Pottnlna ptaB—■ *
Leto LXIV., št. 63
LJubljana, sreda 18« marca I93I
Cena Din 1.—
Iznaja vsaa dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst S Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraćaj-).
UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica A t- 5
Telefon 5t~ 3122. 3123, 3124. 3125 m 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c.„ tel. St. 26.      JESENICE. Ob kolodvoru 101.--
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
»Nacionalizem, toda ne šovinizem41
Zanimiva izvajanja dr. Beneša o češkoslovaški zunanji politiki — čsl. zunanja politika je nacijonalna, slovanska in miroljubna —
Vloga Male antante
Praga, 18. marca. Zunanji minister dr. Beneš je imel včeraj na visoki šali za nacionalno znanost zanimivo predavanje o češkoslovaški zunanji politiki.
Uvodoma je naglasu, da sloni vsa češkoslovaška zunanja politika na določenih konstantah, med katerimi zavzema geografični položaj države prvo mesto. Iz geografičnega položaja izvirata dve važni nalogi, to je vprašanje odnosa je v do Nemčije na severu in zapadu ter vprašanje odnosajev do Avstrije, Madžarske in Jugoslavije na jugu. Dr. Beneš je ugotovil, da je bila Češkoslovaška politika v preteklosti usmerjena proti jugu in je ta tendenca dandanes še ojačana. Opozoril je na vlogo Francije, ki je protiutež vpliva Nemčije v srednji Evropi hi na pomen geografičnega položaja Prage, ki si je zopet pridobila svojo zgodovinsko vlogo ter postala »živčna centralac in »opazovalna postaja« Evrope.
Druga konstanta, ki je odločilna za češkoslovaško zunanjo politiko, so zgodovinske tradicije in nacionalna zavest. Bilo bi napačno, če bi se ta dva
momenta podcenjevala, kajti nacionalna zavest predstavlja veliko realno vrednoto.
Nadaljni važni faktor, ki soodloča v zunanji politiki, so gospodarski odno-šaji. Za češkoslovaško republiko ni dovolj, če se gospodarsko orijentira samo na neposredno sosedstvo, marveč si mora pridobiti evropsko in svetovno politično orijentacijo, ker ima svoje interese ne samo v Evropi, marveč po vsem svetu.
Četrta konstanta zunanje politike je takozvana svetovna koncentracija. Razvoj dogodkov sili Češkoslovaško, da vodi svojo politiko v najtesnejši zvezi z Društvom narodov.
Prehajajoč na politiko Male antante je dr. Beneš naglasil. da Mala an-tanta ni naperjena proti Madžarski in tudi noče biti. Mala antanta le predvsem faktor miru in ravnovesja v Srednji Evropi. Popolnoma napačno .ie, smatrati Malo antanto za zvezo oroti komurkoli ali za državni blok v predvojnem smislu.
Koncepcijo češkoslovaške zunanje politike ie karakterizira! dr. Beneš takole:    Češkoslovaška zunania noHHka
je politika, ki mora naglašati. da hoče biti evropska In svetovna, istočasno pa nacionalna, češkoslovaška, toda ne šovinistična. Naslanja se na filozofijo humanosti, ki edina nas more rediti. Računa pa z gospodarskimi in nasilnimi sredstvi države.
Razmotrivajoč o tem, ali je spioh mogoča drugačna koncepcija zuname politike, je dr. Beneš izvajal, da sta teoretično možni samo dve koncepciji: koncepcija slovanske nolitike in kon-cepciia nevtralnosti. Glede koncepcije «lo venske politike ie naelasil. da ie on odločno za slovansko oolitiko. ki mora biti primerno koncipirana in izvajani Kar se tiče nevtralnosti Češkoslovaške je ooozarjal na to. da si ie Švica priborila svojo neutralnost šele po fiOO letni borbi, nevtralnost Češkoslovaške pa je v danih okoliščinah silno težav, na, če ne sploh nemogoča. V ostalem pa dandanes ne gre za nevtralizaciio posameznih držav, marveč večjih državnih skupin. Praktično izvajanje češkoslovaške politike je priborilo češkoslovaški republiki častno mesto v evropskem državnem koncernu.
Preskrba otrok iz potresnega ozemlja
Na oobudo bivšega bana ŠHovfča bodo poslali šolsko deco v razne
hrvatske kraje
Skoplje, 18. marca. č. Ban vardarske banovine 2ika Lazič se je wnH s svojega inšpekcijskega potovanja po potresnem ozemlju v Skoplje. V Djev-djeliji in Udovu je imel posvetovanja s prebivalstvom o obnovi porušenih vasi. Ban je odredal, naj se prebivalstvu sporoči ponudba predsednika Narodne zaščite v Zagrebu dr. Josipa £i-k>vića,   po kateri naj bi se odposlala
tamošnja deca v savsko banovino, zlasti v Podravje. Izvršil naj bi se p^pis otrok od 7. do 14. leta starostu za katere je v potresnem ozemlju najtežje, ker so Šole porušene in otroci nimajo niti stanovanj, niti učil, dočim so starši zelo zaposleni pri obdelavi zemlje in obnovi domov. Pričakuje se že v prihodnjih dneh prve transporte otrok iz Južne Srbije v Podravje.
Proračunska razprava v nemškem parlamenta
Pogajanja o odgodi t vi državnega zbora po sprejetju proračuna Odobritev proračuna zunanjega ministrstva po drugem čitanju
Berlin, 18. marca. Spričo skorajšnjega tretjega čitanja državnega proračuna so se včeraj zopet vršila pogajanja med voditelji socialne demokracije in državnim kancelarjem Brliningom ter ministroma Stegerwaldom in Dietnchom. Državna vlada namerava državni zbor po sprejetju proračuna poslati do oktobra na počitnice, dočim nastopajo socialni demokrat je za to, naj bi se odgodil brez določitve termina zopetnega sestanka. Po želji socialnih demokratov naj bi svet najstarejših odločil, kdaj se bodo seje zopet pričele. Socialni demokrati posvečajo izpolnitvi te zahteve veliko pozornost, ker hočejo preprečiti, da bi bil državni svet po lastnem sklepu oviran, da bi se mogel zopet sestati, če bi bilo treba.
Berlin, 18. januarja. AA. Parlament je sprejel po drugem čitanju proračun ministrstva za zunanje zadeve. Komunisti so predlagali nezaupnico zunanjemu ministru dr .Curtiusu, pa je večina njihov predlog odklonila. Komunisti so nato zahtevali, naj zbornica desauira izjavo zunanjega ministra o ponovnem kolonijalnem udejstvo-vanju Nemčije. Zbornica je odklonila tudi ta predlog. Zunanji minister dr. Curtius je izjavil, da bo najbrž po veliki noči imel večji govor o zunanje-političnem položaju. Poslanec centruma dr. Schreiber je v debati zahteval, naj bi zaščita nemških manjšin v inozemstvu ne bila prepuščena sama sebi, temveč se naj inozemstvu pokaže, koliko stori Nemčija za svojo Poljsko in dansko manjšino.
Nemčija se pripravlja za revizijo mirovnih
pogodb
Zahteve nemške ljudske stranke proti Bruningovi vladi
Monakovo, 18. marca. Včeraj se je vršil tukaj kongres bavarske nemške ljudske stranke, na katerem je predsednik stranke Dlngeldev govoril budi o položaju v Nemčiji In o odnošajih stranke do Bru-ningove vlade. Nrjegov govor je izvenel kot svarilo Brunlngn ter zbudil vtis, kakor da se bavarska ljudska stranka približuje sovinistionemu desničarskemu krilu. Med drugim je Dingeldev izjavil:
Današnjega kritičnega položaja Nemčije nista zakrivila samo Youngov načrt in splošna gospodarska kriza, marveč sistem spačenega parlamentarizma, ki vlada v Nemčiji že od weimarske ustave dalje in ki ga je strankarska nasilnost še bolj iz-maiičlla. Ozdravljenje notranje-političnih razmer je mogoče samo tedaj, če se -ak parlamentarizem odstrani Tudi mednarodni socializem predstavlja veliko nevarnost za nemški   narod.   Nemška ljudska
stranka sicer podpira vlado dr. Briininga, ker vidi v njej še edino možnost preloma z dosedanjim sistemom, zahteva pa od državnega kancelarja, da odkloni vsako politično nasilno pohlepnost, ki izvira iz vrst socialne demokracije. V onem trenutku, ko bi se izkazalo, da dr. Briinmg popušča napram socialistom, bo konec našega zaupanja in naše podpore. Velikemu cilju nemške državne politike se morajo zapostavita vse zahteve posameznih zveznih držav.
Nemčijo čakajo še velike in težke naloge, preden bo mogla v jeseni načeti vprašanje revizije mirovnih pogodb. Naloga francoskih državnikov pa bo pravočasno spoznanje, da mora vse, kar hočejo od Nemčije izsiliti,  dovesti  Nemčijo do ob-
upa.
Spominjajte se slepih!
Kriza v rumunski vladi
Bukarešta, 18. maiu. Fin&Čni minister Popovici je takoj po svojem povratku iz Pariza, kjer je podpisal pogodbo o romunskem zunanjem posojilu podal ostavko. O možnosti njegove demisije se je v političnih krogih govorilo že dalje časa. vendar pa je njegova ostavka po uspehu v Parizu izzvala veliko iznenađenje. Ker je istočasno na željo vlade, kakor zatrjujejo, prispel v Bukarešto tudi londonski poslanik Titulescu, domnevajo v političnih krogih, da bo prišlo v zvezi z demisijo finančnega ministra do rekonstrukcije vlade. Titulescu bo ponuđen resor zunanjega ministra, če te ponudbe ne bo sprejel, bo ministrski predsednik Mironescu poleg predsedstva prevzel tudi zunanje ministrstvo. Če pa bo Titulescu vstopil v vlado, bo Mironescu sam prevzel finančno ministrstvo. Ne izključuje se tudi možnost vladne krize, ker v nasprotnem primeru za resor finančnega ministra ni primernega kandidata.
Herriot o nemškem oboroževanju
Pariz, 18. marca. Na zborovanja radikalnih socialistov je imel Herriot govor, v katerem se je bavil z nemškim problemom glede na francosko-italijanski pomorski sporazum Med drugim je naglasil, da je Nemčija zgradila izredno hitro vojno križarko. Ta tip vojne ladje daje Nemčiji možnost zahtevati še nadaljno znižanje tonaže vojnih ladij, ker ji na tem polju ne bo mogla slediti nobena druga država. Nemška križarka je zgrajena tako. da je vsled ogromnega znižanja lastne teže tonaža zelo nizka, če bi n. pr. Francija hotela znižati tonažo svojih križark na enako višino, bi postale francoske križar-ke brezpomembne. Po hitrosti se ne more nobena vojna ladja na svetu meriti z nemško. Povedal pa je tudi, da je to dejstvo zelo vplivalo na pomorska pogajanja med Francijo in Italijo.
