Posamezne številke s Navadne Bin —"75, ob nedeljah Bin 1*—.
UREDNIŠTVO m w  -----------------
jar^tSora iKet it* A L aadatr* OPRAVA «« mtthmjm v Jwewkvi •Hm *L 4, prJMK)« «W>- T«U-[*tt it. 24- — SHS
nSm BUy. H.78T. tt*r*eMa brca denarja »a »a
Poštnina »nam v getovinr
Cena esR8šn?e SSev. 05«
TABOR
Pttsiittiezae Atevilke* N aradne Din —'75, ob nedeljah Din 1'—.
.TABOR*	*mk	tima,	i»w
neetdje ia ftruHilcnv, «d> 10. uri *
_________lOMic^jeg-*	do«	tar	cta■«
m«**čno j*o jiorti D 10*—, iceutvo
ST
D 11—, u iakuTOtee D 10"— maorali po fJojoronu
pn upravi ■ fmr&evra a
S aro cm m i
MARIBOR,
, dootavijea na do«
.TABORA*
i. uliva Jtav.4.
Leto VIII.
Maribor, nedelja 20. februarja 1927.
Številka: 41.
Pred prvim zasedanjem
©žfeSasti&e skupščine
Maribor, 19. februarja.
V sredo, 23. t- m. se vrši prvi sestanek vseh oblastnih poslancev, kakor to predvideva zakon. Veliki župan je v smislu zakonitih določb za prvo zasedanie vse potrebno pripravil in se bodo vršile prve sejo Oblastne skupščine v porotni dvorani mariborskega okrožnega sodišča. Na daljno sklepanje o tem, kje bo skupščina zborovala iti kje bodo poslovni Pro stori Oblastnega odbora, je stvar skupščino same.
Overovljenje poslanskih pooblastil.
Upravno sodišče .v Celju je v slučajih, kjer ni bilo pritožb proti volitvam, na podlagi doposlanega mu volilnega materijdla končalo svoje delo in overovilo vse nesporne mandate. Pooblastila v Medjimurju izvoljenih zastopnikov De overovilo zagrebško upravno sodisče in že tudi poslancem dostavilo overovljena poslano’ - pooblastila. Celjsko upravno sodišče namerava, kakor eujemo, izro* čiti overovljena pooblastila poskancem
v mariborski in ljubljanski oblastni skup ščini po svojih zastopnikih osebno v pr-
vi seji vsake izmed navedenih skupščin- V koliko je ta »slovesnost« izroče-nia pooblastil potrebna, nočemo razpravljati.
. Čujemo tudi, da ministrstvo za notranje zadeve zakonsko določbo glede ov.e-rovljenja pooblastil oblastnih poslancev drugače razlaga, nego upravno sodišče samo. Ministrstvo za notranje zadeve stoji na stališču, da upravna sodišča nimajo overovljati pooblastil, ampak da imajo dostaviti oblastni skupščini samo 'Spisek overovljenih članov oblastne skupščine, od glavnih odborov poslan« cem dostavljena pooblastila pa naj istjm služijo le kot legitimacije.
Kredit za oblastno skupščino. — Dnevnice.
Ministrstvo za notranje zadevte je Pozvalo Velike župane, da jv smislu zakona Predložijo načrt budžeta za prve potrebe Oblastne skupščine. Mariborski Veliki župan g. dr. Pirkmajer je zahteval kot predujem svoto, katero naj dobi v kritje svojih Potreb oblastna skupščina od države, 800.000 Din. Do danes seveda še ni prejel niti denarja, niti odgovora.
I<ar se tiče dnevnic oblastnih poslančevi, bodo po naših informacijah isti do* bivali dnevnice samo, kadar bodo Prisostvovali sejam Oblastne skupščine. Višina dnevnice še ni določena, gibala se bo pa med 100 do 150 Din.
Otvoritev prve sejo.
Veliki župan bo za dan 23- t. tn. pozval
(vise izvoljene poslance, da prisostvujejo otvoritvi skupščine. Klub poslancev SDS ki se je že konstituiral na svoji seji v Celju dne 9. trn. (predsednik kluba je g. Lovro Petovar, podpredsednik g. dr- Iv, Novak, tajnik K- -loško Finžgar), se bo sestal že v torek 22- tm. popoldne v Mariboru in bo imcl &V030 klubsko sejo v prostorih strankinega tajništva. Prvo sejo oblastne skupščine bo _otv0ril po le tih najstarejši poslanec, ki bo poslance Pozdravil in imenoval Provizorno pred-sodstvo. To bo pozvalo vse člane, da oddajo pooblastila- Na podlagi pooblastil in spiska upravnega sodišča bo^ ugotovilo, koliko poslancev je navzočih irt ali jo seja sklepčna. p0 tej ugotovitvi bodo poslanci zaprisegli ^	k izvolitvi
rednega predsedstva, izvoliti bodo imeli predsednika podpredsednika in troje tajnikov. Nato bo Veliki župan ,v imenu NL Veličanstva kralja otvoril zasedanj0, prečital kraljevi ukaz o otvoritvi in za« četku dela oblastne skupščine ter podal svoje poročilo o splošnem stanju n-Tov. ne uprave ,v oblasti- Naštel bo tudi pred loge, katera bo morala oblastna^ skup ščlna v Prvem zasodaniu reševati.
Izvolitev oblastnega odbora*
Po poročilu Velikega župana bo prešle skupščina na izvolitev oblastnega PuLora. Po prvotnem pravilniku. Id ga ie
Maksimovič ho odžagan
Radikali se pridružujejo opoziciji. — Na današnji seji radikalskega kluba bo
padla odločitev.
Beograd, 19. februarja.
Položaj notranjega, ministra dr. Bože Maksimoviča postaja vedno bolj resen in ogrožen. Razen radičev cev je nastopila proti Maksimoviču velika večina radikalskih poslancev, ki so pod vodstvom poslanca Laze Šuvakoviča sestavili memorandum, ki odobrava radičevsket obdolžitvo prot-i notranjemu ministru-Spomenica povdarja, da je postal Mak* simovič za radikalski klub breme, ker je stranko razdvojil na dva tabora, v policijskega in ljudskega. Spomenica zahteva nadalje izključitev Maksimoviča iz radikalske stranke- Tudi pašičevci so zavzeli stališče proti Maksimoviču Pod vodstvom bivšega prometnega ministra Ante Radojeviča. Obtožnica bo prišla na prihodnji skupščinski seji na dnevni red. Prihodnja skupščinska seja se bo vršila po vrnitvi parlamentarcev iz Prage in poslancev z dežele- Tudi pašičevci zahtevajo satisfakcijo, ki jo vodijo v odstopu Maksimoviča. Ako Pa bi vlada stopila na stran notranjega mini stra, bodo izglasovali radikali v skupščini vladi nezaupnico.
Danes popoldan ob 17. uri .bo radikalski klub na svoji seji razpravljal o ob* tožnici proti Boži Maksimoviču.
Skupščina je bila radi otvoritve zasedanja oblastnih skupščin, preložena na četrtek, 24. t. m.
Gibanje SOS v Srbiji
Beograd. 19. februarja. Danes Predpoldne se ie vršila v prostorih hotela »Imperijala« seja izvršilnega odbora SDS za predvojno Srbijo. Svetozar P r i b i č e v i č je na sestanku Podal izčrpno poročilo o sedanjem političnem položaju- Razen tega se ie razpravljalo o reakciji za razmah SDS v krajih, kjer vlada med narodom dovolj) razpoloženja in zanimanja za samostojno demokratsko stranko.
Ponovni potresni sunki v Hercegovini in Mace-donili
Beograd, 19. februarja-Davi so seizmografi na beograjski o* pazovalnici zabeležili ponovne potresne sunke. Seizmografski zavod je dobil poročilo, da so se močni potresni supki ponovili med Sarajevom in Mostarjem ter v okolici Skopske Crne gore-
Skupščina ©dgodena
Beograd, 19- febr.
