OTROK NA CESTI
Slovenci se tiho in mirno igramo na cesti sveta s svojimi igračk:a = . Svetovni promet pa gre svojo pot brez nas in proti nam,- Tako prime to uporablja člankar v januarski "Slovenski državi",katera se je sicer Povečala v obsegu.'
Primera ni napačna. Dobro jo je mogoče razviti. Predvsem pride na kisel,da je igranje otrok na cesti nevarno. Cestne nesreče terjajo v Vpadnih državah strašno število šrtev. Öe se bomo Slovenci igrali na kako izpostavljenem kriši^u, kot je Slovenija, nas utegne hitro' povozi ki avto.s kakršno če tablico, avstrijsko ali italijansko ali jugosloven sko,kar je sicer manj verjetno,ke.r je na Balkanu motorizacija slabo' raz vi ta .Igranje je nevarno.	.	' '•’ "'•r«-
Y omenjenem članku z naslovom "Inferiority Complex" začne otrok'na testi na vse grlo kričati in na ta način obrne nase pozornost vseh.Tako ki naj opozarjali nase Slovenci,pravi člankar in graja občutek manjvred kosti,ki da so mu podlegli Slovenci v emigraciji. - Otrok, ki'kriči na ?esti,res vzbudi pozornost. Ljudje ga bodo vpraševali,kje' je■mama.Cim b°lj bo otrok kričal, tem bolj bodo iskali njegove skrbnike.He zmenijo dosti kaj vpije, temveč skušajo nebogljenca čimpreje izročiti nekomu } Varstvo. Tako se more zgoditi Slovencem, ako bodo vpili kot otroci.C.e 'Cičanje ne bo imelo odraslega smisla, bo ves vik le povzročil, da nas
°do nekomu izročili v varstvo.
To pa je prav tisto, česar "Slovenska drč a va" noče.ljen izlet- v psi
^ologijo z "Inferiority Complexom" odpira zapeljivo polje. Vzemimo psi
.^analizo: v luči te je manjvrednostni kompleks pogost pojav; mnoga de= Chja so v bistvu le podzavestno odškodovanje za ta občutek: eden je ti drugi se baha,tretji se s pretiranim govorjenjem skuša napraviti mo |°Čnejšega in zadostiti svojemu podzavestnemu občutku. Za psihoanaliti C mora biti huda skušnjava,da bi razločil ne samo neumerjeno pisanje Slovenske drčave",ampak še precej drugih političnih glasov, kot odško= °Vanje za silovit-manjvrednostni kompleks.
^Pogojen refleks je drug pojav,ki se ponuja kot razlaga za mnogo po „ktičnik dejanj. Dračljaj "Srb" ali "Hrvat" povzroči refleks - besno pe
^enje, hujše kot so se slinili psi Pavlova ob zvenenju zvonca,čeprav
so dobili jesti. V tem prednjačijo nekateri srbski in hrvatski politiki. Hi razveseljivo,da je pri naših politikih toliko neracionalnih kom
v,s	-L'- _L id^Vt-oCa-JJ-VUjCld J V; JVX -L ixd ’ _L J. J.	v kJ J—L iv d	uj.
sr_eksov. Za Slovence bi bilo priporočljivo, da kot odrasli, stopijo pred glasno in odločno,a s pametjo; da puste tiho ^anje prav tako kot otroško nespametno kričanje ^Panjem gledati v bodočnost.
Na ta način moremo z
poročilu dopisnika iz Avstralije( str.4. ) z-asledimo majhno
nelogično st, ki preveva novejše begunce,zdaj naseljene -v Av-
•^klali j j_ tge so namreč na begu v svobodo pričakovali, da bodo našli delav
ko
s+.-'k11 glasno emigracijo, so morali vnaprej računati, da bodo njeni aktivi £ 1 Predvsem begunci iz let 1945-46,stari protikomunisti.Da pa je KP o= ovala o "kolaboranti" vse politične nasprotnike,vemo.Res pa je^da vsa ^kgrantska imena ne zvene prijetno in da mnogi še mislijo s slarimi ide kJ'^-in računajo na stare metode, kar ni privlačno za no vodo šl e.Hočemo ^■“l^itijda tako pač izgubljamo mnoge idealne ljudi,nekoč zapeljane,ki uporabljivi, če. bi našli boljše razmere.Velika škoda je, da smo
IIÄ
zbrični do novega faktorja: novobeguncev.
ZAPRTI POLITIČNI PR Vil KI
.Smrt dveh demokratienih p±otagonistov - dr.Joksimovida in dr.Lancia kovica - ki sta umrla v jugoslovanskih komunističnih zaporih zaradi svo jega neustrašnega odpora do komunističnega nasilja, nakazuje usodo os= talih njunih sotrpinov,če se Zapad ne bo pravočasno in odločno postavil v obrambu svojih prijateljev v Jugoslaviji. Pri ja tel jev,ki trpijo po je čah, ker so izpovedovali svoje simpatije do Zapada; tistega Zapada,ki danes v čudni!igri usode podpira komunistični rešim; tisti režim,ki pre ganja in obsoja na smrtonosno hiranje prijatelje Svobode in Pravice.
Pr«Dragič Joksimovid je.pripadal Demokratski stranki Ljube Davidovi da.bil član njenega Glavnega odbora, od leta 1327.narodni poslanec;čudi li smo se v letu 194-5 .njegovemu odločnemu nastopu v Začasni narodni skup šČini,ko je pred očmi Titovih velikašev predložil Zakon o- svobodi pred strahom - in seveda s predlogom propadel. Občudovali smo njegovo obram= bo obtoženega gen.Mihailovida.
