PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina ^uiina maeana v gotovini „ o p 1 • Abb postale I gruppo * o5 llF Leto XVm. - Št. 164 (5248) I PO OBOROŽENEM SPOPADU V CONSTANTINU ) Napoveduje se bližnja rešitev krize s preselitvijo političnega urada v Alžir TRST, petek 27. julija 1962 Rešiti pa bo treba še mnogo spornih stvari in v ta namen pride danes v Alžir Ben Hider - Prepovedani premiki čet med vilajami toreč izjavil, da bo jutri od-tovai v Alžir in da se bodo kopoma preselili tjakaj vsi ‘«H političnega urada; vse to izviru rešitve krize. so se v zadnjih dveh y'h . razvijale z veliko naglico. iažk^ od 24. do 25. iuliia vo" enota pod poveljstvom na-,*a odstavljenega generalne-•ta Bumediena zavzela me- o, Constantin, kjer je sedež dru-H,MVllaje. Prišlo je do streljanja, katerim je bilo nekaj mrt-jiJ ,in ranjenih. Vojaki, ki pod-Ben Belo, so aretirali mi-\ (L/* ®en Toba'a ’n Poveljnika :1 SÌ.®3 vilaje polkovnika Araba. 1 fttfcg701331 pa )e bil pozneje iz- <| je Ben Bela zapustil O- A L ji prispel v Tiaret, kjer m Ti.-01 *a pozneje vojaška parada. 'j io ^ }e na mejt med peto vila-A («J11 j? privržena Ben Beli, in f lilan°,ry‘'a5°' ki se še ni oprede-it '-J(jaerai Pa so enote, privrže-1 tal. , ^Predsedniku Ben Beli, vko- fe.' Področja posameznih vilaj fi.^LžIR, 26. — Po vznemirjajočih poročilih o prvih oborože-Vj spopadih med vojaki, ki podpirajo Ben Belo, in vojaki, J so zvesti vladi, prihajajo nocoj novice, ki dajejo upati, da A^riza vendarle rešena na miren način. ,8ivši minister Ben Hider je • --------------— vih pristašev v nekaterih vilajah. Pokazalo se je namreč, da ministri v vladi ne nastopajo enotno. V nasprotju z Ben Hedo in še z nekaterimi drugimi ministri, ki so pripravljeni popustiti, da bi prišlo do kompromisa, sta podpredsednika vlade Krim Belka-sem in Budjaf še vedno odločno proti vsakemu popuščanju. Belkasen je odpotoval v svoj rojstni kraj Tizi Uzu, ki je sedež tretje vilaje. Pridružila sta se mu tudi Budjaf in Busuf. Davi so ministri, ki so v Tizi Uzu, objavili izjavo, v kateri pozivajo vse Alžirce, «naj gredo na ulice, da počastijo spomin borcev in aktivistov, ki so jih ubili v Costantinu nekateri avanturisti samo zaradi tega, ker so bili krivi, da so rekli ne avanturam, ne diktaturi». «Narodnoosvobodilna vojska je odgovorila na naš poziv in je močno reagirala», pravi dalje izjava in nadaljuje: «Več bataljonov je pred vrati Costantina, da okrepi njen od-r. Ljudske množice se mobilizirajo, da se uprejo diktaturi in avanturam ter da rešijo demokracijo in revolucijo». Na tiskovni konferenci pa sta Belkasen in Budjaf pozvala alžirsko ljudstvo in vojsko, naj se upreta poskusom Ben Bele, da uvede «fašistično diktaturo». Pozvala sta prebivalstvo vseh mest in vasi in oborožene sile, naj izvedejo mobilizacijo za samoobrambo, «da se stre državni udar». Pripomnila sta, da se bosta borila «do zadnje kaplje krvi». Ben Bela pa je govoril na zborovanju v Tiaretu. Izjavil je, <’a so smotri alžirske revolucije u-vedba sistema ene same stranke in agrarna reforma. Dodal je, da bodo sekcije stranke ustanovili v vsakem mestu in v vsaki vasi, in da vojska ne bo nikoli uvedla diktature. Tudi polkovnik Bume-dien je izjavil, da je vojska v službi ljudstva in ne želi diktatorske oblasti. Ulju'® tudi v Bono, v bližini tu-meje. V Bono so prispeli 0 takoj zatem so organila vojaško parado in množič-zborovanje. ea.sed n ì'k alžirske vlade Ben « *ta»*• v zvezi z dogodki v Con- - tfljj ,au izjavil; «Med Alžirci je kri. Nevarnost državljanske l»tj m tuja intervencija postarsi 2n°va realni. Nastaja nevar-W Povratka francoske vojske.» 6J Heda je pozval vse Alžirce, 2 ohranijo enotnost. J,?^uje se, da okoli 1200 pri-Htjtkov narodnoosvobodilne voj-i *i podpirajo podpredsednika ICjv.8 Ben Kasema, ki je doma iz "| hi ip ’ koraka proti Constanti-ijj- Trdijo tudi, da je poveljstvo vilaje, privrženo Ben He-Sdj.1 vladi, ki je nadzorovalo podici* Constantina, še vedno na g» sedežu, kljub temu, da so j, Obkolili privrženci Ben Bele. i®B»iki Bumedienovih enot (ki Ol*o do nedavnega na tunizij-gy, *trani meje), ter gibanje drudi, Obot (ki so bile razmešlčene h v Maroku) pomenijo de-da Jtracijo vojaške šile in mor-id kažejo tudi odločnost, da ne »j», Popuščanj a pred skupino mitov v mestu Alžiru in njiho- DANES j »|* k?dnjih dneh se Je spor med n ča hrti i 7 wfjjskimi voditelji še bolj »-tako da Je v Constantinu celo do oboroženega spo-vojaki. ki podpirajo Ben Ig' Pa so zasedli mesto. Pari. N8 Vlada je takoj pohitela z na-S|.v*če prekinitve Jedr-v09,Poizkusov Je treba z zado-tt.ntvom ugotovili da Je spodle. »It^včerajšnji ameriški poizkus htf'oziJe vodikove bombe v ve-tìSLV|iìni. V Ženevi pa J* ame. Hj» delegat napovedal skorajš. iw. Predložitev izsledkov ameri HtJ? znanstvenikov o ugotavlja '»to Podzemeljskih eksplozij. O Hfci.bodo danes razpravljali na iriT“nem sestanku v Bell hiši eJe,I sklepe o morebitni bi^mbl ameriškega načrta o V Alžiru je minister Rabah Bi-tat v zvezi z dogodki v noči od 24. na 25. t.m. v Costantinu izja-vii: «Elementi druge vilaje so izrazili nezadovoljstvo in prišlo je do razjasnjevanj z voditelji vilaje. Ni bilo hudih spopadov. Posredoval sem, da preprečim spopade. Padlo je nekaj strelov, toda šlo je samo za izraze veselja. Ni res, da je prišlo do intervencije prve vilaje. Slo je za notranjo krizo v drugi vilaji. Množica je z veseljem in navdušenjem sprejela spremembe, ki so sledile obrazložitvi. Prefekt je na svojem mestu in uprava redno, deluje.» Ben Bela se Je medtem vrnil v Oran, kjer se je sestal s tremi člani svojega političnega urada. V njegovih krogih pravijo, da je bilo Sklenjeno, da se bo politični urad premestil v Alžir. Kljub vsemu temu pa obstajajo elementi, ki kažejo, da se stvari sučejo v smeri rešitve krize. Ben Bela se je odrekel svojemu namenu, da premesti svoj glavni Štab v Orleansville, kakor je prvotno nameraval. Kar se tiče govoric o odhodu 1200 vojakov iz Kabilije proti Constantinu, ni nobenih vesti, ki bi potrjevale, da so prišli tjakaj. V Constantinu je vse mirno. Predstavnik Ben Bele Burnente! je v Oranu izjavil, da je politični urad prepovedal vse premike čet iz vilaje v vilaj o, da bi preprečili incidente, ker vse vilaje niso še enotne. Bumendžel je dodal, da se ta ukaz tiče še posebno prve vilaje (Aures), pete vilaje (področje Orana) in šeste vilaje (Južna Alžirija), ki podpirajo Ben Belo. Vojaki prve vilaje, ki so prišli na področje Constantina, pa bodo ostali tam. Bumendžel je dalje sporočil, da bo član političnega urada Mohamed Hider v kratkem odšel v Alžir ter da je njegovo poslanstvo «zelo zapleteno in važno». Dalje je Bumendžel izjavil, da so dogodki v Constantinu delo «nenadzorovanih elementov». Zanikal je trditve, da je bilo v Constantinu 30 mrtvih. Dejal je, da sta bila samo dva mrtva. Clan političnega urada Hider je sporočil, da predsednik začasne izvršilne oblasti Fares ne bo prišel v Oran, pač pa da bo on šel jutri v Alžir. pripomnil je: «Sklenili smo iti v Alžir kot politični urad. Ta povratek se bo izvršil postopoma, kar se tiče oseb. Kar se tiče mene osebno, bom jutri v Alžiru. Z mojim povratkom se nakazuje povratek vseh. To se bo zgodilo v okviru rešitve krize. Vendar pa je treba rešiti še mnogo stvari. Brez samovoljne reakcije nekaterih bratov v Tizi Uzu bi do tega povratka prišlo v boljših pogojih. Izjave Krima Belka-sema, Busufa in Budjafa so bile pravi pozivi na upor. Ni mogoče, da bi se naše ljudstvo odzvalo temu pozivu, da bi se mobiliziralo proti drugim bratom. Po Tripolisu smo storili vse mogoče, da zadeva ne bi zavzela sedanjega obsega. Če smo hoteli ravnati tako, je to zaradi tega, ker imamo zadostna sredstva, da to lahko storimo. Imamo vojsko 40.000 mož, ki je prekoračila mejo. Ta vojska je dobro izvežbana in oborožena z modernim orožjem. Zadostovala nam bi, da si odpremo pot do Alžira, toda nismo hoteli uporabiti tega sredstva.» Sv«t NATO odobril imenovanje Lemnitzerja PARIiZ, 26. — Svet stalnih predstavnikov NATO je včeraj soglasno odobril imenovanje ameriškega generala Lymana Lemnitzerja za vrhovnega poveljnika sil NATO v Evropi namesto dosedanjega poveljnika generala Norstada, ki zapušča službo s I. novembrom. Francoska vlada grozi z vojaško intervencijo PABfZ, 26. — Predstavnik francoske vlade je po včerajšnji seji izjavil, da «bo Francija intervenirala v zaščito svojih državljanov, če bi se zmedeni položaj v Alžiriji še poslabšal». Minister za informacije Peyrefitte je po seji izjavil, da je «zaželeno, da bi se ta zmeda čimprej končala». Dodal je, da se francoska vlada «trudi in se bo trudila, da bi čimbolj omejila praktične nevšečnosti, ki izvirajo iz sedanjega položaja, tako da bo nudila Alžiriji upravno in tehnično pomoč». Dodal pa je, da je Francija pripravljena neposredno intervenirati v Vinogradov se je vrnil v Pariz PARIZ, 26. — Sovjetski poslanik v Franciji Vinogradov se je po štirimesečni odsotnosti vrnil danes v Pariz. Kakor je znano, je Vinogradov zapustil Pariz na zahtevo francoske vlade, ko je sovjetska vlada priznala alžirsko vlado. Francoski poslanik v Moskvi Maurice Dejean pa se je vrnil v Moskvo pred dvema dnevoma. Vinogradov je izjavil časnikar- Alži-riii H» hi «zaščitila franrncV» I )em* ^a s0 se odnosi med SZ in državljane, če