski denarni zavod. Srbski list na Hrvaškem »Srbobran« priob-čuje podpisan dopis, v katerem sc na podlagi mnogih posameznih slučajev dokazuje, da »Srbski kreditni zavod«, delniško društvo v Novi Gradiški, nezaslišano odira kmete, od katerih pod raznimi naslovi jemlje za posojila po 71 20—25% obresti. Istotako neusmiljeno postopa pri iztirjavanju posojil ter jc spravil žc nešteto kmetov na boben. šala sedanjega papeža. Svetega Očeta nadlegujejo več ali manj nadarjeni slikarji in slikarski učenci, da bi ga smeli slikati. Dobrodušen, kakor je. jim prošnje ne more odreči. Zadnjič jc sedel nekemu takemu nadebudnemu mladeniču četrt ure. Slikar si jo začrtal poteze, potem pa sliko doma dovršil. Sedaj pa je hotel od dobrega papeža še več, namreč da bi mu sliko lastnoročno podpisal in dodal kak rek iz svetega pisma. Tudi to prošnjo jc papež uslišal. Ko pa je sliko pogledal, je zapazil, da ni posebno dobro »zadet«. .Vendar je hotel izpolniti obljubo. Ni sc dolgo pomišljal, kar zapiše na zadnjo stran rek iz evangelija sv. Matevža: »No bojte se, jaz sem! — Pij X.« Davek na igralne karte na Francoskem jc znašal lani 2,939.491 frankov. Dosti, in sicer hudih kvartopircev mora biti na Francoskem, da dajejo državi na leto tako lep dohodek. Deset milijonov pasažirjev črez morje. Severonemški Lloyd v Bremenu jc spravil dozdaj črez morje v Zedinje-lic države deset milijonov potnikov. Desctmi!i,jonski potnik se je ukrcal te dni na družbino ladjo »George Was-hington«. Moč krščanskega življenja. Škof iz Toledo, Schrembs, jc povedal v Tiff-linu pri birmi ta-le dogodek iz lastne skušnje: »Ko sem bil še župnik v Ma-n.'stique, je prišel k meni anglikanski minister ter me prosil pouka v katoliški veri, češ, da hoče postati katolik. Seveda sem mu z veseljem ustregel. Vendar me jc gnala ra Mo-horič iz Ljubljane o kreditnih razmerah in kakovosti kreditov; dr. J. Adlešič o varnosti hranilnih vlog v kmečkih posojilnicah ter o zdravem, za kmeta edino rešilnem načelu »kmečki denar — kmetom«. Na občnem zboru mlekarske zadruge pa je jasno in poljudno predaval g. Legvart o sedanji trgovini z mlekom in nam podal nauke, kako si vzrediti dobre krave mlckarice ter kako se je zadružnikom ravnati za časa krize v mlečni trgovini. — Takih, s času primernimi predavanji združenih občnih zborov si želimo vsako leto in sc nadejamo, da bomo sličnega deležni tudi na občnem zboru tukajšnje živinorejske zadruge, ki se vrši dne 29. t. m. popoldne po litanijah, h kateremu vabimo vse vnete živinorejce, -r- Čudijo se naše sosedne župnije, da nc slišijo našega velikega zvona. Umolknil je, ker se nam je ubil na binkoštni ponedeljek pri jutranjicali. Bil jc pač iz slabega blaga. Toda meseca avgusta, kakor upamo, za-čujemo žc krasni zvok novega in težjega zvona; kajti naši vrli farani so se takoj zbrali in ga z združenimi močmi naročili pri tvrdki g. Samassovi, ker nočejo biti brez vodilnega farnega klica k časti božji. Tudi na dan obešanja velikega zvona se nam obeta veliko slavijo in to toliko bolj, ker obhajamo letos tudi petindvajsetletnico delovanja našega priljubljenega mnogozaslužnega g. župnika in duhovnega svetnika Simona žužek v naši župniji. Naj nam ga Bog ohrani še mnoga leta! nmmmmm^m^mmn H Dolenjske novice d Iz Cerkelj na Dolenjskem. Naši liberalci hočejo pokazati, da še žive. Razlagajo, da hočejo počastiti sv. Cirila in Metoda na svoj način. Nadučitelj Bohinc pravi, da morajo biti Cerklje od sokolskih srajc čisto rdeče. Učitelj Završnik grozi, da bo klerikalcem že pokazal. Jezdec Vahčič pa pravi svoji četi, da se ne boji ne Cerkve, ne papeža, ne škofa. Vse to na čast sv. Cirilu in Metodu. Kaj pa g. Vahčič, če bi bila sv. Ciril in Metod drugačnih misli in ljudem oči odprla? Vahčič že sedaj išče dekleta, da bi stregle Sokolom. Upamo, da nc bo v naši fari deklet,ki bi zatajile svoja katoliška načela ter delalo veseličarjem roboto. Staršem pa žc sedaj pameten svet: Ta dan naj bodo vaše hčere doma, pa ne bo nobenega govoričenja o poznih urah pri kafedžiju itd. Vsi pametni možje in žene pa pustimo liberalce lepo v miru in ostanimo doma. d Jelše. Izmed raznih zavarovalnic se je odlikovala ljubljanska »Vza-j c m n a«. Točno in pošteno je izplačala vso do zadnjega vinarja. Zato jo kot domačo zavarovalnico vsem priporočamo. d Leskovec. Oče krške sokoloreje bi pri nas rad nalovil — sokolic. Vabi jih zvečer v gostilno! Nobena se ni vjela na njegove limanice, pač pa je ena njegovo »sladko« pisemce obesila v .—» dimnik. cl Loški potok. Deček, o katerem smo poročali, da se je nesrečno nabodel s senčnim ključem, je ozdravel. Prvo pomoč in postrežbo mu je oskrbela Ivana Bambič, ki se je udeležila tečaja za bolniško postrežbo. Zdravnik se je jako pohvalno izrazil o njej ter jej sam izročil skrb bolnika. Gotovo je izredne koristi, da imamo tak ooseb«-! posebno v dolini, ki je tako daleč od zdravnika. Poleg znanja ima tudi potrebno orodje za prvo pomoč. Vse to je nam oskrbel deželni odbor na prošnjo tukajšnje Vin-cencijeve družbe, ki jc omogočil brezplačen pouk in pripravo z orodjem in več zdravili. d Loški potok. Kmetijska podružnica je imela občni zbor. Načelnik Bar-tol in tajnik Fr. Debeljak sta poročala: Splošni položaj društva je dobil odbor v slabem stanju. Zanemarjen vrt, plot, orodje in drugo. Članov