Macdonald se ne uda
London, 18. marca. Vodstvo delavske stranke je imelo včeraj dolgotrajno po* svetovanje o porazu Macdonaldove vlade v spodnji zbornici ob priliki razprave o volilni reformi. Po dolgotrajni debati, ki je bila mestoma zelo viharna, je bilo sklenjeno, da vlada iz tega poraza ne bo izvajala konsekvenc. Zaradi slučajne od* sofnosti inekaterih članov delavske stran* ke odklonjeni zakonski predlog, s katerim se odvzema univerzam starodavna pravica volitve svojih zastopnikov z zbornico, bo vlada ponovno predložila spodnji zborni* ci, pri čimer bo seveda skrbela za to, da bodo člani vladne večine zbrani polnošte* vilno. Oni poslanci vladne večine, ki so bili pri zadnjem glasovanju brez opraviči* la odsotni in oni. ki so glasovali proti vladnemu predlogu, bodo pozvani na od' govor.
Popoln neuspeh
carinske konference
Konferenca za carinsko premirje bo danes zaključena — Namesto tesnejšega gospodarskega sodelovanja je izzvala akcija DN še večjo nesigurnost v gospodarskih
odnošajilt
Ženeva, 18. marca. Kakor vse kaže, je akcija Društva narodov za sklenitev carinskega premirja doživela popoten neuspeh. Dočim se je na prvi konferenci še kazalo razpoloženje za sklenitev take konvencije, se je na tokratnem odločilnem zasedanju jasno „ukazalo, da Evropa za to še ni dozo rela. Na predzadnji konferenci sklenjeno konvencijo je ratificiralo le nekaj držav, dočim so se glavni evropski činitelji, zlasti Nemčija, pa tudi Francija in Anglija z raznimi pridržki docela odtujili od te s tolikimi nadami pričete akcije, ki naj bi tvorila temelj bodočega tesnejšega gospodarskega sodelovanja evropskih držav.
Zadnji udarec, ki je bil odločilen za neuspeh vse akcije, je dala Anglija, ki je po svojem zastopniku na tej konferenci izjavila, da v sedanjem trenotku
ne more pristati na tako konvencijo. To stališče Anglije je imelo za posledico, da sta odklonili ratifikacijo tudi Francija in Nemčija.
Na včerajšnji seji konference je predsednik Colijn ugotovil, da je ostala vsa akcija Društva narodov brez uspeha, in da nima smisla še nadalje razpravljati o tem. Na današnji seji bo sprejet zaključni protokol, s čimer bo konferenca in s tem bržkone vsa akcija za carinsko premirje zaključena.
V ženevskih krogih je izzvalo to dejstvo veliko vznemirjenje in prav nič ne prikrivajo, da je rodila dobro-namerjena akcija Društva narodov po vsem nasprotne uspehe. Namestu tesnejšega gospodarskega sodelovanja bo nastala sedaj še večja nesigurnost v trgovinskih odnošajih med evropskimi državami.
JCottcert ff»*Mortfcora'
bo do rte s ©1» 2C uri v MntctisGi dvorani. JspOjfo se Sattnerjev oratorij
99
Komunisti
v Budimpešti
Budimpešta, 18. marca. Policija je včeraj prišla na sled tajni komunistični organizaciji, ki ji je načelovalo mlado dekle iz bogate hiše. Policijski organi so že delj časa opazovali, da je bil tovarniški del mesta Budimpešte preplavljen s komunističnimi letaki. Danes je policija končno odkrila tajno tiskarno, v kateri so se tiskali letaki ter obenem aretirala sedem članov tajne komunistične organizacije. Kakor sicer pri dosedanjih aretacijah komunistov ni bilo običajno, je policija to pot prijela med komunisti večinoma inte-ligente. Med člani so inženjerji in univerzitetni slušatelji, ki so že pri prvem zaslišanju priznali, da so prepričani komunisti. Voditeljica gibanja je bila zaročenka aretiranega inženjerja Štefana Spiegela.
Pred obsodbo španskih upornikov
Jaca, 18. marca. Po 30urnem posvetovanju je vojno sodišče, ki je sodilo uporniškim voditeljem iz zadnjega revolucijonar-aega pokreta v Španiji, končalo svoje delo. Obsodba bo objavljena danes popoldne. Kakor zatrjujejo, je sodišče izreklo samo eno smrtno obsodbo in sicer nad kapetanom Sedilesom. dočim so ostali obtoženci, za katere je državni tožilec zahteval smrtno kazen, obsojeni na dosmrtno ali večletno ječo. član sodišča je izjavil, da je sodišče znižalo od državnega tožilca zahtevano zaporno kazen skupno za 1333 let.
Nogometni klub
v zaporu
Berlin, IS marca. Porotno sodišče v Koburgu je včeraj zaradi krive prisege obsodilo celokupno moštvo nogometnega kluba Hassenberga. Enajstorica se je po dobljeni zmagi nekoliko razveselila, pri čemer je prišlo do spora z nekim kolesarjem, ki ga je končno pretepla. Kolesar je moštvo ovadil. Pri preiskavi so vsi Člani moštva po dogovoru krivo prisegli, ker niso hoteli izdaci krivca. Sedaj je državni pravdnik obtožil vseh enajst igralcev zaradi krive prisege. Igralci so bili kaznovani z zapornimi kaznimi od 4 do 6 mesecev.
Smrt čudaške
milijonarke
Newyork, 18. marca. Tukaj je umrla najbogatejša ženska sveta, miss VVendel, ki je imela premoženja nad 40 milijonov funtov. Živela ie zelo čudno. Stanovala je v velik niši, ki jo je brez vsake služkinje sama opravljala. V hiši je imela le enega psa In v njej ni bilo ne elektrike, ne plina, ne telefona. Živela je v popolni samoti, imela ni noben;h draguljev ter se je v zadnjih 40 letih oblačila le po modi kraljice Viktorije. ,    -  .    -......
Konec vinskega sejma na kolodvoru
Izvršenih je bilo 12 aretacij.
Ljubljana,  17. marca
Danes je konec vinskega sejma i»a glavnem tovornem kolodvoru. Odpeljali so zadnje sode pokvarjenega vina. Danes ni bilo takega vrvenja pred vagoni kakor včeraj, kajti pretežno količino vina so interesenti že včeraj odpeljali v svode kleti. Kakor računa glavni zdražitelj, so razni temni  elementi  pokradli  nad  10  hI vina
Pravi naval takozvanih s>štokglajza.r-jev« in ljubljanskih barab na vino je bH še le mod opoldanskim odmorom, med 12. in 13. uro, ko so vozniki in interesa'! ti odšli h kosilu ter je bila kontrola nad odprtimi vagoni nezadostna. Takrat so navalili ljudje kar v masah na vagone, pograbili gumijaste cevi in začeli točiti vino v raznovrstne posode, steklenice in škafe. Vino so kar trumoma >dnašaJi. Kontrolna straža je bila napram temu navalu brez moči. Nekatere barabe so se vina tako nasrkale, da so kar na mestu obležale. Prišlo je med njimi celo do pretepa Ln neka skupina je pobila pri enem objektu  Ranzingerjevih skladišč celo Mpe.
Na pomoč je bila naposled poklicana policija. S policijske stražnice na kolodvoru sta prišla dva stražnika, a ojačenje še s policijske stražnice na Dunajski cesti. Pričel se je lov za barabami, ki so se ja-drno razkropile na vse strani. Polovili so 12 razgrajačev in pijancev. Vtaknili so vse v policijski voz, kjer so se tiščali kakor slaniki, in jih odpeljali v policijske zapore glavne stražnice na Bleiweisovi cesti. Proti večini aretirancev bo uvedeno kazensko postopanje.
Tako se je končal veliki vinski sejem na kolodvoru.
Akademska omladina poziva vse podjetnike kinov, kavarn in drugih zabavišč- da odpovejo danes zvečer t. j. na predvečer molitev za naše brate v Primorju vse prireditve in godbo.
*
Obveščamo vse tovariše akademike, da se bo vršila akdemska sv. maša za naše ljudstvo v Primorju 19. t. m. ob 11. v cerkvi sv. Jožefa. Zbirališče je ob 10. na univerzi. Tovariši, udeležite se polnoštevilno.
AKADEMSKA OMLADINA.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.795—22.885 (22.795), Berlin 13.55—13.58 (13.565). Bruselj 7.9354, Budimpešta 9.9277, Gurih 1094.1 do 1097.1 (1095.6), Dunaj 798.94—801.94 (800.44), London 276.64, Pariz 222.92, Praga 168.70, Trst 298.13, Newyork 56J3—56.93 (56.83).
Preobremenitev
z duševnim delom
Zanimivo predavanje dr. Fr. Misa v društvu »Soča«
Ljubljana, 18. marca. V društvu »Soča« je predaval prosio •oboto g. dr. Fr. M i s o preobremenitvi sodobnega človeka z duševnim delom. Iz zanimivega predavanja, ki je privabilo le* po število posfašaJcev, posnemamo glavne misli.
Sedanje človeštvo išče na vseh koncili vzrokov bolezni, boječ se osobito kuž* mh bolezenskih bacilov. Noče si pa teme« Ijito izprašati vesti o načinu življenja, ko mu alkohol nikotin, tedn in kofein pola« goma uničujejo življenjske sile, močd in organe. Nezdravo ozračje zaprtih prosto* rov kavarn, gostiln in barov mu je po končanem delu kraj odpočitka in zabave. Zatohle sobe, polne pokvarjenega ozračja, napolnjenega z dimom, kvarijo dnevno ne samo delavcu, temveč tudi našemu inteli* gentu zdravje. Ni čuda, da te grde raz* vade pospešujejo ne samo zapravljivost temveč tudi disharmonijo v družinskem socijalnem ki zlasti še v zdravstvenem pogledu. Ni čuda, če povzroči tako življenje večjo občutljivost m razdraženost živcev, saj so dandanes že otroci, služki* nje in hlapci nervozni. Naša doba je doba hitrega dela in nagle produkcije, pa tudi težkega boja za obstanek. Pri tem pa se hoče vsakdo izogmti težkemu delu in stremi za lažjim zaslužkom. Mesta se pol* rajo, podeželje pa izgublja poljedelske delavce in najboljše mlade moči kmetske* ga stanu. Vsi stanovi m cek> kmet tarna o nervoznosti. A kaj je vzrok temu? Fre* več dela — preveč napora — prevelika zaposlenost in obremenitev v službi — to so običajne pritožbe. Ali je dandanašnje človeštvo res zaposleno in preobloženo s telesnim oz. duševnim delom v taki meri kot si to samo slika? Gotovo je, da začne človeško telo oanagovati, ako ga preobre* menimo. AJi v takem primeru ne poslu* samo alri se ne zavedamo svojega varnost* nega kHca — ventila svoje možnosti, ki nas opozarja kedaj in koliko prenesemo brez Škode za naš organizem.