bi se položaj po- ' mimo £ slabšal». | |jti vsa vprašanja. U Tant za akcijo proti Čombeju Kakor je znano, je Combe nedavno nahujskal zlasti ženske proti vojakom OZN v Elizabethvillu. Te so vojake OZN napadle s palicami in kamenjem. Sledili so spopadi, pri čemer je bilo več ranjenih. Slika kaže prizor s teh spopadov Poslanska zbornica bo jutri razpravljala o nacionalizaciji električne industrije Piccioni in Kreisky se sestaneta 31. t. m. v Benetkah - Finančni minister Trabucchi napoveduje reformo davčnega sistema in odpravo davka na potrošnjo - Pred novo splošno stavko kovinarjev? RIM, 26. — V pripravah na razpravo o nacionalizaciji električne industrije, ki se bo začela pojutrišnjem v poslanski zbornici, so se danes sestali liberalni, socialistični in komunistični poslanci. Liberalci ’ so sklenili, da bo v to diskusijo poseglo kar 14 njihovih poslancev, hkrati pa bodo predložili vrsto popravkov. Socialističnim poslancem sta Nenni in Per-tini poročala o sestanku, ki sta ga imela s predstavniki drugih strank vladne večine; sklenili so, da se bodo odločno uprli obstrukoionizmu desnice. Tudi komunistični poslanci so razpravljali o nacionalizaciji e-lektrične industrije, ki jo smatrajo za pozitiven ukrep, vendar bodo predložili nekatere popravke. Danes se je sestalo tudi vodstvo PSI: Nenni je poročal o razgovorih, ki jih je imel v preteklih dneh na politični in parlamentarni ravni s predstavniki strank vladne večine, da bi proučili zadržanje parlamentarnih skupin pri razpravi o ukrepu o nacionalizaciji električne industrije, Lombardi pa je poročal o delu «komisije 45». Po sestanku sc izjavili novinarjem, da so socialisti zadovoljni s sestanki v preteklih dneh in nimajo kaj menjati v svojem zadržanju. Naklonjeni so čimprejšnji odobritvi ukrepa o nacionalizaciji in si pridržujejo pravico, sporazumno z drugimi skupinami večine, odločiti glede ukrepov, ki jih bo treba uveljaviti proti opoziciji, čim bo jasno njeno zadržanje med razpravo». Po včerajšnjem sestanku meri predstavniki vladne večine so sklenili imenovati posebno komisije, v kateri bodo Zastopane vse stràhke vladne večirfe in ki bo «Dr. Živago» bo objavljen v SZ STOCKHOLM, 26. — Sovjet*! pisatelj Evgen Popovkin, ki je član delegacije sovjetskih pisateljev, ki je sedaj na obisku v skandinavskih državah, je izjavil včeraj po radiu v Stockholmu, da bo Pasternakov roman «Dr. 2iva-go» objavljen v Sovjetski zvezi, in to verjetno konec leta. ^opov-kin je tudi povedal, da bodo v Sovjetski zvezi ponatisnili Paster-nakove poezije. la potrebne prijeme, da bi nevtralizirali napovedani obstrukcio-nizem desničarskih skupin. Tiskarna poslanske zbornice Je danes dotiskala zakonski osnutek o nacionalizaciji električne industrije; po koordinaciji «odbora 9» ima osnutek sedaj le 14 členov, namesto prejšnjih 19. Spremlja ga poročilo večine, ki ga je pripravil demokristjanski poslanec De Cocci. Deželni poslanci strank levega centra na Siciliji (KD, PSDI, PRI, PSI in neodvisni levičar D’Antoni) so danes izvolili novega predsednika dežele, ki je po- ............................1111,1.........nun..lun............IIIIIIIIIUII... Spodletel nov ameriški poizkus za eksplozijo v veliki višini V BiH hiši bede danes proučili izsledke znanstvenikov o podzemeljskih eskplozijab, nakar jih bodo sporočili razorožitveni kon/erenci sledila poteku razprave v. pojslan-ki zboriiici o na ionalizaciji elek-’ tričrie industrije in sproti prouči- WASHINGTON, 36. — Nov a-merdiki poizkus, da bi povzročili eksplozijo vodikove bombe v veliki višini je spodletel. Raketa «Thor», ki bi morala ponesti vodikovo bombo več sto kilometrov viaoko, je eksplodirala, še preden je odletela. Uradno pravijo, d« so eksplozijo namenoma povzročili že na vzletišču zaradi njenega nepravilnega delovanja. Uradno poročilo dodaja, da ni prišlo do jedrske eksplozije. Poizkus so i-meli izvršiti po dvakratni 24-urni odložitvi. Predvidevajo, da bosta potekla vsaj dva tedna, da- do-končajo priprave za nov poizkus. Iz Cape Canaveraln pa poročajo, da je tam spodletel poizkus izstrelitve medcelinske rakete «Titan-2». Raketa bi morala leteti 8.000 kilometrov, vendar pa je padla v morje kmalu potem, ko so jo izstrelili, in to zaradi okvare v njenem mehanizmu. To je že četrta izstrelitev rakete «Titan - 2». Dva poizkusa sta spodletela. V načrtih je, da bi ta raketa prenašala zelo močne jedrske konice iz ene celine do druge. V Ženevi je imel tristranski pododbor, ki razpravlja o prepovedi .srž; BSr» «ts tss držav ponovili svoje dosedanje stališče glede- tolmačeni* spomenice osmih izvenblokovskih držav in glede moratorija, ki ga j* predlagal mehiški delegat. Ameriški delegat je izjavil, da bo njegova vlada dala na razpolago pododboru podatke in zaključke ameriških znanstvenikov v okviru načrta «Vela». Prihodnja seja bo določena, ko bo a-meriška delegacija lahko predložila te podatke. Kakor poročajo iz Washingto-na, bo predsednik Kennedy predsedoval jutri v Beli hiši sestanku svojih najvišjih diplomatskih in vojaških svetovalcev. Na seji bodo proučili znanstvene rezultate o ugotavljanju podzemeljskih jedrskih eksplozij. novno demokristjanski poslanec D’Angelo; izvoljen je bil z absolutno večino (prejel je namreč 48 glasov). Ministrstvo za zunanje zadeve javlja, da se bosta italijanski zunanji minister Piccioni in avstrijski zunanji minister Kreisky sestala 31. t.m. v Benetkah, da bi nadaljevali pogajanja v zvezi s sporom glede uveljavljenja sporazuma De Gasperi-Gruber o Južni Tirolski. Na ministrstvu za delo so se včeraj nadaljevali razgovori ministra Bertinellija s predstavniki zveze industrijcev in predstavniki sindikalnih organizacij kovinarjev. Minister je pozval obe strani na skupni sestanek, ki bo jutri ob 18. uri na ministrstvu za delo. Predstavniki kovinarjev so pristali na povabilo ministra, pripomnili pa so, da mora imeti sestanek dokončen značaj, kajti v primeru neuspeha, bodo nadaljevali s stavkovno akcijo že v začetku prihodnjega tedna. V poslanski zbzornici so danes nadaljevali z razpravo o spremembah in dopolnitvah zakonov, ki vsebujejo ukrepe v korist italijanskega Juga; odobrili so vse člene, dodali pa še štiri nove. Na popoldanskem zasedanju so razpravljali o zakonskem osnutku, ki vsebuje ratifikacijo mednarodnih aktov v zvezi s pridružitvijo Grčije evropski gospodarski skupnosti, in ga nato odobrili. Na včerajšnjem zasedanju je senat zavrnil predlog senatorja Pellegrinija (KPI), da bi senat nadaljeval s svojim delom do odobritve zakona o avtonomni deželi Furlaniji-Julljski krajini; zavrnil je predlog socialističnega senatorja Sansoneja, da se imenuje posebna komisija, ki naj bi proučila zakonski osnutek o Furlani-ji-Julijski krajini, odobril pa je predlog istega senatorja, da se u-veljavi nujnostni postopek pri razpravi istega zakonskega osnutka; poveril je predsednika senata Merzagori, da imenuje posebno komisijo za proučitev zakona o nacionalizaciji električne industrije v primeru, da bi poslanska zbornica dostavila senatu ta zakon, ko bo senat na počitnicah. Na dopoldanskem zasedanju je senat odobril zakonski odlok za regulacijski načrt Rima, na popoP danskem zasedanju pa so v zvezi z razpravo o finančnih proračunih spregovorili ministri Tremel-loni, Pastore in Trabucchi. Jutri bo spregovoril še minister La Malfa, nakar bo senat odobril vse tri finančne proračune. Zakladni minister Tremellom je sporočil med drugim, da letošnji deficit ne bo večji od lanskega, kljub temu, da so se dejanski izdatki povečali za okrog 12 odst.; finančni minister .trabucchi pa je poudaril med dru: gim da bo država uvedla strožji kriterij pri ugotavljanju obdavčljivih dohodkov in skušala čim. bolj omejiti davčne utaje; le tako se bo mogla ogniti novim davkom v večjem obsegu; potrebe države pa naraščajo in zateči se bo treba k novim davkom ali posojilom, če bi dosledno izterjevanje že obstoječih ne dalo zadovoljivega rezultata. Minister je hkrati izjavil, da bodo v prlme-da bi parlament smatral za jiti dohodke tistih, ki več zaslužijo, da bi povečali prejemke o-nih, ki delajo in služijo državi», to tudi izvedli, da bi uveljavili «pravičnejšo tertonalno porazdelitev bogastva». Trabucchi je tudi povedal, da njegovo ministrstvo proučuje davčno reformo, v zvezi z uveljavljenjem deželne u-reditve pa proučuje vprašanje deželnih financ, kar pa ne pomeni, da iščejo sredstva, s katerimi naj bi država vzdrževala deželne uprave, ampak kako zagotoviti deželam finančno avtonomijo. Minister je še pripomnil, da je namen njegovega resora izvesti reformo posrednih davkov (davkov na potrošnjo) in da bo izterjevanje teh davkov moralo biti povezano z davkom na promet (IGE). Sporazum o sodelovanju med Italijo in Tunizijo TUNIS, 26. — V okviru gospodarskega in tehničnega sodelovanja med Italijo in Tunizijo so danes podpisali nekatere sporazume, ki zadevajo finančni kredit v obliki posojila 6.250 milijonov lir, s katerim more tunizijska vlada prosto razpolagati; dodatno posojilo, ki more doseči vsoto 375U milijonov lir, za prenos imovine Italijanov, ki se nameravajo vrniti v Italijo v prihodnjih treh letih; sodelovanje Italijanov v Tuniziji pri uresničenju načrta za gospodarski in socialni razvoj Tunizije; razširitev sodelovanja na raznih področjih in tehnične pomoči