V e s t n i k. Napadi na učiteljstvo postajajo f.imtlalje ostudnejši. Klerikalni fasopisi kar tekmujejo raed seboj, kateri si pribori prvenstvo v tej gonji proti posameznim članom našega stanu, proti vsemu naŠPina stanu in proti šolstvu sploh. Kar sfi dogaja v posameznili krajih, to ostane dostikrat prikrito, ker se naši tovariši ne poslužujejo časnikov, da bi povedali ssvetu, koliko jim je prebiti pred klerikalno surovostjo, škodoželjnostjo in brezobzirnostjo. Kdof pa se izmed naših le pokaže v javnosti in se samo poslužujp dižavljanskih pravic, že pade klerikalna ("asnikarska svojat po njem z vso veliemenco. Čudom se mora čuditi vsak misleč človek, kako more biti še kje kdo, ki ga ni sram, da se priznava kot somišeljnika takih revolverskih žurnalov. — nSloveuec", BDomoljubJ, nSlovenski Gospodar", nGorica" in spdaj tudi še ,,Posavska Straža" so tisti listi, ki hočejo veljati kot glasila slovpnskega ljudstva, a delujejo samo v njegovo zdslepljpnost in rujejo proti našeinu stanu. Takih umazanosti se učiteljstvo seveda: ne inore posluževati, ker je to grdo in gnusno. Delovati pa mora dnigače, vztrajno in dosledno, da ne zastrupi klerikalni strup vse naše javnosti. Sedaj v volilni borbi je dospgla klerikalna sirovost svoj vrhunec. Javnost je demoralizovaua, greh ji je krepost. Treba bo mnogo trudapolnpga dela, da se popravi, kar je zagrešil klerikalui terorizem, ki ga poveličujejo imenovani listi in mu služijo z vsem plačanim hlapčestvom! Nervozni gospod. V 16. letošnji številki sino priobčili notico nNi časa!", kjer ne imenujemo nobenega kraja i« nobeue ospbe in ne izdajamo nikogar, ki nam je poslal dotične vrstiee. A vendar se je zgodilo, česar nismo prieakovali. Priie sobotui nSlovenec". Gledanio in bererao, in gipj! Oglasi se nekdo in se podpiše s polnim iruenom. KdoV Franc Oswald, c. kr. katehet rudniške šole v Idriji! In zakaj se je ogiasilV Sam govori in pravi, da ga je ,,Tovariš" krivično napadel. Konštatujemo, da ni nikjer — celo ne raed učitpljskimi dobrotniki — zapisano čestito iine ra^žaljenega gospodaV In ko smo premišljali, kaj ,je vzrok nervoznosti č. g. O^vvalda, nam pride pod roke 33. štev. nGorice", ki je nemara tudi č g Oswaldu merodajen list, in tamkaj smo čitali v zadnji koloni ua 4. strani pomenljive besede: nKdor se čuti razžaljenega, inia gotovo slabo vest in taki spadajo vsi v edpn in isti žakelj . . ." Cisto gotovo je, da ni tph besed v nGoriciu zapisal tovarii Gangl, ki ga č. g. Osvvald napada v svojem Bzagovoru'4 s plemenitim samozatajevanjem. Seveda: č. g. Osvvald misli iu sklepa čisto logičuo: Oe usekam Gangla, si umirira kipečo kri, tako odvmem vso pozornost od svoje čestite osebe in vržem malo blata na drugpga, ki se naj potem opira in zagovarja, kakor ve in zna! — Ni slaba ta logika! In tudi čisto krščanska je! Samo to je križ, da se tako blatenje nič ne prime našega lista niti ne njegovih sotrudnikov, ampak odleti nazaj, odkoder je priletelo. 