Na današnji skupščinski seji je iznesla opozicija proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču ostro obdolžitve. Demokratski poslanec Pera Markovič je na* padel Maksimoviča radi teroričnega nastopa srezkega poglavarja v Prekoplji!, ki je kaznoval meščane, ki so povodom Davidovičevega volilnega shoda izobesili državne zastave. Maksimovič je nato odgovoril, da je »rezki poglavar postopal v smislu zakona, ki pravi v čl. 328 k. z-, da se smejo državne zastave iz* vešati le o priliki državnih praznikov in kraljevega prihoda. Priznava pa, da je bila kazen malo pretirana, radi česar De tudi odstavil glavarja. Markovič je še nadalje grajal Postonanje^ notranjega ministra, ki dopušča, da državni organi terorizirajo ljudstvo in narodne poslance-Tako je navedel, da je policija skorai ubila poslanca D.iukiča, streljala na dr. Spaho, aretirala nešteto demokratov itd. Seja je bila jako živa jn. mestoma tudi burna.
Zatem je skupščina prešla na dnevni red-
Zemljoradnik .Toča Jovanovič in federalist dr. Polič sta v skoro prazni dvo* rani ostro kritizirala proračun in izjavila, da bosta glasovala proti.
Waršava za Hercegovino
Beograd, 19. februarja.
Jz Varšave doznavamo, da je tamoš-nja mestna občina pod županom Val in skim izrekla sožalje jugoslovanskemu poslaniku radi Poškodb, ki jih je Jugoslavija utrpela o priliki zadnjih potresov ter nakazala 10000 zlotov (60.000 Din) za odpomoč prizadetemu prebivalstvu.
..... i.
»i
!)
Prideta v kratkem velika dražestna filma!
m mm
(der fesche Erzherzog)
NIXCHEN
S HARRY LIEDTKE KINO
Telefon 329	Telefon	329
Dnema kronika
— Hum pri Ormožu. Danes je umrla tukaj po kratki bolezni na pljučnici ga Marija Rakuša v 65. letu svoje starosti. Pred nekaj dnevi je bila iz Maribora z rešilnim avtom prepeljana semkaj k svojcem, da bi v slučaju smrti bila poko-oana na domačem pokopališču- Pogreb bode v soboto popoldan. Naj v miru počiva, cen j. ostalim naše iskreno sožalje!
— Kaj bo s klerikalno »manifestacijo« za avtonomijo Slovenije v oblastni skupščini? Klerikalci so takoj po razpisu oblastnih volitev v. svojem časopisju in na svojih shodih zakričali, da bodo po* to oblastnih skupščin izvojevali avtonomijo Slovenije. Dokler niso bili v vladi vi Beogradu, je bilo torej Pričakovati, da bodo takoj v prvi skupščinski seji v tem smislu podaiali izjave odnosno sklepali resolucije. Vprašanje je, ali bodo to storili tudi sedaj, ko so v_ vladi postali najhujši centralisti. Eno je gotovo: O-blastni poslanci SDS bodo z vsemi svo* timi silami čuvali pridobitev prave ljudsko avtonomije, ki je udeležena v obeh slovenskih oblastih. Delokrog samouprav
izdaj minister za notranje zadeve, bi se imel oblastni odbor, ki bo sestojal jz pet do osem članov, voliti po proporcu. Ka* kor je bilo v časopisih že poročano, so klerikalci pri svojem vstopu v vlado dosegli, da je minister Maksimovič potom dopolnilne uredbe, katero pa se smatra •za protizakonito, to določbo pravilnika razveljavil. Ako bo obveljala in je nebo Državni svet uničil, se bo volil oblastni odbor s tajnim glasovanjem z navadno •večino in bodo v tem slučaju seveda imeli celj oblastni odbor v rokah klerikalci, ki imajo 42 od 64 poslancev.
S tem bo prva seja končana.
Popoldanska seja 23- febr. — Izvolitev skupščinskih odborov.
Po prvi seji Oblastne skupščine s0 bo tekom istega popoldneva vršila druga seja, ,v kateri se bodo izvolili v za*
konu o oblastnih skupščinah določeni trije skupščinski odbori, in sicer odbor za Proračun in finance, odbor za molbe in žalbe in odbor za oblastne uredbe in ostale predlog0. V te odbore se voli troje do pet članov in se odbori volijo po proporcu. V te odbore se smejo voliti samo člani Oblastne skupščine, dočim se lahko volijo v oblastni odbor, ki ni odbor skupščino, ampak urad, člani bodisi iz sredo oblastnih poslancev ali pa tudi izven njih.
Naslednje seje oblastne skupščine skliče Predsedstvo pismenim potom z dolo* čenim dnevnim redom. V prvi Prihodnji soji mora predložiti oblastni proračun, katerega mora izdelati tozadevni odbor skupščine. Pripomniti je še, da gori navedeni trije skupščinski odbori delajo neprestano in da traja njihov mandat za Ves čas trajanja skupščinskega zasedanja.	..
LES MISERABLES - TRPINI
Največji roman sveta. Spisal Viktor Hugo. I. del do števši nedelje, II. del z 10 krat potenciranim dejanjem in revolucijo trpinov od pondeljka naprej.
IKino Apolo.	Ne izpustite to nalvečjo delot	Kino Apolo. Iliana, Zgošpia Šiška 17.
v oblastih je tako obširen, da je veliko vprašanje, ali bo klerikalna večina kos tem velikim nalogam. Maskiranje lastne nesposobnosti s kričanjem po nekakšni avtonomiji bo tudi klerikalnim volilcem v mariborski oblasti sčasoma odprlo oči-
  Mrzel tuš za vodstvo radikalne
stranke v mariborski oblasti. Pred volitvami v oblastno skupščino je -vodstvo NRS v Mariboru pošiljala svojim — k sreči zelo redkim! — pristašem po deželi dopise, s katerimi jih je pozivalo, naj volijo listo SLS. Očividno pa so radikali izven Maribora ohranili še nekoliko vec politične značainosti nego njihovo vod« stvo. To nam dokazuje dopis, katerega je poslala organizacija NRS v C. oblastnemu odboru in ki so glasi: »Oblastni odbor NRS v roke predsednika gosp. dr-Ravnika, Maribor. Na tamkajšnjo okrožnico, s katero nas obveščate, da ste se za volitve v Oblastno skupščino v Celju in Mariboru združili z SLS in da na3 mi za to kot protiuslugo glasujemo n« deželi za SLS ali pa kako drugo stran* ko, s katero mogoče imamo dogovor, ter nam odločno prepovedujete glasovati za SDS, Vam odgovarjamo sledeče: Rajši kakor bi glasovali za SLS, nesemo naše krogljice v Donavo. Ako ste se Vi s klerikalci zvezali ter se zmešali med pleve, mi se no bomo. S težkim naporom smo pri zadnjih občinskih volitvah pomedli klerikalce raz občinski stolec in sedal oživljati politične mrliče k življenju, nam je nemogoče. Mi ne gremo volit, ker po Vaši krivdi nimamo skrinjice, ter Vam kličemo »Živio Korošec!« Svetuje-mo Vam, podajte še roko Žabotu in Bed« janiču, potem pa bode družba izpopol« njena-« — Objavljamo to brez nadalj-nega komentarja.
— Sv- Anton v Slov. gor. Tudi mi hočemo nekoliko odgovoriti na čjanek_ »Sl. Gospodarja«, ki se jezi radi izjalovljenega shoda oziroma zaupnega sestanka; SLS v občini Sv. Anton. Saj ie res cud* no, da se more to zgoditi vsemogočni SLS, ki jo imela ,v tukajšnji župniji pet sestankov .šesti v občini Sv. Anton pa se je Ponesrečil. Mi pristaši SDS pa tudi obžalujemo naše ljudstvo, ki je na sestankih SLS v drugih občinah požiralo besede klerikalnih govornikov ter . se dalo zopet nasititi od obljub, katere jim' trobijo .v ušesa že cela leta sem. Vkljub temu, da so klerikalci za zadnje volitve v naši župniji, ki sestoii iz sedem občin, napravili v vsaki posamezni občini posebne sestanke, in vkljub velikemu pritisku so dobili na našem volišču letos vseeno za 67 glasov manj nego leta (925. To znači. da prihaja del ljudstva, počasi sicer, pa vendar do zdrave pameti in do spoznanja, da klerikalci veliko obljub* ljajo pa malo dajejo- Toliko v odgovor na članek »Slov. Gospodarja«. Pozdravljeni vsi čitatelii »Domovine«!