med obema deželama. Cankarjeve nagrade LJUBLJANA, 26. — V Ljubljani so bile danes svečano podeljene Cankarjeve nagrade. Prvo nagrado v znesku 400.000 din je prejel dr. Dušan Kermavner, drugo nagrado v znesku 300.000 din je prejel Zvonimir Tanko, tretjo nagrado v znesku 200.000 din pa Božidar Debenjak. NEW YORK, 26. — Tajni» 0rje, vreče za perilo in obleke Itd vse Iz plastike ln gume po zmernih cenah. Obiščite rasi PRI MAGLIABELLA se z uspehom nadaljuje prodaja; majic, srajc, berila. kopalnih kostumov najbolltih znamk za moške, ženske ln otroke po rieoobltnih cenah. Zapomnite sil MAGLIABELLA. Trst. Korzo Garibaldi št! 11. nekaj korakov od avtobusne postaje. HIŠNO POMOČNICO od 8. do 16. ure išče slovenska družina. Telefon 33-776, MEHANIKA pol delavca, resnega ln delavnega išče mehanična delavnica AVTO SALON, Ulica Genova štev. 21-d. TRGOVINA JESTVIN v Ul. F .Seve-r0 105 išče 15 do 16-letnega marljivega fanta. Prireditve in objave ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER priredi v soboto, 4. avgusta ob 20.30 uri v KOPRU zaključno revijo III. jugoslovanskega folklornega festivala «Jugoslavija pleše in poje» Sodelujejo najboljši jugoslo. vanski folklorni ansambli KOLO — Beograd LADO — Zagreb TANAC — Skopje Rezervacije vstopnic in ostale informacije dobite pri Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, Ul. Geppa 9/II (tel. 31-119) od četrtka dalje od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure. Predstave na gradu Jutri zvečer bo na gradu premiera operete «Pri treh mladen-fcoh», s katero se bo pričelo »tržaško operetno poletje». Prireditelji so za to opereto poskrbeli odličen ansambel kakor tudi sijajno opremo in sceno. V glavnih vlogah nastopata Franca Duna! in Gianni Poggi. Upati pe, da bo opereta, ki so jo nekoliko starejše generacije Tržačanov prav dobro poznale in ob njej uživale, tudi dandanes našla še mnogo prijateljev, ki jim ne bo žal večera na gradu ob lepi Schubertovi glasbi. Slikarska razstava v Občinski galeriji Čeprav smo že sredi pravega poletja, Občinska galerija še ni zaprla vrat za običajni letni oddih, in sinoči ob 18. uri sta se v tej galeriji predstavila tržaškemu občinstvu dva domača slikarja. Sta to Mario Mattarelli in Augusto Abrami. Prvega, to je Mattarellija, smo v zadnjih časih že zasledili na kaki umetnostni prireditvi, toda v Občinski galeriji se pojavlja tokrat prvič. In rade volje priznamo, da ne slabo. Občinstvu na ogled je Mattarelli razobesil 15 olj različne tematike. Augusta Abramija, ki razstavlja v Občinski galeriji skupno z Mattarellijem, smo že imeli priložnost videti v Občinski galeriji. Ce se ne motimo, je to bilo pred dvema letoma. Tokrat se Abrami predstavlja s 16 deli, in sicer olji, risbami in perorisba-mi. Tudi Abramijeva tematika je zelo pestra. Razstava zasluži, da si jo ogledamo. Vabilo našim izletnikom BO. julija gostuje «Moreška» v Kopru Predsednik «Moreške» Ignr Lo-zica s Korčule nam je poslal pismo, v katerem obvešča vse izletnike, ki so bili letos z nami na Korčuli, da bodo člani «More- ške» nastopili na festivalu jugoslovanske folklore v Konru in si- cer 30. julija letos. Korčulani izražajo željo, da bi se v Kopru srečali z našimi izletniki. Prepričani smo, da se bodo naši izletniki rade volje odzvali prijaznemu vabilu. Nazionale 16.00 «Piavo blago» (Mer« bionda) Prepovedano mladini. j Fenice 16.00 «Nasilni možje» (Uomini violenti). Technicolor. Gl*11 I Ford, Barbara Stanwyck. Excelsior Zaprto zaradi počitnic. Grattacielo 16.00 «Mladi levi» G š" vani leoni). Marion Brando, Moi* gomery Clift, May Britt. L Arcobaleno 16.00 «Danes v Berlinu» (Oggi a Berlino). Prepoved«10 mladini. . I Supercinema 16.00 «Mongolski M"-džarji» (Le scimitarre dei Monjo li). Toshiro Mifune. Alabarda 16.30 «io Italijanov za » nega Nemca» (10 italiani per u" tedesco). Aurora 16.00 «Divja Venera» (Venere selvaggia). M Cristallo 16.30 «Jaz ljubim, ti ljobl“' (Io amo tu ami), prepovedan0 mladini. , Garibaldi 16.00 «Kličite sever l71' (Chiamate nord 777). James wart. Capitol 16.30 «Dnevi brez konca» ' (Giorni senza fine). — Friderw March. ^ Impero 16.30 «Profesor med oblak11 (Un professore tra le nuvole)- j Massimo 16.30 «Sedmero čudovit»’ (Le magnifiche sette). .^«4. Moderno 18.00 «Gartouohe». Tee»*' color. Jean Paul Beimondo, 0*®®-dia Cardinale. . Astoria 17.30 «Ljubimci 5 morij» j (Gli amanti dei 5 mari). Tee!» color. , . Astra 16.30 «Pugni pupe e marina -Vittorio Veneto 17.00 Revija k«® mainiti filmov: «Izgubljena f‘VJ nja» (Vite perdute). Virna Lisi. Abbazia 16.00 «rotò prev ara 62» (Tato truffa 62). Totò, Nino 1 ranto. iGro- Marconi 16.00 «Herod Veliki» “YT de il Grande). Technicolor. ^ round Purdom, Sylvia Lopez. Ideale 16.30 «Casinò de Paris». ^ terina Valente Skedenj 20.30 «Hoja po prstih»J«, punta di piedi). Anthony PerK Jane Fonda. Razna obvestila Narodna In študijska knjižnic» Trstu bc zaprta oj It. julija do 1 ' avgusta. Prosvetno društvo Prosek-Konio’ priredi v nedeljo 5. avgusta e" dnevni izlet v Ravascletto. Vpls°v nje vsak večer od 21. do 22.30 sedežu prosvetnega društva Prose»-Prosvetno društvo «Lonjer-Ka«»^ ra» priredi Izlet 5 avgusta v »■ y k spomeniku padlim na CJonjačU-klet vinske zadruge ln nato na “ na Soči. - Vpisovanje na sedežu do 25. »• od 20 do 21. ure . Od»°r SPDT priredi sredi avgusta **** na Jezersko Prosvetno društvo Andrej Cok^ s»- Opčin organizira 19. avgusta dnevni izlet v Bohinj !n k slapu vice. Vpisovanje pri Draščkovih-Izlet SPDT na Jezersko V nedeljo 12. 8. t.l. priredi n» planinsko društvo izlet na Jeze^i-gorsko sedlo na meji med K a» Staimi planinami m Karavankami- y Vpisovanje v Ul. Geppa št. poletnem urniku od 9. do 13. Darovi in prispevki Ob 17. Obletnici smrti An-WJ11^ Milkovič daruje družina Milkov» Gropade 1000 lir za Dijaško Mat Preden preste na dopust se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v katerikoli kruj, tudi v inozemstvi- 15-dnevna naročnina L 400 Telefonirajte na it. 37-338 murna predvaja danes, 27. t. m. z začetkom ob 18. In ob 20.30 Ufi na prostem film: Nevihta v Normandiji » Igrajo: (Tempesta in Normandia) BERNARD, BLIER, LUCILLE SAINT-SIMON f® LUTZ GABOR ------' Danes v «Supercinema Principe» « MONGOLSKI HAND2ARJI T E C H N I C O L O R NOVPREKOP MED ATLANTSKIM IN TIHIM OCEANOM? Zakaj je panamski predsednik obiskal Washington " h IZ UMETNOSTNIH GALERU Panamski prekop ne ustreza več potrebam - Strah ZDA pred «prekopsko emancipacijo» držav Latinske Amerike svoj Zdaj ima tudi Amerika okrZ ^mer'ško-panamski spor sf Panamskega prekopa je liltn V noVo fazo: namreč, v kori r ^anams*t> predsednik Chia-jj v washingtonu ni dosegel to, kar ■* oziroma ni dobil, le lta se(jaj 0be prijateljskega . Panamski predsednik Chia-v w ■ ■ ie želel, oziroma st.« -6 zallteval, sta ®'rani s taktiko p Ukwcevanja .prešli rra*^unega izsiljevanja in diplo-z n ?®a Pritiska, Panama grozi n »«“»“liMcijo - ali interna-, "allzacijo - prekopa, ZDA pa Sevij’ ^0raV ^anama’ dežela brez st*.. e’ nima na razpolago sred- stev, rpj; s Pomočjo katerih bi s pod-Vojak p^elcoPa pognala ameriške deseti«*-- Se tu nahaiajo že šest _J, ni izključeno, da bi ne j Jake, ki se tu nahajajo že šest do zapletljajev. Zaradi te- Prišlo ga sMno°t kot poročajo iz Wa- ti,0g„““*'. začele resno razmišlja- la nove§a prekopa. Pa iz st.!i zaradi Paname, kolikor a* « jih v tem po- ftoatneJi!, prehitele nekatere juž-t« r*ske države, V resnici je 10 Za 7n a ’ * varn Z,JJA dejansko večja ne- lja °d °ne, ki jo predst— »tališče ogorčene Paname. •^punske matere zahtevajo splošno razorožitev — Kakor poroča J’okjy^.0 TASS, je bil te dni v japon .-itn' kongres organizacije k°n ‘h mater. Glavna tema varno'?0 b^a borba proti ne- cija * °d atomske vojne in ak-V za9°tovitev miru. iprej',pih’ k« jih je kongres izreki ' 50 se iaP°nske matere tio 6 Za čimprejšnjo in sploš-trenetthZOrožitev in za takojšnje Vajjj anje atomskega oborože-Poseb ter at°mskih poizkusov. V BiajoJ!.', resoIuciji, ki so jo iz-va “le na kongresu, se zalite-atotns^,anoniteu posebnega brez-Ce0nu *°a P°dročja na Tihem o-re , , !n v Aziji Japonske mate-HierjjKtat,aj° nadalje ukinitev a-ponsp lfl vojaških oporišč na Ja-Kerem in v Aziji. na ,s.