Pretiravanje v delu je obenem obre* menjevanje naših sil in moči, ki se kaznu* je na lastnem telesu. Mnogo športnikov zaide v svoji vnemi preko določenih mej svoje sposobnosti, da se že pri 30 letih starosti pokvarijo in si nakoplje jo razne organske defekte in motnje. Telesno delo v pravih mejah nas krepi in zahteva moč* no hrano. Nasprotno je duševno delo napornejše, ker provzroča večji dotok krvi v možgane in potrebuje tečne in re* dime a lažje hrane. Ako se poglobimo v delo, večkrat ne poznamo mej in s tem izrabljamo in uničujemo nehote svoje sale. Uradnik pa, ki je slabo plačan, nima veselja do dela, vsako večje zaposlenje mu je težko, mu greni življenje, ker dela brez veseLja do dela. Nasprotno ne obre» m en ju je lažje delo trgovca, katerega trud se obilo poplača. Tako dobd trgovec z mnogo manjšo izobrazbo mnogo več za svoje lažje delo kot uradnik visoke in te« Hgence in izobrazbe.
Ali boj za obstanek sili že mladega človeka, da se oprime nekega dela ki mu zagotavlja obstoj ne glede na to, ali ima do tega veselje ali ne. Služba oz. plačilo mu je glavno, delo podrejeno, ker je to le prisiljeno sredstvo. Pri tem pa manj spo* soben uradnik po protekciji večkrat pre* skoči svoje tovariše, ki ga v delu in zmož* nosti daleko nadkriljujejo radi protekcije. Tako krivično dejanje ne obtožuje le dela samega, temveč tudi življenje dru* g ih. Take in razne druge fiziološke in ne* socijalne razmere ovirajo veselje do dela, širijo nezadovoljstvo in povzročajo ner* važnost v službi. Dogodili so se celo pri« meri ki so pokazali pri skušnji inteligence posameznika, da je imel 12 letni deček večji kvocijent inteligence kot akademič* no izobražen človek. AH kakor niso mogli vsi ljudje s tako izobrazbo priti do globljega spoznanja prirode, človeštva in življenja tako tudi ni vsak otrok v svoji starosti dorasel ljudski ali srednji šoH.
Imamo učni zakon, pravila po katerih se uravnava celotni pouk. AK koliko je mladine, ki jo nekateri predmeti ne zani* majo ko v nekaterih najdejo svoje vese*
Ije, svoje zadovoljstvo in težnje. Vzgoja bi morala postati individualna t. j. ozirati bi se morala na poedinca m njegove po* sebne zmožnosti AJi pri številu 30 ali več učencev, sp ne more vzgojitelj zanimati za vsakega po edinega otroka. Danes se zahteva v šoli od otroka manj. kljub temu se toži o preobremenitvi. Statistika pa kaže velik naval na vse šole, osobito sred« nje in strokovne. Samo v Sloveniji je v teh šolah naraslo število na 7000, kar ni le dokaz kulturnega podviga, temveč tudi merilo orijentacije in duha časa Vpraša* nje je pa, koliko od teh bi bilo zmožnih in dozorefth za te šole in koliko so jih star* ši prisilili k temu.
Najbolj pa se pri mladini zanemarja spolna vzgoja v dobi zorenja. Radi ne* poučenosti ki nerazumevanja nastanejo pri takih prej ali slej duševne in druge motnje, ki večkrat ovirajo prirodni razvoj ali pa krene mlad človek na kriva stran* ska pota v veliko škodo svojega zdravja. Koliko življenjske energije se s tem iz* gubi, ki ji ni nadomestila za vse poznej* še življenje. Posledica tega je v poznejših letih nevrastenija in druge živčne in celo duševne bolezni — živčne bolezni ne ovi* rajo le normalnega dela in življenja, temveč zmanjšujejo tudi življenjsko ener* gijo in delavnost človeka. Ni torej čuda, da se tak človek čuti v svojem delu pre* obremenjenega in ne kaže one stopnje in« teligence primerne njegovemu delu. Tožbe o duševni pav bremenitvi so splošne in jih slišimo večkrat ravno tam, kjer jih sploh ni. Marsikdo bi rad živel brez dela in truda, saj jih je mnogo, ki z lahkim zaslužkom obogateli. V raznih državah se je brezdelje tako razširilo, da j«1 bila ne* obhodno >otrebna javna porroč, državna subvencija, v preprečenje anarhije.
Iz vsega navedenega smo spoznali razne vzroke o duševnem preobremenje* nju, ki ga pa v resnici ni.
G. Sancin se je v kratkem govoru prav prisrčno zahvalil g. predavatelju in tudi pevcem pevskega društva K rak ovo* Trnovo za krasne pevske točke.
M. Volkov.
Filatelija je dobra šola
Znamke so važen pripomoček proti preobremenitvi mladine v šolah
Važno za smučarje
— Prvi alpski smučarski tečaj na Stari j čevi koči se prične, kot že javljeno, 29. t. m. in bo trajal do velikonočnih praznikov. Cena tečaja je Din 560.—. Prijave se sprejemajo do 25. t. m. Tečaj vodi nastavnik JZSS g. Jože Pogačar. Skupni odhod iz Mojstrane bo v nedeljo 29. t. m. ob 6. uri zjutraj. Prijave sprejema in daje vse potrebne informacije J. Bitenc, Staničeva koča, pošta Mojstrana.
— Staničeva koca na Triglavu je stalno oskrbovana. Pot skozi Krmo je markirana. V Krmi se dobi tudi nosač. Oglasiti se je pri Lojzetu Rekarju, vodniku v Krmi. Za večdnevno bivanje v Staničevi koči naj se prihod po možnosti z dopisnico naprej javi. Vse informacije daje Janez Bitenc, Staničeva koča, posta Mojstrana,
— Koča pri Sedmerih Jezerih je ob lepem vremenu od sobote na nedeljo oskrbovana .Smučarji, ki so namenjeni v to kočo, naj se mimogrede informirajo pri oskrbnici Zvanovi v Srednji vasi ali pa v hotelu Sv. Janez, ali pa v Zlatorogu. Oskrbnica Zvanova preskrbi ako treba, tudi nosača.
— Vodnikova koča na Velem polju je ob lepem vremenu od sobote na nedeljo zasilno oskrbovana. Smučarji, namenjeni v to kočo, naj se mimogrede informirajo pri vodniku Lojzetu Rekarju v Krmi. Dobi se tudi nosač.
— Alpski smučarski tečaj na Staničevi koči vezan z večdnevno turo po Trilav-skem pogorju pod vodstvom nastavnika i JZSS g. Janeza Kvedra se prične dne 6. aprila in bo trajal do 19. aprila. Prijave je poslati najkasneje do 1. aprila na naslov J. Bitenc, Staničeva koča, poŠta Mojstrana,
Ali ste Ze naročili nove zbirke „Tiskovne zadruge44?
Ljubljana, 18. marca.
Dijaki vedno tožijo, da so preobloženi z učenjem, za njimi pa seveda tarnajo starši in celo profesorji, sploh vsa javnost je preverjena, da je mladina preobremenjena s šolskim delom, nato pa nikdo ne pomisli, kako bi se dalo ostreča Šolskim predpisom, obenem pa dijakom olajšati delo. Navadno dijaki izgube največ časa z matematiko m drugimi težkimi predmeti, da nimajo dovolj Časa za druge, še manj pa za počitek in oddih na zraku. So sicer tudi takj študentje, ki jim dela preglavice zemljepis, vendar imamo pa prav za la predmet pripomoček, ki je vedno učinkovit. Oiiak se namreč lahko zemljepisja nauči igraje med počitkom, da niti ne opazi, kdaj pravzaprav ve za vse dežele sveta, Zii vse najmanjše kolonije posameznih držav, torej za vse otoke m celo mesta, pri tem pa pozna tudi vse mogoče valute vsaj po imenu in celo mogočnost in obsežnost vseh držav. Se več, saj mladina pri tej zabavi spozna celo velik de! zgodovine zadnjih 80 'et.
Vsega tega ga brez težav nauči filatelija, ki je za velike, strokovno izobražene zbiralce znanost, za druge pa prav koristen sport. Zbiranje znamk priporočajo moderni pedagogi vseh narodov in podpirajo stremljenja filatelistov, da se filatelija čimbolj razširi med mladino, v Rusiji so ie pa celo uvedi" v šole in tudš Nemčija na nekaterih šolah dela poskuse s tem predmetom. Seveda filatelija ni obligaten predmet, da bi dijak moral repetirat: razred zaradi nje. vendar pa učitelji v posebnih urah navajajo, kako naj mladina s pridom za druge predmete in za splošno izobrazbo zbira poštne znamke.
Tako šolo za filatelijo imamo tudi Že dolgo v Ljubljani, vendar pa le malokdo ve za njo. Stopite v nedeljo dopoldne v Narodno kavarno v posebno sobo, pa boste v tej šoli. Tam se vsako nedeljo dopoldne zbira šolska mladina, ki ]o marke vesel2, najbolj izkušeni naši filatelisti pa dijake poučujejo, kaj in kako naj zbirajo. Že drugo sezono namreč Slov. frlatelistično društvo prireja te mladinske dopoldne ve in nikdo naj se ne plaša pošiljati tja dijakov, češ, da je morda kaj prepovedanega ali celo proti postavi,   saj agilnemu fMateii-
stičnemu društvu že drugo leto predseduje sam višjj državni tožilec g. dr. Mirko Gras-sel-li, a tudi tajnik društva je mlad moderen pedagog m celo profesor. Šolanje tudi nič ne stane, pač pa vaš mladi filatelist lahko najde doma med starim papirjem znamko, ki odtehta stroške za šolanje za vse leto in še več. Ni vsak tako srečen in silno redke so take znamke, čeprav jih je rabila Avstrija za frankiranje časopisov m tisko vin, vendar je pa taka terna mogoča. Sacer so pa prava terna še druge koristi, ki jih ima mladina  od  teh  nedeljskih sestankov.