Sv. Anton v Slov. gor. Tu imamo mladeniča, ki se menda sramuje jezika svx> je slovensko matere. Pozivamo ga^ na3 to opusti in naj se poslužuje, kakor je to za njegov stan potrebno, jezika, ki ga 3a učila njegova lastna mati.
Račje Pri Mariboru. Pri nas smo usta* novili novo Prosvetno društvo »Orač«, ki obeta, da bo za naše občine velikega kulturnega pomena. Že v nedeljo, dne 27. t. m- popoldne inm društvo v prostorih g. Petroviča svojo prvo prireditev m godbenimi in pevskimi točkami ter s šaloigro v treh dejanjih.
— Uporaba pravega juhinega ekstrakta »Juhan« Vam omogoči z najmanjšimi stroški izvrstno iuho, kakoršne i z samega mesa današnje kakovosti ‘ n« morete doseči. Alimente d, z o. z. Liuib--	-	-	-	264
Sir*« 2.
V MariTmiu, <fne 20. f^Snrar*a *W7.
Mariborske vesti
Maribor. 19. februarja. ZBOROVANJE ZVEZE TRGOVSKIH GREMIJEV ZA SLOVENIJO.
V sredo popoldne se je vršila prvič v Mariboru vi prostorih Trgovskega gre* miia seja odbora Zveze trgovskih gre-mijev za Slovenijo, katere se je udeležilo 25 zastopnikov skoro vseh gremijev.
Med drugim se je sklenilo sledeče:
1.) gremiii imajo na svojih občnih zborih staviti predloge, da se vi bodoče v trgovine z mešanim blagom odnosno špecerijske, manufakturne železničarske stroke ne sme več sprejemati (vajencev ženskega spola, radi rastoče nadprodukcije Prodajalk:
2. predlagati je ysem gremijalnim občnim zborom popolno odpravo novo* letnih daril in daril vi obče, ki se pobirajo na en ali drug način potom raznih društev itd. Ta sklep je v Ljubljani od novega leta že v veljavi;
3. da uvedejo gremiji v Sloveniji eno* tnost v odpiranju h), •zapiranju trgovin ob delavnikih in praznikih .v okvirju Predpisov zakona o zaščiti delavcev.
Soglasno je bil sprejet tudi predlog, zahtevati od novega ministra trgovine in industrije, da skliče^ takoj plenarno sejo novoizvoljene Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, katero je prejšnji minister g. Krajač na protizakonit način razpustil, še Predno se je kon* štituirala.
m OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGA-NIZA CI TE SDS ZA I. IN IV. OKRAJ V MARIBORU se vrš! v sredo dne 23- lebr. 1927 ob 20. uri v gostilni »Vetrinjski dvor. Člani in prijatelji naše organizacije se vabijo k obilni udeležbi. — O. Meglič, t č. predsednik.
m Mestni občinski svet mariborski je v svoji seji dne 10- februarja 1927 v s vrbo gradnje stanovanjskih hiš sklenil z 22 glasovi v navzočnosti 30 občinskih svetovalcev, pri čemur nihče ni glasoval proti: »1. Pobira se 5% doklada, ki se steka .v gradbeni sklad. 2. Stranke, ki plačujejo čiste najemnine manj kakor mesečno 100 Din, lahko prosijo za oprostitev od te doklade, o prošnjah sklepa mestni svet.« V smislu § 78 obč- reda za mesto Maribor se sklicuje na dan 3. marca 1927 od 8. do 11- ure v mestni posvetovalnici skunščina volilcev, da glasujejo. ali se naj gornji sklep Predloži v o-dobrenje Velikemu županu mariborske oblasti. Glasovanje se vrši z »da« ali »ne«, pri čemur se neudeležence skupščine smatra zadovoljnim s sklepom občinskega sveta. Večina glasov vseh u-pravjčenih volilcev je odločilna.
m Direktni vozovi za Ljubljano. Na intervencijo Trgovskega gremiia v Ma-
gGtz
Maškerada
»Rapida
26. II. 1927
Prepad
Da bi dovršil sliko neke pokrajine, je slikar Fižre kljub solncu odnesel svoj materijal na vrh skalovite ravni.
Pod njo je bil globok prepad in slikar je računal, da bo tu našel sivo steno, ki se navpično spušča na kamenito polje, krog katerega teče potok; računal je, da bo našel isto nebo, ki razsvetljuje razpoko na robu tesnj. Toda, ko je postavil skico, ki jo je zjutraj izdelal, na podstavek in ko jo je hotel primerjati z divjo okolico, niso njegove oči videle ničesar dr""ega kot neko bitje, ki je stalo na robu Prepada.
Bilo je neko dekle, ki je stalo na na: sprotnem robu prepada jn nagibalo svoj obraz nadenj. Žar njenih črnili oči jo ob-sul s črno svetlobo topo tragičnost njenih lic. Solnčni žarki so v zlatih snopih padali na njena ramena in obdajali s svetniškim sijajem njene kratke črne Jase.
Od slikarja je bila oddaljena samo nekoliko metrov — ravno za širino brez-dma* Zdelo se je, da ne vidi slikarja, tako To je prevzela neka grozna misel, ki jo je priklenila v sivo skalovje.
Toda Fižre je videl samo njo in docela pozabil na svojo skico. Nebo, stene, 'malo grmičevja, ki je rastlo na raztrganem skalovju, voda,- Posuta s srebrnimi penami, ki je brzelo nreko skal jn tema v prepad, to ga je zamoglo vzbuditi Prej kakor pa se je vzbudilo v njem zanimanje za tragično bitje, polno obupa-
Samo to bitje je trenutno zadrževalo njegove poglede. Nenadoma se je navdušil, zagrabil za čopič in pričel mrzlično slikati nepremično Prikazen. Predno ee je nezavestni model prebudil z bolnih sanj, ki so bil vzrok izrazu vznemirje-
41 »a ni&nib licih le hotel- da na&rit).
riboni je uvedla Direkcija državnih železnic pri vlaku, ki vozi zjutraj iz Maribora v Zagreb in se vrača zvečer, po 4 direktne vozove tudi iz Maribora v Ljubljano in obratno. Zato se potniki, ki potujejo s tem vlakom v Ljubljano in od tamkaj v Maribor, opozarjajo, da vstopajo V! zadnje 4 vozove, ki se v Zidanem mostu odklopijo od zagrebškega vlaka in priklopijo vlaku, ki vozi v Ljubljano alj obratno, da jim ni treba prestopati.
in Nadalini spored »Ljudske univerze« V soboto 19. febr. »Zgodovina Zagreba« z mnogimi skiopt- slikami, predava prof. dr. Horvat Jz Zagreba. V pondeljek 21. II. »Ideje Strossmayerja«, predava vseuč. prof. dr- Š i š i č iz Zagreba. V petek 25. febr. II. proslava Beethovena, koncert s predavanjem Graške Uranije. Predprodaja vstopnic Pri g- ZJ. Brišnik in g. Hoferju. Začetek vseh prireditev ob 8. uri zvečer.
m Mariborska podružnica SPD javlja, da se bo vršil njen izredni občni zbor dne 25- februarja t. 1. ob 19. uri oziroma, če bi bil zbor tedaj nesklepčen, ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma in ne kot je bilo pomotoma javljeno dne 24. febr. t. 1. Dnevni red je sprememba pravil. Ker gre za reorganizacijo SPD, se poziva vse člane, da se tega zbora v čim večjem številu udeleže- — Odbor.
m Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je preložila svoj prihodnji uradni dan v Mariboru od srede na torek dop., na kar se imteresentje opozarjajo-
m Obrtniška »Samopomoč« za mariborsko oblast opozarja vse ^zadružne načelnike ter obrtnike, da se čim PreJe in v vebkem številu vpišejo v _ svojo lastno in prostovoljno socijalno in humano institucijo, ki bo ^dajala ^ svojim članom prvo, in v najhujšem slučaju potrebno podporo. Kakšna in kako velika bo podpora, je odvisno od števila elanov, zato obrtniki ne odlašajte z vpiso* vanjem, posebno ko se za starejše člane preko 45 let zaključi rok vpisovanja dne 28. t. m. ter se začne s podpornino. Obrtniki, naš položaj je težek, zato se zavedajte socijalnega pomena, ki ga hočemo doseči s »Samopomočjo«, varujte svoje otroke in svojo družino, ki bi jo zapustili brez,kredstev in Podpore v naj večji bedi in žalosti. Soproge obrtništva .vpišite se same, Prigovarjajte Vašim možem za vstop — oskrbite si za malo denarja Poselimo podporo. Kdor hitro pomaga, dvakrap pomaga. Tovarišu v pomoč, Pristopajte k »Samopomoči«. — Splošna zveza obrt. zadrug v Mariboru.
m Maškerada »Jadrana«. Danes dne 19. febr. vsi na maškerado, katero pri* redi pevsko društvo »Jadran« v dvorani »Vetrinjski dvor« (Kosič) ob 20. uri-Med drugimi pesmi se poje tudi Pesem »Noč«. Glavno vlogo igrata Pat in Pata-chon in pojeta kuplete s sPremlpevanjem klavirja. Občinstvo se opozarja da bo dvorana dobro zakurjena, zato se pa glavna vrata zapro, da bo vhod skozi gostilno- Točila se bode pristna dalmatin-
Dr.OETRER-
BACKINOM
sko kapljica. Smešnih prizorov ne bode Primanjkovalo. Vstopnina prosta. — Maske dobrodošle. — Odbor.
m Burje smeha in zabave nudil bo vsakemu od sobote 19. t. m. do torka kino »Union« s šaljivim filmom
»Fantomi ženskega kopališča« 299 m Pevsko društvo »Jadran« priredi 19- februarja običajno maškerado v dvorani »Vetrinjski dvor«. Med petiem se bo pelo tudi pesem »Nos«. Glavno vlogo igrata Pat in Patachon s petjem in spreml.ievanjem klavirja. Toči se pristna dalmatinska kapljica. Maske dobrodošle. Vstopnina prosta. — Odbor.
Halo! KAVARNA EVROPA. Halo! Izreden kabaretni program od 16. t. m. bo trajal samo Prihodnji teden. Nocoj se vrši velika gala predstava prvovrstnih plesalcev in plesalk. Nastooila bosta tudi komika*bokserja brata Toody. — Jutri popoldan od 4. do 7- ure zvečer se bo predvajal celoten večerni program.
305
m Pevsko društvo »Luna«. Letošnji redni občni zbor se bo vršil v1 nedeljo 27- feb- v gostilni go&n. Dolničarja (Prej Cernovšek) na Aleksandrovi "esti. Spo-'trl rfeičajen. Pričet -K ob 10. uri. — Odbor	_	-3
m Aiestua Oriuria Studenci pri Mariboru priredi v soboto dne 19. februarja 1927 ob 18. uri v gostilni nad Dravo veselico s plesom. Vstopnina 5 Din. 2 m Restavracija »Vetrinjski dvor«* V soboto dne 19. in nedeljo dne 20. febr. t. 1. koncert s plesom. Za dobro kapliieo meskrblienn.	281
GOTZ
Maškerada
..Raoida
26. II. 1927
Dr. Liudevlt Pivko:
Kako rastemo
VIII. Srez Maribor, desni breg.
Udeležba ie bila pri letošnjih volitvah za 1067 glasov slabša nego 1925, ko je bilo oddanih 7666 glasov napram letošnjim 6599*
SLS je nazadovala od 3636 (47.4%) samo za 158 glasov na 3478 (52.7%). — Očitno je. da so jo tudi tukaj deloma podprli Nemci in ostanki rad:’">'ov, ki so imali zadnjič v srezu 436 (N.) in 128 (R) glasov.
SKS in Padlčevci so doživeli popoln poraz. Od 1684 glasov ali 21.8% izza leta 1925 so padli za 1267 glasov, ker so dosegli letos samo šo 4l7 glasov, kar znači, da so izvabili dobre tri četrtine glasov. SKS z n>ad'('e,vr( Predstavi;?! danes v srezu samo šo 6-3% vseh glasov.
Odlično so se držah soci ja listi, ki so 'lanram predlans^m 831 vlasovom (10.9%) dosegli 1671 (25.3%), kar znači nanredek za 840 glasov. Soc:iaU«-H so se v srezu podvojili. Vsak četrti volilec Je dal njim glas.
Naša stranka je narasla od 599 glasov (8.0%) na 882 glasov ali 13.4%, to je, napredovala je za 28*3 glasove in je dosegla mandat. Nazadovanje vidimo izmed 28 volišč samo na 4 pohorskih voliščih: Lehen 1 (12:11). Ru še 52 (155:103) Spodoie Hoče 8 (22:14). Sv. Lovrenc 3 (30:27)). Na ostalih 24 voliščih je SDS napredovala. Napredek izkazujejo: Činžat 9 (12:21), Črešnjevec 9 (18:27), Dogoše 9 (6:15). Fram 16 (11:27), Laporje 4 (9:13), Limbuš 16 (31:45), Makole 1 (4:5), Pečke 1 (1:2), Pobrežje 50 (20:70), Podova 15 (3:18), Poljčane 4 (44:48), Račje 41 (9:50). Slivnica 34 (8:42), Slovenska Bistrica 23 (92:115), Spod. Ložnica 3 (2:5), Spod. Polskava 8 (24:32), Sv. Marjeta 26 (12:38), Studenci 41 (24:65), Studenice 16 (15:31), Šmartno 3 (1:4), Tezno -4 (20:44), Tinje 2 (l :3), Zgor. Polskava t (6:7).
Slovenjebistriška volišča so dala za listo SDS 66 glasov več nego zadnjič, kar je za ta okraj tudi precej. Organizacije SDS v Pobrežju, Račjem. Slivnici, na Tcznu in v Studencih so lahko ponosne na rezultat svoje marljivosti.
IX. Srez Šmarje.
Celotna udeležba volilcev (5389) je bila za 1438 glasov manjša nogo 1925 (6827). Ves primanjkljaj gre na rova? SKS in SLS.	'
SLS je nazadovala od 4138 glasov (60.6%), ki Jih ie dobila leta 1925, za 482 glasov- Letos ima 3656 glasov alj 67.7%.
Radičovci (SKS) so imeli zadnjič 1776 glasov (26%), toroj nad četrtino vseh volilcev v 'srezu. Letos so rešili še 784 glasov in so nazadovali za 992 glasov. V srezu predstavljajo le še 14.5%.
Socijalistj imajo v srezu vsega 63 glasov napram 72 k leta 1925.
izraz njenih obrazov v senci, _ krčevito stisnjene ustne, obup velikih črnih oči, uprtih v mračen prepad, katerega praznina ie zijala kakor odprta rana.
Model je vztrajal v pozi, ne da bi slutil, da jo jzval . toliko pozornosti. Krasno! ... In vendar je privlačnost Pre Pada vedno bolj vabila obupno lice in truplo, ki se je polagoma nagibalo nad prepad, dočirn sta se roki stegoval; nad brezdno, kakor, da bi s hoteli odzvati nekemu pozivu-
Nenadoma, je Fižre, doslej bolj prevzet z željo, da točno naslika izraz njenega lica, kakor pa da analizira obup z iskanjem njegoyih vzrokov, opazil, da se telo vedno L>oI.i nagiblje.
Poskočil je.
— Padlo bo! — je kriknil. Skočiti hoče
v prepad.
— Gotovo razumete? To .ie bil obuP ljubezni. Prisostvoval sem tragičnemu razvoju eni, izmed onih idil, ki se koncu jejo z jokom in smrtjo. Neumnost! Toda uverjam .vas, da mi ni bilo do smeha pred ubogim dekletom, ki se je pripravljalo, da skoči v brezdno zato, ker se je njen ljubček zaklel, da jo bo večno ljubil, pa jo je zapustil po 30 dneh- Recimo, da ie ni razumel in da je bil neumen, vendar je dekle smatralo svoj ljubezenski doživljaj popolnoma resnega. Z ozirom na to, da sem jo v, lastnimi očmi videl, kako se je nagibala nad smrt, lahko to trdim.