0. g. Oswald je tovarišu Ganglu že vsa leta, kar službuje na realčni pripravnici, gorak prijatelj. zato se nič ne čudimo, ako začne sedaj novo časnikarsko vojuo proti ujemu. A kjer je trda koža in čista vest, ne opravi nič skrhano orožje peresuih križarjev! To si naj č. g. katehet Oswald zapiše za ušesa, v ostalem pa se naj pomeni z nekaterimi starši šolskili otrok, kjer utpgne zvpd ti, da je vedno bolje zanj, ki računa z razmerarai, a ne s pratiko! •¦ Toda vse pošteno in pravično! IzLitije nam poročajo: V zadnjem času je priredilo učiteljstvo v krškem in litijskem okraju več roditeljskib večprov, ki so bili vsi muogoštevilno obiskani in so se udeležniki polni priznanja vračali domov. Ugodno zuameuje je to, da so starši s temi prireditvami zadovoljni in si žele še več takih sestankov. Zato pa na delo, tovariši! Vsaka šola naj priredi po vef: roditeljskih večprov. Ni ravno treba, da je poleg predavauja o vzgoji tudi predavanje s skioptičnimi slikami. Poučno in zanimivo je sicer to za vsakega, a neobhodno potrebno ni. Tudi ui mogoče na vsaki šoli prirediti skioptiških slik. ker je aparat drag in drage so tudi slikp. Sicer je trpba veliko priprav zato, kar stane obilo denarja. V krškpm in litijskem okraju je mogoče vsaj na vefjih šolah priivditi skiop. slike, ker imamože nekaj skioptikonov, v drugih kr jih še tega pogrešajo. Uaiestno bi bilo, da si priskrbe tudi drugod skioptikonp. Poglavitni pomen roditeljskih večerov je vendar, da se s-arši in učitelji razgovarjajo o vzgoji tnladiae. Trajnega pomena uteguejo postati ti večeri, ako se starši in učitelji snidejo po večkrat in se familijarno pogovarjajo o tem, kar treba za dobro vzgojo otrok. Sčasoma bodo starši čutili sami potrebo takih razgovorov. Zanimanje za to, kar delajo otroci v šoli, bo postalo večje in uspeh pri vzgoji in pouku lepši v korist otrokom samim in staršem. Najugodnejši dnevi za take sestanke bi bile nedelje po krščanskem nauku. Takrat imajo ljudje čas in marsikdo se bo odzval vabilu. Ako hočemo doseči, da bo stik šole z domom trajnejši, žrtvujmo nekaj ur v nedeljah in praznikib in stopimo pred narod. Starši naj v nas spoznajo, da jim hočemo dobro, oni naj uvidijo, da je nam ueiteljem na tem, da se njihov najdražji zaklad — otroci — kar najbolje vzgajajo in poučujejo. Učiteljstvo topliške šestrazrednice si lahko čestita na vrlo uspelem roditeljskeui večeru, ki ga je priredilo dne 7. aprila v prostorni risarski dvorani tamošnje šole. Zanimanje za ta sestanek je bilo tako veliko, da je bila dvorana nabito polna. Nad 400 ljudi je pazno sledilo govoru nadučitelja tovariša Fr. Kozjaka, ki je v živahnih besedah slikal pomen roditeljskih sestankov. Vabil je starše naj pridejo pogostokrat v šolo, kjer imajo priliko, se z učjteljstvom pogovarjati o otrokih. Vsaka ljubeča mati najbolj pozna vse slabosti in vrline svojega otroka. Eoko v roki hodita mati in učiteljica, oče in učitelj! Učiteljstvo spozna pri takih pogovorih dobre in slabe Btrani odgoje doma, starši pa zvedo, kako in kaj se otroci v šoli uče. Treba tukaj harmonije, treba zaupanja. Štarši, podpirajte šolo, saj s tem koristite otrokom svojim! Naročajte si .Domače ognjišce"! Govor je bil sprejet z aplavzoin. — Dne 14. aprila pa je sličen večer priredilo učiteljstvo šole v Šmartnem pri Litiji. Zbralo se je veliko občinstva, iz