malo. Blagajna skoraj prazna in pa dolg. Splošno mnenje je bilo, da podružnica propade. Odbor se je lotil z vso vnemo dela. Zasadil se je vrt v treh oddelkih, da imamo zdaj tri letnike mladih drevesc. Zrigo-lali in prekopali smo skoraj ves vrt iznova. Poleg sadnih drevesc smo napravili gredice s smrekovim in jeseno-vim semenom. Del plota se jc temeljito popravil z betoniranim temeljem. Članom se jc razdalo nad 100 drevesc. Priredilo se je dvakrat predavanje o sadjarstvu. Sej je bilo 9. Kos vrta se je odstopil kraj. šolsk. svetu za šolski pouk. Drevesca sta oskrbovala učitelj g. Jane-žič in Fr. Vesel. Člani so si ogledali vrt, ki je v jako dobrem stanju. Dež. odbor je dal podpore 200 K. Prejšnje vodstvo je izročilo poslovanje brez jasnejšega računa. Bil je tudi dolg, o katerem se še danes ne ve, kdo ga jc naredil, v posojilnici v Travniku. Ko smo sprejeli mi društveno vodstvo, nas je travniška posojilnica takoj zagrabila za ves dolg, in sicer naravnost po notarju. Plačati je bilo takoj. Stroški so vsled notarja še večji narasli. Mi smo dolg plačali. Zaračunale so se društvu tudi zamudne obresti, notar pa tudi ni delal zastonj, tako da je vsota iz 120 K narasla na 196 K. Pomagalo nam je tudi naše Kmetijsko društvo in Posojilnica na Tahru. Hvala! Odboru se je izrekla zahvala. Pri volitvah se je potrdil stari odbor z malo izpremembo. Izrekla se jc zahvala visokemu deželnemu odboru ter g. K. Škulju za marljivo in požrtvovalno delo in vodstvo. Pristopilo je nekaj novih članov. Vabimo še druge. d Iz št. Jakoba ob Savi. Za društveni dom, ki bo v kratkem pod streho, so darovali: g. c. kr. notar Karol Klan-der 20 K. — Alojzija Lenarčič 10 kron. — Iz Amerike: Fr. Čebulj 5 dol., Franc Ježek 5 dol., Jož. Sonc 2 dol., Mih. Bur-gar 3 dol., Jak. in Jan. Majdič po 2.50 dol., skupaj 20 dol. ali 98 kron. — Neimenovani 100 K. — Vsem darovalcem plačaj Bog in obudi še novih dobrotnikov! Domači župljani pa so darovali precej lesa, zlasti pa sodelujejo pridno z vožnjo in tlako, ki jo oskrbujejo dekleta iz Marijine družbe z veliko požrtvovalnostjo. Le vztrajno naprej! d Šentjanž. »Domoljub« jc prinesel že dvakrat vabilo na mladeniški tabor, ki se vrši ob priliki otvoritve nove dvorane. Danes še enkrat opozarjamo vsa naša bratska društva ter vabimo k obilni udeležbi. Preskrbljeno je za dušni užitek, pa tudi za pošteno telesno zabavo. — Dobili smo novega kovača v .Strnadovo kovačnico, ki točno in solidno izvršuje vsakovrstno delo po zelo ugodni ceni! Dosedaj se je po nekaterih kevačnicali uganjala le politika. Lrfte 6. julija se veseli staro in mlado, ko bo blagoslovljenje društvenega doma. Takrat bomo pokazali nasprotnikom, da nas ni malo. d Šmarjeta. V Šmarjeti je dne 18. t. m. prejelo 334 otrok zakrament svete birme. Vsa tozadevna slovesnost sc je prav lepo izvršila. Veseli so bili ljudje, da so jih knezoškof obiskali, veseli so bili škof, saj so se iz sprejema in vsega prepričali, da je Šmarjeta čisto njihova fara. In to lioče Šmarjeta ostati! d Šmartno pri Litiji. Trije razredi tukajšnje šole so napravili dne 19. junija pod vodstvom učiteljskega osobja izlet k Sv. Antonu v Štango. Za pogo-ščenjc otrok je darovala njena visokost vojvodinja meklenburška znesek 100 kron, za kar se ji je tukajšnji krajni •šolski svet in učiteljstvo zahvalilo v imenu obdarovane šolske mladine. — Skioptično predavanje, in sicer o Vatikanu in njegovih umetnih slikah, smo imeli v društveni dvorani dvakrat, prvič za šolsko mladino in drugič za odrasle. Dne 6. julija pa bode predavanje s slikami o vzhodnih katoličanih. — V župni cerkvi je začel umetni slikar gospod Jebačin slikati dve veliki sliki v stranskih kapelah nad altarjema. Kasneje naslika po želji faranov nad velikimi vrati njihovega zavetnika sv. Martina, in sicer na konju, kakršen je bil poprej na velikem altarju. — Alkoholu udani delavec v Trbovljah je poskušal izvrševati mesarsko obrt z liud- 72 mi, za kar bo imel v zaporu tri tedne časa razmišljati o posledicah alkohola. — Za 20. julij smo se jeli pripravljati za praznovanje Konštantinove slavno-sti, ki bo, kakor je upati, v cerkvi in zunaj cerkve vtisnila ljudem v spomin letošnje znamenito leto. — Družba treznosti je imela sestanek dne 22. t. m. Ker je članov še precejšnje število, se bo polagoma spremenila družba V »Sveto vojsko.« — Dne 19. t. m., so zborovali v Društvenem domu člani Slomškove zveze za litijski okraj. Na dnevnem redu jc bilo poročilo g. nadučitelja Lu-žarja o stiku med šolo in domačo hišo, na kar se je razvil o tej zadevi razgovor. Zborovanja sta se tudi udeležila kot gosta oba župana, šmartinski in litijski. d Vače. Dobro obiskan javen ljudski shod je priredila v nedeljo, dne 22. t. m. pri nas Kmetska zveza za inorav-ško dekanijo. Zborovalcem je tomeljito razložil tajnik S. L. S. g. dr. Božič pomen bodočega katoliškega shoda, naš poslanec dr. Ivan Zajec pa z dejstvi dokazal, da samo naša ljudska stranka dela res za kmeta, samo ona zasluži ime kmetske stranke. Govoril je še navzoči litijski župan g. Oroslav Bric. Sprejele so se soglasno resolucije, v katerih se izraža zaupnica in zahvala gospodu poslancu dr. Zajcu in zlasti osebi gospoda deželnega glavarja dr. Šusteršiča in se z ogorčenjem obsoja napade liberalnih časopisov, obenem se tudi poziva ljudstvo k obilni udeležbi