Vsak zbiralec mora namreč določiti znamko, od kod je. Ime države je na znamki napisano v jeziiku dotične države, pri kolonijah pa večkrat tudi v jeziku m celo pisavi dotične kolonije. Vrednost je na znamki v dotični valuti s številko in tudi z besedo v tujem jeziku. Torej tudi jezik igra vlogo! Nato pa dijak poišče državo na zemljevidu — smo že pri zemljepisiu — ampak če je zemljevid star, te države ne bo našel, saj vemo, kako se je zemljevid iznremenil po svetovni vojni, če pomislimo samo na nove države, ki so nastale na ozemlju nekdanje avstroogrske monarhije. Kaj pa Latvija in druge države na severu Evrope, ki jih komaj poznamo no imen«, in kaj vse nemške kolonije, k' >o jih zmagovalci razdelili med seboj! Ker io poštne znamke stare Šele ali že nad 80 let, bo dijak spoznal iz svojega albuma tudi vse druge izpremembe in med drugimi tudi n. pr. to, da so bile Benetke, Milan. Videm itd. prav tako pod Avstrijo, kakor mi. Mladi zbiralec bo videl da z novimi papeževimi znamkami m našel še nove države, pač pa Ie zopet ustanovljeno — pri vsem tem si bo pa moral zapomniti tudi letnice najrazličnejših prevratov, ker znamke ;zna*u-jejo z letnicami njih emisij. Torej jeziki, valute, zemljepis in zgodovina, v albmmi in filatelističnih katalogih so pa pri vsaki državi tudi navedeni vladarji, števila prebivalstva in obsežnosti ozemelj — sp oh vms, kar se mladina nuii v šoli s takim trudom, gre pri zbiranju znamk v glavo samo od sebe kakor skozi norimberški lijak. Poskusite torej ui pošljite dijake v šolo k filatelistom!
Obrtno gibanje
v Ljubljani
Koncem leta 1980 je bilo v Ljubljani po podatkih obrtnega urada mestnega magistrata 4011 trgovcev, rokodelskih in kon-cesijoniranih obrtnikov. V januarju je bilo na novo prijavljenih 37, a odjavljenih 42, tako da je bik) v začetku februarja v Ljubljani 4006 trgovskih, rokodelskih in drugib koncesijoniranib ob rtov.
V februarju je bilo mestnemu magistratu prijavljenih 36 novih obrtov, med temi 18 trgovskih in 2 avlotaksija, odjavljenih 16 obrtov, med njimi 6 trgovskih. Po uradnih seznamih je mestna občina ljubljanska odjavila koncesijo za <periodično prevažanje oseb z dvema avtobusoma na progi Ljubljana-Medno in na progi Ljubljana-Vrhnika-Planina do državne meje.
V februarju so prijavili svojo obrt: Jva-ti Avsec, trgovina z vinom in žganjem na debelo, Josip Pušpan, nagačenje živali, Frančiška Kuzmin, prodaja sadja in zelenjave, Ljudmila Kocutar, prodaja čevljev In drugo, Oskar Adamič, trgovina s špecerijskim blagom, Ana Verbajs, prodaja mleka in mlečnih izdelkov, Antonija Furlan, trgovina z delikatesami in mlekom, Marija Je-sih, trgovina z modnim in galanterijskim blagom, Frančiška Hostnik, točenje brezalkoholnih pijač in okrepčil, Oskar Schinitt, trgovina z avtomobili in njih sestavnimi deh, Erna Fettich-Franklieim, brivski obrt. Heda Matul, brivski obrt, Fran Vole, izdelovanje in popravilo glasovir je v, Slavonska trgovska družba za premog — Kaufmann in drug iz Zagreba, trgovina s premogom in koksom, Alojzij Smerkolj, vodovodna inštalacija, Tavčar & Ko., zidarski obrt, Roječ & Klemen, trgovska agentura, Kari Ilovar. brivski obrt, VeČeslav Breznik, trgovina z železnino, Karolina Podreberšek, prodaja klobas in zelenjave, Jurij Ferenc, zidarski
obrt, Josipina Jonke, trgovina z delikatesami in mlekom, Vido Bratovi, avtotaksi, Ivan Dovič, delikatesna trgovina, Anton Zalar, čevljarski obrt, Jože Prelesnik, trgovina s kurivom, Fran Volč, trgovina z gla-sovirji in harmoniji, Minka Burja, prodaja mleka, Krista Mazi, delikatese, Fran Mole, pekovski obrt, Peter Šteblaj, avtotaksi, Gabrijela Orehek, prodaja mleka, Kari Abraham, mehaniški obrt, Fran Furjan, prekrivanje streh, Etbin Bežek, izdelovanje testenin in Alojzij Pretnar, delikatesna trgovina.
Važen izum slovenskega inženjerja
Ljubljana, 18. marca.
Modema gradnja gre nova pota. V zadnjem času je opažati, da so tudi pri nas začeJi moderne stavbe zidali iz železobe-tonaPrakrična ameriška stavbna in grad-bena tehnika je v kratkem času zmagala in zavojevača ves svet V zadnjem času se gradi skoraj izključno iz železo beton a, vse pa kaže, da moderno grajenje stavb še ni doseglo svojega viška. To dokazuje tudi važen in izredno praktičen izum domačega inženjerja, g. Ferda Klopčarja, mestnega gradbenega svetnika, ki je temnil popolnoma novo stavbno konstrukcijo. Gre za stropne oziroma nosilne konstrukcije iz armiranega betona; odkritje je tako važno, da pomeni gotovo prevrat na polju dosedanje gradbene tehnike. Govorili sino v tej zadevi z g. inženierjem Klopčar-jem, ki nam je rade volje dal na razpolago tozadevne informacije.
Predmet iznajdbe se kot rečeno nanaša na stropno konstrukcijo iz armiranega betona, ki ie sestavljena iz gotovih že prej izvršenih in pripravljenih del, ki se na zgradbi postavljajo in sestavljajo ter z železnimi vložki vežejo in z zalivanjem s
cementom, oziroma betonsko maso spajalo v celoto. Konstrukcija sestoji ;z ozkih nosilcev, elementarni deli so tako izvršeiu in sestavljeni, da so lahki in prenosljivi.
Koristne posledice nove konstrukcije -o zelo velike, ker odpadejo vsj leseni opa:: in odri na stavbi m je zato konstrukcija cenejša. Izvršitev na stavb; je zelo solidna, ker se vsi elementi izvršujejo po nor« maK»jah in pod nadzorstvom strokovnjaka m se tudi vsi deli preizkušajo. Rad hUre namestitve stropov ie omogoeeno po* 1 in neprekinjeno napredovanje gradbeuili del. Odstranjene s> vse dosedaii c uvirc in neprilike deZja, snega, mraza, temperature, širjenja in krčenja betona. Montaž na stavbi je enostavna in jo vrše lahko nevešči delavci. Možno je tudi delo stropa vsak čas prekiniti. Podiranje star:li konstrukciji bo lahko n enostavno in hode i si stari razpostavljeni deli zopet lahko up )-rabni. Ta način gradnje :e mnogi b praktičen, ekonomičen in  tudi  cenejš..
G. inž Klopčar je pustil svoj izum patentirati pri patentnem uradu v Beogradu. Kakor iZ.vemo, vlada v javnosti za njegovo odkritje veliko zanimanje in bodo letos že gradili nekaj hiš po novem sistemu. Vse-kakor je to velik uspeh na polju moderne gradnje in mlademu inženjerju pač lahko čes tkamo.
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 18. marca 1°31, katoli* čani: Edo, pravoslavni: 5. marca. Slavo« ljub.
Jutri: Četrtek, 19. marca 1931. katoli* čani: Josip, pravoslavni: 6.  marca. Zlata.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: Zaprto. Opera: Zaprto.
Kino Matica: Veličanstvo ljubezen. Kino ljubljanski dvor: Melodija sreče. Kino Ideal: Lokava ženska. Koncert pevskega  društva Maribor ob 30. v Union-u.
PRIREDITVE NA JOZEFOVO.
Drama: Trije vasici svetniki.
Opera: Dijak prosjak.
Kino Matica: Veličanstvo ljubezen.
Kino ljubljanski dvor: Melodija sreče.
Kino Ideal: Poslednji trik.
Nogometna tekma Ilirija * Železničar ob 15.30 na igrišču Ilirije.
Table tenis turnir za prvenstvo Ljubi Ijane v arena Narodnega doma. Začetek ob 30.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. Šiška.
Jutri: Sušnik, Marijin trg, Kuralt, Go* sposvetska cesta.
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodi jaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Frana Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pogumen mož.
— Marička, telefonirajte mojemu zobozdravniku m vprašajte ga, kdaj naj pridem... samo nikar se preveč ne žurite.
Umetniška rodbina.
— Moja žena je napisala danes v petih urah novo komedijo, moj sin je zložil v treh urah foxtrott, moja hči je naslikala v 2 urah somčni zahod, jaz sem pa skuhal v eni uri obed.
Na domači zabavi.
— Največja neumnost je povabiti mnogo gostov. Glejte, jaz danes nisem bil povabljen, pa nihče ne opazi, da sem tu.
— Tako? Tudi jaz nisem bil povabljen.
— In kako ste prišli sem?
— Jaz sem tu gostitelj.
Medved
Ta povest se začenja kakor pravljica bratov Grammov. Pravljica pa ni. Ni niti poštena povest z neizogibnim zaključkom: morda taka okrogla po-vestica, okrogla dn prozorna kakor steklena krogla, z menjajočo se moralko. Ta povest je namreč (približno) resnična in dogodila se je v mestecu, kjer sem se nekaj časa mudil. Je le žalostna in smešna arabeska k strašnemu dogodku vojne, ki se je odigravala tam zunaj (daleč od tod in ono mestece bi vann najbrž ne moglo povedati, kje, ker ni vedelo).
Istega dne, ko je Nemčija napovedala vojno Rusiji, je prispel v to mestece širom dežele znani čarovnik Francesco Salandrind, ki je hotel prirediti predstavo svoje velike in tajne umetnosti. Znal je izpreminjati vodo v vino m vino v vodo. Vlekel je na kmetih kmečkim sinčkom in po mestih nadutim fantičem in nališpanhn malomeščanskim gospodičnam krožnike iz nosov in ušes, ne da bi trenji z očesom, potem jih je pa pustil skakati v svoj črno lakirani cilinder, čeprav je bilo jasno, da sam prav za prav ni lastnik srebrne ropotije, s katero se je pri predstavah tako bahaL
RaztepeJ je v svojem cilindru (kateremu nikakor ni bilo mogoče odrekati »nekakšne magične sile«), pol tu-cata surovih jajc m pripravil je brez
ognja in ponve, samo v svojem cilindru, izborno in okusno jed.
Voz gospoda Salandrinija je drdral po mostu čez reko proti mestu, vleklo ga je zamišljeno in že zelo staro klju-se. Spremljala sta ga njegova žena Bella, kačja žena, leteča devica, čudodelni medij in pa bitje s prozaičnim imenom Hugo.