Dr.Toma-Jančikovid se je prvič pojavil na. politični posornici pred= vojne Jugoslavije, ko je proti tedanji diktaturi pred sodiščem. branil pek» podpredsednika HSS Josipa Predavca. Kot b,narodni poslanec je bil tudi-ustašem na poti; umaknil se je v Crikvenico,od tam pa je pobegnil 1944 v London, odkoder se je z dr.Subašidem vrnil v domovino.Kmalu je bil a= retiran in obso jen,pred kratkim pa je v-zaporu umrl.
Njuna smrt je najzgovornejši demanti ministra Rankovida,da je resno in iskreno obtoževal tajno polici jo.Begunci smo to vedelijZapad pa ječe ponekod ver jelnlepim besedam.Bo smrt dveh izrazitih demokratov odprla o či zapadni javnosti,ki doslej še ni spoznala, da je iluzija pričakovati v Jugoslaviji po d Titom demokratizacijo države1?
Vprašanje pa moramo postaviti tudi sebi:ali bomo kaj več storili,da svet opozorimo na stotino drugih Joksimovidev in Jančikovicev,ki slejko prej utegnejo priti na vrsto? .Ali smo se svobodni Sl o venci, Hrvati j^n Sr bi kot en mož z enim glasom dvignili v obrambo Dragoljuba govanovida^a? la Žunj.e vi da, Borisa Furlana, 4 oe Pavloviča in drugih demokratičnih prva^ kov,ki trohne. pc Titovih ječah? ili se sliši naš skupni glas na vseh k^1 oih sveta, in ali ga ne bomo nehali ponavlja ti,dokler se Zapad ne zgane? Dr «J,ukid nam je v svojem pismu uglednemu manchesterskemu dnevniku poka^ zel v kakšni obliki,v kakšnem tonu in na kakšnem področju, moremo vsi demokratični Slovenci,Hrvati in Srbi združeni nastopiti - v obrambo svo jih preganjanih parodov in njihovih zaprtih prvakov. Z združenim, nepre** stanim in premišljenim delem bomo bolje in prej uspeli kot pa razbiti in med seboj se obtožujoč.
LONDONSKA KONFERENCA
Zaključujemo s poročanjem o januarski konferenci Gibanja za zdru^e-' no Evropn,ki je v begunskem tisku dobila vidno mesto in močan odmev.Ij različnih poročil sme lahko zaključili,da ne gre na splošno -konferenci pripisovati kaj prav posebnega uspeha.V merodajni izjavi je bilo rečeu ! da je bil velik uspeh že to, da se je konferenca sploh vršila in da s0_ prišli.skupaj ljudje tako različnih narodov.Prav je,da zato ostanemo P1 tej ugotovitvi tudi mi.	_	' .
Seveda moramo vztrajati v Evropskem gibanju,S svojo prisotnostjo ^ reme mnogo prispeva ti, da bodo vsi zapadni činitelji temeljito spoznei--in upoštevali,da ne more biti samo polovica Evrope svobodna. Jugoslov^ ski slučaj je pri vsem tem najbolj kočljiv - kar smo tudi videli ob 2^ ključku konference, pa so domalega vsi begunski časopisi vede ali neve-^ zamolčali. Öe je londonska konferenca baš v tem vprašanju ponovno đok^ zala slovenskim,hrvatskim in srbskim zastopnikom v vsej kruti resnic-10^ sti težo problema in če bodo iz tega spoznanja potegnili neke vsaj tie?
---------------------------------- nutno logične in imperativne zakih
ke - potem je za nas konferenca polnoma uspela. Öe pa tega ne bo,-0 tem pa nam še dolgo ne bo pomagal^ nobena mednarodna konferenca, -bo ob naših emigrantskih razpt
KLIC TRIGLAVA Bucks Hill,0hapel End,
Nine a to n, Wa rv?i ck shir e
Izhaja l.in 3«ponedeljek v mesecu,
z m nn m zn m m nn rz‘-nn
: rz: zz zn zn ~ m v
jah in zatiskanju oči pred stvarnostjo - debelil le Tito in utr jeva-svoj položaj.
ŠKOFOVE B E S E E E
V prvi polovici Januarja je "begunski ljubljanski Škof g, dr .Gregorij Rozman drugič obiskal Argentino» kjer je enajstim diakonom tamk.sloven= skega bogoslovja podelil majniško posvečenje.