na katoliški shod. Prav primerno se je tudi poudarjalo, da delo liberalcev obstoji v lenobi, izkoriščanju ljudstva, v zabavljanju na cerkev in vero ter v častikraji in obrekovanju. Kaj zmorejo liberalci, je pač priča naš občinski odbor, kjer imajo večino. Prej se je vsaj kaka licenca za godbo in ples pridobila za občinsko blagajno. Naš župan je gostilničar. Sedaj se veliko gode in pleše, a občinska blagajna ne ve za to! V občinah, kjer ima naša stranka večino, se živahno dela za ljudsko korist, pri nas pa spimo. Na Vačah se pod milim Bogom za ljudstvo ničesar ne stori od strani občine. Saj brez deželnega odbora tudi ni mogoče. Naše liberalno županstvo in deželni odbor pa nimata nobenega stika. Tu tiči vzrok. Zato so liberalci zadnjič zmagali zadnjikrat. Pazimo, da nas ne bodo goljufali nikdar več. VbsbIJb in trpljenje pridnost in lenoba, skoraj vse dobro in slabo ki nas zadene, pride od prehrane in zato moramo svoj prebavni aparat vedno ohraniti v redu. Pri slabem teku, pehanju, bljuvanju, go-rečici, tiščanju želodca, želodečnih krčih, zaprtju in napenjanju vzemimo Fellerjeve odvajalne rabarbara krogljice z zn. „Elza-krogljice", ki vzbude dober tek, utolažijo krče, povspeSiJo prebavo, in urede redno odvajanje. Tudi pri odebelosti pomagajo in popolnoma neškodljivo, milo in gotovo učinkujejo. 6 steklenic za 4 K pošlje lekarnar E. V. Feller, Stubica Elzatrg št. 16 (Hrvatsko). Obenem se naroči lahko Fellerjev „Elza-fluid", 12 steklenic za 5.- kron poštnine prosto. 8888888SS88§§88o888888888888o888888888888888888888888888 | Notranjske novice Q 38888SSSSS88SCr88SS§8g8S8888S888888888888888888888888888 0 n Idrija. Katoliško politično društvo za idrijski sodni okraj ima svojo sejo v nedeljo 29. t. m. ob 11. uri dopoldne v Idriji v društveni sobi pri Di< diču. Gg. odborniki se vabijo k važni seji in dobrodošli tudi drugi člani. Procesije na dan sv. Ahacija letos ni bilo. Deževalo je nepretrgoma celo dopoldne, zato se je vse v župni cerkvi opravilo. Na oni strani so obžalovali posebno tujci, da se znana veličastna procesija ni mogla razviti, na drugi strani so bili pa hvaležni za dež, ki je prinesel tisoče, ki se bodo razdelili na vse sloje. Ako kmet ne pridela in so od drugod živila uvažajo, je vse dražje in to občuti vsakteri. Stari ljudje ne pomnijo, da bila ta dan izostala popolnoma procesija na prostem. Je sicer dež katerikrat ponagajal, a so vsaj eden blagoslov zunaj imeli, letos pa nobene' ga. Ta procesija je že stara 400 let in sc obhaja z vsem bliščem, kar ga rudnik premore. Soproga prvega načelni ka Kuttlerja je izprosila to procesija, ki ima od svete stolice dovoljene posebne molitve pri blagoslovih za odvr-njenje raznih nesreč, katere jami pretijo. Saj je nastal že ogenj, ki je terjal človeške žrtve, se zopet podsulo in zadušilo rudarje, kaka podpora odnehala ki je veliko škode napravila, voda zopet vdrla itd. Ker se je na sv. Ahacija dan našla velika žila rude, ko so bili že obupali nad vsem podjetjem in že mislili rudnik opustiti, in je sv. Ahacij zavetnik rudarjev, sc je na ta dan za vse čase obljubila slovesna procesija, ki se v Idriji vrši že 400 let. Zgodovinarji pišejo, kako se je dopoldne vse slovesno vršilo, popoldne pa omislila ljudska veselica, katere se je skoraj vsa Idrija udeležila. Zadnje se je bolj opuščalo, prejšnji nadoskrbnik Penko je na »Zemlji« pripravljal nekaj let bengalično razsvetljavo, pri kateri je igrala rudniška godba, v nedeljo je pa le v kazini proizvajal godbeni klub muzi« kaličen koncert. — Kako so se pripra' vili za slučaj, da bi se ne mogla zunaj vršiti procesija, so pri vseh stranskih oltarjih v cerkvi omislili svetnike sv< Barbare, sv. Terezije, sv. Ahacija in sv, Janeza Nep. n šolska veselica v Vipavi. Dne iS junija se jevršila v dvorani v Tabru v spomin 501etnice zidanja vipavske šole (leta 1863.) šolska slavnost. Šolarji so lepo igrali, peli in deklamirali pri-1 merne umotvore raznih pisateljev. Pj* sebno se je dopadla »Snegulčica« iH deklamacija »Ali smem Slovenec biti?« Dvorana v Tabru je bila natlačen« polna in vse občinstvo se je jako zaba/ valo. želeč še več takih slovesnosti. rom, potem blagoslov dvorane in prireditev igre »Sv. Neža«. Vabi se k udeležbi Marijine družbe in bratska izobraževalna društva z zastavami. Kat. slov. izobraž. društvo na Viču bo 6. julija, t. j. na nedeljo apostolov slovanskih sv. Cirila in Metoda slavilo svojo desetletnico, odsek Orel pa petletnico svojega obstanka. Deset let ni siccr dolga doba. Vendar, ako pomislimo na težave in boje, ki jih je moralo društvo v tej dobi prestati in ako pre-udarimo lepe uspehe društvenega delovanja, je prav in dostojno, da se v kolikor mogoče slovesni obliki spominjamo minulih desetih let. Prireditev bo celodnevna. Dopoldne v cerkvi, popoldne pa v prijaznem, gozdiču g. Pavliča tik cerkve. Zaključila sc bo z zato prav primerno predstavo »V tem znamenju boš zmagal«. Upamo, da se bodo naši vrli somišljeniki z vesoljem odzvali povabilu in prihiteli med nas, to tembolj, ker nas naši sovragi zlasti zadnje dni najkruteje napadajo in sramote celo našo organizacijo. Za odgovor jim naj bo C. julij, katerega kolikor mogoče slovesno praznujmo in se zopet navdušimo za nadaljno, neustrašeno delovanje na polju idej katoliške organizacije. Torej na svidenje 