Gospod Salandrini, ki se Še svoj živ dan ni pečal s svetovno zgodovino in politiko (in nikoli mu tudi na misel ni prišlo pečati s takimi rečmi, ker ni mogel plačevati davkov, čeprav bi bil hotel), je debelo pogledal, ko je našel mestece v očitnem razburjenju. Vse je bilo na nogah, ljudje so begali sem m tja, otroci so kričali in prepevali, ženske so pa radovedno gledale skozi okna.
Vendar je pa vodil gospod Salandrini svoj voz mimo in previdno proti Solnemu trgu, kjer je ob sejmskih dneh vse polno stojnic in kjer se vrtiljaki pridno vrte. Tu je hotel postaviti svoje »Začarano gledališče«.
Baš je bdi zabil s pomočjo leteče device prvi količek v zemljo, zadrgnil okrog njega vrv in privezal k njemu Huga, ko se je približal debeluhasti redar Neuman in ga prijateljsko opozoril, da si lahko prihrani nadaljtni trud s postavljanjem »začaranega gledališča«. Povedal mu je, da je napovedana vojna m da župan ne more dovoliti nameravane predstave glede na resnost
trenutka in druge okolnosti. Zdaj da ne gre za razbita jajca v cilindru ali za jasnovidnega medveda Huga, temveč za važnejše reči. Nikogar da ne veseli gledati njegovih čudovitih vragolij. Svoje predstave lahko preloži na poznejši čas. Potem je pa redar samozavestno odšel.
Gospod Salandrini je mislil, da ga je zadela strela iz jasnega. O možnosti mednarodnega konflikta, ki bi ga lahko pripravila ob poklic in kruh, se mu niti sanjalo ni. Tudi Hugo, misli čitajoči in jasnovidni medved, je bil pozabil opozoriti ga na to. Da, zdelo se je cek). da še sam ne sluti preteče katastrofe, ki se je zbirala tudi nad njegovo glavo v črne oblake. Sedel je majhen m sestra* dan pri količku, grizel je svojo tačico, kakor otrok, zrl je pred se z onim izrazom duševne otopelosti, ki draži naše mišice k smehu enako kakor vzbuja našo grozo.
Gospod Salandrini je sedel na oje svojega voza in razmišljal ves dan, kaj početi, da bi se z rodbino preživljal in pretolkel. Pisal se je v resnici Gustl GrunfeM in bil je iz Bamberga. K vojakom ga gotovo ne vzemo, ker je že prestar. Tudi mu je bik) jasno, da v tako burnih časni nikjer ne sme pričakovati razumevanja za čudovite vragolije s kartami ali za neverjetno nadarjenost medveda Huga. ki zna čitati misli.
Razmišljal je več dni. Potem je pa
odšel na magistrat in prosil, naj mu preskrbe kakršnokoli, čeprav še tako težko delo. Leteča devica in medved sta ostala doma v nestrpnem pričakovanju. Pravično sta si razdelila staro skorjo kruha.
Gospod Salandrini se je vrnil z veselo novico, da je dobil službo premo-garja v mestni plinarni. To je bilo vsaj nekaj, čeprav ne mnogo, kajti plača gospoda Salandrinija je baš zadostovala, da bi se nasitil en želodec. Če torej še ni bilo poskrbljeno za letečo devico — morda dobi službo v mestu kot po-mivalka ali perica? Toda kaj bo z ubogim, že itak od lakote napol mrtvim medvedkom, z njunim ljubljencem, kapitalom in malikom? *
Drugi dan ie izšel v novinah oglas: »Prosimo blagorodno gospodo, naj podari odpadke za vsevednega medvedka čarovnika Salandrinija.
In tako je jedel medved Hugo odslej odpadke blagorodne gospode. Odpadki pa niso prihajali v tako obilni meri, da bi se lahko do sitega najedel. Sedel je na Solnem trgu, privezan h količku, pod nadzorstvom leteče device, ki je prala perilo, in jesenski dež mu je pral kožušček. Bila je že pozna jesen in medved je zmrzoval. Kožušček se mu je tresel in utrujene oči, polite strahu, so se ozirale v svinčeno nebo. Leteča devica ie plakala.
Tedaj je šinila gospodu Salaudrini-
ju v glavo pametna misel. Saj je bil premogar v mestni plinarni. Prosil je torej magistrat, naj mu dovoli imeti medveda v praznem, toplem prostoru plinarne blizu visokih peči. Magistrat, ki se je bil že davno sam prepričal o bedi sestradanega in oslabelega medvedka, mu je dovolil in medved je zdaj lepo čepel za vratci iz lesenih lat in zrl otožno v žarečo žerjavico visoke peči. Tu pa tam so prihajali k njemu otroci plinarniškega inšpektorja in mu prinašali košček kruha ali odpadke tz kuhinje. Žrl je vse, kar mu je kdo potisnil v gobec.
Nekega jutra je pa ležal mrtev za vratci in rdečkasti odsev ognja je plesal po njegovi temnorjavi, redki dlaki.
Gospod Salandrini je bil ves iz sebe, toda kot premogar ni imel mnogo časa za tarnanje. Leteča devica se je pa vrgla z bolestnim krikom na medveda.
Ni se dalo točno dognati, ali se je bil medved zastrupil s plinom kri ali je pa opešal, ker je imel premalo jesti.
Gospod odvetnik K. je kupil od gospoda Salandrinija medvedjo kožo z glavo vred. Gospod K. namerava zapustiti mesto in začeti v Z. novo prakso. Kožo vsevednega medveda obesi na steno v svojem kabinetu in če bo imel goste, jim pokaže s samozavestno kretnjo na kožo. otrese skrbno pepel s cigare in začne duhovito pripovedovati: »Ko sem lovil v hribih medveda ...«
Stev. 63
>S L O V E N S K T  NA "ROD, dne 18. marca 1931
Stran *
Dva tipična ljubljanska
Jožeta
K Jutrišnjemu %odu mojstra Plečnika in gasilskega generala Turka
Ljubljana, 18. marca.
S tradicijo posvečena je novinarsks dolžnost ob sv. Jožefu, deželnem patronu, voščiti srečo vsem Žefam in Pepam, Jožicam. Pepicam in Findcam ter Jože tom m JoSkom kot Pepetom m Pepčkom. Rad bt si za letos izbral najodličnejšo ljubljansko godovnico, ali vse Žefe in Pepe so najodličnejše stare matere, najblažje tašče in najmorameiše tete, Jožice, Pepice in F5nice pa najzvestejse soproge, najslajše ljubice, najzapeljivejse svakinje, najdjub-kejše sestrice in najbolj srčkane hčerkice, da bi bila krivica in zcjnera prav pri vseh neimenovanih. Vezrjmo jih torej anonimno, diskretno in inttrrmo!
Imamo pa v Ljubljani dva Jožeta, cela moža in najčistejša Ljubljančana, da obema poseže v roke vse mesto m dežela brez zavisi in ljubosumnosti za čast ter jima s hvaležnostjo v srcu iskreno poželi k jutranjemu godu še dolgo let zdravja In zadovoljno« ti.
To sta Jože Plečnik in Jože T u r k.
klavnico, bon se za njen napredek v deželnem zboru, kot gerent pa prinese \z Beograda kaJdrmino — pot pripravlja Plečniku — materijal, k; Plečnik iz* njega ustvjrja lepoto :rr-derne Ljubljane. Gospodar dela za umetnika.
Star Sokol je Turk in tudi on je gradi, tel j: njegov je Tabor.
Ko je gorel stari teater, je mladenič Turk že pomagal gasiti, potem je pa ob'e-kel gasilski kroj. ki mu dela čast še sivi starec. Armado vodi gasilski general, armado človekoljubja in nesebičnosti, dil internacijonafe zlatega srca.
Obrtniške budi prvi. drugi jih vzgaja, oba nesebično in z ljubeznijo.
Z'ato srce vnema oba za Ljubljano, zakaj nikdar še ni prvi ni>ti drogi sprejel pare za svoje veliko delo.
Jutri je praznik sv. Jožefa, njunega patrona, godovnika sta pa neutrudljiva zidarja, najčuječnejša varuha in najpogum-nejša zaščitnika ognjišča kraljice Bele Ljubljane.
Domovina in tujina je pripela nad zlato srce odličij, da so pozlačena vsa prsa Tur-kova, v glonjoli svetovne slave žari po-duhovljena glava umetnika Plečnika. Kakor za nobenega našega moža še, lahko za Plečnika izpremenimo stari verz Koseškega: Ne papež, nesmrtni prezident Masaryk Toma piše: Ljubi brat-!
Kje je pa naše priznanje, naša hvaležnost, naš ponos..
Veznjmn ju! Jutr je vajin prazni'k — potem pa še dolg, dolg delavnik! Vciiko srečo!
A. G.
Joža Plečnik
Po alfabetu sta zapisana, kaj sta godovnika. pa gotovo nikdo ne vpraša, pač bo pa marsikdo zastrmed, da ju postavljam skupaj.
Josip Turk
Da, res sta moža dva pola Ljubljane, popolnoma nasprotna, a vendar ne morete biti drug brez drugega. Plečnik iz tiste nizke, dolge stavbe — morda je bil nekdaj hlev tam — na Mundinem dvorišču v Gradišču na oglu Gregorčičeve ulice, Turk pa Boičev s šentpetrske ceste nasproti Jerneja. Bogati, kmečko predmestni Šentpe-ter in emonsko Gradišče — rudi dva pola mesta, Plečnik in Turk pa dva tečaja osi, ki se okrog nje vrti Ljubljana, bastard med slovenskim kmetom in tujo patricijsko gospodo.
Dvojna Kristusova leta ima Turk — gospodar, za sveto število 7 let je pa mlajši Plečnik - umetnik, saj le svete blagoslov blagostanja rodi umetnost.
^enro.^terskega Turka mladost je med konji — Plečnikova pa med lepo zravnani-deskami mizarske delavnice. Prvega prva sreča je zmagovit gospodovalen skok na konja, drugi se pa razneži do dna srca zamaknjen v svojo prvo igračo - gotovo je bila mala mizica ali celo lična hišica Iz lesenih deščic. Mladi Turk brzda vihravega konja — poznejši organizator vihrave, trmaste in sami sebi dopadljive mase podeželskega in malomeščanskega gasilstva, Plečnik pa tiho sanjari o fantastičnih gradovih — poznejši graditelj kraljevskih dvorov. Pri mizarju - graditelju se poraja čut za lepoto, združeno z uporabnostjo, rodi se čut za smotreoost, temelj arhitekture, Turk pa občuduje najlepšo žival lepoto z jekleno močjo, energijo, hitrost, napredek. Na dnu je čut pri obeh enak.