Cb svojem obisku je argentinskim Slovencem napisal v "Svobodni Slo= veniji" (24»I,1952.) pozdravne besede in nadaljeval:
"Nas v tujini bi morala skupna usoda še mnogo bolj povezati med se = boj kot smo bili povezani v demo vini.Kamorkoli pa pridem med rojake,to = šijo nekateri,da je premalo edinosti med nami,da se delimo v^struje in se razhajamo v razne smeri,da ni dovolj enotnosti v načrtih^in metodah, s tem pa slabimo itak dovolj šibke svoje sile.Ne bilo bi nič izrednega, ako bi se needinost,ki je je še doma bilo dovolj med nami, v begunstvu še povečala.Needinost je simptomatičen pojav v vsaki emigraciji...Ne .zdi se mi preveč tvegana trditev,da je slovenska emigracija še najmanj raz= klana,mnoge druge narodnosti še bolj trpijo na bolezni needinosti.^
Pa tO' spoznanje nas ne izgovarja krivde.V kolikor smo needinosti kii vi sami,v toliko je nujno treba,da se poboIjšamo.Vzrokov za to emigrant sko bolezen je mnogo... Opozoriti pa hočem na en vzrok,ki ga moremo po= pclnoma odstrani ti,če hočemo, s čemer bi medsebojne odnose bistveno zboljšali in modnost skupnega delovanja in trpljenja za isti cilj povečali.Ta vzrok je: pomanjkanja osebnega spoštovanja. V tem pogledu,se mi zdi, je bila in je še naša vzgoja pomanjkljiva! Tu moramo nastaviti z neformo.Včasih se nam zde vljudnostne forme narodov,med katerimi živimo, Pretirane,neodkrito srčne,narejene,z eno besedo: hinavščina«Pa ni tako, Vsaj vedno ne. So vendar le tudi - če ne rečem v prvi vrsti izraz spo = štovanja do osebnosti bližnjega."
Nato omenja Prevzvišeni,kako novona sel jenoa v USA sprašuje jo,ce in Zakaj "lajka" Ameriko.Neka begunska pisateljica je kratko odgovorila^ -Ameriko lajkam (imam rada),ker spoštuje človekovo osebnost.Po tem škof^ Nadaljuje:"Kdor v Združenih državah nekoliko pazljivo ogleduje način "iv 1 j enja,medsebojnih odnoscv,političnega boja in strankarskih bitk,z začudenjem spozna veliko razliko med "starim" in "novim krajem". Nič. si te prizanašajo v volilni borbi,v cunje včasih drug drugega raztrgajo, a ^0 se nikdar ne zgodi,da bi kdo ne prisedel k mizi,pri kateri sedi "nasprotnik", ali da bi ne šel v lokal,v katerem se je zbralo par nasproti ^ikev. Osebno- si niso odtujeni; vsi so enako ponosni- državljani "najmoč rj-ejše" države sveta.In ko so volitve končane, poraž eni kandidat takoj po telefonu ali brzojavno čestita svojemu srečnejšemu nasprotniku k izvo = litvi, - Če se bo naša mladina v letih svojega bivanja v USA nalezla te ga duha in pri povratku v domovino prinesla s seboj spoštovanje osebno^ sti vsakega človeka, bo naš narod obogatila z zelo pomembnim moralnim čarom."
Prevzvišeni misli,naj bi si posebej izpraševali vest:kako spoštujem Osebnost svojega bližnjega*? Prepričan je, da človeštvo ne bo ozdravelo, čokler ne bo "spoštovanje temeljna čednost medsebojnih odnosov.Saj j^o '^tvornik sam vse človeške odnose in razmerja postavil na zapoved: Spoštuj.
"Tudi vsi naši medsebojni odnosi naj stoje na spo što vanju, osebno sti, r'P’tem. upam,da nas bodo različna gledanja , različna mnenj a, različni znaca 'ji ločili sicer v skupine, a ne več v sovražne skupine,ker bo spoštoya= ^jejki stoji nad vsem, vezalo vse skupine v družbo in je ne več razbi= •)olo v drobce" je zaključil škof dr .Rožman.
KONEC BOGOSLOVNIH FAKULTET
Jugoslovanska vlada je naznanila,da bodo na vseh univerzah ukinjene teološke fakultete.Kot uradni razlog za ta ukrep so navedli popolno ločitev Cerkve od drž ave.Poučevanje teologije ne bo prepovedano,pao^pa ^0 odpravljeno iz državnih univerz s koncem tega semestra v juniju.Pri 2sdeta bodo tako katoliška kot pravoslavna bogoslovja.Izjavili so,da i Cerkve popolno svobodo,da same na svoje stroške vzdržujejo lastna ^°goslovja,nekaj pomoči pa bodo mogoče dobile od države po posebnem.do Sovoru.Veliko vprašanje za katoliško Cerkev je seveda denar,ker je iz— SNbila posestva,ki so bila glavni vir dohodkov.	.	.
Ta ukrep Je nov korak v stari smeri, kot pri odpravi verouka iz sol sicih poslopij in drugih dejanjih, o katerih smo že poročali.
L4ÖNI SVOBOLE ~ LAÖHI KRUH4
Sydney,januarja 1932.(Poročilo nagega dopisnika)
Ra curia'j ö ,"da i vT"- v“irvs tr ali j i kakšnih tisoč Slovencev.Manj ši del je prišel na peti kontinent te pred vojno - izseljenci so bili to.Večji del pa .sestavljajo begunci,ki so se priselili po vojni.Med izseljenci najdete precej kominformistov,neka j pa je tudi titovcev.^e iz teh razlo gov je razumijivo,da ni praktičnih stikov med "starimi" in-"novimi".