6. julija na Viču. Prostovoljno gasilno društvo v Predvoru priredi dne 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla srečolov in šaljivo pošto v gostilni g. Mih. Velkavrha. Začetek ob 3. uri popoldne. Čisti dobiček jc namenjen za društvene namene. Izobraževalno društvo v Žužemberku. Lepo je proslavilo Konstantinov jubilej tukajšnje izobraževalno društvo s svojo prireditvijo na Vidovo nedeljo >15. junija. Predstavljalo je v ta namen igro »Sv. Vid«, objavljeno v dijaškem listu »Mentor«. Igre nikakor ni lahko predstavljati, zlasti 'ker morajo več glavnih vlog igrati še nedorasli dečki. Pač je moralo stati veliko truda, da se je predstava kljub temu izvršila prav zadovoljivo. Lepo je učinkovalo dekla-miranje S. Sardenkove »Zmagoslavnemu križu«, katero so izvajale tri deklice druga za drugo pod znamenjem sv križa. Poleg godbe na pihala so to pot prvič nastopile tudi tamburašice v splošno zadovoljnost. Prav mnogim bo ustreženo, ako se lepa prireditev, kakor je slišati, ponovi na praznik sv. Petra in Pavla. Izobraževalno društvo v Novakih vabi k proslavi Konštantinovega jubileja, ki se vrši dBe 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla ob 3. uri popoldne v prostorih g. M. Bizjaka. Vspored: H. Sattner: Opomin k petju. 2. »V tem znamenju boš zmagal!«, zgodovinski igrokaz v petih dejanjih, s tremi živimi slikami. 3. Pesem: Hišica očetova. L šaljivo srečkanje. Izobraževalno društvo v Senožečah. V nedeljo, dne 29. t. m., bo v Senožečah blagoslov zastave Marijine dekliške družbe in blagoslov nove dvorane Izobraževalnega društva. Začetek ob pol 2. uri popoldne v cerkvi z erovo- Polltične struje 19. stoletja. (Dalje.) II. Zmaga liberalizma (1830—1848). Dasi so države leta 1815. obljubile, da hočejo dati ljudstvu ustavo, da si bo lahko volilo svoje zastopnike v parlament, je bilo vendar vse v kratkem pozabljeno. Samo na Francoskem so imeli zbornico, ki pa ni ugajala kralju, zato jo jc razpustil. Na mah se je dvignil ves Pariz, kralj je moral zbežati; zopet je revolucija zmagala leta 1830. Izvolijo si novega kralja, ki mora vse svoboščine ljudstvu priznati. Ljudstvo je najvišje v državi, kralj mora vladati po njegovi volji. Kot blisk se je raznesla misel o svobodi na Francoskem po vsej Evropi. Samo v Belgiji se je revolucija obnesla, da so se ločili katoliki od protestantov Holandcev ter si ustajnovili svojo državo. Avstrijski Italijani so delali na vse kriplje, da bi se združili v Zedinjeni Italiji, a avstrijska vlada se je kruto maščevala nad uporniki: kmalu so bile vse ječe prenapolnjene. A to zatiranje je rodilo novo sovraštvo proti zatiralcem. Na državo revolucija torej ni dosti vplivala, vsaj na zunanje ne, važnejši je notranji razvoj. Predvsem se okrepi k a t o 1 i š k a ideja. Katoličanom svoboda: ta klic je naprej prodrl na Angleškem, kjer je prvi veliki organizator katoličanov pomagal Ircem do pravic — 0'Connel. Pol milijona protestantov je bilo v njihovi deželi in pet milijonov Ircev — katolikov. A imeli so samo protestantov-ske šole in protestantovske poslance. 0'Conncl je ustanavljal društva, prire- jal shode, na katerih je bilo po stoti.so-čev ljudi, in tako pokazal vsemu katoliškemu gibanju po Evropi, kako se mora delovati za katoliško misel in vzbujati katoliško zavest. Dal ji je pravo demokratično podlago v času, ko se ni nikdo brigal za kmeta in delavca, ampak si je samo meščanstvo grabilo zaklade, ker je imelo največ pravic. Katoliški poslanci so prišli sedaj v parlament ter priborili katoliški cerkvi enake pravice, kot jih je imela protestan-tovska. Demokratični značaj ima lca1,pliško gibanje tudi na Francoskem. Toda tu ni rodilo pravega sadu, ker se je katoliško gibanje družilo s svobodomiselnimi idejami Lamenaisa (Lamneja) ter se nazadnje spremenilo v hujskanje proti bogatinom. Najvažnejši vzrok neuspeha je bil pa ta, da katoliki niso bili v zvezi z Rimom, ampak so samo-lastno delali na svojo pest. Kako drugačni so bili Irci. 0'Connel se je napotil sam v Rim, da bi vprašal papeža, ali se on strinja s katoliško organizacijo Ircev, ter ga poprosi blagoslova za delo. A Francos Lamcnais se je nazadnje celo cerkvenim naukom uprl: da je pri takih razmerah katoliška organizacija zaspala, je samoumevno. Še sedaj nimajo katoličani na Francoskem pravo organizacije, da bi se z uspehom ustavljali svobodomislecem. Tudi pri drugih evropskih državali je bila cerkev še v vladnih sponah. Države so uporabljale cerkev in njene dostojanstvenike v to, da so ljudstvo učile pokorščine. Tako je bilo v Nemčiji in v Avstriji. Tembolj pa se je širil liberalizem. Zlasti je bila Francoska zanj pravo ognjišče, kjer so se bili najbolj otresli državnega jarma. Po revoluciji je zgubil plemski stan ves kredit, odločilna moč je prešla v roke meščanstva, ki je pri vsaki, priliki lahko zapodilo kralja, če ni upošteval njegovih želj. Tega so se meščani tudi zavedali ter, na vse načine izkoriščali svojo moč. Bili so bolj svobodni kot kralj; ko so videli, da se jim ni treba ničesar bati, so se dvignili tudi proti cerkveni oblasti. Blatili so cerkvene poglavarje ter se smejali neukemu ljudstvu, ki se je držalo vere. Ker je kralj spoznal njihovo moč, se je tudi trudil, da bi sc jim kolikor mogoče prikupil. Kakor so prej plemenitaši zaničevali drugo stanove, tako