PoStnlna plačana v gotovlnl Ixhaja r ponedeljek in petek ob 17. Stane rnesečno po poStl 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, za inozemstyo 20 Din Raum prl poštnem üekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din ttedakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopisf se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov te uvažnjejo le po možnosti. Štev. 17. Celje, sobota 3. marca 1934. Leto XVI. Govor narodnega poslanca Ivana Prekorška v Narodni skupščini Narodni poslancc celjskega sreza g. Ivan Prekoršek je imcl v teku pro- raeunske razprave v Narodni skup- šfiini v torek 27. februarja velik go- vor, ki je vzbudil v zbornici splošno pozornost in burno odobravanje. Go- vor objavljamo po Stenograf skein za- pisniku v celoti. Državna poiitika in Slovenija Pred liami je državni proraCun za proračunsko leto 1934/35. Vsi se pol- no zavedamo, da je sestavljen v iz- redriih prilikah, na podlagi stvarnih izkušenj preteklih let z največjo vest- nostjo in znanjem, ki ga jo položil v to delo naš g. minister financ ob so- delovanju najboljših finančnm stro- kovnjakov in poznavalcev gospodar- skih razmer v naši državi, ki jili je delegirala naša skupščina v slnančni odbör. Proračtm je najvišja potreba drŽave, zato za nas ni vpraSanja, ker čutimo sodolžnost in vso odgovornost za državo. Glasovali pa bomo za ta proračuu tudi iz polnega zaupanja do §efa kraljevske vlade, ki je ob- enem tudi šef Jugoslovenske nacio- nalne stranke. Ne bojimo se odgovor- nosti, ki jo nalaga proraöun naži straiiki in narodu, dasi prav dobro vemo, da je najlažfe in najcenejše zabavljati in kritizirati ter bežati pred odgovornostjo. Z vso mimostjo in z vso korajžo prepuščamo to polje poceni popularnosti celokupni proto- kolirani in anonimni opoziciji tu v Narodni skupščini, kakor zunaj mod narodom na tere-nu. Kot Clan vladne vočine, ki jo prod- stavlja Jugoslovenska nacionalna stranka, in kot slovenski poslanec iz dravske banovine dajem izraza za- doščenju, da je naša stranka edina organizirana edinica volje celokup- nega naroda in glavna nositeljica ju- goslovenske nacionalne in državne ideje. Tega dejstva ne podČrtavam toliko kot clan to strankc, temveč v prvi vrsti kot nacionalist in patriot iz onega dela naroda, ki je bil dolga stoletja brez domovihe in brez nacio- nalne svobode primoran, da služi tu- jim interesom. Vsa leta po osvoboje- nju snio mi Slovenci tvorili vedno nekako telo zase, s katerim so vse de- lale politično partijske kupčije, ki so bile včasih prav koi'istue in so pri- naaale tudi velike in popularne stran- karske uspehe, ki jih danes ne more- ino beležiti. Te strankarske kupčije pa so bile že v načelu samem natio- nal no in državno nezdrav pojav, ker niso gradile enotne jugosloven. in dr- žavne miselnosti, pač pa so celo raz- krajale one velike ncionalne tekovi- ne, ki smo si jih Slovenci v obupni borbi proti premoči tujc dižave in t.ujega naa-oda v stoietjih priborili. Da danes vsega tega ni voč, da snio Slovenci postali integral ni del celo- kupnega naroda te države, ki se za- veda vseh dolžnosti, pa tudi vseh pra- vic v tej državi, je historiena zasluga Sestojanuarskega inanifesta in politi- ke, ki jo ta zgodovinski manifest in- avguriral v naSi državi. Od Maribora pa do Djevdjelije snio se pod prapo- rom jugoslovenske državne misli, te ene in enotne misli in enotnega gle- danja na državo, povozali in zlili v inogočno inilijoiisko armado, ki jo da nes predstavlja Jugoslovenska nacio- nalna stranka. Če jc ta stranka za drugo dele države velika nacionalna pridobitev, je za nas Slovence nacio- nalno in državno vstajenje in prero- jenje. SreČen sem, da morem na tern mestu in ob tej priliki iz vse notra- nje potrebe svoje duše in svojega pre- priCanja to izjaviti s tisto vero v «rcu, ki se ne plaši naporov in žrtev, ki nikdar ne obupa, zavedajoč se, da ni v življenju narodu ničesar podarje- nega, da je treba vse priboriti s trdim deloin. Na tern mestu mi je dolžnost, da podčrtam dejstvo, da je imela kra- ljevska vlada poguma dovolj, nasla- njajoč se na polno sodelovanje JNS, da je izvedla komasacijo občin in ob- činsk volitve v vsej državi in tudi o oiiem delu države, glede katerega se poizkuša vedno znova trditi, da je proti Beogradu in proti enotni jugo- slovenski politiki. Komasacija občin pomeni za nas v dravski banovini hi- storično dejanje v naSern notranjein upravnem življenju, ki nain je iz ne- štetih, gospodarskega, socialnega in upravnega življenja nesposobnih ob- einskih drobcev avstrijske pretek- losti in avstrijske miselnosti ustvari- la odgovarjajoee število življenja spo- sobnih upravnili edinic, ki jih danes predstavljajo naše nove velke občine. To delo ni bilo lahko, saj zahteva mnogo žrtev od naroda, ki iz ozkega domačega gledanja ne popušča lah- ko od tega, Cesar se je v stoietjih pri- vadil. Naša stranka je doprinesla pri izvedbi te velike reforme dokaz, da je dovolj solidno zgrajena in dovolj jaka, da so ne plaši onih, ki so vselej na delu pri nas tedaj, kadar treba zdrav jugoslovenski nacionalni raz- voj z vsemi nedopustnimi sredstvi ovirati. Tudi za ceno tistc popular- nosti v narodu, za katero je nekdaj v Avstriji služila poiitika izvestne go- spode Dunaju ter pozneje isto politi- ko kupčije in neiskrenosti nadalje- vala tudi v Beogradu, smo izvedli ko- masacijo in šli v časih najhujše go- spodarske in denarne krize na občin- ske volitve. Kakor ob skup&činskih volitvah leta 1931., tako je naš narod tudi pri občinskih volitvah v jeseni leta 1933. javno in janno izpovedal, da je tudi v dravski banovini med Slovenci mogoča edinole poiitika ju- goslovenske misli, ki jo predstavlja po svojih živili organizacijah JN8, ki pra- vi, da je državct in narod prvo in da je stranka le sredstvo, ki služi naro- du in domovini. Pri teh občinskih vo- litvah s-imo v trdem boju dosegli na celi črti uspehe in rezultato, ki nas jih ni svam, ter nas pustijo povsein hladue interpelacije gospode, ki na- še zemlje in našega naroda niti ne pozna. 'Pri Vsej prizanesljivosti, s ka- tero se pri nas obravnavajo tudi ti- sti, ki bi v interesu avtoiitete drža- ve zaslužili drugo postopanje, ne mo- remo pomagati onim, ki so mtslili, da se bo 15. oktobra 1933 kolo jugoslo- venske državne politike za hip usta- vilo, pa zopet zavrtelo nazaj v ease partikularističnega in plemenskega razkroja pred Sostim januarjem 1929. Ponosen sem, da je slovenski del na- šega naroda ob teh volitvah pokazal, da ima v sebi mnogo več zdravega nacionalnega in državnega. futa, ne- go so ga imeli tisti, ki so se mu z laž- jo vsilili za voditelje in predstavnike, pa danes kričijo, ker je narod na celi črti z njimi obračunal ter jih odvrgel kot suho veje s svojega zdravega ile- bla. Gospodarski in nacionalni problem! Zakon o zaščiti kmetov, ki urejuje način odplačevanja kmečkih dolgov, vsled kompliciranosti gospodarskega življenja v dravski banovini ni pri- nesel vseh onih stoodstotnih blago- dati, ki jih ta zakon nedvomno po- meni za ostale dele naSe države. VHled skrbno in močno razvitega za- družniHtva ni bilo pri nas zelenja- štva v oni formi in tistem obsegu, kakor je to cvetelo po drugih bano- vinah. Ker pa je gospodarski donos zemlje v naši banovini skromen ta- ko, da moramo za preživljanje naro- da rcdno uvažati na tisoče vagonov koruze in pšenice, donos iz lesa in ži- vine pa je v teku let vsled nizkih cen tako strahovito padel, je naše kme- tijsko gospodarstvo izgubilo svoje ravnotežje, da je zabredel naš mali in srednji kniet v take dolgove, da tudi te obrestne mere, ki je bila v našeni zadružniStvu, ni zniogei. Bila je največja nevarnost, da postane naš slovenski kmečki dom plen kapitala in naš kmet s svojo diiižino brez lastne zemlje in brez lastnega krova brezposeln delavec na cesti, ki nima iloma in ne pozna več domovine. Ta naš kmet gleda na določila zakona o zaščiti kmetov in o odplačevanju kmečkih dolgov kot na oni blagoslov in odrešitev, ki mu ga je dala ob 12. uri njegova država, ki ve, da brez živ- Ijenja in zdravja na naSi vasi ni na- še države. Res je, da je ta uredba v organizacijo našega denarništva in v redno njegovo funkcijoniranje pri- nesla še večjo iniobilizacijo, ki nuj- no zahteva nekih mcr, ki bodo to opasno mrtvilo poživele. Na dvugi sti'ani pa si ne smemo tajiti, da je z zakonom zaščiten kmet vendarle po- stal v neki men zopet isti mnogošte- vilni faktor, ki daje obrtniku in tr- govcu skromnega posla in zasluŽka, česar bi absolutno ne bil zmožen, ako bi glede svojih temeljnih plačil in starih obveznosti ne bil z zakonom zaščiten. Naj se na določila zakona o zašfiti kmetov gleda še tako kritič- no in tako pesimistično — saj ima gotovo tudi svoje napako zlasti v tein, da prav nie ne individualizira —, spadam jaz med tiste sinove na- šega naroda z vasi, ki gioloko veru- jemo, da je ta zakon našeinu narodu