Novonasel jenci med seboj nismo dosti povezani .Razlogov za to. je več. fflavni pa bo bsekakor ogromna prostranost .Avstralije, v kateri se posa= meznik stvarno izgubi. Redkokje najdete skupine slovenskih ljudi,saj se Urad za zaposlitev ni prav nič oziral na kakšne posebne tozadevne želje in prošnje slovenskih beguncev.Vsakogar veže pogodba na dve leti,potem pa si lahko premenja delo in seveda tudi kraj zaposlitve.Tako počasi ne. kateri že prihajajo nazaj iz prostranih planjav v obrežna .mesta - ki pa so spet velika, organizacije pa doslej ni bilo nobene,da bi te slovenske ljudi vsaj mala vezala skupaj. Čujem,da se mudita zdaj v Avstraliji dva slovenska duhovnika.Dobila sta tudi dovoljenje za slovenski versko-kuI= turni časopis "Misli",ki bo glasilo novoustanovljenega društva "Slovenec”
Zanimivo je,da se begunci na splošno malo brigajo kaj se dogaja s Titom,kako se razvijajo dogodki okoli Jugoslavije in kakšen je odnos e= migracije do domovine.Prav gotovo vsi begunci odklanjajo Tita,v-njem vi dijo nasilneža. Toda več pa ne; paketi,ki jih pošiljajo •domov svojcem, so izraz njihovih čustvenih in socialnih vezi,kot verjetno povsod drugod. Glavna skrb teh novonaseljencev je zaenkrat: denar. Koliko bom delal,kaj bom delal in koliko bom prislužil, Ker so začetki težavni,osebne zahte= ve pa prav pri vseh ogromne, denar torej nikdar dovolj - ljudje garajo. Tako jih delo utruja; razen odmerjenih ur za spanje in jelo, je v glav= nem ves ostali čas namenjen delu in nekaj malega razvedrilu.Tako za kakršnokoli narodnopolitično,csvobodilno delo ne samo da ni časa,ampak tudi'ni volje,ni prilike, ni razpoloženja,ni organizacije in stika z e= migracijami po drugih kontinentih, Öe se kje le pojavi kakšna bela vra= na in zine kakšno; o potrebi takšnega dela, o potrebi medsebojne poveza= ve in podobno - je običajno soglasno zavrnjen: kaj bi se šli politiko, saj more Tita zrušiti edino le vojna; potem pa si bo že narod sam "de = lal svojo politiko".
Upoštevati pa je treba še tole.; kot je med vojno toliko Slovencev vzklikalo Osvobodilni fronti,tako jo zdaj prav isti Slovenci v veliki meri sovraži jo.Ui čudno,da je med begunci, prišleki v Trst, toliko’nek= danjih ofarjev,aktivistov. Prav te najbolj prizadene neurejeno stanje^V emigraciji.Ne enkrat - že prej v Trstu in sedaj v Avstraliji - sem do^i vel njihov odpor ne samo do vsega komunističnega, ampak v isti sapi do vsega "kolaborantskega", v kar mečejo vse,kar ni bilo v Fronti. Upira se jim družiti se z emigrantskimi voditelji in organizacijami zanje ta== ko slabih spominov,tako zavožene politike in tako kompromitiranih ljudi* Beg iz čersoTine v tujo neznano st jim izkazuje odpor do Titovega komunizma. Toda obstoječa emigracija z vsemi svojimi'pridevki jim ne predstavlja zamene za iita. Tale značilnost je tudi zanimiva: v Trst navadno pribeže iz domovine mladi ljudje.Zapustili so Jugoslavijo in pobegnili v svobodni svet: lačni svobode- lačni zdravih in novih idej,lačni prej duhovne kot'materialne hrane, Nekaj tedensko, nekaj mesečno življenje v Trstu pa jim je hitro prikazalo trdo realnost begunskega življenja,-:?;?* ko resničnost razmer v emigraciji; iz prepetentnega političnega hrupa v Sloveniji so padli v presenetljivo pasivnost emigracije. Tako po no= tranjem prelomu,ko se je porušil ves njihov svet nade,pričakovanj In sanj - skočijo v drugo skrajnost: stran, čim dalj, kamorkoli že, v bor= bo za kos kruha... Situacija y Avstraliji_je zato v veliki meri sad ta= kih notranje zagrenjenih,razočaranih mladih ljudi,
P0M0Ö TITU - V angleškem, parlamentu je bilo objavijeno,da bodo v.tem finančnem letu poslali Jugoslaviji za dobre 3 milijone funtov vojaške-ga materiala v dar#To vojaško opremo pobirajo iz sfcarih^nerabnih zaloga Pošiljke niso vštete v lani naznanjeno gospodarsko pomoč* -^Manchester Guardianu" se v uvodniku zdi. Čudovito,kaj vse je mogoče dobiti,ne da bi za to prosil.Tito je lani izjavil,da noče orož j e, pi še _ list _ in citira -Li tov govor.Zdaj mu RAF pošilja letala,USA pa tanke,kamione in.radie.0ci-kriti se moramo socialističnemu realizmu,zaključuje MG uvodnik.
PO KOKFERENCI (Begunski obSutki)
Ne glede na stvaren uspeh "evropske" konference januarja v.Londonu,, kakršen pač Še je, sem prisluhnil Begunskim glasovom,kaj- mislijo o njej.
O takšni konferenci se je razmišljalo še lani, v februarju; pa so jo.^ potem Angleži pielo^ili na poletje in nato na jesen.Odločitev ^za letoš= njo januarsko' konferenco j e potem prišla nenadoma,'konferenca je hila pzl pravij ena in sklicana ha hitro.Razlage za tolikšno začetno dlašanje na= to pa za takšno končno naglico nakazujejo begunci v tejle smeri:
Dokler je bil giChurchill v opoziciji je z evropsko idejo_in z.Giba^ njem veliko lašje "operiral" kot pa kasne je, ko _ je postal "Prime Minister. Kar zadeva Anglijo se' je pač znašel pred istimi problemi,pred katerimi so prej stali laburisti .Strassburčka konferenca lahko jesen nato pa obisk v USA to jasno kašeta. Seveda pa je tako g.Churchill trčil ob_ameriško javno mennje,ki nima mnogo razumevanja za angle-ške vladne. pomisleke .Do = dnevno je bila naloga januarske konference nekoliko pomiriti ameriške "pro-United Eurcpe" kroge.Nujnost sklicanja konference, pa je^narekovala odsotnost g.Churchilla iz Anglije .Angleži' so preveč okretni in. izkušeni, da bi tvegali nastop g.Churchilla,predsednika Gibanja,na takšni konferen ci.Ce bi moš bil v opoziciji,ne bi bilo nobenih pomislekev.Lepa prilika Za takšno konferenco je pač zato bila,ko ga ni bilo doma'.