vasi same pa so bili menda vsi vrli Šmarčani navzoči. Tudi iz sosedne Litije je došlo precej staršev. Tovariš nadučitelj M. Debelak je v poljudnih besedah govoril o potrebi stika šole z domom. Prepričan sem, je rekel govornik, da ni noben, kar je navzočih, pričakoval razburljive zabave — šola ni za zabavo — v teh prostorih, a prišli ste, da se pogovorimo o načinu, kako najbolje vzgajati vaše otroke, da bodo kdaj vrli udje človeške družbe in zvesti sinovi in hčere milega naroda slovenskega. — Priporočal je staršem, da pridejo pogostokrat v šolo in se pri učiteljstvu informujejo o svojih otrokih. Da je za take roditeljske sestanke zanimanje čimvečje, je g. nadzornik Stiasny kazal na obeh večerih skioptiške slike. V Toplicah nam je v poljudnih besedah razložil svoje potovanje v Pariz, v Šmatnem pa potovanje v Carigrad. Žel je za svoje predavanje v obeh krajih srčno pohvalo iu veliko priznanje. — Due 21. aprila pa je priredil tovariš Fortunat Lužar, učitelj v Izlakah, tudi roditeljski sestanek. 0 vzgoji je govoril tovariš Matija Pelko iz Toplic, in svoje potovanje po Italiji je s skioptiškimi slikami pojasnjeval g. Lužar. Tudi ta roditeljski sestanek se je vrlo obnesel. — Tako dela učiteljstvo; kdor se čuti krepostnejšega, naj prime kamen in ga Daj vrže vanje. Okrajna učiteljska skupščina za goriški okraj bo v sredo, dne 26, junija 1907, ob 9. uri predpoldne v telovadni dvorani c. kr. ženskega ueiteljišča v Gorici. Vzpored: 1. Uradna naznanila. 2. Opazke c. kr. okr. šol. nadzornika. 3. Praktične učne slike iz risanja po prostejših metodah; c. kr. prof. Anton Gvaiz. 4. Načrt enotnega šolskega reda v zmislu § 86. dok. šol. in učn. reda. — Poroča nadučitelj Ivan Korn. 5. NerazdeIjeni dopoldanski pouk. — Poroča nadučitelj Josip Urbančič. 6. Šolski izleti. — Poroča učitelj Anton Musič. 7. Eoditeljski večeri. — Poroča nadučitelj Eudolf Vižintin. 8. Šolske hranilnice. — Poroča učiteljica Kristina Doljak. 9. Poročilo komisije za okrajno učiteljsko knjižnico. 10. Volitev komisije za okrajno učiteljsko knjižnico. 11. Volitev stalnega odbora za prihodnjo okrajno učiteljsko konferenco. 12. Samostalni predlogi, ki naj se predlože pismeno do 20. junija 1907. Konference se morajo udeležiti vsi redni učitelji in učiteljice okraja, pomožnim učnim osebam pa je udeležba prosta. Iz scje c. kr. okrajnega Šolskega sreta za goriško okolico: Uradna naznanila se vzemo v znanje. Dovole se petletnine, in sicer g. Krstnik Leopoldi in Vilharju Franu VI., Medveščku Petru V. in Jug Josipini ter Pavlinu Leopoldu IV. Gdč. Gostiša Karolina, učiteljica v Strandržu, se je odpustila iz službe, ker se je poročila. Nademestilo se jo je začasno z gdč. Olgo Furlani. Trem učiteljicam se je dovolil daljši dopust zaradi bolezni, eni olajšava v poučevanju. Slednjič se je prešlo na dnevni red preko pritožbe proti neki učiteljici, ker ni bilo povoda za disciplinarno postopanje. K. K. Okrajni šolski nadzornlki za Trst In okollco. Upokojeni profesor trgovinske in pomorske akademije dr. Mihael Stenta, vadniški učitelj Ivan Nekerman in ravnatelj mešeanskih šol, Ivan Pettener, so imenovani za okrajne šolske