Jože iz Gradišča gre v svet za umetnostjo, iz Sentpetra Jože pa ostane doma pri trgovini. Zopet dvoje nasprotij, ki ju druži najglobokejša m najbolj vroča ljubezen do domovine, rodne bele Ljubljane.
Že od 1. 1896. dela Turk v občinskem svetu, tudi podžupan je in gradi Ljubljano, vodovod,   elketrarno,     cestno železnico,
10 letnica viškega Sokola
Otok in struga na sokolskem odru
Agilni dramski odsek viškega Sokola je v nedelio 15. t. m na dostojen način proslavil desetletnico svojega obstoja s slavnostno predstavo »Otok in Struga«. Igra je bila skrbno pripravljena in dobro nastati Irana, tako, da je dosegla popertr uspeh. Da ve ceniti kulturno delovanje viškega Sokola rudi širša javnost, je najlepše pokazala do zadnjega kotička zasedena dvorana. Igro je režiral požrtvovalni brat Pavle Borštnik. Pri predstavi so sodelovali poleg starejših igralcev, večinoma novinca, ki so svoje vloge rešili nadvse zadovoljivo.
Grofica Ana Otoška, sestre Ide Gusti-nove je bila kljub tremi dokaj dobro podana in je imela v svoji sestri grofici Elizi, sestre Mirni Gašperinove sebi enakovredno partnerico. Obema bi priporočali v bodoče mato več pažnje pri izgovorjavi in kretnjah. Lucija sestre Vide Tumove, je biia dobro podana, glede izgovorjave pa velja isto, kakor za prešnji dve. Ljubljanski dialekt mora za vselej izginiti z naših sokolskih odrov. Zelo dober je. bil baron Bonthouz br. Remškarja. Videlo se ie Cisc je uži vel v svojo vlogo, kajti igral je z občutkom m je napravil s svojim nastopom najboljši vtis. O bratu Avgustu Dacarju, našem starem igralcu, ki sodeluje že 10 let na odru. moremo samo z veseljem konstatirati, da je bil ves čas na višku. Grofa Egona je podal izvrstno. Njegov nastop in izgovorjava sta bila popolna. Baron Ne-belberg br. Kokalja ir vitez Trd. br. Leske-vica sta Orla dobra, opazilo pa se je, da sta včasih maJo vzaplavala«, kar pa ni kvarilo celotnega vtisa. Veliko pa obeta br. Rudi Marindič, ki je zdravnika barona Konstantina Struškega podal vseskozi vzorno. Izvrstni sta bili Serafina sestre Pavle Jenkove in Zora sestre Albine Thalerje ve. Pri obeh se je opazilo, da sta v
Marie Hiibnerova naš gost
H gostovanju največje živeče češke dramske umetnice
> Marie ponos in
Hiibnerova je slava, radost  češke scene«.
J. Noville.
Že nekaj sezon prihajajo odlični zastopniki praškega Narodnega divadla, prve, najuglednejše češke scene, v Ljubljano ter nam prinašajo kreacije, ki nam dajejo sklepati o visoki umetniški stopnji praške reprezentativne drame. Popolne slike iz teh gostovanj seveda ne moremo dobiti. Cim manjše, včasih slučajno združeno osobjt*, temu osebju izvedljiv, ne zmerom cisto kvaliteten repertoar, neznan oder, tuje dekoracije in še druge ovire ali vsaj neudob riosti, ki jih prinašata dolgotrajno polova nje in bivanje v tujem mestu.. • vse to vpliva na taka gostovanja kolikor toliko negativno.
Vendar nam je bil vsak gost s praškega Narodnega divadla prav posebno dobrodošel, a skupinsko gostovanje vselej izreden umetniški užitek. Svoje vrste izjemen dogodek za našo dramo pa bo gostovanje gospe Marie Hubnerjeve, največje živeče Češke dramske umetnice, ki je izmed onih velikih igralcev, o katerih se lahko reče, da so genijalni.
Kakor skoraj vsi največji češki igralci, je tudi ona začela igrati na odrih bednih potujočih čeških gledališč. Prestala je hrabro in vztrajno mnogo težkih let, dokler ni prišla kot izredno samorasla mlada umetnica na češko, takrat še silno skromno gledališče v Brnu. Ko je 1. 1S95 igrala svojo Baruško v Stroupežnickega >Skažoni krvi«, je bila že priznana umetnica. Sam ravnatelj gledališča, duhovito borbeni novinar in tudi zunanje krasen mož Yacl.iv Hiibn^r se je zaljubil v jedro, bistro, a vedno ponižno svojo igralko in se oženil ž njo
Potem sta se preselila v Prago, kjer ie bil Vaclav Hubner mnogo let do svoje smrti sef-redakter >Narodne Politike* Marie je seveda igrala dalje, žela tudi pri pra ški kritiki skoraj soglasno priznanje in stremela po — odru Narod, divadla. Toda njena želja je zadevala ob brezkončne ovire; naposled pa so jo vendarle sprejeli. Tn tu je postala ? pokoj E. Vojanom »slava, chlouba  i  radost češke sceny<.
J. Noville piše o nji v knjigi ^Umetniški  profili  češkoslovaškega igralstva':
»Marie Hiibnerieva je igralka po milosti božji; od prvih začetkov doslej je neizčrpen in elementaren njen igralski zaklad,   njena volja za scensko tvorjenje je
mogočna in njena intenzivnost v gledališkem delovanju brezmejna. Z njeno umetnostjo prihaja v našo dobo poslednji žarek velike, danes že legendarne slavne igralske generacije, ki je dala temelj prvemu dvajsetletju naše prve scene. Vojan in Htibnerjeva sta bila uprav spadajoči člen med minulostjo in sodobjem. Prinesla sta v novo dobo pozitivne vrednote, posvečene po tradiciji. Ali to je pri Hiibnerjevi krasno, da je, noseč to veliko tradično dediščino, moderna igralka z vsem svojim izrazom, da razumeva sodobje in mu daje ekspresijo-
Kajti usoda je dala Hiibnerjevi velik dar neprestanega razvijanja. Z elementarno silo zna vdihati osebam svojih ulog življenje, jih ostro označevati in jih s popomo doslednostjo dotvoriti v tip prav edinstven in resničen... Hubnerjeva ni umetnik intelektualec, ki ve, kaj ima predstavljati; ona često ustvarja docela podzavestno, a njene postave imajo v sebi elementarno vi-talito. Z njeno vernostjo je združeno dejstvo, da najde v vsaki, celo značajno najslabši postavi kapljo božanstva — vsako razsvetli in opraviči«.
Njen repertoar je vsestranski: moderno realistični, narodno romantični in klasično tragični. Noville piše: >Klasična je v humorju, živijenski modrosti in v tragičnosti*.
A še nečasa naj ne pozabim: Hubuerje-va je tudi nedosežna dramatska pedagoginja. Ima najuglednejšo šolo in je vzgojila že dolgo vrsto imenitnih češkoslovaških igralk in prvakinj drame, in še zmerom uči in vzgaja. Tudi naši igralki, VVintrova in Setfilova sta bili njeni učenki; obeh se rad spominjam zaradi njune disciplinarno-sti, marljivosti in mnogostranske uporabnosti. In skromnosti!
Tudi te poslednje, najredkejše vrline sta se naučili pri mojstrici Hiibnerjevi. Zakaj Hubnerjeva, dasi velikanka v svoji umetnosti, se ni nikoli branila nastopati v epizodnih ulogah. Iz vsake je pač znala ustvariti umotvor. Kritiki pa so često tudi v Pragi pisali najprej o epizodni ulogi gospe Hiibnereve. In taho igra ta umetnica največje, velike in majhne uloge še dandanes.
Zdaj je prišla prvič v Jifgoslavijo. Tudi Ljubljana jo sprejme prisrčno kot najbolj spoštovano in priznano nositeljico dramske umetnosti češkoslovaškega bratskega zveznega naroda. Fr. G.
de imajo
ve   va _ _
ttust cftatelfi
Glembajevscina
Zdi se mi potrebno in važno, da se nekoliko bolj kot običajno poinudimo ob tako važnem dogodku, kakor je bila vprizoritev dramskega dela >Gospoda GlembajevK. Ze samo golo dejstvo, da je to delo izredno močno ter da je bila njega vprizoritev za naše razmere toliko dobra, da se je videla iz nje celo brige gled. uprave, nas sili, da ne smemo mimo te zavese z golo običajno kritiko. Toda za nas je zlasti važen predmet tega dela, predmet, ki je avtorja Krležo iLŽgal, da je potegnil svoj rapir proti njemu. Iz tega sledi, da to delo ni bilo napisano po običajnih dramaturgičnih receptih, da nima one laboratorijsko-kemične krvi, ki jo vidimo dan za dnem pretakati se po geometrično zdelanem ožilju običajnih vprizoritev na našem odru, temveč, da je bilo to delo porojeno iz dna Krlezi-ne — duše, iz duše, ki je bila poprej po predmetu že tako ogrožena, da se je avtor čutil življensko ogroženega, če ne že vsaj malo infici ranega. Ravno radi tega pa ne
.. , moremo  govoriti  o  predmetni  zadevi niti svoji težki vlogi položili ves trud   zlasti | ^ pri51ižn0 ^ kot 0
sestra Thalerjeva, ki ji je bil po tretjem dejanju izročen šopek rdečih nageljčkov. Publika jo je pozdravila s frenetičnim aplavzom Ostali igralci Srniplicij. sluga na Strugi, br. Podlogarja, Igla, oskrbnik, br. Ambroža, Jan, sluga, br Milko Marinčiča in Valentin, sluga br. Trpina so svoie vloge podali prav zadovoljivo.
Občinstvo je bilo s predstavo izredno zadovoljno, kar je dokazavalo z navdušenim odbravanjem. Scenerija in razsvetljava sta bili na višku. Sepetalec včasih preglasen. Disciplina nastopajočih vzorna. Režiserju br. Borštniku čestitamo k lepemu uspehu, agilnemu dramskemu odseku pa želimo v bodoče še lepšega razmaha z željo, da nam pripravi čim preje zopet lep večer. Zdravo!
Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET«
mu, kajti tu si stojita nasproti dva svetova, to delo in avtor, povsem realna, ločena po svojib ideologijah v taki diametralni disonanci, da ne more biti niti malo govora o kaki katarzi, marveč o absolutni zmagi in popolnem uničenju ene ali druge stranke. Da, tu si stojita nasproti dve sovražni si sili, zagrizeni s svojimi ostrimi zobmi druga v drugo, da ju ne more ločiti nobena višja moč. nobena pomirjevalna ideologija, Če bi tudi prihajala iz ust prave svetnice, kamli iz ust skoraj neme redovnice. Zato je ta redovnica, ki ji je neka naša kritika pripisala vlogo Noetove barke z golobom in oljčno mladiko — povsem odersko dekorativna figura, ki nima najmanjšega vpliva na potek borbe.
