Razne stvari. Iz domačih krajev. Eatoliško slovensko politično društvo na Teharjih ima v nedeljo 27. t. m. ob pol 4. uri popoldne v gostilni g. Josipa Šušteri6a svoj redni občni zbor s slede6im vsporedom: 1. Letno poro6ilo; 2. Poro6ilo tajnika; 3. Poro6ilo blagajnika; 4. Sprejem novih udov; 5. Volitev odbora; 6. Slu6ajnosti. — Po občnem zboru se bode skrbelo za prijetno pou6no zabavo. — K obilni udeležbi vabi o d b o r. Politično društvo ,,Naprej" v Celjn priredi svoj redni občni zbor za 1. 1901/02 dne 27. aprila 1902 ob 9. uri dopoludne v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celji. — Ker se bodo pri tem zborovanju pretresovale razmere celjske ter se razpravljalo, kako bode društvo v zanaprej postopalo zbok zboljševanja slovenskega stališča v Celji ter se bode zborovanja vdeležilo precejšno število zavednih narodnjakov iz celjske okolice. bode to zborovanje velevažno in gotovo zanimivo. Pri6akujemo toraj, da se zborovanja vdeleže vsi uarodnjaki, posebno slovenski trgovci in obrtniki celjski, za blagor katerib je to druStvo v p r v i v r s t i vneto. O d b o r. Najvišje potrjenje sta dobila g. Rog i n a načelnikom, g. Gunther pa na6elnikorim namestnikom slovenjegraškega okrajnega zastopa. Politifini nradniki. Namestnik je imenoval namestn. koncipista dr. A. pl. Buchta in R. vit. Schlieka okrajnim komisarjem in namestniskcga konceptnega praktikanta Alfred barona Walzdorff namestniškim koncipistom. Sami Nemci plave krvi. Dr. Matija Murko, naš rojak iz Št. Urbana pri Ptuju, je imenovan rednim profesorjem filologiie na graškem vseu6iliš6u namesto upokojenega dr. G. Kreka. Gimnazijo je študiral v Mariboru, vseu6iliš6e v Gradcu ter bil 1. 1886 sub auspiciis imperatoris promoviran doktoriem modroslovja. Castni občan. 0b6ina Drensko rebro, Pilštajn in Zdole so izvolile 6. gosp. župnika pilštanjskega Marka T o m a ž i 6 a častnim ob6anom. Čestitamo! Poslanec vit. Berks je v državnem zboru predložil prošnjo »bral. društva v Sevnici« za dvojezični pe6at pri poštnem uradu v S e v n i c i. Slovenski advokat v Marnbergu. Advokat dr. Fr. Pikl se je preseld \z Kozjega v Marnberg. Dijaški dom v Celju. V Celju se je na poziv g. dr. Iv. De6ka izvolila sedmerica gospodov, ki bo skrbela, da se sezida v Celju »Dijaški dorn.« Na Bregn pri Celju so izkopali dne 17. t. m. 6loveško okostnico, ko so kopali na prostoru, kjer se zida nova hiša. Sumi se, da bodo prišli na sled zlo6inii. Posilinemec — obsojen. G. Martin Bresnik, znani pristaS Nemcev, čeprav slovenskega rodu, sedaj pri S v. M a r j e t i b 1 i z u Maribora, je bil pri tukajšnjem okrajnem sodišču zaradi častikraje obsojen na 10 K. Heil! Prijatelj mladine. Blg. gospod dr. Jos. Barle, c. kr. notar v Kozjem, podaril je za knjižnico mladine na okoliski Soli Slovenj Gradec 10 K. Za ta velikoduSni dar se mu v imenu šolske mladine najtopleje zahvaIjujeta krajni šolski svet in Solsko vodstvo. Bog plati! Vivat sequens! Iz šole. Deželni Solski svet je dovolil, da se omoži u6iteljica gospica Marija Skrlec pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža z ondotnim  u6iteljem g. Ivanom Tomaži6em. — Na Ijud- ski šoli pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža je imenovana za u6iteljico gd6. Mar. Valen6ak. V pokoj stopi u6it. g. Anton Voith, službujo6 v Soli na Breznu in u6iteljica gd6. Fr. Ekert v Marenbergu. Na