in naši državi v blagoslov n sreüo. Iz strukture gospodarskega življe- nja naze zemlje, ki je v dravski ba- novini močno iiulustrijska, gledamo mi Slovenci na zakon o javnih delih, ki zasleduje velik program izvedbe prepotrebnih naprav, ki pa poveča ta cilj prav srcčno z doižnostjo drža- ve in javne uprave, da daje nezapos- lenim možnosti, da si bodo s pošte- nim delom svoj kruh zaslužili in ne bodo padali v breme kot manj vred- ni niiloščinarji našim že itak pre- obrenienjenim obcinam. Pri vprašanju zaščite denarnih za- vodov, ki je postalo življcnska po- treba 'v sedanjih težkih časih, nas za- konite odredbe in samo dobra volja brez sredsstev nc bodo privedle na pot ozdravljenja. Ne dvoinim, da se tega polno zaveda tudi kraljevska vlada in le iskreno ter nujno želim, da pri- demo tudi tukaj skoro že korak na- prej. Mi imamo v dravski banovini ve- likc število nezaposlenega profesijo- nalnega delavstva kot težko žrtcv za- stoja v naši industriji. To število po- večujejo V območju inihistrijskih cen- trov in večjih mest v težki incri tudi oni mnogoSteviltii nezadostno zapos- leni mali bajtarji, ki od svoje koče in koščka zemlje ne morejo preživ- ljati sebe in svojih družin in ki so bili vselej navezani na delo in za- sJužek, ki ga danes .skoro vee ni. Be- da po teh naših skromnih domovih je tolika, da nas navdaja s skrbjo, ki ne more biti manjSa kakor skrb za zaposlitev industrijnkega delavca. To stanje nam v vprasanju javnih del nalaga v dravski banovini velike dolžnosti in težko odgovornost. Te- nm številu nezaposlenih ali nezadost- no zaposlenih se pridmžuje pri na.* še velika armada nezaposlene mlade inteligence, ki se je z žrtvami svojih staršev izšolala, pa ne more danes do zaposlitve in do kruha. Taka mla- dina mora neizbežno obupati nad dnižbo in državo in mora na edinö odprto pot negacije vsega, pa tudi tega, kar ji je bilo najsvetejše. V amandmauih sinančnega zakona, ki je pred nanii, so določila, ki dajejo kraljevski vladi pooblastila, da izve- de štednjo v javni upravi in norrna- lizira komplicirano našo administra- cijo. Jaz nimam povoda, dvomiti, da bo kraljevska vlada, poslužujoč se tega pooblastila, znala voditi skrbno in vestno račun o nezaposleni mladi inteligenci, ki predstavlja danes bo- lečo rano na našem narodnem telesu. Sem iz tistega dela naroda in iz tistega predela naše države, kjer se je čufa vselej ostra beseda kritike, kadar državni name$Lenci in držav- ni upokojenci niso vselej redno in točno dobili pripadajočih jim pre- jemkov. Oni pri nas, ki so vselej ve- seli, kadar je državno gospodarstvo v težavah, so imeli tu pa tarn priliko, da* so se ciniSno posmehovali in po- skuSali eksploatirati gorje pWzade- tih. Moram pa ob tej priliki na cast slovenski uradniški Inteligenci pod- črtati, da se nikdar ni dala tern de- magogom zaväjati, ter lahko v ime- nu nažega nacionalnega uradništva izjavim tukaj, da smo kraljevski vla- di hvaležni, da je znala oCuvati pre- jemke uradništva, in da spada naša država med one urejene države sve- ta, ki kljub najtežjiin gospodarskim prilikarn plačuje svoje uradniätvo normal no in v redu v tisti višini, ki omog'oca eksistenco in daje voljo in moč do dela v dobro narodu in dr- žavi. Prosvetne zadeve Dovolite mi, gospodje narodni po- slanci, da >se na tern mestu prav krat- ko zadržim še pri enem vpraSanju. To je. nasa ünlverza v Ljubljani, ki nam jo je dala Jugoslavija. Mi lju- bimo to svoje najvišje kultunio sve- tišOe kot Slovenci In kot Jugoslo- veni, ker vemo, kakega pomena je in kake velike specielne naloge ima ta univerza na zapadni meji države kot žarišče znanosti in kot ono mesto, ki je prvo poklicano, da vzgaja naš in- teligenčni naražčaj v duhu te drža- ve. Danes lahko brez skrbi trdim, da ima jugoslovenska ideja v naži aka- demski mladini zdrave in krepke ko- lenine, ki niso vec v opasnosti, da jih zatre plevel tujih doktrin in dema- gostvo vsakdanjosti. Mi obžalujenlo, da finanCne in tehniflne (ežkoče nišo več dopužčale, da bi bila oficijelno v Ietošnjem državnem budžetu že upo- ištevana tudi knjižnica naes utdver- ze v Ljubljani, apeliramo pa v vsem /aupanju do kraljevske vlade, da v teku proracunskega leta vendarle najde možnost, da se ta naš kulturni in nacionalni postulat privede na ])ot pozitivnega rösevanja. V našcm meščansko - Šolskem in osnovno-šolskem vprašanju delimo težkoče in pomanjkljivosti z ostalim deloni dt'zave. Občutljivi smo kot na- cionalisti za naže obmejno Šolshro ob meji državc^ ki je težko zanemar- jeno in zahteva v interesu države in v interesu gojitve jugoslovenske in državne zavesti ob meji nujne odpo- moči. Glede manjSinskega šolstva je nače stališče jasno. Nemška manjši- na se pri nas svobodno kulturno raz- vija. in je gospodarsko jaka. Mi za- htcvamo absolutno lojalnost in ne do- puSčamo in ne moremo dopustiti pri vsej veliki Sirokogrudnosti naSe pro- svetne uprave, da se nam v manj- Šinskih šolah raznaroduje deca naSe krvl in da uživa na polju Solstva nemSka manjšina privilegije, ki gre- do preko določil zakona in preko Stran 2. »Nova Doba« 3. III. 1934. Štev. 17. onih zdravih in naturnih načel, ki jih mora spoštovati vsak narod, ako se sam noče zapisati smrti, v katero je bil nekdaj že obsojen. To naŠe sta- lišče ni izliv kakega bolnega šoviniz- ma ulice, ki ga mi odločno odklanja- mo. To stališče nam je diktirano po naših prilikah in po zgoclovini trplje- nja in borb našega naroda tu na za- padni meji države, ki gleda z bolest- jo, kako se v sosednji Italiji, Avstriji in Madžarski gazijo vse najelemen- tarnejše pravice našega nai-oda in Ira- s'ega jezika. Upravni problem! O političnem pomenu notranjo uprave ni treba izgubljati mnogo be- sed. iVsi vemo, da more notranjo kon- solidacijo države privesti edino od- ločna in jasna notranja politika, ki mora imeti sigurno smer tor streme- ti za tern, da se državno-politični pro- gram vlade točno izvaja, da se spra- vijo s poti vse ovire,ki bi mogle za- ustavljati zdrav notranji razvoj, in da se pokrenejo v samem upravnem aparatu vse pozitivne tvorne sue, da služijo glavnemu smotru uprave: dvi- ganju duhovne in materijalne kultu- re naroda. V tern pogledu moremo z veseljem konstatirati, da je moderna uprava prevzela v svojo kompetenco zlasti tudi socialno-kulturni in eko- nomski delokrog. Ona se ne omejuje VeC na ozko polje, ki ga pozna poli- cijska država, temveč se razteza na simpatični teren narodnega gospo- darstva ter sp-lošne kulture. Nismo še pozabili stanja naše uprave, ki je bilo obeleženo po nekvalificiranem upravnem aparatu. Videli smo, kako malo uspeha nam prinašajo napori za zboljšanje uprave, ako nam manj- kajo organi, ki bi pravilno razumeli upravne posle, ako javni funkcijo- narji zlasti na vodilnili položajih ne poznajo občutljivosti upravnih pro- blemov, ako nimajo razvite pravne zavesti, ne pravega takta in ne pri- rodnega daru za točno razlikovanje interesov, ako nimamo sposobnih sta- rešin, zlasti za oblastva prve stopnje, ki bi znali s svojim delom, z vzornim obnašanjem in z vestno skrbjo za splošno dobrobit postati motorna sila za ekonoai^ki Aapredek v srezu in duševno središče za svojo okolico. To je eden najvažnejših problemov vsa- ke uprave in zlasti težak problem v upravi naše države. Tu moram opozoriti tudi na pro- blem brezposelnosti z ozirorn na in- terese države in naroda. Imam vtis, da smo v veliki nevarnosti, da naša socialna služba, ki je v današnjih ča- sih ne le upravičena, temveč niarsi- kje vse premalo aktivna, nima po- vsod pred očmi izvestnih momentov, ki morajo biti upoštevani, ako hoče- mo preprečiti, da se blagodat in po- moč narodu ne spremeni v nepoprav- ljivo moralno Škodo. Pomoč in pod- pore ne smejo mas demoralizirati. Vsakdo se mora zavedati, da mu je zgrajena eksistenca edinole na tr- dem delu in da se ni mogoče preživ- ljati kakor parasit na raßun javnili sredstev. Ne vzgajajmo ljudi k pros- jačenju in ne dopuščajmo, da bo be- raštvo postalo eksistenčna osnova za našega bednega malega človeka. Ne zapeljujmo mladine k sramotni obr- ti, ki je nevredna Cloveka in ga mo- ralno upropašča. V tern pogledu je treba sistematično organizirati služ- bo ter brezobzirno zatirati potepu- štvo in navajati ljudi k delu. Ako po zimi ni mogoče ustvariti zaslužka, naj se daje podpora le kot predujem, ki se mora z delom odslužiti. Samo otroci, starci in bolni naj uživajo podpoi'O, zlasti v obliki prebrane in samo izjemoma V denarju. Ako tu no pridemo do sistema in se bo od zgo- raj navzdol pospeševala dekadenca mase, potem nas bodo nekega dne presenetili dogodki, ki se ne bodo da- li likvidirati brez hujših pretreslja- jev. Navajam to pri tej priliki, ker je notranja uprava poklicana, da se s temi pojavi bavi in da zlasti vamost- ni organi vrsijo v tern pogledu kar najbolj intenzivno svojo službo. Evi- denca in kontrola brezposelnih, regu- lacija