Drugi begunci zaključujejo,da bi morda Angleži le utegnili misliti da angleško varianto "N CPE ja" .Vendar se zdi ta kombinacija dvomi jiva,ker danjka Anglešem denarja; prisotnost 'delegatov ameriškega NCFEja ter pod Pora tega-Odbora konferenci bi prej govorila,da tu ne gre-za kđkšno pre Računano- konkurencojr a j š.i prej za dogovorjeno sodelovanjeiProblem pa so seveda sredstvaiBi jih Amerikanci hoteli dati Anglešem?
r¥ oči je padla Odsotnost pričakovanega in napovedanega g*P .H, Spaa-ka ž r.. g. >. R e y na uda. L c morda to v kakšni zvezi z odsotnostjo g .Churchilla? Spcmnlmo se:anglšekega nastopa -v Strassburgu in odstopa g.Spaaka kot Predsednika,>lani; jeseni.	_	, ' \r .	, v
Kar pa zadeva, same begunske udele^nce, j e jugoslovansko nirrenje splos— bo, d a -so Pol jaki-igrali prvo violino in'imeli, odločilen vpliv.na sesta= Vo predlogov za resolucije.Da ti-nimajo smisla za Titov slučaj -in da•vi ^ijo predvsem:Sovjetsko Rusijo, je bilo mogoče hitro ugotoviti.	o»
PISMO ZA ANGLEŽE K	•• - ,
" "Manchester Guardiap" je objavil na. prvem mestu daljše pismo g.Hi je "Tfkiča o-političnih ujetnikih, v Jugoslaviji ,G,Juki.čf opominja, da je Guar ^lan dvakrat lani načel to vprašanje', ki- je še zelo pereče, kar je dokaza. •i-9vsmrt dr,Jančikovič-a v zaporu. Ir.Jahčikovič je Odstopil kot poslanec 3 Šuba ši če vo. odstranitvi jo, ker Tito ni spoštoval Jaltskega dogovora .Ob^-3ojen je bil na prisilno delo,ker da je poskušal,zvreči vlado.po navodi ggiRandolpha- Churchilla,Hugh Seton-Wa'tsona in Stephena Olissoldar ■^ssettisoči dele podobno usodo .Večina so prijatelji zapada.Medtem. Tito v^soja eevjetska barbarstva in zavisi od obilne zapadne pomoči.Ali .ni p3s,d'a bi ga zapadne. sile vprašale,-na j dokaže, svojo razliko, od S talino ^ih metod, vprašuje g.Jukič..Poleg drugega je to v Titovem in v njih. Ustnem interesu.Ali ne bi izpust političnih jetnikov ojačil' moralo xr, v°lČo do odpora pri ljudeh?’-	_	.	.
. G.Jukič je pismo-dobro sestavil.Pazi na omembo,da se Tito ni dr^ar . ^°govorov! Ih kako p.otlači g.R.Churchilla in drušbo med rušilce režima. ^Ploh zvito poudarja,-da trpe prijatelji Zapada. Kaj je bolj naravnega.s J^lišča Zaoada, kot izpustiti te jetnike,da se bodo vendar mogli bori= • ^janj? Za'Angl eš. e je ta razlog neporušljiv.V srcu bralca, je torej za^ jano seme nasprotstva do Tito,ki se more razrasti.Pismo je tako doseg j;3 Uspeh,Če bi neprikrito udrihalo po Titu, bi pri Angleši le povzročile) bi ae namrdnil nad brezdomsko reakcijo.
^li__ZADUŠNICA za pok. dr. Jančiko vi čem se je .brala po naročilu Hrv.selj.« ^trarJce in Me dni, kmečke unije v cerkvi oo. jezuitov v Londonu 23«Pebruarja _ te • organizaciji sta objavili smrtno oznanilo na angl. jeziku* k j er nazn.a jlata,da je dr .Jančiko vič bil obsojen, na 18 let ječe.na podlagi obtoke je čpijoniral za Veliko Britanijo in ši tajno prizadeval zrušiti ix
VlJoL
ALI BO OPOREKAL?
Lon.don,:24.feibruar ja .-(Naš đopisnik poroča.)