Ijudski šoli v Grižah pri Celju je nameš6en za6asni u6itelj g. R. Wudler iz Mozirja. Nova šola. V Kailu pri Dolu so ustanovili podružni6no Solo, kamor bodo hodili iz Dola pou6evat od 1. aprila do konca avgusta vsakega leta po trikrat v tednu. V Zrečah je tamoSnje društvo »Straža« minolo nedeljo zborovalo. Poro6ilo priobčimo v prihodnji Stevilki našega lista. Pogorela je dne 21. t. m. ob polu 8. uri zve6er Bur6eva viničarija, Iast Urbasa na tilemenu. Ognjegasci iz Kamce so bili prvi na lici mesta. Hum pri Ormožu. Dne 10. t. m. bile so tukaj ob6inske volitve. V odbor so bili izvoljeni gg. Ivanuša Martin, Ivanuša Miha, Jeremie Ivan, Lesjak Ivan, Masten Ivan, Podgorelec Ivan, Podgorelec Matija, Porekar Anton, Škrinjar Andrej, Šterman Franc, Vaupoti6 Jakob in Vti6ar Martin, ki so vsi pošteni katoliško-narodni možje. Pri izvolitvi starešinstva dne 20. t. m. hoteli so vsi odborniki v prvi vrsti pokazati dosedanjemu prvemu svetovalcu g. Martinu Ivanušu, ki je razun zadnje dobe osemnajst let izbomo županoval povsem zasluženo priznanje in hvaležnost ter so ga soglasno izvolili zopet županom. Izvoljeni se zahvali za to zaupanje, a iz postavnih uzro&ov jzvolitev odkloni. Pri drugi volitvi bil je tudi enoglasno novim županom izvoljen vrl gospodar in narodnjak g. Ivan Masten, ob6inskima svetovalcema pa gg. Martin IvanuSa in Martin Vti6ar. Daj Bog, da bi novi odbor srečno deloval z najboljšimi uspehi za korist ob6ano7 in mile domovine. Na Humu pri Ormožu je umrla 10. t. m. pridna h6erka svojih skrbnih staršev 20-letna Antonija Štiberc. Bila je vseskozi poštena deklica že v šoli in tudi sedaj, ko se je trudapolno šivati priu6ila, da bi si ložje služila svoj kruh. A pobrala jo je jetika v prezgodnji grob. Humska dekleta kupila so ji Iep venec z narodnim trakom ter jo belo oblečene spremile z mnogobrojnim ob6instvom k ve6nemu po6itku. StarSi in roditelji tolažite se: zgodila se je Božja, a ne vaša volja. Bodi pokojni vsestranski ve6ni spomin. Rojaki! V zadevi celjske slovenskonemške gimnazije priborili smo si Slovenci združeni z vsemi avstrijskimi Slovani sijajni vspeh. Dne 21. marca zmagala je naša pravi6na stvar nad narodno nestrpnostjo in zagrizenostjo tujega naroda, in opravi6ena radost napolnjuje vsako slovensko srce. Pa ta radost naj dobi primeren, viden, slovenskemu narodu trajno korist donašaio6 izraz! Za celjsko slovensko gimnazijo, ta tako Ijuto sovražen in tako vztrajno branjen u6ni zavod osnujmo »DijaSki dom« v Celju! Dovolj ima ta naš gimnazijalni zavod dijakov. Ni nam jih treba loviti po vseh kronovinah avstrijskih in ni nam jih treba jemati drugemu narodu. Ali mnogo, premnogo teh nasih dijakov trpi za 6as svojega Solanja hudo rev§6ino, in to pogosto ravno najbolj nadarjeni dijaki, katerim je Bog podelil sicer krasen dar, bistro glavico, ali pičlo imetka. In bridka revščina je kriva, da mnogi omaga, da ne more šole nadaljevati in dovršiti; pomanjkanje in glad vcepita marsikateremu nadebudnemu mladeni6u kal hiranja in prerane smrti. Revš6ina sili mnoge, da morajo iskati si stanovanje dale6 zunaj mesta, ali v mestu jemati najceneja, vsled tega pa zaduhla, nezdrava stanovanja, ki jim kužiio zdravje in jih spravljajo v družbe, ki jim okužijo srce. — Svoj 6as, pred dobrimi 15 leti osnovala se je v Celju »Dijaška huhinja«, katera si ie postavila blag, 6lovekoljuben namen, ohraniti