zaslužka, oziroma presoja in določitev eksistenčne možnosti, pobi- janje potepuštva so naloge, ki so y nekaterih predelib naše zemlje danes najbolj akutne. V ta naracn mora ( uprava dobiti potrebno osobje in to na srezib, pa tudi v eksekutivni služ- bi. To so novi aktualni piroblemi, ki se ne dajo obravnavati po strani, temveč zabtevajo največjo pozornost in aktiviteto. Lokalna drzavna uprava, to je ona v banovini in v srezu, zabteva kvali- teto osebnosti, ljudi širokega obzor- ja, ki ne smejo imeti nobene druge ambicije, kakor to, da služijo aktu- alnim potrebam naroda, da utrjuje- jo državno politiko, čuvajo ugled in avtoriteto vlade, budno motrijo in vestno usmerjajo miselnost naroda ter krepijo državljansko zavest. Naj- večja napaka je, ako se dopušča, da se z vodilnega položaja vrše speku- lacje osebnega znaCaja, dasebogata in vsestranska sredstva, ki morajo biti državni upravi na razpolago, upo- rabljajo iz nepravih motivov in z ne- pravimi cilji. Meni se zdi, da mora biti tak položaj na eni strani tako vz- višen, da ga ne smejo dosegati vsak- danje spletke, na drugi strani pa mo- ra biti tako svet in Cist, da ga ne smejo obvladati osebne ambicije. V tern pogledu bo moral a tudi central- na vlada pokazati svojo vodstveno voljo in skrbeti, da bo odnos central- ne in lokalne uprave tako urejen, da v contrali ne bo nezaupljivosti in ne- sigurnosti, da pa se bo v pokrajinah vladalo po splošnih smernicah, ki jih rtoloči odgovorna vlada in preko nje odgovorni politični faktorji. To se mi zdi važno že iz razloga, ker obstoji sicer nevarnost, da lokal- na uprava ne bo mogla prevzeti vse- ga onega obsežnega delokroga, ki ji pritičo glede na nujnost potrebe, da se ta uprava kolikor mogoče približa narodu, da bo vedno realna, upošte- vajoč žive potrebe prebivalstva. S tern prihajam do problem« de- ceniralizacije uprave, ki vsled težkih prilik in splošnih gospodarskih stisk zlasti (Janes vedno bolj sili v ospred- je. Predvsem se moramo zavedati, da je danes breme odgovornosti za naše gospodarsko stanje povseni koncen- trirano na centralo, dasi rešitov kri- ze ni odvisna izključno od ukrepov contralne vlade, temveC se da bistve- no omiliti z akcijami lokalnega zna- čaja, kakor pač ustrezajo posamez- nim upravnim področjem. Zato mis- lim, da je baŠ danes treba spraviti v življenjo lokalne samouprave. ki bi se naj bavile z gospodarskim in soci- al nim delokrogom, iločim bi centra- la deJo lokalne uprave usmerja'a in vodiia po do.ločenih naCelih in v okvi- ru izdelanega načrta, ki bi se nana- sal na podrofje celokupne države. Zdi &<> mi zlasti unjno potrebno, da dobe banovine svoja ustavna zastop- stva, iz katerih bi mogla priti mar- sikatera inicijativa tudi za centralno vlado, zlasti pa bi se z njimi prenes- la odgovornost na širše sloje naroda. Ze s psihološkega stališCa bi to mno- go pomenilo in bi predstavljalo veli- ko vzgojno vrednost. Druga važna prednost, ki bi jo nam mogla prinesti decentralizacija upra- ve, je poenostavljenje in pocenitev, ki nam je1 zlasti danes nujno potreb- na. Ako pazljivo motrimo državni proraCun, vidimo, da bi se vsaj tret- jina izdatkov za centralno birokra- cijo mogla prihraniti, ako bi se iz- vedla smotrena decentralizacija, pri tern pa sem prepričan, da se da od- nos med centralno In lokalno upra- vo urediti tako, da vsedržavni inte- resi ne bodo mogli biti ogroženi. Problem! zunanje politike Mi Slovenci smo geogvafsko na za- padu in severu najvišje pomaknjeni V Srednjo Evropo. Naši sosedje so Avstrija, Italija in Madžarska. V vseh teh treh državah živijo tudi naši brat je po krvi in jeziku, ki so danes po mirovnih pogodbah ločeni od na- šega narodnega telesa po novih dr- žavnih mejah. V primeim kakega voj- nega konflikta tu na severo-zapadu vemo, da bi bili mi prvi udarjeni. Pripravljeni smo na vsako žrtev za to državo, čuvali bomo intrigeto Ju- goslavije do zadnjega. To vedo vsi v tej državi in tudi onstran mej te dr- žave. Ko motrimo prilike v naäi so- seščini, moramo z globokim prizna- njem in z zadoščenjem pozdraviti vsako akeijo naše države, ki gre za tem, da stoji Jugoslavija v prvih vr- stah mirotvornih narodov. Kazne kombinaeije in akeije v Srednji Ev- ropi, ki so naperjene proti Mali an- tanti, nas ne morcjo pustiti desinte- resirane. Za nami je svetovna vojna, ki je porušila velesile v Srednji Ev- ropi in čas bi že bil, da končno* pre- nehajo razne igre velike gospode na teritoriju, kjer si je jügosloevnski na- rod z največjimi žrtvami ki'vi pribo- ril svojo samostojnost in svobodo, ki jo bo znal enodušno braniti pred vsa- komur. V tem stremljenju, ki ima za. eilj definitivno konsolidiranje prilik v Srednji Evropi in na Baikanu, vi- dimo le eno absolutno sigurno sred- stvo in varno pot, ki jo ta, da se mi, takozvane male države, med seboj sami sporazumemo ter najdemo v go- spodarski in politiCni vzajemnosti končno solueijo. Balkan je slovel v slabem pomenu te besede kot ognjiš- če in žarišče večnih nemirov in kr- vavih razračunavanj med posamez- inmi narodi in državami, ki so bile Y rokah velikih držav ono orodje in igrača, ki je morala za račun velikih v toku zgodovine pustošiti svojo zem- ljo in ubijati ljudi. Ko danes po pre- teku še ne dveh decenijev od svetov- ne vojne izgovarjamo ime Balkan, smo ponosni na to, da jo Balkan tarn, kjer je red in mir, ki se ga brez ško- de za svojo ponosno kulturo in civi- lizacijo morejo učiti vsi oni, ki so nam vselej tako spretno očitali Bal- kan in balkanske razmere.. Ko pri tem mislimo na pred kratkim ustvar- jeni Balkanski pakt, moramo dati polno priznanje dalekovidnemu vod- stvu naše zunanje politike. Želiino le prav iskreno, da se Balkanskemu paktu pridruži še Bolgarija, s katero hočemo vsi bratskega sožitja za se- daj in za vso bodočnost. Kot Slovenec Cutim to še globlje in dajem morda lažje izraza zadoščenju vsega našega naroda, ki je sreCen, ko vidi, da se po- zablja krvava preteklost in da vstaja po težkih borbah in trdem spoznanju na horicontu zarja lepših časov, ki jih jugoslovenski in bolgarski narod tudi zaslužita. Izjavljam, da bom glasoval za pred- loženi proračun. 15 let SJSU „Sloge*' v Celju CELJE. 3. marca. ! Ko so po svetovni vojni na razva- linah stare Avstrije nastale nacio- nalne države, se je jugoslovenska omladina dobro zavedala, da njen cilj z ustanovitvijo lastne države še ni kon&an, ampak da se je spreme- nil le način dela. Kakor so šle težnje predvojnih omladincev za tem, da zrušijo svojo mačeho, tako je price- la povojna generacija graditi na no- vem temelju državo, ki naj zagotovi vsem trem delom jugoslovenskega naroda svoboden kulturen in politi- čen razvoj. Ustanavljale so se razne organizacije; dniätva, ki so bil a v predvojnem in medvojnem času za- tirana, so z novimi močmi in silami stopila na plan, da poniagajo dovršiti äe drugi del težke naloge: duhovno uedinjenje vseh Jugoslovenov in no- tranjo ureditev države. Zlasti važna naloga je pripadala v tem pogledu dijaškim družinam na srednjih šo- lah, kajti od tu izhaja večina inteli- genčnega naraščaja, ki bo nekoC za- sedel vodilna mesta v državi. Da bo pa ta mladina zrnožna uresničiti ide- je, za katere se bori, mora biti vzgo- jena samostojno in v nacionalnem duhu. Tega iso se dobro xavedali tudi celj- ski dijaki in v šolskem letu 1919/20 je iz živahnega gibanja na celjski gimnaziji vzrasla družina »Sloga«. To je bil hud udarec vsem nasprot- nikom, saj je dobilo v tem društvu celjsko jugoslovensko orijentirano dijaštvo močno podporo, ki ga bo ščitila pred vsemi napadi nasprotni- kov. Nova orgänizacija, ki stoji na stališču popolnega kulturnega, na- rodnega in državnega edinstva, je šla takoj krepko na delo. Njen delokrog jo bil prvotno omejen le na višješol- ce, vendar se je kmalu pokazala po- treba, da se pritegnejo k delu tudi nižješolci, ker se dado baš oni z lepi- mi obljubami najlažje zavesti v na- sprotni tabor. Da se duševno obzorje članov čim bolj razširi in da se nauče zamostoj- nega nastopa, so se vršili vsako so- boto redni sestanki. Na teh sestan- kih in v raznih sekcijah se je razvi- jalo tudi glavno društveno delovanje. Dočim so višjošolci s predavanji bu- dili med Clanstvom zanimanje za naj- raznovrstnejše probleme, so nižješol- ci seznanjali tovarišo z lepo jugoslo- vensko pesmijo. Reči je treba, da se je celjsko narodno občinstvo popol- noma zavedalo važnosti te edine ju- goslovonske družinc na gimnaziji in jo podpiralo moralno in materijalno. Z njegovo pomo&jo in z mesečnimi prispevki članov si je društvo v 15 letih zbralo lepo knjižnico, ki šteje okoli 1500 knjig. Po njih pridno segajo člani in se tako seznanjajo s svetovno, zlasti pa z jugoslovensko literature Dobro se zavedajoč, da je potrebna izobrazba na vseh poljih, je dramska sekcija naštudirala veö iger, ki so moralno in materijalno si- jajno uspele. Naj omenimo le lansko uprizoritev komedije »Peg, srCek moj«, ki je gotovo še vsem Celjanom v dobrem spominu, saj je bila ena najlepše uspelih iger v lanski gleda- liški sezoni. Za proslavo 15-letnice društvenega obstoja se pripravlja igra in akade- mija, ki obiskovalcev gotovo ne bo- sta razočarali. Tako so celjski dija- ki, včlanjeni v »Slogi«, vsako leto bo- disi z igro ali akademijo pokazali, da se ne boje javnih nastopov in da so dovolj agilni. »Sloga« je včlanjena v Savezu jugoslovenskih srednješolskih udruženj, v katerem so združene vse slične jugoslovensko orijentira- ne srednješolske organizacije v dr- žavi. Celjska »Sloga« je ena njegovih najagilnejših družin, kar dokazuje lepo uspeli savezni kongres, ki se je vršil 1. 