° japonske matere same °r0 ij- občutile, kaj atomsko Ijino' P°meni, je povsem razum-liltjn’ da vlada med njimi to-*Ploh sop'asje glede vojne na »ebe,’ ’n atomskega orožja še podate ^ep° hi bilo, če bi tudi niti Te ^ru9ih dežel tej pleme-dojin^tdiatioi sledile, da bi ne stu e ® tega, kar so v avgu-Jfir0j 945 doživele Japonke iz lme in Nagasakija. OtVflr. ''Pski *Se začela, ko so v La-Hi j Ameriki začeli pred kaki-da bieset’mi 'eti Sovoriti o tem, ktadil Se na tem kontinentu iz-ske Prekop, ki bi preko mor-v**»« pri Tehuantepecu po-Tj , Atlantski in Tihi ocean, obliv aPl‘sel je dobila jasnejše Siki v,-' '®®0, ko je bila v Me-Nabf •l?v'jena zadevna študija, tor, n, J.e. zei° resen: njegov av-ga, jn eziiški inženir Jose Norie-iejsljn Pobudnik, državna petro-Ptapjh Prjfha «Pemex», sta na kop zadrtala pot, oziroma pre-•leré v • iadjam severne hemi-gi oc»S*ra^al P°t z enega na dru-zepj ban za polnih 1500 km. Sko-'adij / ahko šlo dnevno do 35 *a pr 2 največ 35 tisoč tonami), Ho -I1 °krog 60 milijonov ton kot s)t . Potemtakem prav toliko Zl Panamski prekop. Načrt pa se ni mogel uresničiti zaradi pomanjkanja sredstev: ZDA, se razume, pač niso hotele samim sebi konkurirati, Mehika ni imela potrebnih 500 milijonov dolarjev, ostale dežele tega področja pa niso imele dovolj hrabrosti, da bi se zamerile svojemu velikemu severnemu sosedu. Predsednika vlad Amerike in Mehike, Eisenhower in Lopez, xi sta se oktobra leta 1960 sestala v mehiškem obmejnem mestu Villa Acuna, sploh nista omenila načrta inženirja Noriege, čeprav se je o njem ta čas mnogo govorilo. Politično aktualno pa je za ZDA to vprašanje znova postalo dve leti kasneje, na jesen leta 1961, ko je londonski «Times» objavil članek pod naslovom «Ali bo izgrajen novi Panamski prekop?» Pravzaprav si ZDA same niso bile na jasnem, ali jim je potreben nov prekop na starem mestu ali ne. «Prekop je star m bo kmalu preobremenjen,» so govorili zagovorniki novega. «V atomski dobi je prekop nepotreben,» so odgovarjali njegovi nasprotniki. Ti so se postavljali na stališče, da bi se prevažanje lahko opravljalo s pomočjo letal. Prepir se je končal, brž ko je jasneje prišla do izraza «zunanja nevarnost», namreč možnost, da bi se novi prekop izgradil brez udeležbe (in admini-strativno-vojaško-ekonomske kontrole) ZDA. Prekop, ki je bil izgrajen leta 1914, je danes zares že star, pa tudi majhen in nepraktičen. Leta 1952 je šlo skozenj 6524 ladij, lani 11.054, najkasneje leta 1980, kot so izračunali strokovnjaki, pa ne bo več mogel sprejeti vseh, ki bodo zasidrane pred njegovim vhodom. Pomeni, da bi se v tem času vprašanje nujno moralo rešiti. Panamski prekop je dolg 82 kilometrov in ima šest jezov, s pomočjo katerih v osmih do desetih urah ladje premagajo višinsko razliko kakih 30 m. Novi prekop pa bi bil izgrajen na isti ravni z gladino obeh oceanov, a ladje bi skozenj potrebovale največ 7 ur. Stroški zanj bi znašali od 1,5 do 3 milijarde dolarjev, se pravi trikrat dražji od Panamskega, bil pa bi zato ren-tabilnejši. Torej, ga bodo gradili? Na vsak način: vojaški pomen Panamskega prekopa je za ZDA iz dneva v dan neznatnejši. Prekop je že premajhen za velike letalonosilke tipa «Forrestal» in leta 1958 je od 9187 ladij, ki so šle skozenj, samo 53 pripadalo ameriški vojni mornarici. Prav tako se manjša tudi njegov gospodarski pomen: prekop je preozek in preplitev za moderne supertankerje. Ostajata pri tem samo dve izbiri: izgraditi novega, ali razširiti in poglobiti starega. Na novem prekopu, torej trajnejši rešitvi vprašanja, so zainteresirane dežele Latinske Amerike: okrog 85 odstotkov ladijske tonaže dežel, ki leže na zahodni obali Južne Amerike, gre danes skozi Panamski prekop. Zaradi tega so se tu spomnili mehiškega načrta ter začeli razmišljati o skupni graditvi lastnega prekopa. To, razumljivo, ne gre v račun ZDA. Rezultat tega pa je ta, da so zdaj tudi v ZDA začeli znova govoriti o novem prekopu, in to ne toliko v zvezi z bolj ali manj namišljenim sporom s Panamo, marveč kot sredstvu, s pomočjo katerega bi se imela preprečiti morebitna «prekopska emancipacija» Latinske Amerike. Pomeni, da je panamski predsednik Chiari prišel v Washington v dokaj neprimernem trenutku. In ko je skušal svoje ameriške sogovornike prepričati, kako je zakupna pogodba v zvezi s Panamskim prekopom danes ze anahronistična in kolonialistična, pa je obenem v trenutni nestrpnosti zagrozil, ,da bo prekop nacionaliziral, so mu Amerikanci hladno odgovorili: «Kar storite to. Na vsak način bomo mi izgradili novega, toda ne pri vas » Kje, torej 7 V Nikaragui? Kolumbiji? Mehiki? «Najvažnejše je, da bomo prvi,» poudarjajo v Washingtonu, češ, da bi še en prekop, torej tretji, nikakor ne bil rentabilen. Na vsak način pihajo danes po Latinski Ameriki vetrovi najrazličnejših sprememb. Lahko bi postali njihova žrtev prav načrti, s katerimi «e ni hotelo upoštevati, da je danes izkoriščanje tujih ozemelj zelo tvegana zadeva, in še prav posebno tam, kjer prihaja do posebno ostrega obračunavanja z vsemi oblikami ter ostanki kolonializma. Co, Mihec, znaš ti kodu je Reza? — Jest poznam tolko Rez. Morbet misleš tisto Rezko, ke pojejo Avseniki? — Ne! Jest mislem tisto Rezo, ke ni punca, ma fant. Jen tu je tisti fant, ke je perziski šah tolko let bacelirau za ga je-met jen ke je zastran njega zalovu tisto Sorajo ke je pisau ceu svet jen ke je pole vzeu drugo ženo ke uani jemajo vse komodità — jen pole ta mi je rodila prestolonaslednika jen ke so prauli, de so ga pr rojstvi zamenjali za ano punco, zatu ke radio babe je reku, de mu je ša-hovka rodila punco, ma ke uani so teli jemet prestolonaslednika, so si usodit anga fanta. Jen videš, ta fant je Reza. Reza pa hlevi. — Jejzes, jejzes. Jakec! Ma kej spet začenjaš ses temi štorjami od princou' Kej nismo leta nazaj vre zadosti govorili! Kej je treba spet tu pogrevat? — Znaš; jest pogrevam, tu zatu, ke znam, de se kašnem forte dopadejo Štorje od princou. Jen zadne cajte sm spet nekej brou.... — Pej kej si brou taku lepga od te Reze? — Od Rezata! E, vse sorte: de pobira kamenčke po žardini.... — Ben, tu delajo tudi norci. — de jema vre šestnajst zobčkov jen de zna jest sam.... — Se mislem ja, kaku se porajha. — de jema vse sorte jegrač..., — Se zna. Sej očeti ne manka soudou. — de se mi dopade muzika jen de narrajše posluša Ciao barn bina. — Ben alora je tašen ku vsi ta drugi. Kar si mi do zdej povedau ni prou neč posebnega. — Ja, ma je pisalo, de govori dva jezika: per-zisko jen francosko. Zatu ke jema francosko go-vernanto. Jen de je ta governanta zanj forte u sktbeh, kadar more jet kam proč al pej na dopust. Je rekla, de ni u miri, kadar more Rezata pestet u dru-geh rokah. — Ma kej nima mame, ta Reza? Sej je kralica njegova mati! — Ja znaš, uana jema druge skrbi. Uana more regirat jen ne more zgeblavat cajta sez otroci. Zatu pej jemajo governanto. Ma kadar jemajo kej cajta, p ridesta tudi ferola h Rezati. Starša je-grasta na tenis jen mulo jem pej pobira bale. — Ke lepu! Jen pole? — Videš ke je interešante! Ma so še druge reči. Sm brou, de za jet u njegovo kamro, ke se reče nursery, da se je treba sazut šulne jen si obut čiste cavate. Zatu ke ses šulnami be lahko prneslt u kamro kašne mikrobe jen be lahko Reza zbolu. — Ja, ja! Taki so forte delikat. Jen tudi zastran politike se zmeram kašen najde, ke be jeh rad poču. Ma nisem znou, de so se zamerli tudi mikrobam jen de jeh jemajo tudi uani na piki. Videš, mi pej pruti mikrobam spijemo an biče-rin, pej je. Ma krali, se zna.... — Jen pole sm brou, de govori po otročje jen de ga vsak ne zastope. — Se zna: mama pipi, mama a, a! — Jen pole je pisalo, de jema Reza bele šu-lenčke jen kucetke. Jen de so vsi forte prjazni.... — Ma ki si vse tu zveu? — Ma sm brou u ani reviji. Je šla če u Teheran ana žornališta. — Kej za vse tu zvedet, so poslali kašnega vele če u Perzijo? — Kepe j! — A, zdej zastopem, zakej tiskarji nečko štraj-kajo. Kadar videjo, kej pišejo po revijah, mislejo: ben, če česte pisat tašne naumnosti, plačte! Sej jemajo prou! Marusci in Bulf on v «Rossoni» straj- h, se I i. pej I NORVEŠKA ZARES NI TAKO NAPREDNA Norme kazenskega zakon ika z že muzejsko vrednostjo Dva samomora v zaporu, ki sta razburila javnost - Norveški učitelj in pisatelj, ki mu zapirajo vrata šol in ga kličejo na odgovornost V galeriji Rossoni razstavlja dvojica likovnikov : na eni strani petih panojev je razobesila svoja olja Beatrice Marusci, na drugi pa vise risbe Marija Bulfona. Oglejmo st najprej dela Maru-scijeve. Maruscijevi se res pozna, da so jo vodili slikarji kot Zangrando, Lonza ter še oba Parižana Duverger tn Raylambert. Pozna pa se ji enako, da je od teh prevzela tudi slikarske značilnosti njih dobe. V mnogih izmed dvanajstih olj gorskih po-grajin Rigolata, Ortisei in Gon-salda, srečujemo barvno lestvico, slično oni iz zgodnje dobe našega Jakopiča in Jame. Nežne svetlorožnate in modrikaste ni-janse v nebu, in nasičene rjavo-zelene v senčnatih gozdovih, o-brobljemh z rumemlom poljskega cvetja. V tem izstopata posebno sliki «Sassolungo s Sello» ter «Megla». Samo iz tu pokazanih malih slik st ne moremo ustvariti točne sodbe o pravi umetniški višini Maruscijeve. So to prej o-snutki za večje podobe, ki jih slikarka gotovo ustvarja, a nam jih tu ne prikazuje. Vsekakor pa so dela z naslovi «Framont», «Pot k Sv. Jakobu», «Potoček», «Gozd» in «Po megli» dobre krajine zadovoljive kakovosti, čeprav so nekatere, kot na primer «Sonce», izdelane z mrzlično hitrostjo preširokih potez za tako mali format slike. Marija Bulfona smo srečavali, četudi bolj poredkoma, tu pa tam na kaki skupni razstavi. Sedaj pa se nam predstavlja samostojno s štirinajstimi deli. So to risbe manjših mer, izvršene z barvno kredo in precej sproščeno zasnovane na lahno barvitih papirjih zelenkastih in rdečih odtenkov. Buljona ne zanima čista pokrajina. Zanima ga le v zvezi s tvorbami človeških rok hiš in gradenj. Toda, morda najboljša risba je tu vseeno ona, ki nam kaže vhod v človeku sovražno ledeno jamo, kjer pa v-porablja tudi belo tempera barvo. Norveška je po zunanjem videzu zelo sodobna država. Ponaša se z visoko življensko ravnjo, visokim odstotkom izobražencev, visokim tehničnim napredkom in še marsičim. In vendar se tem znakom napredka postavljajo kot protiutež stvari, ki bi jih ne pričakovali niti v najbolj nazadnjaški državi. Gre namreč za norveško zakonodajo, ki je v nekem smislu — muzejska. Zadeva je prišla na dnevni red v zadnjem času in sprožila sta jo dva incidenta. Pred dobrima dvema tednoma so uredništva norveških listov dobila kratko vest: «V okrožnem sodišču v Oslu v Moellergate 19 se je danes obesil 17-letmi kaznjenec». Tej vesti so bile dodane tudi podrobnosti, hkrati pa tudi opozorilo, da se niti vest niti ostale podrobnosti ne smejo objaviti. Dva dni zatem pa je glasilo vladajoče socialdemokratske stranke «Arbei-derbladet» to opozorilo prekršilo in istega dne je popoldanski list *Verdensgang» prinesel to vest kar na prvi strani in k dogodku dodal še svoj komentar. Norveško javno mnenje je zajel val razprav o pravnih vprašanjih, razprav, ki se dejansko vlečejo že dalj časa in sicer v zvezi z norveško zakonodajo, ki da je prestara, nesodobna, ki datira iz 1. 