mlada, telesno in duševno razvijaio6a se bitja pred najhujSim, pred stradanjem, in ista dosega sedaj s pomo6jo blagib dobrotnikov, da se nasiti vsako opoludne okolu 40 dijakov. To je bilo dosedaj za skrajno silo. Storimo sedaj en korak dalje! Osnujino še »Dijaški dom» v Celju, dom, v katerem bodo slovenski dijaki, ki niso tako sre6ni, da bi mogli študirati, bivajo6 v sredi svojih dragih, ampak morajo zapustiti ljubo doma in se podati v tuji iim svet, dobili zavetje, stanovanje, v katerem se bodo vestno nadzorovali in vzgajali v pravem duhu! Pri pogovoru, dne 18. t. m., storili so celjski Slovenci sklep, naj »Dijaška kuhinja» razširi svoj delokrog; ne samo hrano, tudi streho, dom, naj daje slovenskim dijakom v Celju; osnuje naj se »Dijaški dom» v Celju ! Pozivljamo toraj Vas rojaki, ki imate Ijube6e srce za našo slovensko mladino, da prinaSate prispevke za ozna6eni namen. SpomiDjajte se ob vseh prilikah «Dijaškega doma» v Celju; opominjajte svoje prijatelje in znance nanj. — Pri6akujemo pred vsem, da nijeden slovenski ob6inski zastop, nijeden okrajni zastop nobene posojilnice, nobene hranilnice ne bode zaostal! — Pa tudi zasebniki naj ne zaostajajo. Komur podelil je Bog posvetni blagor, naj pristopi kot ustanovnik «Dijaškega doma» s prispevkom 200 K. ali ve6; komur dal je Bog manjše, naj pa od tega žrtvuje primeren prispevek! — Prispevki naj se poSiljajo naravnost na «Dijaški dom» v Celju. Podpisani odsek izkazoval jih bode vedno v slovenskih 6asnikih ter zabeleževal v spominsko knjigo, katera bode Se poznim potoracem naznanjala imena blagodušnih prijateljev slovenske u6e6e se mladine. Združimo torej svoje mo6i, da se dvigne kmalu ob bistri Savinji v Celju »Dijaški dom«! V C e 1 j u raeseca aprila 1902. Lovro Baš, c kr. notar, Anton Cestnik, gimn. profesor, dr. Ivan Dečko, odvetnik, Jos. Kožuh, gimn. profesor, Franc Ogradi, opat, dr. Josip Sernec, odvetnik, dr. Josip Vrečko, odvetnik. Za varstvo riboreje je odredilo štajersko namestništvo, da se bodo strogo nadzorovala vsa ona industrijska podjetja, ki spuS6ajo svoje tovarniške odpadke v vode, da se ne bo zopet pripetilo, kakor v reki Aniži, kjer so vse ribe uničene vsled zanikrnosti neke tovarne. Cerkvene stvari. Kanonično umeščenje. Dne 21. t. m. je bil mil. g. kanonik dr. Martin Matek v stolni cerkvi po prevzv. gospodu knezoškofu slovesno umeš6en. Cerkveno slavlje v Št. Petru pri Mariborn. Kake so družine, taki so narodi, take so države, taka je cela 6loveška družba. Pomen družin je katoliška cerkev vedno v vsej važnosti upoštevala. Družinam je poposve6evala posebno dušeskrbno pozornost. V naSi škcfiji se je pod našina sedanjim škofom ustanovila družba sv. Družine, koje namen je, da se ohranijo družine naše škofije v pravetn krš6anskem duhu. NaS mil. knez in škof gledajo z o6etovsko skrbjo na to cerkveno družbo. Koliko iim je pri srci pravi duh v naših družinah, pokazali so tudi zadnjo nedeljo dne 20. t. m., ko so šli v biižnji Št. Peter blagoslavljat podobo sv. Družine za cerkev. Naše krščansko dobro ljudstvo je sprejelo svojega nadpastirja s spoštljivo ljubeznijo in mu je hvaležno za o6etovski obisk. Obljubljeno natn je daljSe poro6ilo o zadnjenedelj«kera slavlju v Št. Petru. Razstava cerkvene oprave. Prihodnjo nedeljo, dne 27. aprila t. 1. ob 11. uri predpoldne bodo naS prernilostljivi knez in Skof razstavo