1929. v Celju. Kmalu po sVoji ustanovitvi je družina nabrala v Ce- lju večje število knjig in ustanovila v Prekmurju štiri potovalne knjižni- ce, iz katerih je tamošnje prebival- stvo črpalo moči za svojo borbo proti vsiljivemu tujcu. Pri lanski na- biralni akciji slovenskili knjig akad. podr. CMD so Slogaši nabrali v Celju okoli 2000 knjig. Tu se je v lepi luči pokazala narodna zavest onih ljudi, ki se ob vsaki priliki trkajo na svoja prsa in branijo slovenstvo, kjer tega ni treba, ko je njihov list odklonil sodelovanje pri tej akciji. »Sloga« je sodelovala še pri drugih narodno- obrambnih akcijah in s tem dokaza- la, da se njeni člani že sedaj zavedajo nalog, ki jih čakajo v poznejšom živ- ljenju. Tako je vzgojila »Sloga« v 15 letih svojega obstoja mnogo zavednih Ju- goslovenov, ki se že uveljavljajo na raznih odličnih mestih v državi. Kot dokaz, kako močna je vzgoja, ki jo prejemajo člani »Sloge«, naj služi le clejstvo, da uživajo celjski abituri- jenti (razen nekaterih izjem), kamor pride jo, slovcs kremenitih narodnja- kov. Da pa bodo prijatelji, ki so se nekoč v isti družini navduševali za iste ideje, tudi po končanih srednje- šolskih študijah združeni v eni orga- nizaciji, se je letos ob 15-letnici »Slo- ge« rodila Starešinska orgänizacija »Sloge«. SlogaSi z veseljem pozdrav- ljajo ustanovitev te organizacije, ki paö najbolje jamči, da njihovo delo ni zaman, in ji kličejo: Naprej do zmage! I. C. VOZIČKI KI DECJEWEME KRAMAR^MISLEJ Štev. 17. »Nova Doba« 3. III. 1934. Stran 3 DOMAČE VESTI Nj. Vel. kralj poklonil prapor celjski sokolski župi Celjska sokolska župa je prejela od maršalata dvora obvestilo, da jo Nj. Vel. kralj poklonil celjski sokolskj župi prapor. Sveeano razvitje novega župnega prapora bo 10. junija ob pri- liki župnega zleta v Celju. d Proračunska razprava v Narodni skupščini. Narodna skupščina je za- čela v ponedeljek načelno razpravo o državnom proračunu z al. 1934/35. Po poročilu finančnega odbora je govo- ril finančni minister dr. Djordjevič, ki je podal podroben pregled finanč- nega in gospodarskega položaja in orisal osnovnc smronice fiiiancne in gospodarske politike. Iz njegovih iz- vajanj je razvidno, da se je državni proračun sestavljal skrbno in z uva- ževanjem današnjih gospodarskih ne~ prilik. Zato so se izdatki v novem proračunu zopet znižali. Proračun /.naša 10.171 milijonov dinai'jev. Od ^ tega je določeno (5.9 milijarde za oseb- ne izdatke, ki se krijejo z davšeina- mi in viškom državnih podjetij, a 3.2 milijarde gredo za državna pod- jetja, ki krijojo to izdatke z lastnimi dohodki. Cclotna davena obremeni- tev znaša pri nas 577 Din, to je mno- L0 nianj, nego v katerikoli evropski državi z izjeuio Bolgarije. Pregled osebnih izdatkov kažc, da imamo skupno nad 200.000 državnih uradni- kov, pol eg tega pa še (50.000 upoko- jeneev in 70.000 invalidov. Skupno štcvilo je torej nad 330.000. To števi- lo jo veliko in se bo moralo znižati, za kar je potrebna korcnita preosno- va državnc uprave. Ob zaključku go- vora je g. minister izjavil upanje, da bo predloženi znatno znižani prora- čun za leto 1934./1935. izvr&ljiv ob se- dan join gospodarskcm položaju, ki več ne valujo na slabše. —Teinu eks- pozeju jo slcdila obžirna razprava o proračunu. Narodrii poylanci izkoriš- čajo to priliko za to, Ida iznašajo svo- jo kritiko dcla vladc in državne upra- ve, obenem pa dajejo svoje nasvete in stavljajo predloge, kako naj bi sc prilike izboljšale. V vsej razpravi prcvladujo gospodarska nota in vidi se, da je politika stopila bolj v ozad- je. Vsak govornik opozarja na gospo- darske težkoče in vsi soglašajo v tern, da so potrebni v državni upra- vi še nadaljni prihranki, da se spra- vijo izdatki v sklad z dohodki in plä- čilno močjo naroda. d Ban dr. Drago Marušič jc na- stopil tritedenski dopust. Za Casa od- sotnosti ga zastopa pomočnik l)ann dr. Pirkmajcr. d Obvestilo banovinske kmetijske Sole v Št. Jnriju ob juž. žel. Kr. ban- ska uprava želi, da se na zavodih še bolj razvije za naše kmetovalce knie- tijsko posvetovalna služba ter da so določijo v ta namen v tednu prven- stveno dnevi torek, čctrtek in sobota. Zavod želi, da kmetovalci izrabijo Cimbolj možnost, da si ogledajo več- krat naprave in delo na zavodu za primerjanjc in razumno posnemanje na svojem poscstvu. Uslužbenei na zavodu rade volje dajejo redno po- trebna pojasnila. V interest vseh je pa že radi boljše izrabe časa, da se v prvi vrsti uporabljajo ti dnevi, ob ka- terih je na zavodu v ta namen vedno kdo na razpolago. Posebno primorno je, če pride več zanimancev tskupaj, morda oi'ganizirano po tem ali onem strokovncm društvu. Isto velja tudi za gospodinje, ki si lahko poleg go- spodarskega obrata ogledajo tudi knietijsko-gospodinjsko šolo in dobe tam zaželjenc nasvete. d Proglasitev za mrtvega. Okrožno sodišee v Celju je uvedlo postopanjo, da se proglasi za mrtvega Jožef Juri- čan, ki je odšel spomladi 1915 k 26. domobranskemu pešpolku in je baje 15. januarja 191G. padel na bojišču. d »Revija Cinema«. Ravnokar je izšla v Zagrebu tretja letošnja šte- vilka te izvrstne ilustrirane revije s pestro vsebino in krasnimi slikami. »Revija Cinema« izliaja mesečno, sta- ue polletno 40 Din in se naroča pri upravi v Zagrebu, Nikolideva 14/1. Celje in okolica c Regnlacija Savin je in pritokov j odobrena. Minister za gradnje di-. Srkulj je na ponovno intervencijo ministra g. dr. Kramerja podpisal odlok, s katerim se odobrava general- ni načrt za regulacijo Savinje in nje- nib pritokov, kakor ga je prodložila banska uprava s skupnim revidira- nim proračunom v višini 32,878.000 Din. Rešitev in odobritev načrtov za nove železniške nasipc, odstranitev dveh železniških mostov ter preure- ditcv želozniško proge in postaje v Celju s proračunom v višini 13,19(5.000 Din izdatkov, bo izdalo pristojno nii- nistrstvo za pi-omet v najkrajšem ča- Mi. Istočasno je bilp odrejeno banski upravi v Ljubljani, naj takoj izdela podi'obne načrte vseli regulacijskib dol v okviru finančnih možnosti, do- ločenih v proračunu, in ustanovi vod- ne zadi-ug,e za izvršitev in vzdrževa- njo regulacije. c Regulacija Kaprivnice na ozom- Iju okoliške občinc bo kmalu dokon- čana. S tem bo zaključeno izkopava- nje in zavarovanje novo struge Ko- privnice v mestu in okolici. Da so pi'epreci velika škoda v novi strugi ob poplavab, bi bilo potrebno, da l,i sieski cestni odbor čimproj zgradil most čez novo strugo na Dečkovi co- st i. c Novi celjski proračun potrjen. Na intervene]'jo gg. narodnega ])o- slanca lvana Prekorška in lokarnav- ja Andra Posavca, članov celjskega obcinskega sveta, je 1'inanČni mini- J ster v »redo 28. febiuarja potrdiJ pro- raöun mestne občino ccljske za. leto 19.34. Proi^ačun jo žo odposlan iz Boo- grada. " c Občna zbora JNS v Grižali in Dr amlj ah. Občinska organizacija JNS za Griže bo imela redni občni zbor V. soboto 3. t- in. ob 19. v narod- ni šoli v Grižah, občinska oi'ganiza- cija JNS za Dramlje pa v nedoljo 4. 1. in. ob pol 9. dopoldne v Društvenem doinu v Dramljab. Na obeli zborib bosta poročala gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek in pi-odsodnik wreske organizacije JNS a tudi srcski veterinar g. M. Šribar. v Sccialui odsek okoliške občine je iniel v sredo zvečer sejo, na kate- ri je obravnaval pereCe vprašanje pieskrbe brezposelnib. Največ pre- glavic povzročajo odsoku brezposeini drugili občin. Dočiin na kmetili pri- manjkuje delovnih moči, se mnogo ljudi seli s kmetov v predinestne ob- čine, kjer piičakujejo izdatnejše po- moči. Kor ne dobi dovolj srcdstev za pudpiranje brezposelnih, je socialni odsek sklenil, da no bo izdajal podpor in Icgitimacij za brezposelne nobene- nm brezposelncmu, ki ne živi vsaj že 5 lot nepretrgoma v okoliški občiiii. Na predlog socialnega referenta gosp. Fr. Wltavskega je bil osnovan pod- odsek, ki bo pregledoval neliigijenič- n.a stanovanja v okoliški občini in prasil tudi sresko naCelstvo, da ime- nuje sreskega zdravstvenega referen- ta v ;'ta podotlsek, ki pricne takoj pre- potrebno delo za varstvo zdravja ob- čanov. Javnost je naproSena, da spo- roči odseku vse nedostatko v nebigi- jeiiičnili stanovanjib. c Predavanje o podunavskih pro- [ blemih. V ponedeljek 5. t. m. ob 20. bo prcdaval na Ijudskein vseučilišcu univ. prof. dr. Lj. Hauptmann iz Za- geba o »podunavskih problemih«. Podunavjc stoji danes v ospredju ev- ropskega političnega interesa, zato bodo izvajanja našega odliCnega znanstvenika-zgodovinarja privabila gotovo mnogo obtinstva. c Na Ljudskem vseučiliscu je pro- daval V ponedeljek zvečer g. prof. dr. Pavel Brežnik iz Ljubljano Stevilne- mu občinstvu o San Franciscu, zvez- di zapada ob Tihem oeeanu. Uvodo- ma je očrtal bistvene poteze Aineri- ke in Američanov v primeri z Evro- po. Opisal je pot z vlakom v zasneže- ni višini 3500 in in pribod v mesto, kjer vlada večna toplota. San Francis- co, mesto s tričetrt milijona prebi- valcev, ima krasno lego na polotokn. l)ol;od so svojčas pi-odrli s severa Ru- si, z juga španei, danes pa je tu uve- ljavljen žilavi anglosaški elemont. ]\!noguštevilne skioptično slike wo pri- kazovale nebotičnike, nmetnostno spomenike ter prirodnc krasote zla- sti v velikem parkn. Mesto, ki je p|rec! 90 leti štelo 500 prebivalcev, je porn- šil potros 1. 