"e oktobra sem poro'cal, da je Jugoslovanski nar.odbor v Londonu v 4-5 številki glasila nPoruka" objavil daljšo R.KnečevićeTo razpravo s foto= grafskimi posnetki zapiskov g.M.Antiča, ministra''đvo'ra? iz Sa-ea od 28.10. do 1.11.1940. Iz teh zapiskov je razvrd.no, da sta se knez Pavle in pred= sednik vlade g.Cvetkovi d ob Italijansko-grški vojni zavzemala, da naj bi Jugoslavija napadla Grčijo ter z za vo j e vanje m Soluna prehitela I tali jena Egejskem mor'jur "ker'ne moremo dovoliti, da vkoraka I tali ja,: v Solun" . Vprašanje je le obsto jalo, kako bi na tak napad reagirala :Nemčij-a,.-zaveza ni ©a Itali j e.Knez .. je tedaj podvzel potrebne" ukrepe, da bi bil pripravljen teren v Berlinu. - Poteka če četrti ■ mesec, pa 'g-. Ove tkovi d še vedno ni demantiral navedbe g .Kneč evi da . V londonskem'odboru š;e vedno pričakujejo,-da se bo g.Cvetkovič le oglasil in mordh' z- dokumentaričnim demantijem -zanikal verodostojnost fotografskih .po'snetkov.To bi. končno' moral storiti, saj je prej v dveh svojih bro'šurah in v uglednih- "International . Affairs" dosledno zagovarjal svojo predvojno politiko in zanikal,da sta ■ knez Pavle in on nameravala udariti- .na Solun. . • • -	■ v	<* . -
V posebno -podkrepilo svojih, pogledov se naši pisci radi’ poslužujejo navedb iz tujih virov.To je- razumljivo,tudi hvalevredno,sä j kače raz gledanost pisca.S citati pa je mogoča tudi 'igra' dvomljive vrednosti.V i lustracijo navajam dva različna primera:
0-b desetletnici marčevskega puča. je bilo dokaj, pisanja" tudi' v tem-listu, posebno pa -seveda med Srbi,kakor je KT poročal. ".Paktovci" 'so hoteli med dr.ugim .-.pokaza t.i,,.da ' jugo.sl. puč ni po.vzročil zamude; üemäkega vpa da v Rusijo.V.ta namen so navajali angleškega vojaškega 'zgodovinarja L. H.Eiddell- Bar ta .Navedbe iz.-njegove knjige "Lefenc'e'o'f the'"West", smo -b-ra;: li tudi pod -davnim mnenjem", a na jbolj se je'z njimi šopiril btmihiister slabega imena g.Dr a giš a Cvetko vi d.Nikakor se nočem-'spuš-čati'_-v"ra!zpra"vo"-o 27.marcu-, rad b-i le -pokazal-'.,kako se .izbira cita te..Istega Liddell Karta.. bi' namreč lahko navedli .po ..drugi knjigi "The Other Srde of the Hill". -Tudi tam dvomi, da je ..Jugoslavija zadrčala nemški vpad v Rusi jcf:	, .Kpau '
bi v sili mogli začeti,ne da bi čakali na 'o ja čen j e.. . z Balkana... Razlcg za zamudo so okrepili dvomi,ali je bilo zemljišče dovolj suho,da bi po^ skusili začeti preje.Gen.Haider je rekel, da vremenske razmere niso bile primerne pred .časom, k* se je vpad v resnici pričelKonec strani in ko nec odstavka .Moč je,ki jim je citat bil po godu,, so se zadovoljni oddahni li.Vendar obrnimo list.Ha naslednji, 178.strani beremo 'prav ha-'vrhu:
"Ysvratni pogledi generalov-pa niso zanesljivo Vodilo,kaj bi moglo biti odločeno, če bi pcločaj ostal brez balkanskih zapletkö’V.. i Toda gršk pohod ni povzročil preločitve. Odločilni faktor pri spreftembi časa bil nepričakovani drčavni udar v Jugo sla vi ji, ki se je dogodil 27.marca*«* Hitlerja je razburljiva novica take razvnela,-da s e je tistega dne-Odlo^ čil prirediti premočno .ofenzivo proti Jugoslaviji.Dodatne sile,;..potre bne za ta udar...so pripravile Hitlerja,da je zavzeli..bolj usodno'odlG čitev, da je odlomil nameravani začetek napada na Rusi jo ."
To vse skupaj se nekoliko drugače bere kot sam--začetek.Toda ^ citat izgubi pomen,kar ne prija.- Irugič je pri sklicevanju na tuje.pisce pop trebna previdnost.Manjkalo jo je msgr.Skerbcu,ko je v "Sloveniji" lak-^ skega decembra pisal o "Churchillu—Mihailovicu—Ti tu". Y pravičnem ogoi čenju hoče .prikazati, kako grdo je g.Churchill postopal v zvezi S' Titom« Pri tem'pa uporabi silovito šibko oro^je.Sklicuje se'na knjigo Waltra Hagena,"Die Geheime Front",izišle v Avstriji 1950.V tej knjigi je zares poročilo o Titovih pogajanjih z Nemci.Toda prav tako tudi piše,da..se.3^ Tito -udelečil španske 'drčavijanske vojne'in da naj bi bil vmešan V' Si-, mo vicev puč. "Oberst Irača Mihailovič" je bil če pred kapitulacijo nag čelnik Četnikov, piše .In Velebit da je v nemilosti in 'čivi . ver jetno r Po. takih netočno stih,ki bi jih z malo truda mogel preprečiti,podvomiš, celo knjigo,kj er je pomešana resnica s polresnico,-dejstva z ugibanji V-govoricami,,površne sodbe z resnimi Zaključki.Nezanesljiva knjiga pao« kam naivno jo je priporočati g.Churchillu.	'	' .	.