cerkvene oprave družbe vednega 6eš6enja slovesno odprli v samostanu vele6astitih oo. frančiškanov. — Razstavo si zaraore vsakdo isto nedeljo in naslednje tri dni brezp!a6no ogledati. — O p o m b a: Družbi bi bilo vstreženo, ako bi vele6. cerkvena predstnjnistva vrnila zaboj6eke za kazule, ki jih imajo hranjene. Dmštvena poročila. Slovanska čitalnica v Mariboru priredi dne 4. ruaja velik koncert. Za poznejši 6as se pripravlja slovenska igra »Deseti brat«. Za slovensko šolo v Mariboru so darovali: Neimenovan namesto venca na grob kardinala Misije 5 K, dva Ceha v veseli slovenski družbi 2 K. Občni zbor hranilnice in posojilnice pri Sv. Kunigundi n. P. se ie iz nepri6akovanega zadržka preložil na nedeljo, dne 27. aprila z istim vsporedom. — Na6elstvo. Iz Sv. Jurja v Slov. gor. Da se ugodi dolgo gojeni želji Šent-Jur6aaov, ustanovili smo kon6no vendar druStvo «Edinost». Pri ustanovnem shodu tega mladega društva so bili voljeni v odbor slede6i gospodie: Rošker Janez, veleposestnik na Malni, na6elnik; Belec Franc, veleposestnik v 2i6ah, niegov namestnik; Perger Matej, u6itelj, tajnik; Kraner Jurij, veieposestnik v Šent Jurskem dolu, niegov nsmestnik; dr. Somrek Josip, kaplan, knjižni6ar; Švajker Franc, posestnik pri Sv. Jurju, blagajnik; Kranjc Franc, veleposestnik na Malni, njegov namestnik; Kurnik Franc, posestnik v Gasteraju in Caf Jožef, kr6mar pri Sv. Jurju, odborniki. Imenovani možje korenjaki so vsekakor porok plodonosnemu delovanju tega novoustanovljenega društva. Vsegamogočni rau podeli obilo sre6e in blagoslova od zgoraj, da bi bilo njegovo delovanje tudi v resnici v blaginjo našega ljudstva. — Prvi občni zbor bo dne 4. majnika t. 1. Vsakdo je povabljen in dobrodošel gost. Dijaški knhinji v Ptujn so razven v zadnji št. našega lista že imenovanih darovalcev še slede6i p. n. gospodje darovali: Šuta Al., župnik pri Sv. Marjeti 2 K; Ke6ek And., kaplan pri Sv. Rupertu 2 K; Tomani6 Janez, župnik pri Sv. Urbanu 5 K; prof. Majcen 2 K. Mesečni 2 kroni darujejo p. n. gg.: dr. Brumen, odvetnik; Cilenšek M., profesor; Horvat Frid., mestni kaplan; Moravec Fr., vikar; Podvinski A., beneficijat; Ožgan S., c. kr. notar; o. Peter 2irovnik, minorit in 1 krono dr. Ozvald K., prolesor — vsi v Ptuju. — Prisrčna hvala vsem blagim dobrotnikom. St Pavel pri Preboldn. Tukajšno katoliško izobraževalno društvo je prete6eno nedeljo svojim udom in neudom priredilo zopet enkrat prav veseli dan. Pod prostornim župniškim kozolcem, katerega je naša mladina lepo okin6ala, zbrala se je velika množica gostov iz doma6e in soBednih župnij. Prva to6ka veselice je bila «Kmet Herod» ali «gorje mu, ki pride dijakom v pest». Naši mladeni6i so izvršili vrlo in v ob6no zadovoljnost gledalcev svoje uloge. Po tej šaljivi igri ie 6 gosp. E. Vra6ko govoril o važnosti tiska — da |e tisek dandenes velemo6, in koliko budega stori slabi, in koliko dobrega pa doseže dober tisek. Vse je zvesto in pazljivo poslušalo navduSenega govornika. Upamo, da ne bo brez sadu. Tretji del veselice pa je bila igra «sv. Neža». Kakor prva, tako se je tudi ta igra najboljše obnesla. Igralke so bile vse po takratni rimski noši oble6ene, zato je bila igra tem bolj zanimiva. Kip malike je prav spretno izdelal tukajSni doma6i mladeni6. Vsi gostje so se veselili in zadovoljni vra6ali. NaSi mladini pa in vsem drugim požrtvovalnim društvenikom, ki