1900., nato jo bilo iznova in moderno zgrajeno. Prav tako y.a- nimivo je bilo opisano mesto1 Los An- geies. Predavatelj jo podajal pi-av sveže vtise, tamošnje življenje je za- nimivo primerjal z našim. Poslušal- oi so sledili ]n otlavanjn z velikim za- I nimaiijoni. I c Uspcšno delovanje Olepševalne- ija in tujsko-Frcmetuega društva v Cclju. Na seji coljskega obcinskega •vela v petek 23. fboruarja je podal obč. odb. gosp. šol. upi1. Joško Bi/jak preglod o delovanju celjskega Olep- sevalnega in tujsko-pronictnoga dru- štva in sicer za vf.o dobo od prevra- (a do konca leta. 1933. Iz tega obšir- nega porocila. jo razvidno intenzivno društveno delovnnjo zlasti tudi v tem, da je imolo društvo od 17. II. 1921 skupno 2,8i8.()J2 Din denarnega })i*ometa in sicer 1,425.942 Din ])io- joinkov in J,4;-)2,(59O Din iz;a odbora, da bi se občinski odbor- niki v čim vcčjem številu udeležili pribotlnjega društvenega občnega zbora, ki bo v kratkem, in bifdali od- boru dobrobotnih nasvetov in smer- nic za uadaljno društveno delovanje, ki ga vodt z vso {»ožrtvovalnostjo društveni predsednik magistratui di- rektor g. Ivo ftubie. Občinski svet je vzel poročilo •/. odobravanjem na zna- njc, meistni župan g. dr. Goričan pa so jc zabvalil l-efei'entu za njegova pojasuila. o Podružnica Slov. lcvskega dru- štva v Celju bo imela, kakor že ob- javljeno, danes ob U>. v gostilniš- kib prostorih botela »Hubertusa« svoj redni letni obdni ibor z dnovnim redom, predvidenim v pravilib. Zve- čer istega dne, s pričetkom ob 20., bo v vseb gornjib prostoiih Narodnega doma velik lovski ples. Trofeje, ki bodo ta dan dičile vcselične prosto- re, bodo Ivorile najlopšo lovsko raz- slavo. Za. to se z upravičenostjo pri- čakuje, da se bo drevi zbralo na vesoličnem prostoru vse, kar ljubi naravo. c Skioptičji» predavanje o Franci- Ü in sijeni kulturi priredi celjski pod- odbor društva absolventov drž. trgov- skib šol pod okriljem Zveze kullm uih druStev v četrtek 8. t. nu. ob 2?. v predavalnici drž. trgovske šole. Predavatolj g. prof. Prezelj iz Ljub- ljane nas bo popeljal s svojim pre- davanjem, ki ga bodo spremljale krasne skioptične siike, po vsej Fran- ciji, razkazoval njene znamenitosti in nas seznanil z visoko razvito fran- oosko kulturo. Prepričani smo, da se bo javnost v velikem žtcvilu udele- žila tega izredno zanimivega in po- učnega predavanja. c Predavanja SPD. V četrtek zve- čer je predaval pod okriljem Savinj- ske podružnice SPD v Celju akade- mik g. Lev Pipan iz Trzina o Durmi- toi'ju. Predavalnica v meščanski šoli je bila dobro zasedona. Prisotni so odhajali ,po zanimivem jiredavanju z lepimi vtisi o divnib gorah našega jnga. Predavatelju za lep večer iskro- na bvala! — Pribodnje predavanje bo v celWek 8. t. m. zvočer. Gosp. dr. Eriiej iz Ljubljano nas povede v fcratskc bclgarsko zcmljo. Opisal bo tamkajšnjo gore in prodvajnl krasne skioptične .slike. Pridite! c Planinüko rajanje bo v soboto 10. rpaica v vseh prostorih Narodnega doma v Celju. To zabavo, ki bo pac poslednja v tej sezoni, priredi Zim- sko-sportni odsek SPD v Celju. Pri- dito ludi V'i in povabite svoje pi'ija- telje in /nances c Važno predavanje o novih dave- nih predpisov. Združenje trgovcev za moslo Celjc opozarja vse svoje Clan- Btvo, da bo v torok 0. t. m. ob 20. v dvorani Obrtnega doma (1. nadstrop- .]<¦) v Celju predavanje o novih davč- nili j>redpisih. Predaval bo konzu- lent Zbornice za TOI g. Žagar. Pre- davanje je zelo važno, ker so postale davčno zadeve aktualnejše in so kon- hii'o za odmoro davka za leto 1934. že vidno. K lomu })redavanju so vabljo- ni no samo trgovci, ampak tudi vsi ol;rhiiki la/nib strok jz Celja in oko- lice. c Ceüj^ki odsek Zveze Maistrovih fccrcev bo Jmel svoj iistauovni obeni /.bor v nedeljo 4. marca ob 10. dopol- dne v restavraeijskih prostorih Na- rodnega doma. Vsi iz Celja in okoli- co, ki so so 1. 1918. in 1919. borili za praviihio državno mejo na našem se- voru, so vabljeni k polnoštevilni ude- ložbi. \a Maribora bodo daspcli za- s(oj)uiki cent rale. v Vsled uvedbe nove takse na voz- ne liytke je bilo mestno avtobusnio ])odjetje v Celju prisiljeno primernn iu")višati vozne cene. c Našim konzumentom! Od 1. (.. m pi'oizvajamo zo]>et visokokaloričen plin. Ako Vaši plinski kuhalniki, šte- diluiki, toplovodni aparati, peči, ra- diatorji, likalniki, industrijski goril- niki, ostalo na})ravo ne delujejo brez- hibno, prosimo, da nas takoj telefon- sko ali kako drugače obve.stite. Vre- guüranje vseh aparatov, njih čišfe- nje in manjša popravila izvršujemo biezplačno. — Obratovodstvo mestno ])linai'ne v Celju. c 7 medvedov, 7 žab in 6 zajcev jo včoraj dospelo iz Ljubljane v Mestno gledališče. V nedeljo popoldne ob treh se boste mali in veliki zabavali nad strahopetnimi veterani, ki jih komandira g. Košič. Veterani prepe- vajo ob strcmljevanju orkestra svoj marš in pri evicku pojo veselo zdra- vico. Žabe seveda tudi pojo, medved- jo pa zraven nninrajo. Igra »Princes ka in pastirček« se bo igrala ,samo enkrat, vstopnic je s^e dovolj na raz- polago. c Uprizoritev »Desetega brata«. Os- moŠolci celjskc gimnazije bodo upri- zorili ob 90-letnici JurČičevega roj- stva; v nedeljo 4,. t. in. ob 20. v IRoblo- kovi tlvorani v Žalcu JurčiCevega »Desotega brata« v (iovokarjovi dra- li'atizaciji. Hežiser je g. Milan Košič. V Mestnem gledaliSču pa bodo upvi- zoi-ili to igro v petek 9. t. in. ob 20. c Zveza obrtnih društev za dravsko bnnoviha bo iniola izredni obeni zbor v nedeljo 25. t. m. ob 11. dopoldne v Colju. Na dnovnoin redu bosta tudi Mpromoniba pravil in volitev nove uprave. Danes v soboto v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Celju lovski ples! Stran 4. »Nova Doba« 3. III. 1934. Štev. 17. c Razstava o razvoju in stanju so- sialnega zavarovanja, ki jo je prirc- dil OLJZD v dvorani Obrtnega doina v Celju, bo odprta še jutri od 10. do 10. Oglejte si to zanimivo razstavo! c Uspeh celjskega obrtnika. Gosp. Ludvik Selišek, krojaski mojster v Vodnikovi ulici, je obiskoval v Pari- /.u tetaj za damsko ki-ojaštvo in pre- jol castno dip]omo. Čestitamo! c Vsi gledalci smejo peti na glas v gledališču, a .saino v nedcljo ob 3. l)opoldne, ko uain zapojc kubarcck: »Princeska, dusica ti zlata, vsak te rnd ima, ne ke-r si lepa in bogata, a kor si dobrega srra«. G. Pec Šegula vam bo visein dal znak, kedaj smete zaceti. Gornji tekst izrežite in ga vze- niite s seboj v glodališee. Petja., mu- ziko in sineba. bo dovolj. Predprodaja vslopnic v Mestnem gledališeu. c Starešinska organizai'ija »Slaye« i;o imela ustanovni občni zbor v ne- deljo 4. t. m. ob 10. dopoldne v niali dvorani Celjskega iloma. c Podmladek Jadranske sfraže na urž» realni gimnaziji v Celju bo pri- rodil due 14. aprila svojo prvo akade- mijo. Prosimo vsa cenj. društva, da so ozirajo na la datum. — Odbor. c Zadruga drž. uslužbencev zn na- bavo kreilita bo imela redni letui občni zbor v sredo 7. t. in. ob 20. v inali dvorani Nnrodnega doma. c Združenje steklarjev v Celju bo inielo redni letni občiri zbor v node- Ijo 18. t. m. ob 8. zjutraj v hotelu »Po- šti«. c Mesečni scstanek upokojeiieija uöiteljstva iz Celja. in okolice bo da- nes, v p.oboto ob 1(5. v reslavraciji Nabavljalne zadruge v Prošernovi ulici. c Peylepje Jadransko - podunavske hanke na oglu Aloksandrove in Ko- cenove ulice v Celju je kupil g. I)u- šan Dovic z Dunaja. (- »Guzaj« na cdm v Narodneni do- mu. V nedeljo 4. t. in. ob 15.30 upri- zori Društvo kmetskih fantov in de- klet na Teharju v Narodneni doinu v Celju Petaucičevega »Guzaja«. Igra '.aiua je zelo znninviva, ker se dejanje vi ši 'pred 50 let! v celjskem srezu. Ce- lja ni! Pojdite hi poglejte, kako delu- jo na kultuino prasvetnem polju tu- di nafia kmetska niladina. Vstopnice so boilo dobile v nedcljo A. t. in. od 8. do 15.30 pri