Upam, da s-e bodo javni moč je počasi le. navadili, da Slovenci, nismo tako zaostali,da bi se odkrili pred vsem,kar je tuj ega,na j bo vredno ^ ne.Gola zgovornost več ne zadostuj e.Slovencev prazne besede-vec.ne pr tentajo.Toliko smo če napredovali.	A.Kovač. ,
RAZGLEDI
CITA TI
J A V II O
Lidice Iri Katyn.- G.urednik! Te dni sem Lrskal po neki knjigarni in na letel na angleško knjigo o neukih Lidicah,ki so jih požgali Remci med ' zadnjo vojno.Ra čast žrtvam so Angleži pisali celo pesmi! Pomislil sem na sto in sto naših Lidic^ki ni so v svetu tako 'odmevale kot češke. Od 7.do 10.januar ja letos je mine= valo deset let, odkar sp gorele Lraž goše na Gorenjskem;Remci so požga= li 80 hiš, pobili in (^elno zažgali 42 ljudi.Kakšen odmev je to tedaj imelo na Zapadu? Seveda danes ni več aktuelno spominjati Zapad na takšna nemška grozodejstva.Toda^a^ li smo vse storili,kar je bilo člo veško mogoče,da bi bili naši Katy= ni Zapadu tako poznani kot je polj ski?- To je še vedno aktuelno! Se je dvignil kak glas iz slovenske emigracije, je bila izdana kakšna knji ga v angleškem in francoskem jezi= ku,ki bi opozorila na katynski Rog - prav v tem trenutku,ko pred ame= niškim Kongresom pričajo o sovjet= skih streljanjih poljskih častni = kov v Katynu? Raj se ne oglasi ^et kak modrijan in naj ne reče,da te= ga ne smemo zaradi Zapadne politi= ke do Tita! Öe smejo ameriški sena torji in kongresniki napadati Tita, Zakaj ne bi smeli mi izpriča ti z ži VLmi pričami,ki jih imamo, o povoj blh Titovih zločinih.	S.J.
konferencaG.urednik! Lokaj pro = štora in preveč pozornosti st§ po= svetili konferenci Gibanja za zdr. kvropo.Pač spet,enkrat so bile be« sede na prvem mestu,de janj pa ni bikakih.Pa še pri teh se Jugoslova bi slabo odrede jo.Re bi rad,da bi ki kdo očital rušilno zlobnost,res ba je,da nas preziranje Jugoslavije ne more začuditi.Saj v emigraci 3i ni niti najosnovnejšega soglas^ ja za borbo proti Titu.Lr.Krnjevi^ -b se zdi na jprimernej še,udariti Srbih,namesto da bi govoril o zkupnem sovražniku Titu.	E«P*
G,urednikIHrvati so zelo podob= bi Ircem.Zlepa ni minilo kakršnoko Ti evropsko zborovanje,da Irci ne ^i vlačili na dan svojega pritože= ^anja čez Anglež e,kateri da zatira severno Irsko( čeprav ima ta svoj Svoboden parlament).Podobne Hrvati primernih in neprimernih časih ^°bijo svojo o 2o-letnem zatiranju ?bed vojno (čeprav so v Banovini i= beli svojo strankarsko policijo).
M R E R J E
Ko je gövors o obrambi žep.Evrope pred komunizmom,so irske pritožbe čez Angleže vsaj nezanimive.Ko je govora o uničenju komunizma in bor bi proti Titu, so hrvatske pritožb be čez Srbe vsaj času neprimerne.E nostavna modrost ne gr* v glavo ve likim politikom.	A.G.
Habsburg in Madžari.- G,urednik!La ni enkrat je Vaš dopisnik iz Remci je poročal o madžarski emigraciji. Evo novega slučaja: mesečna revija "Wardman Park Hotel" (največ ji ho= tel v Washingtonu) je prinesla sli ko Otona Habsburškega z njegovo že= no,Stojita skupaj,za njima na ste= ni pa visi velika oljnata slika.o= beh ob poroki,Pod sliko v reviji napis:Radvojvoda Oton,pretendent na prestol Avstro-Ogrske,in princeza s portretom,ki so ga poklonili ob poroki madžarski monsignorji.y E,, dobro vedo Madžari in Otonovci,kje kaže delati reklamo;v hotelu,ki ga dnevno obiskujejo - in njegove.re-vije prelistavajo - diplomati in politiki svetovnega kalibra,pač
\ •
A.B.R.- G.urednik! Morem dopolniti dopis iz Rew Torka,obj avi j en v 87. št.KT? Antiboljševiški blok naro^ dov nima v Angliji kakšnega po sečnega pomena,ker je doka j^znano,da ga sestavljajo ljudje ali organiza cije malo demokratičnih manir in preteklosti.Da' je ta AER dobil pokroviteljstvo (in sredetva)skoiške lige za evropsko svobodo, je vzrok
v	tem,da Liga podpira,če le more, ^ vse,kar služi njeni politični lini ji: proč od Angležev. Značilno je^ da so v ABR združene nacionalistic ne skupine,ki teže po razbitju vec narodnih skupnosti ( n.pr.Sovjetska Rusi ja,Češkoslovaška,Jugo slavi ja j, lasi se obenem zavzemajo za lastno večnarodno zajednico na federalni ali konfederalni o snovi.Zanimiv služa j( ? ) je še, da so te skupine 3Z preteklosti poznane kot polfašis-tične ali vsaj zelo malo demokra = tične. Hrvate zastopa v ABR dr.And rlja Ilič, bivši kulturni ataše Re zavisne države Hrvatske v Bratisla
vi	- med vojno. Slovenci v tej A=
BR druščini nismo zastopani. Tudi ni treba,da bi bili, dasi bi Ikra-jinci,ki vodijo vso stvar, to geleit.	• T'*Iv*
SOČI-ALKI SKLAD
ŠLTDEKTE BO ZA KI MALO
Gdč.Vida Zabavnikova je ra2reče= na svojega pol oč a ja upravnice "So o. sklada 29 .oktobraObvestila je koi zorcij^da iz osebnih razlogov nemo re več vršiti posla.Kasneje je si= cer izjavila,da bo to še delala, a neodvisno od kogarkoli.Toda "Soci= alhi sklad 2Q.oktobra" je bil usta novljen v okviru Klica Triglava,ki za njegovo poslovanje nosi moralno odgovornost.Zato razumljivo konzor cij ni mogel sprejeti nove odločit ve gdč»Zabavnikeve.Konzorcij obšalu j e, da je bil prisiljen k temu, ker si prekinitve ni niti želel niti je ni povzročil.