Ni lahko Prisostvovati takemu prizoru, kadar se ne more pomagati. Nism mogel niti misliti, da bi Preskočil razpoko. Bil sem obsojen mirno opazovati njen samomor. Dokler bom živel, se bom spominjal na ta trenote-k . . . Razumelbbo-ste, da sto bila groza jn sočutje bičana tudi z očitanjem vesti - . . Da, z očita-
uiom .VjijcU, -ČUumi« aom -	JoIcIa
opazoval le s slikarskimi očmi? čemu sem se mudil s packanjem Po pla nu, mesto da sem pohitel m poklical Pomoč ? Mar ni to kretensko pustiti umreti dekle' takih let — ni ii bilo niti dvajset
let   samo radi tega, ker se nekemu
dopade, da jo slika? . . . Poglejte, to je njena glava.
In Fižre ie obrnil olatno, ki je bilo na nekem stolu, in pokazal sliko poslušalcem-
Bilo ie v salonu nekega hotela, med mnogimi neznanimi ljudmi, s katerimi se- je slikar spoznal, akoravno je šole zjutraj prišel. Toda upravnik hotela je bil premalo pazljiv in izdal njegovo ime, nakar se je zbralo krog njega polno obo-žev.ateljov,
K sliki, ki Jo Je kazal radovednim g1<ir dulcem, so se prisotni nagibad drug za drugim in se čudili.
To lice. Prepojeno z zmedo! . . • Dekle
Kakor da bi bi'a živa! . . Te oči! na^ robu prepada, njen padec se docela občuti, ravno zdaj bo zdrsnila! • • • An, mojster, 'krasno je to delo! . . . Ne sme vam biti žal, da ste jo slikali . • • tudi če bi bila vaša povest resnična.
— Ce je resnična? jo zakričal Fižre jezno! — Dvomite! Vprašajte gospoda!
Z roko jo udaril po rami mladeniča, ki je zadnji pristopil k sliki. Vravnal se j'e docela bled in prestrašeno zrl y slikarja.
— Kje ste to slikali? — 3e vprašal s prestrašenim glasom.
— Ste li poznali ta kraj? Gotovo da, saj sle sedaj prišli od tem, — je odgovoril slikar mučno ironično. Jaz mislim, da ste poznali tudi dekle? Raj ne, gospod Gaston Dali? Prišel sem ravno zato, da vam jo pokažem*
Ne da bi se čutil užaljenega radi ostro-
-era Vuia	7j3*a;&	»Iosia, \Ta
iicih pa je bilo opaziti trenutno zmedenost.
Nisem vedel, — je zašepetal. —,Nisem mislil, da jo bo tako zabolelo. ?;cer . . .
Nehote je pogledal v sbko in izglodalo je, kakor da se ne more ločiti od nje.
—Ali je storila samomor? — je vpraševal s tresočim glasom.
— Mar dvomite, vj?t j0 zakričal slikar.
  Ne dvomim — je jecljal nezvesti.
Toda pričakoval som . . . hotel sem se tolažiti s tem, da ste jo vi rešili - - • Ta slika ni nedogotovljeno delo, iz katerega h; se lahko videlo, da je to va|a resnična povest. Njeno lice je tako točno izraženo, da me jc zmedlo. Zato smatram, da ste ga obdelovali in pilili ure • . .model jo moral vstrajati cele ure . . . Kako to, da je niste rešili? . , „
— Kako bi jo n03 zadržal? — jc suho vprašal Fižre. Mar sem ptič, da bi Preletel prepad?
  To se pravi-., mrtva je? — je
vzdihnil krivec in grozno prebledel.
— Mar vas radi tega tako grize ♦st?   Ne s»rno, da me grize .vest, marveč me močno boli ...
In Gaston Dali je s trepet a J očmi gia. som priznal:	„, „ ,
— Rad sem jo imel • - • • Zbezal sem. Toda ne morem ...	.
— Če je tako, pojdite tja. —. je veselo veza] ... Mislil sem, da io bom pozabil-vi strahu Pred ljubeznijo ... da se nebi zaklical slikar- Lica so mu zagorela. Še
je čas.^ ^ rešili? je kriknil ljubimec in zgrabil slikarjevo roko.
On pa se je zakrohotal.
 Da, rešil sem jo!..* Ojunačil setn
«e, in ji obljubil, da vas pripeljem ... Mar sem mogel pustiti, cin se ubije
V Mariboru, cfne 20. februarja T927.
Stran 3.
WM
smn
/eort
Sankaška tekmovanja na Pohorju
LEiPZIGER MESSE
Najusodnejši euopskl kupni trg Pomladanski sejem: 6. 12. marca
TI.000 rastavlialcev iz 21 držav, 150.000 kupcev iz 44 držav, 1600 vrst blaga naj-različnejš h branž. Od igle pa do najtežjega stroja. Natančnejša pojasnila se dobe pri zastopniku W, Strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19. — T;2na posredovalnica velesejma v Leipzigu za Balkan — Beograd, Cubrina ulica 8.
SDS je v šmarskem srezu častno od rezala. Napredovali smo ou predlanskih 557 na 837 glasov, torej za 280- _ Naša moč v srezu se je izražala leta 1925 z 8-, odst:, letos pa z 15.5% in to je zadostovalo,’ da smo dosegli 1 mandat ,v oblastno skupščino.
Izmed 27 volišč vidimo neznatno nazadovanje glasov SDS na sledečih 9 voliščih: Buče 1 (4:3), Dobje 4 (5:1). vo-strivnica 4 (6:2), Loka 10 (22:12), Pilštanj 8 (11:3), Prevorje 4 (5:1), Sv. Križ 11 (36:25), Stoprnce 1 (3:2). Na vseh teh 9 voliščih skupaj smo izgubili 43 glasov, zato smo pa narasli na 18 voliščih za dobrih 300 glasov: Koprivnica 13 <3:16). Kozle 4 (23:27). Križe 2 (1:3), Mestinje 1 (34:35), Podčetrtek U (37:48), Podsreda 7 (16:23). Ponikva 4 (33:37), Rogaška Slatina 12 (54:66), Rogatec 61 (36:97), Sedlarjevo 1 (2:3), Slivnica 5 (33:38). Ema 12 (23:35), Sv. Elo r jan 32 (40:72). Sv- Peter 47 (46:93), Sv. Šte fan 7 (4:11), St. Vid pri Planini 3 (2:5). Št. Vid pri Grobelnem 7 (7:14). Šmarje I. in II. 34 (42:76), Ž c t al e 63 (26:89).
Iz tega pregleda je jasno, da se je odlikoval predvsem Rogatec z bližnjimi volišči Sv. Florijan, Žetale m Rog. Slatina dalje Sv. Peter pod Sv. Gorami, trg Šmarje in še nekatera druga volišča.
X. Srez Celje, mesto in okolica.
V mestu jo bilo oddanih 1235 glasov, v srezu 7699, skupaj 8934 napram 9610 iz leta 1925- Udeležba je bila letos za 676 glasov manjša.
SLS je dobila v srezu 5170 glasov, h katerim Je treba prišteti še 270 v mestu oddanih glasov SLS za skupno listo klerikalcev, Nemcev in radikalov, glasov te liste se ceni po sledečem ključu: SLS 270, Nemci 330, radikali 66). Supno štovilo v mestu in okolici oddanih glasov SLS ie torej 5440 glasov, ali 61.1% proti 5621 glasom (58,5%) iz leta 1925. SI.S ie dobila po tej cenitvi letos 181 glas mani nego zadnjič.
Radič, Pucelj itd- so dobil j 1925 989 glasov (10.4%), letos Pa SKS 928 (11.4%) k*” znači, da se SKS miti v celjskem srezu ne more ponašati z nikakim Prirastkom. temveč je dobila mandat le vsi e d združitve svojih razbitih strančic. V resnici itn® 71 Klas manj ko 1925 in ie torej v celoU ohranila svoje pozicije. —*■ Disidentska lista SKS je dobila 78 glasov.