blagajni v Narodneni doniu. <¦ Tujski promei. V i'obruarju je ob- iskalo Celje 703 tujcev (naprain 920 v letošnjem januarju in 549 v lan- skom februarju) in sicer (509 Jugoslo- vcnov in 154 tujcev, med temi (!8 Av- strijcev, 23 Neincev, 20 Cehoslovakov, Iß Italijanov, 9 Rusov, 7 Madžarov, (5 Poljakov, po 2 Angleža in Turka ter 1 Bolgar. Po ])oklicu je bilo 345 trgov- cev odnosno trgovskih potnikov, 120 uradnikov, 98 obrtnikov, 25 inženjer- jov, 19 dijakov, 8 odvetnikov, po 7 pi'ofesorjev in industrijcev, (i zdrav- nikov, 5 učiteljev in 2 novinarja, 112 oseb pa je bilo brez poklica. c Delovni trg. Pri eeljski ckspozi- iini javne borze ilela se je od 21. do 28. februarja na novo prijavilo 54 brezposelnib (42 moških in 12 žensk), delo je bilo ponujeno za 11 oscb (7 nioskih in 4 ženske), posredovanj jo bilo izvršenili 5 (za 4 moške in 1 žen- sko), odpotovalo je 13 oseb (5 moškib in 8 žensk), odpadlo je 15G oseb (155 moških in 1 žonska). Due 28. febru- arja je ostalo v evidenci 808 brezpo- selnih (747 moških in 01 žemsk) na- pram 928 (869 moškim in 59 ženskarn) due 20. februarja. Dclo dobijo: po 1 kiirjač, strojnik, krojač, vrtnar in hlapec, po 2 kuharici in služkinji ter 1 kmeCka dckla. c Splav se razbil ob brvi pri parku. V soboto 3. t. m. okrog pol 10. dopol- dne je zadel neki splav v gosti incgll v srednjo ]>olje brvi čez Savin jo pri parku. .Splav se je razbil in del no ob- tičal f)od brvjo. Vsi trije splavarji, ki so bili na splavu, so se re.?ili. Razbiti splav so pozneje izvlekli iz vode. c: Lep rclitif celjskeja grndu, ilelfi g. Lcona Dobratin&ka iz Št. Jurija ob juž. Žel., je razstavljen v izložbi knjigarne K. GoriCarja vd. na Kra- Ija I'ctvti ccsti. c Žetev smrti. V Celju (Kovaška ulita 3) je umrla v petük v starosti 70 let ,za;-'ebnica ga. Katarina Skri- njarjeva, tašča odvetnika g. dr. For- tunata Mikuletiča v Celju. Pogreb bo v nedeljo 4. t. m. ob 15. iz mrtvašni- ce na okoliškem pokoimlišču. V eelj- ski bohiišnici so uinrli: v ponedeljek U2-letni dninar Martin Ročnik z Ljub- nega, v torek 31-letna služkinja Fran- čiška Suščeva s Pake pri Vitanju, ki si je 10. februarja pri padcu s poda zlomila hrbtenico, v četrtek 80-letna Marija Trobiševa, vdova po nedav> no umrlem sodnem slugi v p. Aloj- 7.U. Trobišu z Brega pri Celju, in 74- letni kočar Andre j Gajšek od Sv. Ste- fana pri Hrastniku, v petek pa 55- letna rudarjeva žena Marija Jakobo- va z Zg. Hudinje. N. p. v in! c Umrli v Celju in okolici. V febru- arju je umrlo v Celju 25 oseb (3 v nic- tu in 22 v javni bolnišnici), v oko- liški občini pa 8 oseb (2 moška in (5 žcnsk). c Dve nesreči. V petek je padlo 38» letnemu delavcu Andreju Stopinškii iz J ink lost ra pri delu v gozdu drevo na. desno nogo in jo zlomilo. V sreoldne v pisarni javne bolnišnice. c Sadna drevesca po znižani ceiii bo oddajala okoliška občina priliodnji teden. Intoresenti naj se javijo ])ri- bodnji teden ob uradnib urab v ol>- rinski pisarni na Bregu. ()i>ozarjanio tudi na razglas banske uprave o za- sciti domacega oreba, ki je nabit na lazgla.sni deski v občinski biši na Bregu. c Mostni knjižnici so v I. 1933. da- rovali knjigo: Mostni mnj'istrat, g. dr. .luro Hrašovec, g. dr. Stane Vrhovec, p;. učitelj Gei'lanc in gdč. Deniševa. Worn darovalcem iskrena hvala! — Knjižnirarka. c Člani Vodnikove družbe se oj)o- zarjajo, da poTavnajo članarino za tekoče leto v Tujsko-prometui piisar- ni pred kolodvorom. c Usniiljciiim src-sml Invalid brez obeli nog, že 18 mo-secev navezan na ])ostoljo, oče treh otrok (fantka sta- rc-g-a 2 leti, deklic starih (5 in 8 leO !epo prosi za otroke, kakor tudi za ženo za obuvalo in obleko, ker jim je v tern položaju nemogoče, da bi si sruni kaj nabavili. Naslo-v naj se bla- govoli isporociti rcdakciji »Nove Do- be« in bo prišla potem deklica na ilom po darove. c Resiavracija »Lisce« (Petriček). V nedeljo 4. t. m. še enkrat domaCe kf line. Vsi vljudno vabljeni! c Zahvala. Društvo jugosl. obrtni- kov v Celju se najtoplcjo zahvaljuje vsem cenji. tvrdkaui in posainezni- kom za izkazano pomoč, s katero so pripomogli, da je »Obrtniški pies« v Narodneni domu tako lej>o uspel. c Mestnemu ubožnemu skladu v Cclju je poklonil dentist g. EmanucI Hoppe v Celju ob svoji (iO-letnici 100 Din, za kar se mu niestni ubožni svet eeljski iskreno zahvaljuje. c Piipolnoma nov de/nik z rdečo kljuko je bil vzet v torek 27. februar- ja iz veže Obrtnega doma nasproti sole šolskih isester. Ker je oni, ki je dežnik odnesel, znan, ga opozarjamo, da dcžnik takoj vrnc v sainostanu šolskill sester. Ako tega ne stori ta- koj, bo ovaden policiji. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 3. tV m. do vštetega petka 9. t. m. lckarna »Pri križu« na Kralja Tetra costi. c Gasilska in rusevalna deta v Ce- ^ju. Gasilno skižbo ima od nedelje •!. t. m. do vStcte sobote 10. t. m. II. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka, rašcvalno IV. skupina, inspekcijsko ,a v inarcu naniestnik poveljnika g. A. Kalisnik. Ali ste že poravnali naročnino Gledališče MUSTNO GLEDALIŠOE V CELJU Repertoar: Nedelja 4. marca ob 15.: »Princeska in pastirček«. Uprizoritev celjskih igraleev. lzven. MILAN KOŠIC: Medvedi v Mestnem gledališču v nedeljo 4. marca ob treh popoldne Nikar «e ne cudite, res je. Ce ;pa ne verjamete, pridite pogledat, da so se nastanili v našem mestnem gledališ- ču pravi pravcati medvedi. Ti med- vedi sicer ne grizejo, vendar pripelje- jo s seboj prav veselo druščino, ki prepeva »1'ega, rega, kvak, kvak« in poskakuje kakor zna to samo dolgo- uhec — zajec. Torej kar tri sorte div- jih zveri: medvedi, zajci in pa žabe (>/;iroma žabice . . . Žo vidim, da moram povedati več o teh skrivnastnih pripravah našega vrlc'ga glcdališča. Pa naj bo. Princes- ka. bogatega graščaka ima guvernan- to ali »godernanto«, ki jo zelo ncpri- jazno vzgaja i nse razburja na ubo- go tetko, ki je ljubeča mati ubogega Boštjančka pastirčka, s katcriin se princeska silno rada razgovarja in igra. »Godei rianta« in ošabifi graščak ne trpita. prijateljstva ined princcs- ko in ubogiin pastirčkom. Slednjenui ustrelijo, kor jc v gradu zmanjkalo j'odi, budobni graščinjski veterani edi- no tri goske, ki jib irnata s tetko. iPa- uiček potoži svoje gorje princeski, ki. z njim sočustvuje. Kar se pojavi boli-a Šuma in povabi oba k sebi v šumo, če bi jinia slaba predla. Zvečer slavi princeska na gradu svoj god. Njena edina želja je, da po- vabijo tudi Boštjančka, ubogega pa- stirčka. Graščak se slednjič uda pros- nji princcske in naroči lovcu, naj pri- veile v grad tudi Hoštjančka, na skri- vaj pa mu navoči, naj Boštjančka od- vede v gozd in tamiimori, da boiimel mil- jired njim. Pi'inceska je temu pogovori! prisluškovala in se zaupa- la zvesteinu kuharčku, ki je prepre- til zlo nakano tako, da sta princeska in pastirček pobegnila v gozd k botri ftumi. Hudobni veterani, g. pi. Tre- buščan, g. pl. Šiba in njegov sin se odpravijo v noč, da poišCejo izgublje- no pi'incesko. Otrok a pribežita v gozd, kjer do- mujejo divje zveri. Botra Šuma ju sprejme in seznani z medvedi, zajčki itd. Zveri 'se otrokoma laskajo. Botra Šuma }>a jima za]>oje prelepo gozdno posem. Kar pribite zajčki in Žepetajo botri na uho, da se bližajo preganjal- ci. Botra skrije otroka. Medvedi se skrijejo za drovesa. Veterani se tre- sejo in si pogunmo prigovarjajo, da se ne bojijo tristo medvedov. Za dre- vesi zamrmrajo medvedi in navalijo na .strabopetne veterane, ki pomečejo pnfike od sebe ter jib urnili krač po- brišejo. Medvedi se zopet skrijejo, dokler ne odženejo še ostalib jirega- njalcev. Botra Šuma se vrne s prin- ccsko in pastirčkom iz iskrivališča. Dani se. Botra Šuma posadi oba otro- ka na dva velika medveda, ki ju od- neseta iz gozda. Kaj otroka še med potjo doživita, ne maram izdati, naj vam rajši sa- ma povesta v nedeljo 4. marca ob 3. popoldne v Mestnem gledališCu. Povem samo še to, da bo g. Pec s celim orkestrom krotil jezikave ža- bi.ee. Gospa Golobičeva nam bo za- pela gozdno pesem, veterani pa svojo koračnico itd., itd. Celjski gimnazijei na odru Naši dijaki so 1. t. m. v Mestnem gledališču v Celju uprizoril'i slavno Beaumarchaisjevo komedijo v Lin- bar tovi ponašitvi »Matiček se ženi«. Uvodoina je izpregovoril g. prof. Sta- ne Melihar o važnosti leta 1798. v slo- venskem kulturnem življenju, ko se jo v Ljubljani igrala prva posvetna odrska stvai^ v -slovenskem jeziku. Leto nnlo je sledil »MatiCek«, ta je bil v Franciji med činitolji, ki so sprožili kolesje velike rcvolucijc, v kateri jo ljudstvo poteptalo privilc- gije plemstva. Dijaki so igrali z veliko vnemo in voljo. Mnogim se je videlo v kretnjah in govoru, da so prvič na odru, neka- teri pa so pokazali zelo dobre spo- sobnosti, ki bi se dale lepo razviti. Velike so odlike igralskega talenta Sernečeve, ki je podala baronico prav srečno. Simpatična po igri in pojavi je bila Brišnikova, ki je kot Nežika