tako veliko storijo v korist društva in to vse brezpla6no, bodi vsa 6ast in hvala! Naj ohranijo svojo požrtvovalnost, da bode društvo tudi za naprej tako lepo cvetelo in skrbelo za pouk in zabavo. Sv. Ana n. K. v Slov. gor. Ko je priredilo tukajšnje bralno društvo dne 13. aprila t. 1. že tretji zabavni večer v tera letu, so mladeniči-igralci spet pokazali, kaj zmore pridnost in vstrajnost. Toda ne le tem, ampak ludi naSim mladenkam, udom bralnega društva, ki so nam ?krbele za petje, gre 6ast in hvala za ta večer, kakor tudi slavnim godcem, ki so sodelovali pri godbenem koncertu in pri godbeno-pevski igri «Sanje». — Šaljiva sodnijska smeSnica «Kakor ti meni, tako jaz tebi», ki se je prva predstavljala, je skrbela za smeh. Skopi kr6mar, ki je vbogemu loncevezarju hotel ra6unati celo duhanje in vohanje vabljive vonjave pe6enk. je na veselje in zadovoljstvo ob6instva vsled razsodbe sodnikove moral propasti s svojim za loncevezarja bogato napravljenim ra6unom. — Mladenič Št. Iljski, Fr. 2ebot, ki je imel na to govor, je navduševal mladino za bralna društva, naredil dober utis na poslušatelje. Prav dobro v naslednjem pa se je obnesla krasna igra z godbo in petjem, v petih dejanjih, «Sanje». Kar je «Lurška pastarica* za dekleta, to so «Sanje» za mladeni6e. Obe igri ste precej težavni, a dovršeno lepi po vsebini. A «Sanje» so po zunanjem svojem utisu le tedaj rajsko-krasne, da se zazibljeS tudi ti gledalec s spavajo6im Vinkom v drugi svet med angeljce nebeške, ako pri6ne ob začetku in v 5. dejanju ob koncu sna Vinkovega, ob kojega strani stoji nebeški angelj s povzdignienim križem, igrati za odrom na lahko, kakor od dale6, godba pomešana z angeljskim zborom — prizor, ki je od bengali6ne Iu6i razsvetljen, resni6no veli6asten! Vinko, sin bogatega Kremena, Fr. K. in angelj, deklica H. D. sta najve6 pripomogla med igralci do tega 6arovitega utisa. — S to igro je bil vspored ve6era zvršen. Nastopila pa sta še dva govornika nepri6akovano. Prvi, mladeni6 od Št. Jurja na Š6avnici, nam je prinesel bratske pozdrave ondotnih mladeni6ev in mladenk, drugi pa gospod predsednik bralnega društva pri Sv. Antonu v Slov. gor., posestnik in godec Juran6i6, je v krepkih in zbranih besedah risal blagodejno delovanje bralnega druStva sploh, koje zedinja svoje ude, da jih lika, ki pa njim je tudi trdnjava in opora zoper narodne sovražnike. — Naj ostane ta ve6er, zlasti «Sanje», vsem nepozabljiv, da bi, kakor v tej igri, tudi pri nas vseh zmagoval svitli angelj vere in slovenske narodnosti zoper satana laži in nemškutarstva! To daj Bog! Ormoška moška podružnica Sv. Cirila in Metoda izvolila si je pri letošnjem ob6nem zboru za predsednika g. dr. Oroslava Kristan, za blagajnika g. Ladislava Jeršeta in za tajnika g. Antona Porekar. Njihovim namestnikora pa gg. Adolla Rosina, Davorina Trstenjak in Davorina Stani6. Kot zastopnika k ob6nemu zboru gg. Vekoslava Mikl in Antona Porekar.f Ormoška ženska podrnžnica sv. Cirila in Metoda izvolila si je pri letoSnjem občnem zboru za predsednico gospo Rozo Mikl, za blagajni6arko gospo Marijo Gomzi in za tajnico gd6no Urško Kuhari6. Namestnice tem so gospe Angela Porekar, Julijana RajSpin in Helena Jurši6. Kot zastopnica k ob6nemu zboru se izvoli gd6na Marija Štupca. Iz drngrih krajev. Cerje-Tnžno pri Varaždinu. V6eraj 22. t. m. popoldan ob 4. uri dospel je