so tudi obogateli meščani prezirljivo gledali na revnejše sloje, zlasti na delavstvo, dasi jim je ono baš največ pomagalo pri revolucijah leta 1789. in 1830. Posledica tega je bila, da so delavci prisegli smrtno sovraštvo svojim tlačiteljem. To je bil začetek socialno-demo-kratične ideje. Gibanje se ni obrnilo samo proti kralju, ampak sploh proti premožnim slojem. Denar v državi se mora vsem enako razdeliti. Kdor ima kaj premoženja, se mu ga mora vzeti in razdeliti med vse: Potem bo šele prava enakost in svoboda v državi. ^ Kako drugačno je katoliško-demo-kratično gibanje: Socialni demokrati zahtevajo vse samo za svoj stan, katoliški demokrati hočejo pravico za vse stanove. Socialisti hočejo samo zase svobodo, katoliki za vse. Socialisti nočejo nobene vere, katoličani hočejo ravno na verski podlagi preobraziti svet. Vendar ni tedaj ne katoliška ne socialno - demokratična ideja prodrla, ampak narodna v zvezi z liberalno. Vzrok je bil pa na Nemškem: Bogata Francoska je jela stegati roke po nemških deželah. Tu se razvije z vso silo nemška narodna zavest. Sam bavarski kralj je delal navdušene pesmi, v katerih je budil svoje rojake. V kratkem je bila Nemčija oborožena, Francoska je morala utihniti, ko je videla celo Evropo proti sebi. Posledica tega je bila, da je moral kralj beračiti za milost okoli evropskih vladarjev, s čemer se je Francozom še bolj zameril, ki so bili vajeni, da so se jim tuji vladarji, klanjali. Demokrati že tako niso marali kralja, pridružili so se jim še republikanski meščani in leta 1848., februarja meseca, zagrmi revolucija v Parizu; kralj zbeži na Angleško, Francozi proglasijo republiko. Komaj so začuli na Dunaju o francoski vstaji, takoj se je jelo vse gibati. Misli o svobodi državljanov na Francoskem so se bile vgnezdile že davno tudi v Avstriji, ki so čakale samo duška, da se razlijejo. Že čez tri tedne po francoski revoluciji, 13. marca 1848, so se gibale neštevilne množice proti Met-ternichovi palači, dasi on ni bil največ kriv, ampak drugi, ki so hoteli .vse pri starem ohraniti. Zahtevali so svobodo časopisja, parlament in porotne sodbe. Dosedaj namreč ni smelo časopisje drugega pisati, kakor kar je velela vlada. Dosedaj je bilo pri sod-nijali navada, da so z muko prisilili koga k priznanju krivde. Proti temu navalu si vlada ni upala nastopiti. Metternich je odstopil, vlada je priznala parlament in druge svoboščine, ki smo jih ravnokar omenili. Zmaga liberalne ideje je prodrla tudi v Avstriji; bila je koristna, kolikor je prinesla prave svobode. Toda liberalci se niso obrnili samo proti zastareli vladi, ampak so začeli napadati tudi cerkev, kot bi bila ona kriva slabih razmer, dasi je tudi ona zdihovala pod vladno roko. Nazadnje tudi v Avstriji zmaga narodna misel. Ogri se upro in hočejo svobodno državo, Italijani se hočejo odcepiti in združiti v italijanski državi; samo dobra izurjena vojska je Avstrijo rešila poloma. Radecki je premagal Lahe in tudi Ogri so se morali uda-ti, zlasti ko je hrabri hrvatski ban Je-lačič potegnil s cesarjem. Čehi in Slovenci so se tedaj narodno prebudili. Tedaj je bila dovoljena Nemcem črno - rdeče-rumena, Slo-.venccm belo-modro-rdeča trobojnica. Žalibog so bili Slovenci tedaj premalo prebujeni, da bi izkoristili položaj. Bili so zvesti vladarju Francu Jožefu I., ki je baš nastopil vlado: zato 53 so imeli v teh burnih časih tudi mnogo vpliva na Dunaju, ko je vse hotelo od Avstrije proč. Ivan B I e i w e i s je bil tedaj naš voditelj; ni bil velik politik, a bil je skrben oče in učitelj svojega naroda. On jc prvi deloval za našo narodnost na katoliški podlagi. Od 1842 do 1848 je izdajal »Novice«, v katerih je poučeval Slovence o gospodarskih stvareh, od leta 1848. naprej jih je učil tudi politične dolžnosti, ko je bila proglašena svoboda časopisja. Po deželi so se ustanavljala politična društva, v katerih so njegovi prijatelji poučevali narod, kaj mora zahtevati v tem času, ko se deli vsem pravica. Najvažnejše je bilo slovensko društvo v Ljubljani, ki je imelo kot program:Zedinjenje vseh slovenskih dežel in pravico slovenščine v š o 1 i i n uradu. To so bile narodne zahteve. Zraven imamo tudi sledove liberalizma. Leta 1848. smo dobili vse polno časopisja, večinoma se je potegovalo za narodne pravice na katoliški podlagi, eden pa jc bil že tedaj pristaš liberalnih nazorov: »Celjske narodne novine«, ki so že tedaj zahtevale odpravo samostanov, pravico, da se smejo duhovniki ženiti in podobne stvari. A vse to življenje, ki se je tedaj pojavilo po vsej naši domovini, vsa društva, vse časopisje, volitve poslancev, misel o zedinjeni Sloveniji, vse je padlo v grob, ko je avstrijska vojska porazila Ogre in Italijane. Sedaj se je čutila vlada dovolj močno, da vzame prostost, ki jo je dala narodom in razpustila je parlament leta 1849. Zopet je zmagala absolutna vlada, a ne za dolgo, kajti Ogri in Italijani se niso hoteli ukloniti, ampak so samo čakali ugodne prilike, da uveljavijo svoje zahteve. III. Zmaga narodne ideje (1849—1870). Vstaja Ogrov in Italijanov leta 1848.