nadzornike za Trst in okolico. Prvi rodlteljskl sestanek na Gorlškem. V Lokvi na Krasu se je vršil v nedeljo, dne 21. aprila, roditeljski sestanek, ki je bil obenem začetni ter je bil prirejen kolikortoliko tudi z namenom, odpreti tudi v naši goriški deželi že enkrat sezono roditeljskih sestankov. Ta sestanek je bil tako dobro obiskan, da sme biti tamkajšnje učiteljstvo popolnoma 2adovoljno; zreti srae s ponosom na svoj uspeh; pričakovati sme, če bo nadaljevalo to pot, v bodočnosti najlepših sadov svoje trudoljubne požrtvovalnosti. — Sestanek je otvoril tovariš Al. Hreščak, ki je v kratkem nagovoru pozdravil zbrane roditelje, jim pojasnil ta, zanje tako nenavaden shod, jira razložil nato v kratkih besedah veliko potrebo zbližanja šole z domom, v čemer se je do sedaj tako sistematično grešilo, ter konštatiral dejstvo, da vidi že v tako obilnem odzvanju na povabilo najboljšo voljo roditeljev poraagati šolskim vzgojiteljem njihovih otrok do skupnega smotra, ki bodi vedno in povsod: blaginja naše mladine, boljša bodočnost naših otrok. — Nato je začel tovariš Ant. Mervič svoje predavanje o vzgoji. Eazložil je pričujočemu. pazno poslušajočemu občinstvu v dolgem, poljudnem govoru, kaj je vzgoja njen namen in njena važnost. Podal je roditeljem z mnogimi zgledi iz praktičnega življenja jasno sliko, kako potrebuje vsaka stvarca v prirodi skrbne vzgojevalne roke, da se razvije enkrat v to, zakar je določena že od prvega zaeetka. Prešel je po teh stvarnih zgledih na vzgojo otrok, teh najpopolnejših stvari v prirodi, a vkljub teinu skoro najpotrebnejših skrbne materine roke, ter začrtal nato z jasnimi besedami paralelo med vzgojo rastlin in živali ter med vzgojo otrok. — Podal je nato prisotnim nekaj statističnih podatkov, koliko otrok je kaznovanih vsako leto z zaporom po raznih državah, kar se lahko napiše vse na rovaš slabe vzgoje. Tri važne vzgojevalue faktorje imamo, ki tako uspešno posezajo v otrokovo življenje in to so: dom, šola in cerkev. Zdrav razum že zahteva, da bi ti trije faktorji šli z roko v roki na imenitno delo, od česar zavisi vse poznejše življenje in vsa bodoča sreea gojencev. Toda le površen pogled naokolo nas prepriča, da gredo ti trije faktorji brezobzirno vsak svojo pot. Temu je treba pa na vsak način odpomoči. — Ves tovarišev govor so spremljali prisotni starši z odprtimi očmi in ušesi, kar naj mu bo porok, da ni ostal njego? govor brez uspeha in učinka. Tudi neprestano pritrjevanje med govorom, ter končna glasna pohvala pričata, da je govoril tovariš Mervič vsem iz srca, potrkal vsem na one strune, ki so se ne le radovoljno in z veseljem odzvale njegovemu trkanju, arapak tudi vibrirale še dolgo potem; ta vibracija v roditeljskih srcih, se je razvila v skupno prošnjo, naj bi se tak sestanek kaj kmalu zopet ponovil. — Prvi korak je torej storjen, korak, ki nas približa ljudstvu, ki nas prinese bližje njegovemu srcu in čigar uspeh nam je porok za to, da je bil dobro namerjen, ter da smemo brez skrbi korakati po začrtanem potu. Edino ta pot nas privede gotovo v naročje srečnejše bodočnosti: Torej kličemo vsem tovarišera na Goriškem: Naprej k Ijudstvu!