Ravno radi te Krlež ine iskrenosti, ki |o najdemo tako redko v dramatskih delih današnje dobe in ki bi jo najraje primerjal z antično — se mi vidi v predmetni zadevi važno zlasti to, da določimo predvsem hori-
Pričetek poslovanja naznanja
„JUGOGRAD"
JUGOSLOVANSKA GRADBENA DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA, Streliška ulica 33. 4191
in se priporoča cenjenemu občinstvu za izvršitev vseh visokih in vodnih zgradb, vil, stanovanjskih his, hotelov, cerkva, tovarn, jezov, električnih central itd. ter specialnih lesenih ostrešij velikih razpetin. Izvršuje solidno in strokovnjaško zidarska, tesarska in vsa ostala stavbena dela po konkurenčnih cenah.
Posl o vodeča:
ING. ARH. PUST BOGOMIR ING. PUST SREČKO
konc. mestni stavbenik tesarski mojster
Tehnična pisarna se priporoča za stavbna vodstva, statistične neone In Izvršitev načrtov ter stroškovnikov za sole, vile, stanovanjske hise, hotele, ledenice, cerkve, tovarne, vodovode, mostove, ceste, železnice, električne centrale, jezove, kanalizacije, regrutacijske nacrte itd. ter adaptacije.
Ing.-arh. Pust Bogomir
log. Pust Srečko
zont miselne vzročnosti tega dela ter da vsaj približno ugotovimo celico, iz katere je izrastlo to drevo Krležine in naše spodti-ke.
Nedvomno gre tu za element čisto primarnih naravnih sil, iz katerih je pognalo svoje kali antično poganstvo v vsej svoji bohotnostL, ki so čisto avtomatično rodile pojem usodnosti; zakaj usodnost je po svojem bistvu povsem naravni vozel človeških zablod, ki se je dal presekati za časa antike edinole z mečem. Ta prosti dlonizični element je prešel celo skozi s togo zakonodajo krščanstva in zamesil renesanoo in humanizem. Mislim, da se ne motim, ako trdim, da je bil ravno humanizem najjačji zagovornik tiste plasti človeške družbe, ki jo označujemo kot bonhomerijo, buržuazijo, meščanstvo, filistrstvo itd. in proti kateremu se bori zlasti današnja umetnost. Ali, odkar je pričela zarja humanizma ugašati, tembolj je bila vidna ta usedlina, ta sediment gablov človeške družbe in ravno Krleža nam prikazuje ta plast v vsej njeni nagoti.
Vendar ne mogel bi trditi, da nosi snov tega Krležinega dela absolutno svetovni žig. V njej je toliko pristno-hrvatske primesi, podane po tamošnjem židovstvu, po ma d ja rs k em magnatstvu, zlasti pa po onem elementu, ki ga nazivljemo levantinstvo, ki vsi dajejo domači hrvatski osnovni du-ševnosti poseben videz transfiguracije v ma-lerijelnost To gospodstvo, ki ga slika Krleža, je na zunaj in oblikovno skoraj evropskega kova, ima nobleso, sijaj in celo politično moč, vendar pa je vsa ta aristokracija tako trhla v svojib osnovah, da bi bilo po mojem mnenju potrebno precej manj tako vehementnih udarcev, kakršne uporablja avtor, da razkrinka svojega, navidezno tako močnega nasprotnika- Ta. sicer vsega priznanja vredna Krležina aktivnost In iskrenost vendarle kaže, da so njegovi živci spričo tega miljeja, v katerem Krleža stalno živi, močno trpeli. Dejal bi celo, da je Krleža postal zbog tega stalno neugodnega obiležja nepoboljšljiv pesimist z ozirom na razvojno možnost naše socialne linije navzgor.
Naš Cankar je bil seveda istega kova, vendar kakšna razlika nad njegovo dolino Šentflorjansko in glembajevščino. Res je, da imamo pri nas tudi Glembajevce, toda njih format se ne more primerjati s Krleži-nimi Glembajevci. Pri nas nimamo židovstva, gospoda, ki je vplivala na naš srednji stan, je bila nemška, ki je pretvarjala naše ljudi v nemčurje in odpadnike, in zato v svojih osnovah precej drugačna od madjar-
svoj izvor v prastarem trgovstvu, ki se je zbiralo kot spremljevalec in nosilec visokih kultur ob sredozemskem morju, obdano z vso orientalsko rafiniranost jo. ki jo vidimo v pripovedkah zbirke: Tisoč hi ena noč, sploh ni moglo najti pravih redilnih tal, prepojenih  z latinsko-versko kulturo.
Iz vsega tega sledi, da je horizont te Krležine glembajevščine povsem druga5?r. od horizonta naše doline Šentflorjanske, da se ne krijeta ne po snovnosti, hi ne po mi*
seinosti. j£ato je bil vpliv tega oderskega dela na našo gledališko publiko čisto svojevrsten. Le-ta ni občutila tega, kar mora občutiti ob pravem in polnokrvnein dramat-skein delu. iNižje plasti te publike, ki nikdar ne uživajo estetsko, ampak le zabavno, je našla le mastne ocvirke kot produkte neštetih tvorov te glembajevščine, s katerimi se je do sitega napolnila svoje lačne želodce, onemu delu naše gledališke publike pa je bila ta duševna hrana vendarle pregnoj-na Ln ni mogla najti pravega dramatskeaa odmeva. Ta je občutila le trpko grenkobo, ki jo je likvidirala s prepričanjem, da je skrajni čas, da se naša gledališka uprava zdrami in sestavi program, ki bo brez »kode ustrezal tako našemu duševnemu ob zorju, kakor zablodam našega vsakdamega življenja.
Soliritor publiku*.
Iz gledališke pisarne
DRAMA
Gostovanje najznamenitejše iešU>e Igralke v naši drami. Kakor že javljeuo, bo gostovala v petek, dne 20- t. m. v naši drami prvakinja čeških igralcev in ena najslavnejših igralk sploh, gospa Marija Hubnerjeva. Dolgo vrsto let že deluje v igralskem poklicu, katerega je zaee'a pravzaprav od početka, to je. bi!a je najprvo članica potujočih čeških gledaliških družb, nato nekaterih mestnih gledališč in si priborila za tem naj odličnejše mesto na odru praškega Narodnega livadlu. Tekom dolge vrste let svojega nmetniake-ga delovanja je kreirala celo vrsto »lav« nih ženskih vlog v najrazličnejših ielih raznih svetovnih literatur. Vsaka njena vloga je umetniško popolno izvedena in pomeni dogodek prav posebne vrste. Vsakemu poslušalcu o&tane njen nastop in njena igra v neizbrisnem spominu Mimo lahko rečemo, da tako odličnega gosta, kakor je gospa Marija Hiibnerj^va, nsa drama že dolgo let ni imela Zato toplo priporočamo našemu gledališkemu občinstvu obisk petkove predstave. Igrala se bo krasna angleška drama t-Sveti plameni, ki je bila koncem lanske sezone, pa tudi v letošnji sezoni tako toplo sprejeta. Veljajo običajne dramske cene.
Ljubljanska    drama    ostane fireri
zaprta
»Trije vaški svetniki« se vppizore ponovno na Jožefovo zvečer ob 20. uri v ljubljanski drami, v običajni zasedbi. Za četrtkovo predstavo veljajo znižane dramske cene.
OPERA,
V četrtek se ponovi priljubljena opereta »Dijak prosjak« z g. Gostičem v naslovni partiji. Sodelujejo: ga. Pollč^va, ga. Ribičeva, ga. Kogojeva, gna, Stmifie-va, gna. Ramšakova in gg. Drenovec, Za-pan, Peček, Magolič, Sekula, baletni sbor z gdčno Moharjevo in g. Gotovinom. Dirigent g. Neffat, režiser g. Povhe, Predstava se vrši izven abonmana po znržanih opernih cenah.
»švanda dudak«. ena najbolj&ih sodobnih oper češke Literature, se ponovi v naši operi v petek dne 20. t. m. za abonma reda C.
Radio - Ljubljana
obvešča občinstvo, da je nastal na oddajni postaji v Domžalah defekt in da bo obratovanje Radio-Ljubljana ustavljeno do odstranitve defekta, kar se bo zgodilo najbrž tekom jutrišnjega dne.
Iz Cella
-—c Narodno občinstvo, ki se bo udeležilo jutri popoldne molitev za naše brate v Italiji, se bo zbiralo od pol 14. do 14. pred župno cerkvijo na Slomškovem trgu. Napovedano zbiranje v Narodnem domu mora zaradi nepredvidenih zaprek od pas ti.
—c Pevke in pevce CPD in vse Članstvo sploh, prosim, da jutri na Jožefovo sigurno posetijo koncert, ki se bo vršil v proslavo 801etnice rojstva skladatelja p. H. Sattnerja. Počastimo slavljenca in bratsKo pevsko društvo »Maribor* z obilnim obiskom koncerta. Pevovodja.
—c Dre vi vsi v Narodni dom, kjer oo ob 20. v veliki dvorani predaval unlv. prof. g. dr. Fran Hešič o Poljski in maršahi Pilsudskem. Po predavanju prijateljski pogovor o slovanstvtL
—c Občni zbor Godbenega društva železničarjev v Celju se bo vršil v soboto 28. t. m. ob 19. v društvenem lokalu v gostilni »Branibor« z običajnim dnevnim redom.
—-c Važno opozorilo lastnikom psov v Celju. Celjsko mestno načelstvo je te dni izdalo naslednji razglas: Opaža se, da se klati po Glavnem trgu v trznem Času dan za dnem mnogo psov, ki so večinoma brez znamk in skušajo krasti meso s stojnic ali pa strankam iz ročnih toroic. Psi zahajajo tudi med kosare, jih premetavajo ali celo pone snaži jo. Da se ta, tudi iz zdravstvenega ozira nedopustna nadlega odpravi, se odreja: Vse pse, ki jih stranke v trznem času, t. j. od 6. do 11. jemljejo s seboj na živilski trg, je treba voditi na kratki vrvici in morajo imeti nagobčnike. Za vsako škodo, ki bi jo kljub temu povzročili psi, je odgovoren lastnik psa. Ko-njaču se hkrati naroča, da v trznem Času redno hodi po trznem prostoru in polovi tam vse proste pse. One pse, ki nimajo veljavnih znamk, mora odvesti v konjačnico in jih pobiti po 24 urah, ostale pa, ki imajo veljavne znamke, naj pobije po 3 dneh. če se lastnik v tem času ne javi. Druge podrobnosti so razvidne na razglasni deski mestnega načelstva.