1274. «Samomor v zaporu na na-večer 17. rojstnega dne», «Naši zapori in naše sodstvo so zastareli». Ti in takšni so naslovi ,00 ^0^10 T™* * ba; J j Koledar; 7.30: Jutranja glas-Vrtiijj, : ^Pek slovenskih; 11.45: *3.3o. J 12-15: Za vsakogar nekaj; kesier a ^ 1X1 17.00: Or- 5trn | Piando Sciascia; 17.20: Pe-*'vnost 1® 15: Umetnost, knjl-f°ni6na 'n Prireditve: 18.30: Slm- Kofttertn*laSba '9' stoletJai 18M: ,1-' a sezona tržaške ljudske v*rze- *Vozaje ' I® 30: Človek ln cesta: Jih VoiVi ref‘tksi ob raznih pogo-^■OO; aJ'*: 19 40: Dunajski valčki; *n o,| POr<’ 20.30; Gospodarstvo j*!' 20 <5: Pianist Charlie 22.00- s koncert operne glasbe; refanJa s tržaškimi književ-0 Jazz koncert. i2oo Trst J!,'5: oS?*e: 12 25: Tretja stran; n!.,ba za male; 13.35: Zbo- Petek. fnllfn IMS Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih: 8.30: Omnibus; 10.30: Ljuba vna pisma; 11.00: Omnibus — U, del; 12.00: Pojo Gloria Christian, Rocco Montana itd.; 13.30: Pahljača; 14.55; Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Pro- gram za najmlajše; 16.30: Oddaja za bolnike; 16.40: Uverture in intermezzi iz oper; 17.25: Veliki koncerti; 18.00: Lahka glasba; 19.00: Debussy in Ravel; 20.25: Roman Francesca Chiese: «Marčni čas»; 21.00: Simfonični koncert; 22.50: Kitarist Almeida. //. program Vilija Petriča; 10.15: Od tod In od ondod; 11.00: Dopoldne pri Mozartu; 11.20; Roif In Aleksandra Becker: «Dovolite — Ime mi Je Cox»; 11.50: Klavir v ritmu; 12.05: Mladi tamburaši Svobode «Bežigrad Ježica»; 12.15: Kmetijski nasveti; 13.15: Obvestila; 13.30: Iz treh oper Antonina Dvoraka; 14.05: Glasbeni omnibus; 14.30: Prireditve dneva; 14.35: V domačem tonu; 15.20: Dvakrat pet; 15.30- Matija Tomc: Variacije na pesem «Od kneza Marka»; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Pianistka Eva Bernathova; 17.45: Plesni orkester Max Greger; 18.10: Offenbach; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00; Vivaldi, Concerto grosso; Ko r>rno 14.00: Manilio Cecovi- rtet Aa godala. « is - KoP*r u? R.L 7 ,«nJa glasba: 7.00: Pre-«-0Ó- p'5: Glasba za dobro ju-k fellah Pr2.C' f,1,2'3’1 Turistične belež-vii !3.40- p ba P° že‘Jah - ”• ta Pesm' 0 morju; 14.00: Valet?1 lz Verdijevith oper; h!°°: Vv.tkl; 18 00: Prenos RL; £*« RL- M,.Horn«r: 19 30: Pre-» 5: k««r2'15: Jazzovska glasba; "Os m om°rna glasba; 23.00: Pre- 8.00: Jutranja glasba; 8.50; Ritmi; 9.35: Glasbeni program; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Pevski program; 14.45: Z» prijatelje plošč; 15.00: Slavni Izvajalci; 15.35: Popoldanski program; 16.35: Plošče; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Ugo Liberatore; «Puran z leseno nogo»; 20.35: Španski koncert; 22.00: Večerna glasba. 20.15 20.30 21.00 21.15 Zunanje-politlčnl pregled; Naši skladatelji otrokom; Kvintet Art van Damme; Oddaja o morju; 22.15: Ro- ///. program 18.30: Gospodarska oddaja; 18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: Sandro Fuga: Vesele variacije; 19.15: Nemška kultura; 19.3Ò: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Schubertove skladbe; 21.20; Goldonijeva «Vojna». Slovenija 5.00: Dobro Jutro!; 8.05: Lucia Lammermoor v ljubljanski o>peri; 8.35: Zabavni potpurl; 8.55: Pionirski tednik; 925: Obraz iz češke glasbene preteklosti; 9.45: Kvintet marvtičnim plesalcem; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: HindemIMi in Honegger. Ital. televizija 18.30: Program za najmlajše; 19.30: sport v Italiji; 20.20: 9portne vesti; 20.30: Dnevnik; 21.05: Herman Vouk: Vojaško sodišče za upor na ladji Kaine; 24.05: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Dutch Sohultz: «Borba gangsterjev»; 22.00: Dnevnik; 22.35: «I mimi di Praga»; 22.45: Pianist Marcello Abbado. Jug. televizija JTV 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.20: Po brazdah partizanskih čolnov — reportaža; 20.50: Noči In Jutra — Jugoslovanski film. Ljubljana 20.50: Policaji in tatovi — Italijanska filmska komedija. člankov in komentarjev v vseh norveških listih. To je bilo pred dvema tednoma. Pred dobrim tednom pa se je zadeva še poslabšala, ko je v nekem drugem zaporu v Oslu napravil samomor neki drugi kaznjenec. Drugi primer samomora je javnost ( še bolj razburil, posebno ko se je razvedelo, da je 17-lgtfli.„ deček med., zasliševanjem preiskovalnemu sodniku o-bupno ponavljal: «Nočem v zapor... Če me zaprete, se bom ubil.» In se je tudi ubil, ne da bi bil v zaporu prebil eno samo noč. Javnost se je ob teh primerih spraševala, kje so zaporniški zdravniki, kje je zaporniški psihiater, ki naj bi vsak podoben primer proučili? Javnost se je spraševala, kje so bili in kaj so počeli pazniki, da samomorov niso preprečili? Gornja primera v norveških zaporih nista edina, dala sta pa pobudo, da se je obširneje začelo razpravljati o razmerah v norveških zaporih in v zvezi z norveškim sodstvom. In s tem y zvezi je prišlo v javnost dejstvo, da te ustanove ne razpolagajo s sredstvi, ki bi jim omogočila, da si najamejo sama dva zdravnika. Službo «zdravnika» vrši zato neki študent medicine, ki po navadi o-pravlja svojo «službo» kar po telefonu. Poleg pomanjkanja sredstev v zdravniške namene, je predmet javnih razprav tudi norveški kazenski zakonik, ki je sicer zelo obsežen — 3000 strani —• ki pa datira lz 1274. leta in je doživel le dve korekturi, in sicer v daljni dobi 1604. in 1687. leta. Pred 150 leti, točneje 1. 1814 so na tedanjem zasedanju norveškega parlamenta sicer sklenili, da bodo že na prihodnjem zasedanju začeli z «obdelovanjem» kazenskega zakonika, vendar je od tedaj šlo skozi norveški parlament 106 zasedanj, ne da bi se parlamentarci lotili obnove kazenskega zakonika. Res je, v kazenski zakonik so se z leti in desetletji vnašali vedno novi in novi zakoni, vendar temelji zakonik na nekakšnih «muzejskih» konceptih iti še vedno veljajo zakoni, ki jih sicer praksa ne uveljavlja več, ki pa so sodstvu na razpolago, da z njimi zavira tudi modernejša zakonska načela. Kazenski zakonik nameravajo sicer obnoviti, posodobiti in tudi lansko leto je pravosodni minister obljubil, da se bodo modernizacije zakona lotili čimprej. Toda... Med onimi, ki so se tega problema lotili z največjo zavzetostjo, je 40-letni norveški knji* ževnik Jens Bjoerneboe, ki ga najbolj zanimajo razmere v norveških zaporih. Zadeva književnika Bjoerneboea je vredna, da se ob njej posebej ustavimo. Književnik Bjoerneboe, ki je v času zadnje vojne še kot mladenič emigriral na Švedsko in se nato posvetil učiteljskemu poklicu ter postal tudi slikar, je zaradi svojega «upora» proti sedanjih nečloveških razmeram v norveških zaporih doživel že več neprijetnosti. Petkrat zaporedoma so ga uprave šol, na katerih je bil nameščen, odslovile kot nezaželenega učitelja in «neprimernega vzgojitelja mladine». In to kljub temu, da je doslej izdal tri zbirke pesmi, Jutri zvečer na gradu Ulil šest romanov in na stotine člankov in reportaž po časopisih. Gre, kot vidimo, za zelo plodnega pisatelja, posebno če vzamemo v poštev, da je star komaj 42 let, toda Bjoerneboe je v svojem romanu «Jonas» ostro napadel šolski sistem, v romanu «Pod krutim nebom» je obsodil petokolonaše, v romanu «Slab pastir» pa kritično prikazal .razmere v norveških zaporih. Po slednjem romanu je napravljen tudi film, ki se prikazuje v mnogih deželah. S tem se pa preganjanje književnika še ni zaključilo. Lansko leto ga je policija v Oslu večkrat klicala na odgovornost zaradi njegovih javno prikazanih obtožb, posebno pa zaradi trditve, da je načelnik policije v Oslu neposredno soudeležen v samomoru 23 let starega Kjella Hansena. Ta kaznjenec je bil vržen v «samico» kljub temu, da sta bila zaporniški zdravnik in psihiater proti temu ukrepu. Ko so književnika poklicali na policijo na zasliševanje, so od njega zahtevali naj da konkretne dokaze o svojih trditvah, ki jih je prikazal v romanu «Slab pastir», posebno pa o tistem delu, v katerem opisuje mučenje zapornikov s strani policije. «Roman smatram za celoto in ne dopuščam nikakšnega trganja posameznih vrstic. Prosim, da mojo knjigo imate kot splošno obtožbo proti policijskemu sistemu in ko jo boste kot takšno sprejeli, sem pripravljen vam nuditi dokaze» je izjavil književnik Bjoerneboe. Medtem pa se mnogi norveški in švedski državljani javljajo kot priče v prid književniku in, seveda, proti policiji. Kaže pa, da ima Bjoerneboe že sam dovolj podatkov o tem, kajti, ko je bil v bolnišnici, se je tu zdravilo veliko kaznjencev in pripornikov, ki so mu nudili dovolj dokazne snovi. Po gornjem odgovoru norveškega književnika je policija svojo sodno prijavo umaknila in po sedanjih dveh tragičnih primerih v norveških zaporih, se norveški književnik, ki je nekaj let živel na Švedskehi, namerava vrniti v domovino, da bi začel ostrejšo borbo za izboljšanje razmer v norveških zaporih. V nekem intervjuju je književnik rekel, da «načelnik policije, ki je hkrati tudi predsednik društva za zaščito živali, kot se zdi, posveča več pozornosti štirinožnim živalim kot zabredlim članom naše skupnosti». Kot vidimo, je Norveška na en način napredna, sodobna dežela, na drugi pa je obtičala nekje daleč za drugimi. 