Ko tako prekinjamo sodelovanje z gdč.Žabavnikovo, se nam zdi potrebno povdariti velik uspeh,ki ga je so= cialni sklad dosegel pod njenim u= pravništvom.Z veliko skrbjo,1jubez nijo in požrtvovalnostjo se je po= svetila socialnemu delu,za kar se ji iskreno zahvaljujemo.
Socialni sklad bo nadaljeval z delom pod novim upravništvom.Vsi da rovi naj bodo poslani na naslov : Klic Triglava,53 Bucks Hill,Chapel End,Kuneaton,Warwickshire.Kakor do slej bo tudi v bodoče uprava skla= da podajala javne obračune.
DÜSGJ
Občni zbor Dobrodelnega združenja svobodnih državljanov Jugoslavije se je vršil 15.2.t.l.v Londonu.Ei= nančno poročilo, zaključeno 31 *12.51. izkazuje dohodkov L 6,487.10.0 in izdatkov L 6,840.13.10. Primanjkljaj je bil krit iz salda v 1.1950.Do malega vsi izdatki so bile podpore in darove posameznim beguncem.Raču ne je pregledala poznana londonska družba računskih preglednikov Pri= ce Waterhouse & Co.
SLO VEDSKIM VISOKO ŠOL CEM
Slovensko društvo v Vel.Britani ji je od Svobodne evropske univer= ze v Parizu prejelo dopis,s katerim sporoča,da sprejema sedaj prošnje za štipendije za šolsko leto 1952-1953*Bnošnje morajo biti vložene najkasneje do 15.aprila 1952.More= bitni prosilci naj za potrebne Dor mularje pišejo na našlov:College de 1’Europe Libre, 7 rue de la Paix, Paris (2). Pripominjamo,da prihaja jo za dodelitev štipendije v poštev le prosilci,ki niso stari nad 30 let.
Pro simo,obnovite naročnino
Srbsko združenje študentov v Vel. Britaniji je objavilo poročilo o Konferenci Zveze študentovskih zdm ženj,ki je bila od 4.do 8.januarja v Edinburghu na Škotskem.Udeležen= ci so bili iz 24 drž a v,'vključno Ju goslavija kot edina država s komu= nistično vlada.Kavzoči so bili za= stopniki češkoslavaških,ukra jinsknh in poljskih študentov-beguncev.Srb ska štud.združenja je zastopal kot opazovalec g.A.Perišid.
Škoti st si prizadevali,da osnu jejo zapadno medn.štud.zvezo,neod= visno od praške od komunistov vode ne Medn.študentovske zveze.S 16 gLa sovi je škotski predlog prodrl.Od begunskih zvez sta bili sprejeti češkoslovaška in ukrajinska.Tudi titovska delegacija oz.štud.zveza je pristopila v novo medn.unijo.Iz tega razloga ni bilo mogoče na kon ferenci misliti,da bi sprejeli tud jugo sl.begunske študente,ki poleg tega niti zastopani niso bili.Ti= tovci so tudi grozili,da zapuste konferenco in seboj potegnejo še Indijce in druge,če bi konferenca sprejela jugo sl.begun.študente.Toda s tem pa pot ni zap_rta,ka j ti ne vo ustanovljena Zveza ima "Tajniš= tvo",ki je merodajno sprejemati no ve članice-države in tudi begunske ..študentovske organizacije, če bi se te kolektivno pri javile.Ka prih. konferenci nameravajo s podporo II-NESCA urediti vprašanje različnih diplom,štipendij,obče finansiranje itd,kar bi utegnilo priti prav be= gunskim študentom.
G.Perišič kot opazovalec ni mo= gel govoriti,pa je zato v "Scotsma nu" objavil pismo,kjer se je zavze mal za ustanovitev zapadne štud.u-nije in za sprejem begun, štud .zvez. Prepis je poslal predsedniku konfe renče.
Ker ni izgledov,da bi mogle uspeti ločene narodne štud.zveze SHS beguncev,bi koristilo če bi te zve ze med seboj sodelovale in skupno nastopile,če želijo priti v novo medn.štud.organizacijo,zaključuje omenjena izjava Srb.štud.združenje»
GLOBOK SKEG je zamedel Slovenijo pred 14 dnevi.Pravijo,da še 100 Lt ni bilo toliko snega.V Ljubi j a ni g3 je padlo poldrugi meter, tramva j navozil, vlaki so obtičali na postaji^
HAROÖHINA ZA KT: letno 24/-, četrtli# no 6/-;za inozemstvo odgovarjajoča vsota s posebnim doplačilom za letalsko dostavo.