—1849. je bila zadušena, s tem pa še ni umrla misel: narodne svobode. Pospešila jo je zopet Francoska. Leta 1852. so izvolili Francozi Napoleona III. svojim kraljem. Po svojem rodu bolj Italijan kot Francoz je tudi svojo mladost največ preživel sredi italijanskih revolucionarjev. Zvito je porabil vse prilike, da bi svojo oblast povečal, radi česar so mu tudi stari revolucionarni tovariši grozili. Da bi spolnil svoje nekdanje obljube, se je leta 1858. krepko zavzel za tlačene Italijane v Avstriji, nakar je Avstrija poslala močno vojsko v Italijo. Italijanom pošlje tudi Napoleon zdatno pomoč in avstrijska vojska sc je premagana vrnila z bojišča. Lombardija je pripadla Italiji, to je bil prvi korak k združeni Italiji. Posledica vsega je bila, da je Avstrija zopet sklicala parlament, ki pa Ogrom ni ugajal, ker so se hoteli tudi oni narodno osamosvojiti. Drugi korak do narodne svobode je bil, ko je bila Avstrija leta 1866. poražena od Prusov. Prepustiti je morala Italijanom še Beneško; s tem je bila zedinjena Italija uresničena. Pa tudi Ogri so dvignili glave po. konci. Da bi ne prišlo do prelivanja krvi, je avstrijska vlada ugodila tudi njihovim zahtevam, ko je videla, da nima nikjer zaslombc; na severu je pretila Rusija, na jugu Italija. Tako so postali Ogri skoro popolnoma neodvisni: dobili so svoj parlament in svoje ministre. Skupno z Avstrijo imajo samo še vojsko, ministra zunanjih zadev in vladarjevo osebo. Tudi na Ogrskem je zmagala nacionalna ideja. Narodne zahteve drugih avstrijskih narodov pa so ostale samo v časopisju. Poraz Avstrije leta 1859. in 1866. so izkoristili torej samo Italijani in Ogri, ki so dosegli svojo narodno neodvisnost. Posledica oslabljene Avstrije je bila pa važna predvsem za Nemce. Katoliške nemške države so izvolile 1849. leta avstrijskega nadvojvodo Ivana kot državnega oskrbnika. Vse se je še nagibalo k Avstriji. Polagoma pa si je pridobivala ideja po združeni Nemčiji vedno več tal, zlasti leta 1866., ko je Prusija porazila avstrijske čete pri Kraljevem Gradcu. Zedinjena Nemčija jc bila samo vprašanje časa. Misel je postala dejstvo, ko je Napoleon III. napovedal Prusiji vojsko, da bi ji odtrgal dežele na levi strani Rena. Kot en mož je stopila cela Nemčija pod orožje, da brani svojo last. V grozoviti vojski je podlegla Francija leta 1870. navdušenim Nemcem, ki so se združili v eno državo. To je bila najsijajnejša zrtlaga narodne ideje. Po teh dogodkih jc Avstrija izpiv-vidcla, da nima na severu kaj iskali, zato se jc jela bolj zanimati za balkanske narode, ki so se tudi trudili, da dosežejo narodno neodvisnost. Misel svobode, vzbujena žc v francoski revoluciij leta 1789., se je tudi tukaj pojavila, kjer je turška še bolj kruto gospodarila kot absolutizem ostale Evrope. Grki so dobili svobodo po trdih bojih leta 1830. Srbi so že leta 1817. dobili svojega kneza, a bili so še vedno podložni Turkom, katerim so morali tudi plačevati davek. Ko se je Italija združila leta 1866., ko se je pripravljala zedinjena Nemčija, so postali tudi oni svobodni leta 1867. Tedaj so zapustile zadnje turške čete glavno mesto Beligrad. (Dalje.) Odgovorni urednik F. Kerhne. Ne kupujte blaga, če niste o njem prepričani, da jc res dohro. Ne rabite kavinega pridatka, če niste o njem prepričani, da je res izvrstne kakovosti, kajti slab kavni pridatek kavo popolnoma pokvari. Naše gospodinje kupu- . jejo samo Kolinsko kavno primes v " korist obmejnim Slovencem, ker vedo, da je med vsemi najboljša, obenem pa edino pristno domače blago te vrste sploh. Tudi pripade vsako leto znatna vsota od te kavne primesi „Slovenski Straži" za njeno delo v korist obmej- | nim Slovencem. Pazite pri nakupu na napis „v korist obmejnim Slovencem in na pečat »Slovenske Straže", ki mora biti na vsaki škatljici pritisnjen! SMEŠNICE. V vojaški Soli, Korporal: »Danes bomo govorili o vojaški pokorščini. Ta je dvojna: pokorščina in nepokorščina.« V šoli. Učitelj: »Zakaj vas ni bilo k petju?« >— Učenec: »Nimam posluha!« — Učitelji »Prinesite o tem zdravniško spričevalo!«_ SKRIVALNICA. Kje jc drugi glumač? LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, dne 18. junija: 58. 44. 11. 16. 43. Dunaj, 21. junija: 31. 18. 32. 34. 81. Slovenska trgovska šola v Ljubljani Kongresni trg št. 2 b pravico javnosti vsled razpisa c. kr. minister-Btva za bogočastje in nauk z dne tiO. avgusta 1911, št. 28.837. V dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci dne 5. in 7. julija t. L od 10. do 12. ure dop. V pripravljalni razred so sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj Štiri razrede ljudske šole. V I. letnik so pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ln K 15 — vpisnine in prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje — tudi pismenim P°tom ravnateljstvo. V Ljubljani, 20. junija 1913. _ ===== Kovaško orodje! dobro ohranjeno, skoraj novo, se proda po ugodni ceni v Krškem Šf. 7. - Pojasnila daje lastnik Franc i.opič, Kran) ž>. 83. 18'JQ Inženerska akademija • M vir* ___Za strojne in elektr. Inia- I m Wiamar, Ostsee. „0rjo, stavb. Inženerje.ge- . ometro In arhltokte. — Železobetonska gradnja in ■ kulturna tehnika. Novi laboratoriji. • ju,n Wi.mar Absolventi višjih obrtnih šol se sprejemajo. • • • Naznanilo. Kot nekdanji čevljar V Komendi pri Kamniku naznanjam slavnemu občinstvu, posebno še svojim bivšim cenjenim naročnikom, da sem fztfrletfatl^vojo ČBvl]3rSKO OM. Pza zopetni obilni obisk na svojem starem mestu, kot so je zapustil pred o. leti. Anton perne, čevljar. Sachsen-Altenburg Pfectinlkum Altenburg l&CII- /MltllUUl £ —_ kuni AltenburgV I Oddelki za Inženerie, teh- H| m ke, delovodje. Uredba Hpfl strojev.avtomobilov, elek- HU j trotelmika. 