stala v središču dejanja ter je s pri- srčno toplino svoje igre ogrevala tudi soigralce in tako največ pripomogla k uspebu. MatiCka je podai Šušterič z dobrim elanom, prav tako je bila uloga barona v zanesljivih rokah Birse. Tudi ostali so se uveljavili v manjšib ulogab. Režija se je potrudila z vso skrb- nostjo, da uravna odrsko dogajanje v en sam, v sebi skladen živ tok. Scenerija je bila povsem primerna. Gledališče je bilo skoro razprodano, obCinstvo je bilo zadovoljno in aplav- za mnogo. Videlo se je, da je v naši srednješolski mladini dokaj smisla, voljo in sposobnosti za odrsko ustvar- janje, ki je bilo in bo vselej bislvene važnosti v kulturnem življcnju vsa- kega naroda. F. R. * Gledališki abonenti se nujno po- zivajo, da takoj poravnajo zapadle obroke pri blagajni v Mestnem gle«- dališču. Celjska posojilnica d.d. vCelju (Narodni dom) Iz bilančno seje smo prejeli nasled- 11je i>orocilo: V leto 1933., za katero podajamo račun o našem poslovanju, smo vsto- pili z vsemi posledicami dolgotrajne krize, vendar z nado v izboljsanjc raziner. Na.se gospodarstvo pa je mo- ralo prestati še nadaljne, nove pre- izkušnje. Zlom dolarja in opustitev zlate podlage za' dolar USA je znova vzneniiril naš trg, ki se izza poloma angloškega funta šc ni umiril. V našem okrožju se je kljub nepo- voljnim zunanjim vplivom situacija nenadoina izboljšala vsled dobre leti- ne bmelja in visokih cen, po katerih je bil hmelj vnovčen. Pritok gotovine v naš zavod je oživel. Izgledalo je, da se vračamo v normalne razmj&re in da bomo v najbližjem času zopet labko ncomejeno vršili svojo poslc. Med tern je bila izdana uredba o za- ščiti kmetov, ki je vplivala neugod- no na miselnost mnogih kmetov - dolžnikov, tudi onib, ki so izkupili za liniclj več desettisoč dinarjcv in bi z labkoto zadostili svojim obvez- nostim, sedaj pa tega ne store. K sreči naš zavod ni prehudo pri- zadet s kmečkimi terjatvami. Po na- tančni inventuri imaino ob koncu leta 1933. terjatev, ki uživajo zaščito po uredbi o, zaščiti kmetov, kakor sledi: Din 5,165.104.04 na vknjižbo, » 93.587.— na poroštvo. skupaj Din 5,258.091.04. Vse navedene terjatve so dobro za- varovanei in bodo morale biti plačane v obrokib, kakor jib določa navede- na uredba. Po uredbi o zaščiti kmetov je ustvarjen inoratorij za 80% prebival- stva naše države. Vsled tega so v to- žavnem položaju trgovina, obrt in za- druge, ki so giavni upniki kmetov. Narodno gospodarstvo trpi vsled splošne nelikvidnosti. Uredba o za- ščiti kmetov predvideva gotove mere za povzdigo likvidnosti denarnih za- vodov in je upati, da bo kraljevska vlada naäla za to potrebna sredstva. Lani smo prejeli nad 7,000.000.— Din novih hranilnih vlog, kar nam omogoCii, da moremo zopet dajati ki-atkoroena posojila in moremo be- ležiti to kot prvi vidni žnak izbolj- šanja razmer. Dobička smo dosegli lani 1 milijou 445.807.8(1 Din, od katerega smo upo- rabili zncsek G65.897.8C Din za odpis državnili papirjev, ostanek 780.000.- Diii pa predlagamo cenj. skuSCini za razdolitev. K doseženemu dobičku sta prispe- vali obe naši pcdružnici v Mariboru in v šoštanju z normalnimi rezul- tati. Ötev. 17. »Nova Doha« 3. III. 1934. Stran 5. Glcdo čistega dobička bo predlaga- na občnemu zboru delničarjev ria- slednja razdelitev: Splošni revervi se pridene 300.000.— Din, ostanek 480.000.— Din se porabi za razdelitev 6% dividende. S to do- tacijo bodo narasle rezerve na.......Din 6,617.088.98 Prištevši delniško glavnico . . . . » 8,000.000.— skupno lastno pre- moženje znaša te- daj .....Din 14,617.088.98 kar predstavlja Y1% kritje hranilnih vlog, ako se upoštevajo še dobro za- varovana posojila, dalje lastne ne- premičnine, te so: Narodni dorn v Celju, hiša na Kral ja Petra cesti, Cankarjevi in Kovaški ulici, velepo- sestvo Slom pri Ponikvi ob juž. žel., gozdno veleposestvo Čermožiše, hiša v Mariboru, hiša v Šoštanju, posest- va v Vel. Pirešici, pri Sv. Lovrencu na Pohorju in v Slov. Bistrici ter vsa ostala aktiva, ki vsa tudi jamčijo za zavodove obveznosti, je jasno, da so vse naložbe pri Celjski posojilnici popolnoma varne. Največja kriza, kar jih svet pozna, niti malo ni omajala tega našega zdravega, domačega de- narnega zavoda, ki uživa splošno za- upanje. Sport t Nogomet v nedeljo. Na Glaziji bo- sta v necleljo 4. t. m. popoldne odigra- ni dve zanimivi nogometni tekmi za poškodbeni fond LNP. Ob 14. se bo pričela tekma med SK Atletiki in SK Olimpom, ob 15.30 pa med SK Celjem in SK Jugoslavijo. t Službeno iz OZDS v Celju. Za tekmi 4. t m. na Glaziji v Celju se delegirata: ob 14. SK Atletik : SK Olimp ss. g. Oberlintner, ob 15.30 SK Celje .: SK Jugoslavia ss. g. Ochs. t Težkoatletska sekcija SK Jugo- slavija bo nastopila v ncdeljo 4. t. m. ob 20. v hotelu Henke v Laškem. So- delovalo bo 10 najboljših celjskih at- letov. , .. , t Zimsko-sportno poročilo. Mozir- ska koLa na Golteh, 3. marca: Na 80 cmi visoki podlagi 15 do 20 cm no- vega snega. Deloma jasno. Tempera- tura — 2° C. Smuka clobra. Izgledi za nedeljo izvrstni. Kino Kino Union Celje. Sobota 3. (ob 16.15, 18.30 in 20.30) in nedelja 4. mar- ca (ob 14.15 in 16.15): »Pot v življe- nje«. Prvi originalni 100% ruski zvoä- ni velefilm z ruskim govorom, pet- jem in glasbo. V glavnih ulogah Ba- talov, Kirla, Jarov, Novikov, Vesnöv- ski in Antropova. Dve zvočni pred- igri. — Nedelja 4. (ob 18.30 in 20.30), ponedeljek 5. in torek 6. marca: »De- klica z dežele«. Izvrstna filmska ope- reta. V glavnih ulogab Lucie Eng- lisch in R. A. Roberts. Glasba- K. Schwabach in W. Engel-Berger. Pred- igra: zvočni tednik. Dopisi Laško ObČni zbor občinske organizacije JNS v Laškem. Dne 23. februarja zveeer se je vršil v mali dvorani So- kolskega doma občni zbor občinske organizacije JNS v Laškem, ki se ga je udeležilo okrog 100 volilnih upra- vičencev. Prisoten je bil tudi bano- vinski svetnik in predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Franjo Roš\ Po poročilih odbornikov je sledilo poročilo ban. svetnika g. dr. Roša. Predvsem se je bavil z gospodarski- mi vprašanji občine in sreza ter na- posled prešel na delo v Narodni skup- ščini in na splošna vsedržavna vpra- šanja, ki zahtevajo nujne rešitve. Pri- kazal je težave, s katerimi se mora boriti pri dosozanju ugodnosti za laš- ki srez, pri čemer pa so zborovalci vseeno ugotovili, da njegovo delo ni bilo brez uspeha. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z živahnim pritrjeva- njem. Pri volitvi je občni zbor izvo- Dobro bo vozil Va§ avto le z izredno lahkim bencinom, ki se dobi edino pri črpalkah pred veletrgovino Ivan Ravnikar, Celje, Kralja Petra c. in pri tv. Jos. Delakorda, Gaberje___________ bil pomnoženi stari odbor s predsed- nikom g. Ludvikom Potočnikom. Predsednik se je zahvalil za izraz zaupanja in izjavil, da bo organiza- cija delala neomajno za blaginjo na- roda, za zaščito članstva in podpirala pomoči vredne in potrebne. Pri slu- čajnostih se je oglasilo k besedi več članov. Predvsem je izrazil g. Hra- stelj v imenu obrtnikov željo, da bi se omilili davki obrtnikom na des- nem bregu Savinje, prizadetim po lanski poplavi. Od banovine so sicer prejeli nekaj podpore, a so nekaj dni zatem tudi prejeli od davčne uprave plačilni nalog za davke še v vefijih zneskih, nego je znašala banovinska podpora. Državni nameščenci so na- čeli vprašanje, zakaj morajo plače- vati banovinski kuluk in zakaj so tega kuluka oproščeni banovinski nameščenci. Gosp. perdsednik je iz- javil, da bo stranka tudi v tern vpra- šanju posredovala. žalec. V številki 11. in 12. »Deut- tsche Zeitung« v Celju sta izšli dve notici o prireditvi Sportnega kluba v Žalcu »V deželi smehljaja«. Odbor Sportnega kluba, kakor tudi članstvo izjavlja, da nima s to notico nikake zveze, ter je nekdo priobčil to notico na lastno pest. Sportni klub Žalec je strogo nacionalna organizacija in si prepoveduje priobCevati kakršnekoli dopise ali Clanke brez njegove ved- nosti in brez njegovega dovoljenja. — Sportni klub Žalec. Glasovi iz občinstva „Prošnja naši javnosti !u Učiteljstvo okoliške deške narod- rie sole v Celju je dalo s svojim po- zivom pod gornjim naslovorn v »No- vi Dobi« 10. t. ni. inicijativo k nujne- mu reševanju za naše javno življenje najbolj perečega problema, t. j. odpra- ve poulifinega beračenja šolskc mla- dine. Dnevno opazovanje teh doraščajo- čih »izme-čkov človeške družbe« nas sili k resnemu razmišljanju, kje je iskati temu vzrokov in kaj je ukre- niti, da se to naraščajoče zlo odpra- vi ali vsaj omili. Slišal sem že izgovor, čea, »saj to je vendar šolska zadeva«. In bo še gotovo marsikdo, ki bo z enako piž- kavim izgovorom skušal odvmiti od sebe soodgovornost za propadanje in moralno pogrezanje naše mladeži, namesto da bi odkrito priznal, da je to zadeva nas vseh, ne samo šole. Pri vzgojnem procesu delujeta na otroka dva vpliva; jedro prvega je zavestno učinkovanje nanj s pomoč- jo