Socljalistl so nazadovali od 702 glasov na 534-
. SDS je imela 1925 1223 glasov (12-7%). Leto« ie združila na S-voJi list} v mestu Celiu 478, v okolici 795, skunaj 1.273 ah <4.2/5. Napredek je v tem srezu neznaten, ako upoštevamo sodelovanje NSS.
Napredek zaznamujejo SDS sledeča volišča:	Celje 86 (392:478, pomoč
NSS'X Breg 38 (70:108). Gotnilsko 44 (3:47). Polzela n (20:31). št. Jurij o. T. l (7-8), Sv. Pavel p. p. 41 (29:70). Sv. Peter 15 (25:40), Vel. Pircšica 2 (4:6). Vransko 14 (52:66).
Znatno n a z a do v a n j e izkazujejo volišča; Braslovče 10 (74:64). Gnberje 10 (98:88), Dobrna U (15:4), Dramljo is (60:45), Griže 53 (85:32). Kalobje 6 (7:1). Nova cerkev 4 (8:4), Pctrov£e 9 (20:11). Sv. Juri.i ob i- ž- I. II. 53 (102:^91 Škofja vas 24 (M; 17), Voinik 13 (38:25). Na ostalih voliščih smo olira-
Ruše, 19- februarja. Po zadnjih poročilih s Pohorja sta mraz in sneg, ki ie zapadel tokom včerajšnjega predpoklneva v znatni meri izboljšala saninec, ki je zadnje dni znatno trpel radii južnega vremena in tran-sportiranja drv- V kolikor pa proga kljub tej vremenski izpremembi nebi zadovoljila pričakovani udeležencev se bo z malenkostnim trudom pop ..vilo še tekom današnjega dne.
VELIKA MANIFESTACIJA NAŠIH ŠPORTNIKOV.
Z ozirom na številne prijave s strani mariborskih športnikov, ki so pripravljeni tekmovati za sankaško prvenstvo Pohorja v letu 1927, ki ga je razpisal zimsko športni odsek ISSK Maribora in ki ga organizira skupno s podravsko podružnico SPD^ bo tekma imela docela mednarodni značaj. Vse predpriprave so bile končane že snoči *.n upati je, da bo potek prireditve najvzornejši, kar mirno lahko zaupamo vodstvu zimsko šport nega odseka, načelniku g. Goluboviču in g. Šepcu, ki sta storila vse, da prireditev čim dostojnejše uspe.
Razen številnih udeležencev bo tekmovanjem na startu in na cilju prisostvovalo številno občinstvo, ki bo spremljalo Pijonirje zimskega športa v zasneženo mikavo Pohorje in jih navduševalo.
Ideja ISSK Maribora je naletela na hvaležen odziv, ki se bo jutri razv.il v spontano manifestacijo naš‘h požrtvovalnih sportašev. Nedeljske tekme naj dokažejo, da nimajo na zimski šport monopol mogoče samo Švicarji in da se ga hahko goji le v Davosu, na Semeringu, v Jatrah in Chamonilu, temveč da ga bo* mo gojili tudi Pri nas doma,^ kar nam -1 -v-dednem času 'ahko častno nastopali in se uspešno merili z ostalimi narodi.
ZA NAŠE POHORJE.
Tesna vez med SPD in športnimi društvi v naši ob'asti bi s primerno podporo
času dvignila zaostali zimski šport in interes inozemstva -za izredno ugodne terene na Pohorju. Z močnim razvojem smučarstva in z zadostno reklamo v tu-i.n inozemstvu, bi se pospešil tujski promet in večali dohodk iz dneva v dan. V tujskem prometu Pa je treba računati s komodnostjo večine obiskovalcev letovišč in zimsko športnih torišč, za kar pa je v naših najlepših in najpriljubljenejših letoviščih premalo poskrbljeno. V to svrho bi bile Predvsem potrebne zadostne komunikacije. — Pohorje bi potrebovalo udobno avtomobilsko cesto, ki bi v zimi služila tudi za sankaško progo in za udobnejši dostop smučarjev, ki se docela izčrpajo prodno dosežejo za smučanje prikladne ravni.
Z novo kočo, ki io bo letos gradilo SPD pri ribniških jezerih bo storjen velik korak naprej, ki bo v znatni meri pospešil ne le turistiko temveč v prvi vrsti zimski sPort. Dvigniti zanimanje za krasno Pohorje in ga pripraviti za prikladnega obiskovalcem v vseh letnih časih, je za našo oblast velikega gospodarskega pomena. Tu bi se naj pričelo z delom in malenkostne žrtve bi se bogato nagradile-
Vse, ki jim ie pri srcu razvoj turistj-ke in športa, vabimo, da manifestirajo za ideje športno planinskih društev in oodprejo inicijativo ISSK Maribora, ki bi naj bila v korist nam vsem.
Posetite prvo sankaško prireditev na PohorJu!
javnosti in oblasti lahko v doglednem vezna.
: ISSK Maribor — vsem članom nogometnega ods"ka (I. moštvo in rezerva). Pozivajo se vsi nogometaši na važen sestanek, ki se vrši dne 22. t. m. ob 18. uri v restavraciji Narodnega doma v svrho razgovora o zelo nujni in važni zadevi. Udeležba obvezna. — 7n uprav, odbor T^SKM. tajnik: Verstovšek.
: ISSK Maribor — fviwna odsek (I. družina in rezerva). Pozivajo se hazena-šice prve družbe m	Ha	s- "de
'eže sestanka dne 22- tm. ki se vrši ob 18. uri v Na-o-btem d/'"'” TT ’'Wba ob-
lil 1 c a.
nili prejšnje število glasov z neznatnimi izprememibami.
Veliko število volišč, na katerih »e SDS v celjskem srezu ni premaknila naprej ali na katerih je colo nazadovala, dokaznic. da v srezu med našimi pristaši ni bilo dovolj zanimanja za obustne volitve. Ab‘ ni greh, da je ob tolikih pasivnih voliščih moral Propasti mandat SDS tudi v srezu Celje-okolica?
(Dalje sledi.)
G&TZ
Maš* erada
„Rap!da
26. 11.1927
VELIK KARNEVALSKI VEČER DNE 1. MARCA PRI GOETZU. REVIJA LEPIH MASK. LEPOTNA KONKURENCA-NAGRADE NAJBOLJŠIH PLESALCEV. ORIGINALEN SPORED.
Al EDEN A URA-DRAGOCENE DEKORACIJE. NAJVEČJA PRIREDITEV v Mariboru. NFnr>0T ZANIMIVOSTI.
V ZNAMENJU CIKLAM. PRIREJA ISSK MARIBOR
. -v ;VV/:ivvT: . -m'; ■'
Narodno gl©daJ$|2«
REPERTOAR.
Sobota, 19. februarja ob 20. uri »Bajka o volku«. Zadnjikrat. KuPoni.
Nedelja, 20. februarja ob 15. url »Revček Andrejček«. Ljudska predstava* Kuponi. _— Ob 20. uri »Cigan baron«. Kuponi.
Ppndeljek, 21. februarja- Zaprto.
Torek, 22- februarja ob 20. uri »Orlov«. Gostovanje ge Mitrovičeve.
Gostovanie ge Mitrovičeve v »Orlo-vu«. v torek, 22. t. m. gostuje zopet ga Mitrovičeva, zato se vrši že najavljena predstava »Tovariši« (C) kasneje.
Gostovanje gosp. Kaukleria v »R°v* eku Andrejčku«. Talentirani član mest. gledališča v Ptuju g. Kaukler nastoPi v nedeljo, 20. II. na mariborskem odru kot gost v naslovni vlogi vi ljudski igri »Revček Andrejček««
Km®
(preš© Sioskop*
Predvaja od sobote naprej krasno veseloigro, polno zdravega humoria
»Fantomi ženskega kopališča«
ki opisuje žalostne pustolovščine veselega zaročenca v dolgih 8 deinnbh Tom Jones je bil strasten kvartopirec in še noč pred poroko je prekvartal. Imel Pa je smolo, cla je prše! navskriž s policijo. S prijateljem Goodbyem zbežita v neko žensko kopališče, kjer sta vse prevrnila in se končno zatekla v Good-byevo stanovanje, Goodby je oblekel Tomo v duhovniško ob’pVn in ra takega predstavil svoji ženi. V tem pa je Tomova zaročenka zvedela, da njenega zaročenca zasleduje Policija radi hara-dira-nja in tatvine obleke v ženskem kopa-uščh. Izbrala si je novega zaročenca in Tomo-duhovnik ju naj bi poročil. Tom na je sredi cerkve po^-nVi izvoljenko in z n.io pobegnil. Poiskal ie pravega duhovnika, ki ju je poročil...