zračni balon z dvema grofoma Thun iz Prage v spremstvu nekega tovarnarja in pod vodstvom enega nadporo6nika. Balon se imenuje »Meteor« in je lastnina nadvojvoda Franc Salvatcrja. Zra6ni plov odjadral je iz Prage isti dan zjutraj ob pol 7. uri, popoldan ob 3. uri pasiral Muro in se ob 4. uri popoldan vsled preneha vetra na železniski postaji Cerje-Tužno pri Varaždinu usidral. Z ve6ernim vlakom odpeljala se je gospoda nazaj v Prago. Smrt nevarnega blaznika. V goriski bolnišnici je umrl te dni zblazneli kamnosek France Puri6 iz sežanskega okraja, katerega so prepeljali v norišnico dne 31. decembra 1900. Znorel je vsled Ijubosumnosti proti svoji ženi. V tej sv-.-ji strasti in blaznosti je v svojem kraju ranil ve6 oseb, predno so ga prepeljali v norisnico. Ta nesre6než je bil najnevarneiši norec v goriSki noriSnici. Posrečilo se mu je tudi dvakrat ute6i iz no- rišnice; ker je bil jako mo6en, je z rokami zruSil zid in Sel. Pri neki drugi priliki se mu je posre6ilo na na6in divjakov z drgnenjem lesa ob les, da je napravil ogenj in res zažgal svojo slamnico in je tudi hotel zažgati vso noriSnico. Pazniki so seveda pravo6asno zapazili njegovo vedenje in so mu preprečili namero. Predpravice nekaterih avstrijskih polkov. Polk kneza Cumberiandskega ima pravico radi posebnega junaštva, ki jo je izprical v bitki pri Wagramu 5. julija 1809, da sme pri vsaki priliki igrati kora6nico grenadirjev. — Dragonski polk št. 14 se bo imenoval za vse 6ase «polk Windischgraetzov» in vsled zmagoslavne bitke pri Kolinu se morajo briti vsi možje, od najnižjega do polkovnika. Zakaj? V tem polku so bili ob 6asu sedemletne vojske sami golobradi novinci in vojskovodja ni pri6akoval od takih junakov vspeha. A «golobradci» so odločili bitko, v kateri je bil »velikanski Fric» premagan. Od tistega 6asa se polk brije. Pri novi organizaciji 1866. leta je nehala predpravica Windischgraetzovih dragoncev, a leta 1875 je bila zopet ponovljena. Častniki, kateri so od tega polka premeš6eni k drugemu polku, iraajo Se za nadalje pravico, da se tudi brijejo. — Dragonski polk kneza Montecuculija iraa pravieo, da sme, kadar je «v službi>, prehajati celo skozi dvorni grad na Dunaju z godbo ter razvito zastavo in polkovnik ima pravico, da sme, kadar je v polni oborožbi, koj naravnost brez napovedi stopiti pred cesarja. Železniški vlak v čakalnici. Na kolodvoru v Franciji Saint - Valeryen - Canax priletel je železniski stroj z dvanajstimi praznimi vozovi s tako silo v poslopje, da je predrl steno in se hkratu znašel v 6akalnici prvega razreda. Strojev dimnik in tender sta bila sicer poSkodovana, a strojevodju in kurilcu, ki sta mirno ostala na svojem mestu, se ni zgodilo ni6 hudega. Povratki v katoliško cerkev. V New-Yorku v cerkvi sv. Fran6iSka Salezijskega je sprejel o. O'Conner 40 protestantov v katoliško cerkev. Med njiaii so bili profesorji, pisatelji, časnikarji, umetniki in nekaj protestanških pastorjev. Najnovejša statistika kaže, da se je v prete6enem letu vrnilo v tem mestu 900 cseb v katolisko cerkev. Bile so to same 6astivredne in blage osebe, o katerih se je izrazil protestantski govornik: »Dobri nas zapuščajo in postajajo katoliki; slabi prideio k nam in postanejo protestantje.