2. T. __________________________________________________ Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|,|||,|„||||||||||||l,|„,|l,ll,l„,(„l,|||||||||,|||„M|,Ml||,||||||||||||||||||||||||t||'t'||||,|||||',||||'(""|' OVEN (od 21.3. do 20.4.) V svojem delu bodite raje bolj taktični »ura Pri jutrišnji predstavi operete «PRI TREH MLADENKAH» na gradu bo pela glavno vlogo Anne sopranistk» Franca Du-val (na sliki), Schubert bo pa tenorist Gianni Poggi kot nepopustljivi. Dajte nekaj zadoščenja osebi, ki vas ljubi. Zdravje nespremenjeno. BIK (od 21.4. do 20.5.) Glede na izbiro poslovnih nalog, pokažite več smisla za širino Popolno soglasje z ljubljeno osebo. Zdravje izvrstno. DVOJČKA (oj 21.3. do 22.6.) S svojimi sodelavci bodite bolj potrpežljivi. Bodite do svojih prijateljev bolj objektivni. Nemir. RAK (od 23.6. do 22.7.) S svojim posegom lahko preprečite napako svojega sodelavca Svoj mir boste našli samo v krogu družine. Pazite na zdravje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Površnost in prenagljenost vam utegneta preprečiti uresničitev nekega načrta. Zvestoba od strani ljubljene osebe. Utrujenost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan bo izredno ugoden za sklepanje vsakovrstnih poslov. Vaša ljubosumnost je neupravičena. Zdravje zelo dooro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V finančnem poslovanju bodite zelo 6-prezni Ne vznemirjajte se zaradi prehodnega nesoglasja v družini. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S podporo vplivne osebe boste iz- boljšali svoje poslovanje Ne dovolite, da bi se kdo vtikoval v vaše privatne zadeve. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V svojem delu ne nasedajte temu, kar govore o splošnih izgledih vaši so. delavci. Bodite širokosrčni do nekega prijatelja. Zmanjšajte obroke hrane. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Po. trudite se, da boste v svojem delu bolj vztrajni m reali?tlčni. Poglobili boste svoja čustva d° ljubljene osebe. Zdravje dobro. VODNAR (Od 21 1. dc 19.2.) Vaša marljivost in smisel za organizacijo vam bosta pri predstojnikih dvignila ugled. S svojo ljubosumnostjo boste dosegli prav nasprotno. Zdravje u-godno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Da bi končno uresničili neki svoj načrt. Je potreben še zadnji, toda dokaj. šen napor. Izboljšajte svoje odnose z neko drago vam osebo Nervoznost. Bulfon dovolj dobro obvlada in izkorišča izrazne p osebnosti krednega risanja. Toda v njegovem načinu križanja sekajočih se potez obnavlja spomine na odmeve ranega ekspresionizma. Vendar mu pa to dobro služi. Zlasti ko slika razgibana okolja ladjedelnice, arzenala in notranjost ladij. Tudi notranjost kupole cerkve svetega Marka dobro prepričuje, če je bila risana v dobi lesenih opažev, postavljenih v dob i neduvne restavracije mozaikov. Izmed lepše uspelih risb naj omenimo še •Fro-seski kot» in pa «Drorišče». Vesna Borčič in N. Sponza v Sesljanu V novi sesljanski restavracij, «Pri sedmih palčkih» razstavlja v Zagrebu izšolana Splitčanka Vesna Borčičeva sedem barvanih listov. Je to znana likovnica, ki je že razstavljala v sklopu jugoslovanskih slikarjev na XXVI. beneški bienali in drugod v inozemstvu, ter še v ZDA, kjer sedaj živi poročena. Poznali smo jo posebno iz skupnih nastopov z Zagrebčankama Mileno Lahovo in Emo Bursičevo. V sodobno opremljeni jedilnici prihajajo njene podobe do izredno ugodne veljave. So to, sicer ponekod nekoliko dekorativno izvedene a uspele kombinache ročne risbe in monotipije z leso oziroma linorezom, kamnoli-skom ter še z drugimi netočno razvidnimi slikarskimi prijemi. In ravno zaradi te uporabe raznovrstnih slikarskih tehnik v e-nem listu, delujejo te grafike neobičajno privlačno. V njih se pač posamezne prednosti vešče apliciranih postopkov učinkovito stopnjujejo v zaključeno enovitost. Tako se n. pr. v listu s pestrima ribama iz neke vrste zobatcev ali šargov, uveljavlja na modrem ozadju vsa mehkoba zrna litografskega kamna, ki še vidneje izstopa zaradi grobega nadtiska v dvojniku obeh rib r. gosto strjeno barvo. Tematika njenih listov so morje, otoki, Jeri, ladje. Le eden nosi naslov «Pomlad». Jfitpa to popolnoma posebno podajanje narave. Bor-čičeva le obrisno nakazuje predmete ter jih ekspresionistično preustvarja. Sprošča jih njih telesnosti, tako da ostajajo le nekake prispodobe stvarnosti, n,e lirični odmevi. Kako prefinjeno in dovršeno izlušči iz vsakda-njego okolja tiho drhtenje preproste lepote, zlasti kamnitih površin, nam kažeta «Na skali» in «Med zidovjem». Dobra sta tudi ona «Mreže» in «Regate». Razstavo je organiziral in priredil slikar Luigi Danelutti, kt si obeta, da nam bo v bodočnosti v tem prostoru predstavil še razne dalmatinske jugoslovanske umetnike. * * * V poletnih mesecih, ko se meščani selijo na morje ali v gore, zamre poslovanje večine tržaških galerij. Toda podjetnejši domači slikarji se temu stanju prilagajajo s prirejanjem razstav v letoviščnih krajih. Tako razstavlja trenutno Nicola Sponza v baru sesljanskega kopališča Castel-reggio sedemnajst oljnatih stik. So to pokrajine iz raznih krajev, iz naše okolice in celo it Abruzzov, tihožitja in seveda tudi obalne slikovitosti našega mesta, v čemer je Sponza pravi mojster. Nekatere slike, kot «.4-driaco», so nam že znane, toda mnogih nismo še videli. Gostinski prostor sicer ni preueč primeren za razstavne namene in morda vprav zato se nam tu pokazane Sponzove slike zde nekoliko šibkejše od slik, ki smo lih videval i na njegovih zadnjih razstavah. Gledalec namreč zadobiva vtis, kot da se je kopališčni nemir, ki vlada v tem okolju, vselil v slike same. Vendar pa nekatere podobe tudi v tem prostoru n-hranijo vso slikarsko učinkovitost. In to so predvsem tihožitja s cvetlicami, na pr. one na rdečem ozadju in pa slika • Zeleni prt». Izmed pokrajin pa gorička polja z drevesi ter tržiška močvirja, Čeprav je tu nekaj večjih dobrih slik, bi ga tokrat vseeno dajali prednost man/šim delom, zlasti odličnemu pogledu na stari miljski pristan m podobi -Rdeča jadra», « katerih je bolj neposredno izoblikovana umetniška značilnost ponazorjenega sižeja. MILKO BAMBIČ Na Vipavskem snemajo nov film V vasi Podnanos pri Vipavi snema ljubljanski Viba-Jilm komedijo po scenariju Cirila Kosmača, ki se dogaja leta 19.30, st pravi v času, ko je prebivalstvo Vipavske doline še živelo pod fašistično oblastjo. Film režira Franc Štiglic, gfavni vlogi imata Bert Sotlar in Duša Počkajeva. V njem nastopajo še igralci SNG Maribor Arnold Tovornik. Zlatko tn Maja Šugman ter Zvon* Petje. Snemanje lw končano v drugi polovici letošnjega avgusta. Gori§bo-bcne§hi dnevnik S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI V kratkem bodo začeli obnovo porušenega mostička čez Sočo Pripravili so številne argumente, o katerih naj bi razpravljal občinski svet na svoji prvi seji ■ Na igrišču v Podgori bodo zgradili oblačilnieo preteklo sredo zvečer je imel občinski odbor v Gorici pod predsedstvom župana dr. Potersia avojo redno sejo, na kateri so obravnavali in odobrili številne upravne ukrepe. Dr. Milocco je predlagal, naj občina prispeva dva milijona lir kmetijskemu kemičnemu zavodu za center za proučevanje krajevne radioaktivnosti, ki ga bodo ustanovili v Gorici. Predlagal je tudi v več primerih bolniško pomoč in sprejem v Dom onemoglih. Podžupan dr. Galarato je obravnaval vprašanje izterjevanja davka IGE na alkoholne pijače in zadeven predlog bodo predložili tudi občinskemu svetu v obravnavo. Ta bo proučil tudi nabavo dveh računskih strojev za mehanizacijo občinskega knjigovodstva po že pripravljenem načrtu. Prav tako bo moral občinski svet obravnavati nove kriter-je za odmero družinskega davka in davka na stanovanja, ki ga bodo morali plačati tisti, ki imajo stanovanje v Gorici pa plačujejo družinski davek drugje. Odborniki so odobrili tudi izplačilo raznih stroškov za 2.200.000 lir. Na predlog odbornika Candus-sija so sklenili, da bodo predložili občinskemu svetu v obravnavo izplačilo prispevka društvu «Sportiva Isontina» ter 350.000 lir izrednega prispevka za goriško «Pro loco» poleg 100.000 lir kot članarino za podpornega člana, Dr. Milocco je še predlagal nakup sanitarnih potrebščin za občinsko sirotišče «O. Lenassi» in dvig prispevka za šolski patronat od 50 na 60 lir za vsakega prebivalca. Qdbor je obravnaval tudi imenovanje zastopnika občine v u-pravnem svetu mestne hranilnice. Odbornik Pieri je obrazložil pogodbo z arhitektom Piccinatom za izdelavo splošnega regulacijskega načrta. Predlagal je tudi, naj bi zgradili oblačilnieo na športnem igrišču pri Podgori ter poročal o stikih, ki jih je imel ■iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniaiiiiiiiiiatiMiiiiii VERDI. 