V. Nemirovič-Dantšenko:
Ženska in ljubezen
Misli in aforizmi.
Knjiga ljubezni obstoja iz štirih poglavij.
Prvo poglavje: Glazba brez besed. Drugo poglavje: Besede in glazba. Tretje poglavje: Besede brez glazbe. Četrto poglavje (najdaljše in najbolj dolgočasno): Niti besede niti glazba.
Knjigo bi bilo treba po drugem poglavju odložiti...
Zenska se najraje ne ozre. Ena žena je poskusila in okamenela-
Z večjim veseljem učimo angeljev greha, kakor hudiča morale. Prvič je to Prijetnejše za učitelja in drugič je an-gelj zadovoljen.
Nekoč sem vPrašal neko damo: »Kako se imenujete?«
»Kakor želite!«
»Koliko ste stari?«
»Kolikor hočete!«
»Čujte: ali se delate norca iz mene ali. •.«
»Ne razumem •.. «
»Ne ljubi vsakdo žene. kakoešna je, temveč kakoršna se mu zdi in želim, da najdete v meni to, česar iščete.«
Zenska ima s vol lastni slovarček: »Nikdar« pomeni »takoj« in »jutri« znači »nikdar«.
Poljub je ček, ki se često pokaže pri honoriranju za nekritega. Proti temu so lahko upre, toda honorarja se vendar ne dobi.
Ločitev je protistrup zakona. Vendar oa se moTa sredstvo pravočasno uporabiti, sicer ne učinkuie.
Ljubezen onemi najbolj klepetavo ženo.
Pametna žena igra često vlogo neumnih in to je njeno najmočnejše orožje.
Naiostrevši seniki žene, ki Ima prijatelja. so navadno one ženske, ki nimajo več nobenega Prijatelja.
Pametni možje so često neverjetno neumni v ljubezni — odtod srčea neumnih v liubeztni...
Čistost dekane in Poštenost bankirja nride na dan le nri Ukv"’"--"
Nobenenr» mrtveca ni. ki bj bil dražji od uges>e ljubezni.. - Po'go io objokujemo dasiravno vemo. da mrtvi ne oži-ve več.
TUTTimn-rcc o □nonnoonnant-a
1. marc	Narodni	dom
veliki pustni korzo
O epševainega društva za Magdalensko r dmestje Lepotna konkurenca mask 3 kr, sna darila — Vstopnina 10 Din ccpocnmonuijc a ocioarojcnaciaa
»GRAJSKI KINO"
predvaia od četrtka 17. do vključno nedelje 20. februarja največjo Gothejevo delo
»FAUST«
v sedmih ogTomnih deianiih. — Ta film je nemška narodna pripovedka.
Predstave ob delavnikih: Ob 4.30. 6.3P in 8-30 uri. V nedelio: Ob 10-30. nrednol-dne, 2.30, 4., 6.3o. in 8.30 uri zvečer.
KINO uA^OLC"
nredvaia od četrtka 17. do srede dne 23- februarja
LES MISEPMPES. (Trpini).
T. del: od četrtka 17. do nedelje 20. febr-II- del: od pondel.ika 21, do srede 23-Po na j večjem romanu sveta istega imena od Viktor Hugo-a. — Vsakdo mora videti to velikansko delo ki ic brez primere in bo zapustilo v vsakem <y1<v1 Vu neizbrisljiv Pt!s. Koin^-Ono' v-'Vii. vo! — Vki;M'o naj\ečji*fc stroškom navadne cerner
Al. Tolstoj:
Za’ec
V mrzlem viharju pada sneg in se kopiči. Na samem stoji bor in stoče:
»Oj. moje stare kosti — in iz njih se norčuje neusmiljena noč . . . «
Pod borom sedi zajec s koničastimi ušesi.
»Kaj posedaš tu«, vzdihuje bor, »volk te bo požrl, beži raie!«
»Kam naj bežim?! Naokoli je vse belo, vsi grmi so odeti s snegom in nikjer ni nič za jesti!«
»Moraš pač malo z nogami popraskati po snegu!«
»Škoda -za delo . • .« je dejal zajec in povesil ušesa.
»Oh, moi stare oči!!« je stokal bor, «tu prihaja nekdo . . . Zdi se mi, da ie .volk. — ja, res, volk je!«
Zajec se je prekobical z ene strani na drugo.
»Skrij me, očka!«
»Oh . • . kar skrii se v mojo duplino!«
Zajec je skočil v drevesno duplino in volk je tuleč obstal Pred borom.
»Reči stari, kje je do<gouhec?«
»Kako naj to vem, ti ropar, mar sem zato na svetu, da čuvam zaice? Le glei, kaj nečenja veter z mano! Oh!!!«
Volk je mahal s sivim repom, se vlegel na- borovo korenino in položil glavo_ na šape .... Veter žvižga med vejami in postaia vedno močnejši.
»Tema ne vzdržim več dolgo •..« Jc stokal bor.
Močneje je padal sneg vihar ie divjal, oriiel snežno koPico in zasul bor.
Bor se ie upognil in se nre'omll
Sm-dno ranien volk je skočil kvišku in obležal mrtev
r
BEArT-
* AK
% '
■■	TW"'
, Oba je vihar pokril s snegom.
Zajec pa je skočil iz dupline, bežal, kakor daleč je segel njegov pogled-»Sedaj sem sirota, le enega sorodnika sem imel, starega očeta bora — in tega je vihar pokril s snegom . . •« in v sneg so Padale debele solze neumnega zajca.
Modrijan
V zeleni trati se sprehajajo kokoši, na robu voza pa stoji pametni petelin in misli: bo li deževalo ali ne?
Nagnil je glavo, škilil z enim očesom na oblak in znova pričel premišljevati.
»Vrag vedi«, je krulila svinja, »danes so zopet dali kravi bučna zima . . .«
»Mi smo vedno zadovoljnji!« so rekle kokoši v zboru-
»Neumnice« je godrnjala svinja,_ »šele danes sem slišala, ko je gospodinja zatrjevala, da bo zaklala petelina, ker so gostje v hiši!«
»Kako, kako, kako??« so kokodakale kokoši.
»Vratove vam bodo zavili, to je celi »kako»!» je zakrulilo prase in se vleglo m-a tla.
Petelin je vse Pomenljivo ogledoval od zgaraj navzdol in rekel:
»Kokoši! Ne bojte se, usodi že tako ne more nihče uiti! Ravnokar premišljujem ali bo deževalo ali ne bo?! Kaj mislite vi, svinja?«
»To mi je vseeno!«
»Moj bog«, so dejale .kokoši, »petelin se bavi s popolnoma nepotrebnimi rečmi, med tom ko bo vsak čas zavrel v loncu . . .»
To je petelina tako odobrovoljilo, da je zamahnil s krili im mogočno zakikirikal. »Mene! Petelina! V lonec! — Nikdar!« Kokoši so bile razbrujene.
V tem je stopila gospodinja na prag z velikim nožem v roki- Dejala je:
»Vseeno je, —saj je že star, kar sku5 hali ga bomo . . .«
Šla je proti petelinu-Petelin jo je pogledal in ponosno obstal.
Gospodinja se je počasi bližala in steg nila roko Po njem . . •
Začutil je nekai posebnega v nogah in začel hitro bežati, čim dalje, tem bolj...
Kokoši so se razpršilo na vse strani sveta, svinja pa je hlinila, da spi-
»Bo deževalo ali ne bo?« je premišljeval ujeti Petelin, ko ga je gospodinja nesla .v hišo, da mu odreže glavo.