5 laboratorij. HH program prostTp^J K 13-50 Vsled balkanske vojske jc osiala velika množina lepo zbranega zajamčeno pristnobarvnega in pralnega blaga v zalogi, ki se razprodaja 5U % pod tvorniško ceno: kanafasi, oksfordi, ccfirji za srajce, tndi za bluze, modro-tiski za oblnkc in predpasnike, šifoni, platno, dileiii, brisače. . Razpošilja 1032 tkalnica Msiria, Gieshubcl pri Novem Mestu ob Met., Češko. Ostanki so dolgi B—ls m. Pri naročilu 2 z.iv. se pošlje franko. DoUroia za vsako gospodinjo! Hiiino poMo za družino. Najnovejši stroj surovcca masla „ldeal" s katerim vsak otrok brez kakega znanja v par minutah brez truda pripravi surovo maslo iz mleka ali smetane. Lepe opreme, kras vsake kuhinje, naj bi jriikjetne pogrešali. Cehe za liter 1 2 K 6-50, K 6 50, 8 4 K 7-50, K 8*50. Mnoga priznanja. Brczštevila v rabi. Razpošilja pO povzetju FRANC HUMANN, ražpošiljalnica Dunaj II., Aloisgasse 3/7. Za podgano K 4—, za misi K 2-40, ujamo boz nadzorstva do 50 kom dov v eni noči. No zapusto nobenega smradu in so zopet samo nastavijo. Past za ščurlco edina to vrsto, na katero so ujamo na tisočo Ščurkov v eni noči, & K 2-40. Povsod najb. uspeli. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bezirk, Aloisgasse 3/23. Mnogo pohvalnih pisem. Prod manj vrednimi ponarejanji so svari. V c. in kr. voiašidh skladiščih v vporabi. Toleion 23410. 3702 pri suknarni ,,SUDETIA" jaflerndori St.42, avstr. Slez. lahko kupite sukno za moške In ženske obleke kakor tudi šlesko platneno blago najboljše kakovosti za nizko tvorniško ceno. Odrezkl za ničevo ceno, Zahtevajte vzorce! Krasne saison - novosti. Cer Jiiša naprodaj. v Kegečevasl pri Novem mestu. Kateri rojak al želi kupiti, bo videl, da za tako ceno ne bo nikjer dobil blizu mesta in farne oerkve, tako 1)0 nizki oenl. Hiša Je velika, zidana, ie nova, pod hišo hlev, 2 svinjaka, lopa, velik sadni vrt, kjer letos za mošt prav dobro kaže, koncem vrta Je njiva z letino obdelana. V hiši vsa eno leto stara hišna oprava za družino. Prodam vso, ker sem se namenila iti v Alojzija Voiičina, n^Su^M Š^*81 lepo posestvo v Črmošnioah it. 20, fara Stopičo pri Novem mestu. Cena dva tisoč dolarjev ali deset tiso« kron. Več so pozve pri lastniku sedaj v Ameriki. Naslov: Alojzij TJdoviB, 602 Illinois Ave., Shoboygan, Wls. Amerika. Naprodaj Je lepo 20 minut od postaje Otočo, na Zgor. Dobravi St. 7 na Gor., v Jako lepem in rodovitnem kraju v vasi, torej no na samem. Lepa, novo zidana hiša, krita z opoko, ima več sob, kuhinjo in obokano klet, dalje hlev za 3 govedi, B vinjaki, drvarnica, kozoleo s 4 okni, če-beUnjak za 70 panjev. Pri hiši vodnjak. Vsa v najboljšem stanju. Velik sadni vrt z lepo solnčno lego, njive, travnik in gozd. Do župno oerkvo in sole je 4 minuto, do ceste 8 minut, do trga 30minut. Do Marije Pomagal na Brezjah 46 minut. Prodam takoj, ker odpotujem za možem. Kdor Je kupec, naj prido po. gledat ln prepričal te bo, da je v resnici vse tako. Antonija Rakovec, ^^^"."GoV.nj.^^.^o ki se ruzume tudi na navadna kmečka dela, nad 30 let star ter samskega stanu se sprejme. Naslov pove uprava, VRTNO! ft^sr Pravo senzacijo vzbuja najnovejši patent, amerik« polnilen steklenic za pivo. Potegne sam nazaj v sod vse pene. Nič se ne razlije, nič no uido ogrlj. kisline. Zelo priročno. Največja prihrana. — Posebno pripraven za g-ostilne, hotele, špecerij. trgovine, konzumna društva in rodbine Cena iz aluminija K 14'— za 1 st. »» Si »» »» 20.— tf 2 ,, Oena iz medi K 17*50 za 1 stekl« » »» »» »» 26* ,, 2 ,, Pošilja franko po povzetju. Ilustrov. cenik zastonj in franko. I. Kornout, Dunaj XXI/4, Abt 10, Priznano najboljše Diamant jeklene Kose s Krono dobijo se pri A.Sušnik-u, trgovina s špecerijo, železnino in barvami, Ljubljana, Zaloška cesta Samo 6 dni! Samo 6 dni! Edino pri ED. SMARDA, potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 dobiš veljavne vozne liste (šifkarte) za francosko linijo iz BflVre V NeW-Y0FK in iz Amerike nazaj v domovino. najprilšaiblieneiše odual&lno sredstvo ureditev odvajanja in preprečenje zaprtja m odraslo in otroko. Dober okus najvišjo mero, lagoden, slgoron učinek, od zdravnikov najboljše preizkušeno in priporočeno. 1 puščica (20 sadnih konfitir) K 1-30. Varuito so pred manjvrednimi ponarodbami in zahtevajte izroono /'AXI™NDobi«o ▼ 1(*»r-nah ali pri glavnem založniku : O. BBADV, Dunaj I„ 1?leisehmarltt 2. V Nomciji jo LASIGEN vsesplošno znan pod imonom JjAa-IIN. Najboljša in najcenejša postrežba za drogenjo, kemikalijo, medieihalna zelišča, tudi po Knoippu, ribje olje. toaletno prodmoto. totogratično aparat o in potrebščine, sredstva za dosiuTokeijo. Velika zaloga najfinejšega konjaka in ruma. 3720 Oblastveno koncesirana oddaja strupov. Za živinorejce: liter, ccojnn. Itolmož. krmilno iipno itd. — Vnnnjn naročila so izvržujojo točno iu solidno. Drogerija Anton Kmic, LjuMšana, ŽSdovska ulica št. 1. Kupuje po najvišji ceni razna zelišča (rože), cvetje, korenine, sem ona, skorjo itd. Ceniki zastonj. Proda se pod zelo Blodnimi pogoji 1. ve'oposcsivo pri Litiji (z graščino gospodarskim poslopjem), nad 270 oralov, lahko tudi več posestnikov skupaj, 2. novo zidana pritlična hiša v Rudniku pri Ljubljani, nekaj sveta zraven, za eno družino, 3. dve cnonastropni hiši na Selu pri Ljubljani v katerih bližini se zida nova šola. Povsod potrebna je v primeri z vrednostjo le prav mala glavnica: ad 1. 