« Papež Leon XIII. in starost. Sedaj ob jubileiu sv. oeeta pravi neki francoski list, da je v rodbini papeževi že od nekdaj navadno, da elani iste dožive visoko starost. Tako je brat papežev kardinal Pecci doživel 84. leto, a drugi njegov brat 91. leto. Prejšni telesni zdravnik papežev je dejal pri neki priliki, ako Leona XIII. ne zadene kaka težka bolezen, doživi brezdvomno visoko starost, ker je povsem zdrave konstitucije. No, in naS sv. O6e je res na tem, da morda doživi stoletnico svojega rojstva, ker ne 6uti nikakih težko6 in slabosti. ki jih ima navadno starost v svojem spremstvu. Ko je bilo pred nekaj časa ve6 njegovih kardinalov bolehnih, dejal je sv. o6e šaljivo: »Vse boleha, samo mi mladi ljudje smo zdravi.« Za vladanja sedanjega papeža umrli so trije državni tajniki in 138 kardinalov. Zapeljivca svoje žene in bčere ustrelil. Šime Gjelahič je bil hišni prijatelj Pavla Posavaca v Gorjanu. Pavel Posavac je zaupal svojemu prijatelju, a ta ga je nesramno osleparil. Zapeljal mu je ženo in naposled še — h6er. H6er je o6etu jokaje izpovedala svoj greh. Ko je Gjelahi6 zopet priSel na posete, ga je Posavac na pragu svoje hiše ustrelil. Sedaj je Posavac obsojen k — smrti na veSalah. Višek dresure so ob6udovali nedavno Amsterdaračani v nekem cirkusu, ki sedaj ondi gostuje. Krotilec levov vrgel je zverinam kos mesa, a položil je svojo nogo na meso in levi so se — odplazili v kot. Vse }e občudovalo to dresuro in nekdo je vprašal storilca, ako bi levi to tudi storili, ako bi tri dni ni6 ne jedli. «Da», odgovoril je krotilee. Moža sta takoj stavila za visoko stavo. Mož, ki se je podal s krotilcem zveri v stavo, je najel nekaj ljudi, ki so tri dni pazili, da levi res niso dobili Di6 jedil. Tretji dan je bil cirkus natla6en radovednega ob6instva. Krotilee stopi med leve, vrže jim kos mesa, levi divje zatulijo, krotilec pa stopi na meso, povzdigne bi6 in levi se — ne zganejo. Nato pobere krotilec kos mesa in ga vrže levom Se enkrat. V hipu so levi meso požrli. Krotilec je dobil veliko stavo. Smejo6 se, je povedal ob6iastvu skrivnost, kako je leve tako sijajno ukrotil. Ko je vadil leve, jim }e vedno najprej vrgel kos mesa napojenega s petrolejem. Levi tako meso niso marali. Potem jim je vedno vrgel vžilno meso. Sedaj so levi vedno mnenja, da Je prvi kos vedno napojen s petrolejem, zato ga ne marajo in planejo na meso, ko ga jim šele drugi6 vrže. Velika kneginja in dijak. V petrograjski aristokraciji gre — tako poročajo neki listi — od ust do ust presenetljiva povest, katere glavna junakinja je velika kneginja Jelena, hči carjevega brata Vfliko kneginjo so hoteli dati generalu Viktorju Napoleonu, potomcu velikega francoskega cesarja Napoleona I., ali ona ni mogla zapopasti, zakaj naj bi se pokorila dvorni želji, ko je naklonjena ubogemu dijaku. Ker }e vedela, da car ne privoli v njeno zvezo, pa je poiskala drugo pot, da doseže cilj svojega srca. Predlagala je dijaku, da bi pobegnila v inozemstvo, kar je dijak kajpada takoj hotel izpeljati. Ali bila nista dovolj previdna in redarstvo ju je zasa6ilo v VarSavi. Tu so ju Io6ili: kneginjo so odvedli nazaj na dvorr dijaka pa — v Sibirijo. Gospodarske drobtinice. Omejitev živinskega prometa is Stajerskega na Primorsko. Oziraje se na to, da se je iz Štajerskega zanesla kuga, je c. kr. namestnistvo v Trstu z razglasom z dne 25. marca 1902, St. 7880 radi svinjske kuge prepovedalo uvažati svinje na Primorsko iz politi6nih okrajev Bruck o/M, Judenburg, Ljubno in Ptuj.