In kakor je živci, tako je umrl — kot modrijan-
češkoslovaška avijatika
Češkoslovaška avijatika se .ie v zadnjih dveh letih jako razvila- L. 1926. je vlada izdala za avijatiko 152S03.000 Kč. Proračun pa se je porabil tako-le: 16,730.000 za personalne zadeve, 47.430-000 za materijal in 55,990.000 za nabavo aparatov. Ostanek Pa je bil porabljen za gradnjo hangarjev, aerodromov in meteoroloških postaj.
Vse potrebe češkoslovaške avijatike krije domača produkcija. Češkoslovaška ima tri aeroplanske tvoroice:_ Aero, Bondi in Vojaška tovarna, dalje ima štiri tovarne za konstruiranje motorjev: Škoda, Breit-fcld in Danek, Walter, Laurin in Klemann, češkoslov- aero-planska industrija lahko izdela letno 600 avijonov.
Tvornica »Aero« v Pragi je doslej
konstruirala 38 tiPov raznih aparatov, katerih chasseur »A—18—-b« z Waltcr-jevim motorjem z 220 HP doseže 230 km brzine na uro in višino 9000 m. Tip »B—H—3« znamke Bondy vozi s hitrostjo 250 km na uro in doseže višino 8000 m-
Tvomice motorjev izdelujejo: Škoda motor »Trnka« s 450 HP; Breitfeld in Danek motor »B—D—5« 430 I1P; Wal-ter motor 220 HP: Laurik in Klemann »Loren-Dietrich« 450 HP.
češkoslovaška republika ima tri avi-jatske polke. Vsak polk Po ki skupine in en fotografski odsek. Eskadrile od 1—9 so določene -za opazovanja; 31—35 lovcev, 61 za daljše opazovalne polete, 71 — 72 za dnevno in 8l za nočno bombardiranje.
• Zrakoplov — zračna jahta. Amerf-
kanci že več let nabavljajo zrakoplove v privatno zabavo in razvedrilo. Sedaj ie ta novotarija prešla tudi v Evropo- — Neka antdeška zrakoplovska tvornica je prejela prvo naročilo, da zgradi do meseca maja hidroplan, ki bo lahko startal brez tuje pomoči. Naročnik ga bo uporabljal izključno v zabavo in razvedrilo.
Pozor!
Pozor!
Dame in gospodje!
Najnovejši pariški in dunajski modeli slamnikov za spomlad so došli, kakor Tagal, Tagal-fantasie, Picco, Florina ter svileni klobuki vseh vrst po najnižjih cenah.
V zalogi so tudi vseh vrst moški klobuki po znižanih cenah. Sprejema se vedno vsa v to stroko spadajoča dela in popravila kakor znano po jako nizkih cenah. — Se priporočata
IVAN in HELENA KVAS
klobučar — modlsllnja	SS3
MARIBOR* ALEKSANDROVA CESTA 32
Br- 1621/5-1927.
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine PloderSnica se odda potom javne dražbe do 31. marca 1929 v zakup. Dražba se vrši v pondeljek, 28. marca 1927 ob 10. uri pri srezkem poglavarstvu v Mariboru, levi breg v Sobi štev 8, priti.
, Sreski poglavar v Mariboru, levi breg,
dne 8. februarja 1927.
283	Dr. Ipavic, s. r.
Lip scin soha.
velika, z elektr. razsvetljavo, s posebnim shodom, se odd« s 1. marcem solidnemu gospodu. Naslov t upravi. 307
Državoo posojilo
za stanovanjsko gradnjo.
Interoenti — najpreje člani stavbne zadruge .Mojmir" — vabljeni na razgovor v nedeljo 10.— 12. are zadruina pisarna Koroška ceiita 10,/I.	301
odda.te prosta stanovanja, prazne sobe, lokale, delavnice, itd. Urezplafna prijava ,Mar-stan“, KoroSka cesta 10/1. 300
Razstava 1024.
od konzorcija Ambrožif-Kendn, Maribor, se lahko brazplaino prijavijo. Iofermacijski bi. o .Marstan", Korotka cesta 10/1.
Kupim dfz3l!co(Winde)
Ponudbe na MejovStk, Tnlten-harliova ul. 13. — Mejovšek
koks. oglje, premog, drva kovaški premog. Tattenbacho va ulica 13.	396
292
Ho na tSaml
2—6 Mrov dnevno, izvrstna kvaliteta. Na-lov pove uprava.
Dobra mizarsko oredle
se proda Vprašati Studenci, Ciril-Mctodova ul. 2	297
Srebrne čevlje
243
va plesalke na obroke se dobi pri R. Monjac, Jurčičeva ul. 9.
“	■»	ob	glavni	cesti	s
stanovanjem se odda s 1. marcem. Nadov y upravi.	269
Preselitev JMan"
-Mojmir1* „Dom ubogih“ v Koroško ceslo 10/1.	303
Dresiran n\i\\ pes
se proda. Poizve sa v kavarni Evropa, Aleksandrova cesta 45.	291-
PBPRPItR
gumijevih čevljev in galoš
G0VED1Č sol
Frankopanova ulica št. 1Q
E 7477/26-5.
Idealno stanovanje
na deželi tik postaje, blizu Maribora, 4 sobe, pritikline, trajem najem. Pojasnila ,Mar-17 stan“, KoroSka cesta 10/1 801
Mia linija M Li), Oe. file. Ifiatiiip.
Havre-Newyork samo 5*/* dni čez morje, dobra hrana in pijača brezplačno. Cie. Chargeurs Reunls, Sud-Atlantlque, Transport Marltlmes. Za severno in južno Ameriko z ekspress parniki, kateri vozijo vsak l teden iz Havre, Bordeaux in Marsllije v Argentino, Uruguay, Chlle, Australljo in Kanado.
Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER, LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 35.	45
Dražbeni oklic.
Dne 6. aprila 1927 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studenci, vi. št. 37, gosp. posloplje v Studencih, Slomškova ul. 19 (s klavnica in ledenico, eno njivo in travnikom) in zem. knj. Studenci vi. št. 233 hiša: Slomškova ul. 21 in Ciril-Metodova ul. 19 s studencem, pri« tikline k vi. št. 233; cenilna vrednost: 265.725 Din; vrednost priti« kline: 1675 Din; najmanjši ponudek; 132 862-50 Din.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 9. februarja 1927.	283
E 7881/26-3
Dražbeni oklic.
i ■	.
Dne 7. aprila 1927 dopoldne ob 10. uri bo pri pod* pisanem sodišču v sobi št. 11 dražba neprimičnin zem~ Ijiška knjiga S.udenci, vi. št. 130, stanovanjska hiša v Studencih, Kralja Petra cesta št. 50 z gospodarskim poslopjem, njivo in vrtom, cenilna vrednost: 31.068 Din,, najmanjši ponudek: 20.712 Din.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 10. februarja 1927.
284
BELI TEDEN
a
747
*
v VELETRGOVINI — TRGOVSKI DOM — V MARIBORU KRASNA DEKORACIJA Po VSEH PROSTORIH
V TRGOVSKEM DOMU
VELIKANSKA IZBIRA ZNANO NAJLEPŠEGA MODNEGA BLAGA.
■BELI TEDEN v Trgovskem domu nudi cenjenim obiskovalcem izvanredn® NIZKE CENE ter sem odredil v belem tednu kot za reklamno prodajo BOMBAZIN-A kot najboljšo znamko za raznovrstno perilo samo po Din 14-—. Nikdo naj ne zamudi si ogledati krasno dekoracijo BELEGA TEDNA niiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininHniiiiiuuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiim Največja konfekcijska dvorana v Sloveniji
GRAND MAGAZIN CONFEKTION" I-PREGRAD
»*
•Mie, j.
nudi nailepio konfekcijo za dame in gospode. TRGOVSKI DOM — MARIBOR
v.ltaiboru, predstavnik: Stank« Detela. rnvnatel*. Urednik Vekoslav Cizel, ..MSMiNksKtfc;,	8	p	l	n	dl	v
novinar.. Indaj atelj; Kouaanki «*3?*bonfj