17.00: «Ena izmed tistih» (Una come quelle), M. Hinz in E. Sommer. Nemški črnobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.00: «Fra diavolo», S. Laurei in O. Hardy. Ameriški črnobeli film. VITTORIA. 17.30: «Intimno življenje Adama in Eve» (La vita intima di Adamo ed Eva), M. Rooney in M. Van Doren. Ameriški barvni film. Mladini prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Rdeče sence» (Ombre rosse), J. Wayne in C. Trevor. Ameriški črnobeli film. s podjetjem, kateremu so poverili obnovo mostišča v Stražicah. Podjetje je zagotovilo, da bodo z deli v kratkem začeli. SINDIKALNE VESTI Uspela stavka stavbincev Včeraj je popolnoma uspela stavka delavcev gradbenih podjetij, ki so jo proglasile tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Stavka se bo nadaljevala tudi danes in jutri 28. t.m. Delavska zbornica je včeraj poslala zvezi industrijcev pismo, v katerem navaja zahteve uslužbencev in delavcev pri podjetjih za izdelavo cementnih izdelkov na Goriškem. Gre za plačilo treh dni v primeru bolezni ali nezgode in za priznanje proizvodne nagrade. Izidi matur v poletnem roku Dijaki slovenskega liceja in u-čiteljišča iz Gorice so morali na maturitetne izpite v Trst. V poletnem roku, sta z Goriškega liceja napravila maturo dva dijaka in sicer: Aleks Cussig in Majda Mašera; popravni izpit imata dva dijaka, eden pa je bil zavrnjen. Pri učiteljski maturi imata dve dijakinji popravne izpite, tri pa so bile zavrnjene. DANES OB 19.30 Seja občinskega sveta v Sovodnjah Razpravljali bodo o družinskem davku in o prošnjah za državni prispevek za šole Danes zvečer z začetkom ob 19.30 bo v sejni dvorani na županstvu v Sovodnjah seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je devet točk, o katerih pa so nekatere važne in zanimive. Tako govori prva točka o spremembah družinskega davka za leto 1963; pod točkami od 2 do 5 pa bodo svetovalci razpravljali o državnem prispevku za popravilo osnovih šol v Rupi, na Vrhu in v Gabrjah ter za gradnjo novega šolskega poslopja v Sovodnjah. Kot smo ob svojem času že pisali, je občinska uprava napravila prošnjo za državni prispevek za ta popravila in za gradnjo novega poslopja v Sovodnjah, kjer je že v takem stanju, da se ne izplača več popravljati in je bolje sezidati novo šolo. Sedaj nameravajo vložiti novo prošnjo za državni prispevek. Na seji bodo razpravljali tudi o trošarini na blago proste cone, o spremembi pravilnika živino-zdravniškega konzorcija ter o odstopu občinskega zemljišča za župnijo Rupa-Peč. Na koncu se bodo svetovalci pogovorili še o raznih drugih upravnih zadevah, ki so se nabrale v razdobju od zadnje seje. Ker je seja javna, vabimo občane, da pridejo v čim-večjem številu pogledat, kako občinski možje obravnavajo njihove zadeve. IIIIMIIIIIIIItlllMItlllllllllllllll llllllll IMIIIIIIIIllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIllltltf II tllllfl IIIIIMMIt lllltllllllMllll*lllll|||||||||M||||||||||„|„„,|„|,,|||||„,,,,„|i„|„l|||| IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Ker ni imel zaposlitve je šel v Jugoslavijo iskat dela Mladi ženi je bilo dovolj dve leti zakona - Spori Caccese - Perco zopet pred sodiščem DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 31,6 stopinje ob 15. uri, najnižjo 14 stopinj ob 5.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odst. Družinski avtobusni izlet v Lepeno, ki ga je pripravila SPD za nedeljo 29. t.m. se bo vršil, ker je dovolj prijavljencev. Odhod iz Podgore bo kot že napovedano ob 6.15 in iz Gorice (izpred kavarne Bratuš) ob 8.30. Vsem udeležencem se priporoča točnost, da ne bo nepotrebnih zamud. Pred goriškim okrajnim sodiščem so imeli včeraj vrsto drobnih razprav, ki so po vsej ve.' jetnosti zaključile sodno obdobje pred poletnimi počitnicami. Med drugimi je morala na zatožno klop 23-letna Mirella Leban iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 62. Njen mož 26-letni Benito Fu-miato jo je namreč dne 7. aprila letos prijavil na policiji, da je Lebanova že v jeseni 1961 zapustila moža in družino, ki je *.a-krat stanovala v Ul. Lunga 22. Žena je na njegove obtožbe odgovorila, da mož nima nobenega stalnega dela ter da v dveh letih, odkar sta poročena, ni napravil niti 40 delovnih dni. Poleg tega da se vrača cesto domov pozno zvečer pijan ter da jo je tudi tepel. Mož s svoje strani je sicer priznal, da je prišel včasih malo okrogel domov, da pa je pravi vzrok za razprtijo drugje. Žena naj bi imela namreč ljubavno razmerje z nekim poročenim sorodnikom, ki da je to tudi priznal pred svojo ženo in njeno materjo. Tako se je morala včeraj Lebanova zagovarjati zaradi zapustitve družine in zaradi vedenja, ki je bilo v nasprotju z družinsko moralo. Po zaslišanju obtoženke in prič in po zagovoru odv. Pascolija na je sodnik Lebanovo oprostil Ker da dejanje ni kaznivo. * * * Dne 4. junija letos so jugoslovanski organi na bloku pri Rdeči hiši izročili italijanskim mejnim stražnikom 33-letnega Aurelia Gollesa iz Ponteacca št. 20 pri Sv. Petru v Beneški Sloveniji. Moža so na tej strani takoj zaslišali in povedal je, da je dne 29. maja letos šel skrivaj in brez dovoljenja čez mejo blizu bloka Solkan I. Povedal je še, da je šel iskat delo v Jugoslavijo, ker da je bil doma že več mesecev brezposeln. Tako državni tožilec odv. Sfiligoj, kot branilec Cossa sta predlagala za obtoženca minimalno kazen. Sodnik ga je obsodil na dva meseca pripora in 53.334 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. *** Tudi spor med gradbenim podjetnikom Percom in njegovim svakom inž. Caccesejem je imel včeraj že en sodni odmev. Tokrat je sedla na zatožni klopi Perco- va žena 52-letna Miranda Orzan iz Gorice, Ul. Angiolina 34. V obtožnici je rečeno, da je Orzanova žalila čast in ugled Francesca Cacceseja, kateremu je poslala neko pismo, v katerem je zapisala med drugim neko žaljivo frazo glede njega. Branilec obtoženke odv. Mayo je skušal prikazati, da je krivda na obeh straneh in da v takem primeru obtoženka ne more biti obsojena. Tožiteljev zastopnik odv. Cossa pa je zahtevaj naj obtoženka plača primerno odškodnino. Sodnik dr. Rinaldi je obtoženko spoznal za krivo ter jo obsodil na plačilo globe v znesku 40.000 lir, na plačilo za stroške in v odškodnino civilni stranki 50.800 lir in plačilo sodnih stroškov. Doberdobski otroci v počitniških kolonijah V torek, 24. julija so se vrnili prvi otroci iz Doberdoba, ki so tri tedne preživeli v počitniški koloniji v Gradežu. Nekateri bolj zagoreli, drugi pa nekaj manj, so Avtobusni izlet v Koper na folklorno prireditev Slovenska prosvetna zveza iz Gorice organizira v soboto 4. avgusta avtobusni izlet v Koper, kjer bo na glavnem trgu ob 20.30 uri zaključna revija III. jugoslovanskega folklornega festivala. Sodelujejo najboljši jugoslovanski folklorni ansambli: KOLO — iz Beograda LADO — iz Zagreba TANAC — iz Skopja Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1 vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, do vključno v soboto 28. t. m. dopoldne. Cena za vožnjo in vstopnino za prireditev 1500 lir. Avtobus bo odšel iz Gorice (izpred kavarne Bratuš) ob 16. uri ter bo pri pevmskem mostu pobral udeležence iz Pevme in Oslavja, na začetku Grojne Steverjance; nato bo vozil skozi Podgoro, Standrež, Sovodnje, Gabrje, Devetake, Palkišče in Jamlje ter spotoma pobral udeležence iz teh krajev. se veselili povratka v naročje družine in komaj čakali svidenja zlasti z mamo;' Imajo dosti jpove- lorimeter» za zdravniško mikro- dati, doživljaje in vtise, ki so jih odnesli s prekrasne peščene, obale in tople vode. Iz otroci kasneje dež, pa 2. avgusta. Ker bodo številni otroci šli k birmi, bodo odpotovali za drugo izmeno v počitniške kolonije nekateri 2. avgusta, ostali pa bodo odšli v Gradež še 14 dni pozneje. Za tretjo izmeno, v Forni di Sopra pa bodo odšli še kasneje. Plemenski prašički po znižani ceni Med raznimi ukrepi, ki jih je pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo določilo za dvig in razvoj živinoreje v letu 1962, je tudi državni prispevek za nakup prašičkov ir, svinje plemenske pasme Large White. Tak prispevek dajejo že nekaj let z namenom, da bi izboljšali prašičerejo s prašički, ki se naglo razvijajo, so zelo plodni, dado precej mesa in imajo pravilno sorazmerje med mesom in mastjo. Vse te lastnosti se dobijo prav v pasmi Large White. Vsi prašičereje!, ki nameravajo izboljšati svojo prašičjo pasmo, naj vložijo prošnjo na Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu ali na njegovih podružnicah najkasneje do 31. avgusta t. 1. Pri naročilu bodo morali dati tudi primeren predujem. S seje pokrajinskega odbora Pretekli torek popoldne okrog 17. ure se je zglasil na sedežu pokrajinske uprave v Gorici dosedanji angleški konzul v Trstu Neville-Terry v spremstvu njegovega naslednika honorarnega konzula A. Canalija. Bivšemu konzulu se je predsednik dr. Chientaroli zahvalil za pozornost, ki jo je med svojim službovanjem posvetil naši pokrajini, njegovemu nasledniku pa je želel mnogo uspeha pri izvrševanju novega poklica. Sledila je redna tedenska seja pokrajinskega odbora, ki