30.000 K, ad 2. 20(11) K, ad 3. 20.000 K. — S posestvom ad 1 združena je pravica lastnega lova — prijetno letovišče. Pojasnila polom uredništva tega lista ali posredovalne pisarne Valentin Acccto, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8. 1754 arica 1058 pridna in poštena, se takoj sprejme blizu Ljubljane. Kuhati mora tudi za družino in kruh peči. Prednost imajo z dežele. Plača po dogovoru. Starost od 25 do 30 let. Naslov pove uprava lista pod Št. 1657. (Znamka za odgovor). 1863 najboljše kakovosti priporoča ..Mlekarska zadruga na "Vrhniki" in sicer: polnomastni Ia . . , K 1-80 kg čeirtmastni......—'80 „ Sir je star eno leto, teža hlebov od 20--35 kg. 4 jm prohneU^driemu vremenu i Zastopnik: Jansck n Co.. Trst fofo^ralFSški aparafi ^^ iz losa in kovine, strokovnjaško konstruirani. no iz lepenko, kalzrsno ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem. kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebo; liočne kamero po ... K 1C0 in več Aparati s stativom ... K 0-20 „ „ Sklopne kamere po . . . K 0-70 „ „ in dražjo do.....K :U)0 — v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr. državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objoktivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto. 1770 20 Elfr.Birnbaum,tovarna za kamers,Hirsciiiierg 143, Češko. fldoif Hauptmann-a nasled. A. ZANKL sinovi tvornica barv, lakov in liruežev priporoča: 152 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje zn pode In stroje, karbolinej, čopiči itd. Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana. Cenik zastonj. Posestvo na Dolenjskem obsega okrog 52 oralov zemljišča in tako arondirano, da obstoji zemljišče samo iz treh celot, toraj vse lepo skupaj. Gozda za 30 oralov ; 18 oralov jo zaraščenih s samimi lepimi smrekami, godnimi za prodaj. Samo za les se lahko takoj dobi 12.000 K, čez kakih 10 1. tudi 20.000 K. Ostala bosta je za na-stiljo. Travnikov je 8 oralov ter druge dobre košenine za 4 orale, ki nosi vsako loto okrog 2000 K. Njiv 8 oralov, jako rodovitne zemlje, vse okrog doma na prisojnih legali. Tudi na teh njivah se dobi za mrvo nad 1500 K. Kako 3 minute od doma teče voda z ribnikom. Od postaje pol in do lare pol uro. Hiša je krita z opeko, ima 5 sob, klet in kuhinjo, kamor je napeljana voda, hlev za govedo popolnoma nov (zidan 1912), moderno opremljen, v katerem jc prostora za 16 govedi in par konj. Sedaj se nahaja v hlevu 12 govedi in en konj. Za odpeljavanje gnoja je poseben voz, ki teče po tiru na gnojnišče. Skedenj nov. Kozolca 10 oken (6 oken „toplerja") na katerem se nahaja 100 stotov stare mrve. Kašča krita z opeko, obokana, s sobo, spodaj dve obokani kleti itd. — Gozdi, njive in travniki so pri cesti. Imam tudi slamorcznico in novo mlatilnico na gepelj. Prodam radi družinskih razmer z vsem gospodarskim poslopjem vred in sploh vse premičnine in nepremičnine za 70.000 K. Posestvo je pripravno tudi za dva gospodarja, ako bi se razumela. Kje, pove uprava tega lista pod št. 1879 (Znamka za odgovor.) I; sprejme v službo Ivan Kosiša mlinar, Ilovk, pošta Kranj. 1855 pripravna za gostilno ali trgovino ter sploh za vsako obrt, posebno sedaj pri regulaciji Sore se proda. Posetve je za 30 mernikov, veliko gozda, le|> sadni vrt z mladim sadjem. Več se izve pri g. Peter Peiernelj, Draga 17, p. Medvode. 1850 vožnja s Bližnji odhod iz domače fuke: Trsla: Ivernia 18.,0., Saxonia 6./7., Pano. nia 20./7. 1913. Iz Llverpola: Campanija 28/6., 20./7., 10. 8. Caronia 14-/6., 19./7., 20.-8.; Mauretania 21.,0. 12./7., 9.'8., 30./8.; Carmania 5./7.,12./8.,9./9.,18./10.; Lusitanija 2./8., 23./8., 13.9., 4.10., 1913. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Gdl?:sek, Ljubljana, Slomškova ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji: Trst — New-Yorlc III. razred za one, ki potujejo v Kanado K 120'— in za one v Združene države K 140-—, otroci pod 12 let K 70: povsod še 20 K za osebni davek. 3988/,, železnato J{ina-Tmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom Ii zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet, VoSkrat odlikovanj. Nad 0000 zdravniških spričeval. J. , g. in kr. dvorni dobavitelj THST-Barkovlje. "liti! Kuverte s fino, izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani. znanstvena revija, izha|a 10 krat v letu in stane po 5K na leto. Naročnino prejem upravnižtvo v Ljubljani. Izvrstna nrillka za potovanje v Je in ostane čoz z novimi parniki ,,Velikani", pri katerih je vpoštevati važnost varnosti ter mirne in hitre vožnjo. Novi parniki ,,Velikani" se odlikujejo od vseh ostalih, kateri vozijo i r. Evrope v Ameriko, ne lepo velikosti, da so še enkrat večji, marveč tudi po upravi in preskrbi potnikov. Imenujejo se: Imporator nosi 50.000 ton, Vaterland GG.OOC, Kaioovin Aujjusto Victoria 25.000, Amerika 24.000, Prasident Lincoln 20.000, Fr&Bldent Grant 20.000, Oleveland 20.000, Cinolnati 20.000. 1003 00 Pojasnila daje točno in brez- Hm mU plačno glavni zastopnik SI« miij, wm Kolodvorska ulica, t velika številka ; 28