šolske vzgoje, a jedro drugega vsi tisti faktorji ki jim pravimo okolica — milje. Večina istinitega, pristnega življe- nja se odigrava izven Sole, zato ne spada v okvir mladinske vzgojo sa- mo šolska vzgoja, temveč vsa tista realnost, ki otroka duševno oblikuje kjcrkoli, pod kakršnimkoli vplivom izven žolske sobe — doma, zunaj v življenju, na cesti. Duševne korenine človoka so do- ma, v družini. Če se pa vsled neure- jenosti in razcepljenosti družinskih razmor in težkih socialnih prilik pre- trgajo tiste žile, po katerih naj bi do- bivala mladina izven sole najpotreb- nejšo vzgojne hrane, če družina sama ni kos svoji vzgojni nalogi, tedaj je nujna potreba, da nadomesti in izpo- polni pomanjkljivo domačo vzgojo — otrokova kulturna okolica, javnost. Vsepovsod si dajemo opravka s kulturo, razpravlja se o prosvetnih vprašanjih, v vseh mogočih oblikah se poveličuje ideja kulture, v resnici pa pri vsej svoji visoki kulturi, o kateri kričimo, puščamo v nemar ti- sta dejanja, ki najvidneje očitujejo našo istinito kulturo — vzgojo naše mladine. Nadaljni ukrepi za pocenitev oblek Za žene - najboljše: lepi, najboljše izdelani damski plašči Din 190-, 240-, 290-, 340'-, 390*-, 490'-, 590"- Moike Dtleke Din I80-790 Za dečhB Din I60-5I0 Moderne hlaCe Din 70-I60 HBpFBRioiljivi Hudertusl Din 270-320 Čene sirovln so na sve- tovnem trgu občutno poskočlle, a to ni upH- valo na naše ukrepe. S podvojeniml sllaml de- lamo na svoji nalogl, da vse sloje naroda do- bro in pocent oblečemo Letni suhnjičl (ianherll) Din I20-I40 OtroükB oblBhe Din 60-150 MopnopshB oblBkB za deco Din 9O-I7O Hubertosi za deco Din 160 Naš ponos - te sezcne Kompletna volnena obleka za gospoda že za.......• .... Din 180"" Kompletna obleka za otroka že za................Din 6O"~ Za vso rodbino boste dobili lepo in poceni obleko pri TIVAD OBLEKE Vsa ta razmišljanja me navdajajo z bojaznijo, da bo ostal apel samo apel, da bo vsa započeta akcija v ide- alnem prizadevanju osamljenega uči- toljstva brez sodelovanja vse javno- sti, vseh kulturnih institucij, vseh tistih, ki čutijo v sebi klic, biti res- nični vzgojitelji našega naroda, pred- vsem pa vseh javnih nadzornih ob- lasti — »glas vpijočega v puščavi«. SR. Hranllne Knjižice kake celjske posojilnice kupim. Ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod »St. 166« Velika zaloga vsakovrstnih okvirjev za slike, ki se dobijo najcenejše pri Prvi celjski f9Kristalijic< Celje, Za kresijo 14 TELEFON 154 VABILO na III. OBČNI ZBOR DruStva jugoslovanskih obrtnlkov za dravtko banovino, podr. Celje ki se vrši v nedeljo, dne 18. marca 1934 v mali dvorani Narodnega doma, s pričetkom ob 8. uri zjutraj DNEVNl RED: 1. Pozdrav in nagovor predsednika 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 3. Poročilo tajnika in blagajnika 4. Poročilo računskih pregledovalcev 5. Eventuelna sprememba pravil 6. Volitev novega odbora 7. Volitev delegatov za centralni odbor 8. Razprava o okrožnih odborih in razna gospodarska vprašanja 9. Slučajnosti Če ob določeni uri ni navzoča polovica članstva, se čez eno uro vrsi občni zbor ob navzočnosti vsakega števila članstva. Odbor poziva c. Clane tovariše obrtnike, da se občnega zbora sigurno in točno udeleže. Z obrtniškim zdravom ! Z a o d b o r : Holobar Stojan 1. r. Brlšček Janko I. r. t. Č. predsednik t. č. tajnik Velikonočne razglednice pisalni pribor — nalivna peresa vsc vrstc papirja priporoCa Karl Gorlčar vdv.9 Cel|e knjigarna in vclctrgovina s papirjcm Moško perilo Din 21'— oksford srajca Din 26"— platnena srajca s cefir prsi Din 38"— pike srajca Din 45*— touring srajca Din 19"— spodnje hlače dolge Din 20"— spodnje hlače kratke Din 65'— spalne srajce pri ~*^^L-~" '.1 -jaw* ¦ PfPHA • in • OBIEIC j C E L J E H O g I e j t e s i i z 1 o 2 b e I Stran 6. »Nova Doba« 3. III. 1934. Štev. 17. Nevarnost prehodne dobe Vsaka prehodna doba je nevarna, zlasti pa prehodna doba deklic v dekleta in dečkov v mladeniče Vsaka prehodna doba je nevarna in v zvezi s tern je vsekakor opasna prehodna doba deklic v dekleta (doba pubertete). Pri dekli- cah v dobi od 12 do 17 let nastajajo teme- ljite izpremernbe, ki označnjejo prehod v dekliško dobo. To prehodno dobo karak- terizira pojav izgubljenja krvi. Take deklice prično, če nimajo polne fizične sile in posebno močne konstrukcije, po večini slabeti, izgubljati voljo do dela, trpe na gla- vobolu in v mnogih primerih hirajo, vsled pojavljajoCe se slabokrvnosti pa utirajo pot tudi mnogim boleznim. Deklicam je zato treba dajati kot nadomestilo za izgubljeno in slabo kri taka sredstva, ki vsebujejo železo kot najvažnejšo sestavino krvi. Sredstvo, ki krvi nadomešča železo, znano vsem zdravnikom, preizkušeno z uspehom stotisoCev oseb, je »Encrgin« za krepitev krvi, živcev in teka. Dolžnost vsakega ro- ditelja je torej, da dajejo deklicam in deCkom med 12. in 17. letom, ko so v razvoju, odn. v dobi pubertete in ko rnorajo imeti naj- moCnejšo in najbolj zdravo kri, dnevno 2 do 3 žličke »Energina« železnatega kina vina. »Encrgin« se dobi v vseh lekarnah v zaprtih (originalnih steklenicah) po pol litra. 1 steklenica »Energina« 35 Din. Po poSti pošilja: Laboratorij »Riga«, Sušak. 3 velike steklenice »Encgtai« 110 Din. 6 steklenic »Energina« 220 Din in 1 stekle- nica znstonj. 12 steklenic »Energina« 440 Din in 2 steklenici zastonj. Reg. S. Br. 4788/32 Polenovko ftlanike a a, x» & i xi e, six» po prav nizkih cenah kupite pri tv. •J. «Jagodie — Celje Gtavni trg in Gnbčeva ulica obstoječe iz 2 sob, kabineta, predsobe, kuhinje tn pritiklin se odda s 1. aprilom. VpraSajte: Celje, Levstikova ulica 4. Z A H V A L A jLjutfski Samo^emodiV reg. po- mo2ni blagajni v IWariboru, se is- kreno zahvaljujem za kulantno izplačilo posmrtnlne. »Ljudsko Samopomoč« vsakomur topk> priporočam. Franc Qevtrlc, Celje Stonovanje obstoječe iz 2 sob in kühinje, se odda « 1. aprilom v Aškerčevi ul. 6 v Celju. Krolač all Krojačtca ki samostojno dela, se takoj sprejme. Naslov v upravi lista pod »Stev. 87«. MIi»no etanovanje z 2 sobama in pritiklinami išče državni uradnik v mestu ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo iista pod »Mirno stanovanje«. Skoraj nov Singgerjev šivaSni &t*°oj se ugodno (deU>ma na obroke) proda. Naslov v upTavi Iista. Proda se parcela v izmeri 1266 m2 poleg drSavne realne gimnazije v Celju. Naslov v upravi Usta. Sobo v mestu ali bližnji okolici iSčem s 1. aprilom. Naslov v upravi Hsta. Semena sveža vrtua in poljska dobite pri tv. Kar ol Lolbner celje Ktalla Peira cess a 17 Pri „Zvonen" BKonom brez službe išče inte resente za saditev in snaženje dreves in novih nasadov. Strokovnjaška izvrSitev. Ponudb e na upravo lista pod »Ekonom«. Celjska posojilnica d. d, v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje In pro- daLJa devize in vatlute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šošfani Lepö stanovanje enodružinsko, obstoječe iz 5 lepih sob, ku- hinje in vseh pritiklin, na zadnji strani lepo solnčno, elektrika, plin, se odda v mestu s 1. märcem v Miklošičevi ulici 3 v Celju. Gosposko posestvo srednjeveliko z lepo enonadstropno hi§o in gospodarskimi poslopji v najboljSem stanju, 20 minut od Celja, se proda. Ponudbe na posredovalca Lovra Čremožnika v Celju. Orehi, mandlji, lešniki, dišave čokolada, keksi, južno sadje maslo, marmelada, pecilni prašek vaniljin sladkor, barve za jajea. N l Z K E C E N E ! PRONET trgovina z mešanim blagom Celje, Gosposka ulic» 2G Kupi se vložna knjižica . banovinske hranilnice v Celjn od 5 do 10.000 Din proti takojšnjemu plačilu. Naslov v upravi lista. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizlcih cenah se do*bijo na veliko in drobno v knjigarni franc LeskovšeK Otavnl trg 1>6 Izbiro raznega pohištva v trpežni izdelavi in po ugodnih cenah dobite pri tv. Bautn^ar%ffcet* Marija - Celje Cesta na grad 47 (5 minut od kolodvora) Vinho BufcoBBE. obi, feonces.mestni tesarshi mojstcp na Laci HUI spllll izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja zä |lll UDIJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovni racun- štev. 14.737 Franjo Dolžan Celje Za kreslio Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Praviema vsa v zgora] navedena stroka ipadajota dela In popratflla — Cana zmarna — Postraiba totna In sondM PUPILARNO VAtttN 2AVOD HRANILNICA DRAUSKE BANOVINE CELJE* prej iuznostajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroke spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravsfca banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Usiano vl jena let a 1864. Pod stalnfm driavnim nadzoratvom Celjska meslna hranilnica v CELJU, KREKOW TRG C« lastnf pala*f pri k«totlvM*u) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Oelje z vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado FWnlk. — Odgovoren za konaorcij »Nove Dobe« in Zvezno Hekarno Milan örtina. - Oba v Celju.