je sprejel ali odobril vrsto upravnih u-krepov, zlasti glede na javna dela, pokrajinske uslužbence Itd. Qb tej priliki so odobrili tudi nakup posebne naprave «fotoco- grafski oddelek pokrajinskega laboratorija za zdravstvo in pro-filakso; s to pripravo bodo izpolnili biokemično analizo. ■.........r Umrl je Andrej Pahor iz Doberdoba V nedeljo, 22. julija je umrl v tržiški bolnišnici Andrej Pahor, rojen dne 10.3.1907. Pokojnik je že dalj časa bolehal, za neozdravljivo boleznijo, ki ga je spravila v prerani grob. Zapustil je ženo Terezo, 15-letno hčerko Adrijano ter 16-letnega sina Alojza, ki bivata na Poljanah pri Doberdobu. Pogreb pokojnika je bil v ponedeljek popoldne in se ga je udeležilo lepo število sorodnikov, znancev in prijateljev. Vaščani in prijatelji izrekajo družini in sorodnikom globoke sožalje in njim se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. le. Avto je gorel na ulici Sinoči okrog 19. ure je prišlo do požara v nekem avtomobilu v Ul. Carducci nedaleč od Korenove trgovine. Zaradi plamena, ki je puhnil iz motorja, šofer ni mogel takoj odkriti pokrova nad motorjem, tako da so se bližnji trgovci bali, da bi ne prišlo do eksplozije in so zato brž poklicali gasilce ter zaprli navojnice pri izložbah. Gasilci so res takoj prišli in pogasili ogenj ter s tem odstranili vsako nadaljnjo nevarnost. Na avtomobilu, ki je last Itala Cravagne, vozil pa ga je Alessandro Sorentino, je bilo za okrog 30.000 lir škode. V avtobusu si je zlomila roko Sinoči okrog 19. ure so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 58-letno Pierino Bensa iz Moše, Ul. Lucinico 13. Zena si je zlomila desno roko v zapestju in so jo zato pridržali za 20 dni na zdravljenju. . Zena je povedala, da si je zlomila roko v mestnem avtobusu na progi Gorica - Ločnik, s katerim se je peljala okrog 18.30 proti domu. Na nekem ovinku je šofer nenadoma zavrl pa je pri tem izgubila ravnotežje, padla ter si zlomila roko. OD DANES DO NEDELJE V BAASTADU Finale evropske cone za teniški Davisov pokal Pietrangeli, Sirola in Gardini za Italijo, Lundqaist in Schmidt za Švedsko BAASTAD, 26. — Jutri bo v švedskem mestu finalno teniško srečanje evropske cone za Davisov pokal. Za najboljšo ekipo Evrope se bosta potegovala Švedska, ki bo igrala na domačih tleh in Italija, ki je lani prišla v tem turnirju celo do «challenge rounda» z Avstralijo. Kot lani, so tudi letos Italijani favoriti za zmago v evropski coni, pa čeprav bodo skušali Švedi napraviti vse, da izločijo nevarne tekmece. Dvoboj bosta jutri začela teniška igralca št. 2 Švedske in Italije in sicer Ulf Schmidt in Fausto Gardini. To so namreč določili danes z žrebom. Drugi nastop pa bo med Lundquistom in Pietrangehjem. Izreči kakršnekoli prognoze je danes preuranje-no in tudi nerodno. Vsi igralci so znani kot najboljši v Evropi, pa čeprav se lahko tudi reče, da so Italijani, kljub nastopu na tujem igrišču, v prednosti. V nedeljo bo zaključni del dvoboja z zadnjima dvema igrama posameznikov. Gardini se bo znašel pred Lundquistom, Pietrangeli pa se bo moral spoprijeti z borbenim Schmidtom. V soboto pa bo nastop v doublu. Italijo bosta zastopala Pietrangeli m Sirola, ki sta brez dvoma najboljši teniški par v Evropi, medtem ko bosta domače barve branila Lundquist in Schmidt. * * * BEOGRAD, 26. — Teniški igralci Jovanovič, Pilič in Prešecki bodo jutri odpotovali na Karibske otoke, kjer bodo od 4. do 6. avgusta odigrali prvo srečanje v ameriški coni za Davisov pokal proti ekipi Karibov. * * * BIELLA, 26. — Danes so se začela srečanja za pokal «De Galea». Po prvem dnevu je Jugoslavija v vodstvu nad Svico z 2:0, Italija pa nad Marokom z istim številom točk. NOGOMET TURIN, 26. — Danes je prispel v Turin Amaro Viana Barbosa, ki bo v prihodnji nogometni sezoni igral kot desna zveza pri Juventusu. Na letališču Malpensa sta igralca, ki je prišel v Italijo TUINTAM v spremstvu žene in komaj dva meseca starega otroka, sprejela tajnik turinskega kluba Felice Borei in novi trener Amarel. Amaro Barbosa, ki ima 25 let, je izrazil upanje, da se bo v kratkem privadil klimi, pa čeprav se nekoliko boji zimske dobe. V prihodnjih dneh bi moral priti v Turin tudi Omar Sivori, ki je počitnice preživel v krogu sorodnikov v Argentini. Igralci Juventusa bodo začeli priprave za prvenstvo 2. avgusta, ko se bo- Rowe: od železne krogle do vsi zbrali v Cuneu. jajčaste žoge SAMO 24 UR PO EVROPSKEM REKORDU Arthur Rowe -igralec rugbyja Evropski prvak v metu krogle je prestopil med profesionalci LONDON, 26. — Samo 24 ur po novem evropskem rekordu * metu krogle z znamko 19,583 m je Anglež Arthur Rowe podpis®1 pogodbo, s katero je postal profesionalni igralec rugbyja Ol®-ham Cluba. «Atletika mi ni nudila nobene----------------------- možnosti za napredovanje» je izjavil Rowe, «in ker nisem mogel nikoli napraviti izpitov, nisem imel več upanja na kako dobro delo. Zato sem se moral odločiti». Evropski prvak, ki se ne bo mogel več udeležiti atletskih tekmovanj, ni nikoli igral rugbyja. Igral pa je že kot aniator nogomet in sicer na mestu srednjega krilca v klubih Bradford Cityja, Baras-leya in Rotherhama. PLAVANJE Nov svetovni rekord na 400 m v štirih slogih OSAKA, 26. — Med japonskim plavalnim prvenstvom, ki je v Osaki, je Američanka Donna De Varona izboljšala danes svetovni rekord na 400 m v štirih slogih. Američanka je progo preplavala v 5’24”7 in je tako odvzela naslov svetovne prvakinje rojakinji Sharon Finneranovi, ki je branila rekord s časom 5’29”3 Pri delu se je ranil na roki Včeraj okrog 14. ure je prišel po pomoč v goriško bolnišnico 17-letni Valter Traubini iz Gorice, Ul. sv. Antona 10. Zdravniki so ugotovili, da si je fant porezal kite na podlaktu leve roke in so ga zato pridržali za 20 dni v bolnišnici. Traubini je povedal, da se je ranil dopoldne pri svojem delu. JADRANJE PULA, 26. — Na današnji regati Pula . Brioni, ki poteka v dolžini 15 morskih milj, je startalo 124 jadrnic s posadkami iz 21 društev cele Jugoslavije. Regate se udeležuje 360 članov posadk. V ekipnem plasmaju je prvo mesto pripadlo Mornarju iz Splita, ki si je nabral 24.954 točk. Sledi Mornar iz Pule, tretji pa je bil Labud iz Splita. Jadrnico koprskega kluba Cha-Cha III so proglasili za najhitrejšo. Zmagovalcem je na Brionih predal darila, med katerimi je tudi prehodni pokal maršala Tita, predstavnik predsednika republi: kontradmiral Stenko Matulič. KONJSKE DIRKE Prenos iz Amerike s pomočjo Telstara RIM, 26. — Po vesteh iz New Yorka bodo zelo verjetno prenašali iz ZDA v Evropo s pomočjo Telstara potek svetovnega prvenstva v diru, ki bo v soboto, 18. avgusta v New Yorku. Tekmovanja za nagrado 50.000 dolarjev, se bodo udeležili najboljši konji Argentine, Belgije, Kanade, Francije, Nemčije in Amerike. Italija bo poslala, razen sprememb v zadnjem trenutku, v A-meriko kobilo Newstar, ki je sicer francoskega porekla in pripada skupini Olsa. Kobila je zmagala v dirki za veliko nagrado Amerike, ki je bila januarja letos v Parizu SAH BEOGRAD, 26. — Šahovska zveza ZDA je prosila jugoslovansko, če bi lahko njena ekipa, ki se pripravlja za olimpiado, gostovala v Jugoslaviji. Ameriški ša-histi so predlagali, da bi nastopili z jugoslovanskimi na brzo-turnirju. Šahovska zveza Jugoslavije proučuje predlog in če bo : , sp Iše stih deskah. Svetovno prvenstvo v sablja0!11 lanskoletni prvak Rilsky (SZ) izločen BUENOS AIRES, 26. — Dva I‘* lijana sta se uvrstila v polfin* svetovnega prvenstva v sablji, nadalnjem kolu je Salvadori *-padel, medtem ko se je CalafeS uvrstil v zaključni del prvenst^ posameznikv. V polfinalu je P*1 šlo do presenečenja: lanskol* ni prvak Rus Rilsky je izpad*1’ zaradi česar sta se v finale *®a' šla Italijan Calarese in Madž* Horvat. Istočasno s tekmovanjem P°s.a meznikov s sabljo, se je zal-ey tudi ekipno prvenstvo v meču-A skupini je Sovjetska zveza 0 ' pravila najprej Brazilijo s !’■ in nato še Argentino z 9:3. Ita ja je prav tako premagala * gentino 14:2. V B skupin' 1 Francija premagala Nemčijo ’ Poljska pa ZDA 10:5. V C **’ pini je Švedska odpravila J®P0ll sko 9:2. v polfinale so se uvr* le Francija, Madžarska, Ita1'1' Poljska, Švedska in Sovjet®1^ zveza, ki bodo nastopale v dv*^ izločilnih skupinah. V prvi s SZ, Italija in Madžarska, v dr gi pa Francija, Švedska in P0" ska. VATERPOLO CO0C)«O0O(O0O0O0OCO«O«O«O«C>0O0CK)O0O0C^0OCO«O0O stroja in sprednja desna 0 g porcelanastega slončka, 1 ga sem podaril Matildi z® rojstni dan. Vse drugo je . , nilo. Enostavno ni bilo Svoji dve sveči sem na® jj» postavil poleg našega do polnega bencinskega kani» UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predai 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico Ml, Tel. 33-82 - UPHAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. - Vnaprej: letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 dtn, četrtletno 4H0 din — Poitni tekoči račun: Zaloinlitvo tržaškega tiska Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub11*, Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14V5-375 - OGI.ASI: Cene tig'asuv; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, tinančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi 3u lir beseda. — Val oglasi *e naročajo pr\ upr»v*’ Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trat