Ženska premetenost.
— Ne ljubiš me več, možiček!
— Kaj pa govoriš! Kako moreS misliti kaj takega!
— Zelo enostavno Saj ne mor^š ljubiti žene v tako stari, ponosen, obleki.
Dnevne vesti
— Čitatelje »Slov. Naroda« v Dot Logatcu obveščamo, da se dobi pn c Smoletu, glavna zaloga tobaka, naš list v prodaji vsak dan že ob 15.36 popoldne.
— Za zvemo slovanskih strojevodij. — Jugoslovanski strojevodje so dali pobudo za ustanovitev velike zveze slovanskih strojevodij, v katerih bi bile včlanjene organizacije strojevodij iz Oeskoslovasks, Poljske, Jugoslavije in Bolgarije. Močna slovanska unija strojevodij bi imela poleg svojega notranjega dela važno nalogo, da bi priborila Slovanom v mednarodni federaciji strojevodij ono mesto, ki jim glede na njihovo število in delo po pravici gre. Federacija češkoslovaških strojevodij je s veseljem pozdravila pobudo naših strojevodij in upati je, da bo zveza slovanskih strojevodij kmalu ustanovljena.
— Tečaji sa učitelje ljudskih sol. Po odredbi prosvetnega ministra se bodo vršili tridnevni tečaji iz pedagogike za učitelje ljudskih šoL V Ljubljani bo tečaj od 30. t. m. do 1. aprila. Na tečajih bodo predavali trije profesorji pedagogi, odposlanci centralnega zavoda za vzgojo in izobrazbo v Berlinu o moderni ljudski šoli Prosvetno ministrstvo je dovolilo udeležencem tečajev 3 odnosno 5 dnevni dopust. V Zagrebu in v Ljubljani pripravi vse potrebno za tečaje sekcija UJU.
— Občni zbor Vodnikove družbe. Vodstvo Vodnikove družbe v Ljubljani vljudno sporoča, da se bo vršil njen letošnji občni zbor v torek. 31. t. m. ob 18. uri v orostorih Zveze kulturnih društev v Liubliani. Kazina II. nadstr z naslednjim dnevnim redom' 1. poročilo odbora: 2. računsk zaključek za leto 1930 in noročilo nadzorstva: 3 orora-čun za 1931 in določitev članarine za 1932: določitev knjižnega programa za 1932: 5 vodite, nadzorstva: 6. samostoin; oredloirt: 7 slučajnosti.
— Kongres agronomov. 22., 23. in 24. aprila bo v Zagrebu kongres agronomov, na katerem naj bi se ustanovila enotna organizacija agronomov s sedežem v Beogradu.
— Mednarodni letalski miting, združen s kcngresom Češkoslovaškega Aerokluba. se bo vršil t., 2. in 3 maja v Plzni. Na kongres odnosno na miting je bil povabljen tudi naš Acroklub. Plzen se pripravlja na impozantno manifestacijo srednjeevropskega letalstva
— Dražba lova. Nova dražba lova občine Šmartno pri Litiji za ostali del zakupne dobe od 16. januarja 1931 do 31. marca 1933 bo 30. t. m. ob 10. na okrajnem glavarstvu v Litiji.
— Glasbena Matica, podružnica Novo mesto, priredi v soboto 21. t. m. ob 20. v veliki dvorani Sok. doma koncertni večer svojih mlajših gojencev. Program je pester in skrbno pripravljen; pričakovati je, da se udeleže koncerta vsi ljubitelji neposredne glasbe in prijatelji glasbenega naraščaja. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki se bodo hvaležno sprejemali.
— Za XII. dražbo koz divjadi, ki jo priredi »Divja koža« dne 23. t. m. na ljubljanskem velesejmu, so nafti lovci pokazali veliko zanimanje in poslali toliko blaga, da bo dražba res bogato založena. Najavljeno je tudi zelo veliko inozemskih kupcev. Istega dne zvečer bo v restavraciji pri »Levu« v Ljubljani poljudno predavanje o za lovca prekoristnem delu psov jamarjev, ki pomagajo loviti sicer škodljive roparice, katere pa donaftajo lovcem lep dobiček. Po predavanju se vrši is to tam prijateljska jamarska zabava, na katero so lovci in njih družinski člani iskreno vabljeni.
— Geografska razdelitev Rusije. Uradno se razglaša, da geografska razdelitev Rusije kakor je objavljena v >Dictionaire des bureaux de posteč ni točna, zakaj mesta: Irbit, Ichim, Kourgan, Orenbourg, Sverdlovsk. Taghilsk, TobolsK, Troitsk, Tcheliabinsk, Chadrinsk in Tu m en niso v evropski Rusiji , temveč s svojo okolico vred v azijski Rusiji. To je važno glede na taksiranje poštnih paketov za te kraje. — (Neverjetno, kako pačijo po svetu ruska krajevna in seveda tudi druga imena. — Op. ured.).
— Oddala zakupa koldovorske restavracije na postaji Osijek se bo. vršila potom ofertalne licitacije dne 8. aprila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Oglas in pogoj so na vpogled v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani.
— Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na posta)! Pragersko se bo vršila potom licitacije dne 7. aprila pri direkciji državnih Železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v LJubljani, pogoji pa pri isti direkciji.
— Oddaja elektroinstaladUskih del se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 8. aprila pri inženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOT v Ljubicam*, pogoji pa pri istem oddelku.
_ Dražba sv. Cirila in Metoda jc edino slov. obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji Podpirajmo družbo po svojih močeh in kupujmo družbine razglednice! 162-n
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Včeraj je bilo se po vseh krajih nafte države oblačno. Najviftja temperatura Je znašala v Splitu 12, ▼ Skop-lju 8, v Zagrebu 7, v Ljubljani 5.8, v Beogradu 5, v Mariboru 3.4, v Sarajevu 3 stopinje. Davi je kazal barometer ▼ Ljubljani 772.3, temperatura je znašala —3.
— Roparski umor v Mastortu. Poročali smo že o groznem zločinu, ki je bil izvršen v Mastortu blizu Velike Kikinde. Tam so našli umorjenega bogatega posestnika Petra Schneiderja. V noči od srede na četrtek se je nekdo splazil v njegovo niso, ga zadavil in mu odnesel večjo vsoto denarja. Schneider je živel kot samotar, bil je velik čudak in skopuh. Pred meseci mu je umrla tena, ostal je sam v nisi, opravljal je vsa dela, pral, kuhal Itd. Bil je precej premožen, baje je imel okrog 300.000 Din. Denar je posojal proti oderuškim obrestim kmetom iz sosednih vasi, v domači vasi pa ai dobo nihče posojila. Vea
denar je imel skrit v blazinah in pernicah. Oblasti domnevajo, da ga je umoril nekdo, ki je dobro poznal razmere in ki je najbrž vedel, da Schneider skriva oe-nar v postelji. Morilec si je pred zločinom sesul čevlje in se je bos splazil v sobo. Odnesel je razne spise in knjige, tri blazine in dve pernici. Koliko je odnesel denarja, se ni ugotovljeno. Morilcu so baje Že na sledu.
— Žrtev ljubosumnosti. V novosadsko bolnico so prepeljali včeraj težko ranjenega 2Uetnega Lazarja Maletića iz Rume, katerega je zidarski pomočnik Matija Wolf sunil z nožem v glavo. Oba sta bila zaljubljena v eno dekle, kateri je bil pa Maletič bolj všeč in zato se je odločila zanj. V ljubosumnosti ga je Wolf z nožem sunil v glavo. Maletič je v bolnici poškodbi podlegel, Wolfa je pa policija aretirala in zaprla.
— Slab« in neurejena prebava je bolezen, ki ni samo zelo razširjena nego tudi Škodi vsemu človeškemu organizmu, ako je ne zdravimo FIGOL. to je izvleček 5: stilnega sladkorja najboljše dalmatinske smokve m raznih drugih zdravilnih zelišč ureja zanesljivo m zajamčeno prebavo in Vam vraća zdravje. FIGOL se dobiva po vseh lekarnah.
»Maribor« — Ljubljani
Nas vse širom Slovenije navdaja glo boko spoštovanje do velikega dela. ki ga je izvršil p. Hugolin Sattner na slo* venskem glasbenem polju Zato vsi želimo, da mu to voje spoštovanje in hva» ležnost ob njegovi 801etnic primenv iz» kažemo.
Slovensko pevsko društvo »Maribor« je za proslavo skladateljevega jubileja pripravilo koncert njegovega oratonja »Vnebovzetje«. Prva oficijelna proslava je bila dne 11 marca v Mariboru, druga bo dne 19. marca v Celju, za kraje na biv* šem Štajerskem.
Danes ob 8. zvečer pa izvaja »Mart* bor« oratorij »Vnebovzetje v Ljubi jam. dvorana Union. Sodelujejo: Lovsetova 2ivko, Neralič, zbor »Maribor« in pomno« žen vojaški orkester
Kar imamo banovino in je Ljubljana naše upravno središče, je to prvi slučaj, d? priredi mariborsko društvo v Ljubljan-koncert velikega obsega in s tem doku* montira Ljubljano tudi kot kulturno sre* d išče. Prav primerno je prišel ta koncert tudi v vrsto velikih proslav SOletnice p H. Satnerja, da čujemo letos črni već nje* govih del.
Da pokažemo svoje stremljenje sode* lovati po svojih močeh na kulturnem polju in da utrdimo našo skupnost prihajamo v metropolo naše dravske banovine
•Maribor*.
— Slovo Sigmunda Guttormsena. Sno-či je priredil JZSS v restavraciji »Zvezde« poslovilni večer na čast odhajajočemu norveškemu skakaču in trenerju Sigmundu Guttormsenu. Večera se je udeležilo lepo število športnikov in smučarjev, skoraj polnoštevilno je bil zastopan JZSS. Slovo je bilo neoficijelno. V razgovoru z našim urednikom je Guttormsen dejal, da je pri nas sicer smucarstvo Šele v povojih, da se bo pa krasno razvilo in imamo Slovenci v tem pogledu najboljše izglede. Med smučarji je mnogo talentov, zlasti pa med mladimi skakači na Jesenicah, v Bohinju in Kranjski gori. Glede skakalnic je omenil, da sta jeseniška hi ona v Kranjski gori kot šolski skakalnici dobri, v Mojstrani bo pa treba po njegovem mnenju nekoliko podaljšati most. Skakalnica v Bohinju je zaenkrat najboljša v državi, na njej so mogoči idealni skoki do 45 metrov, blejsko bo pa treba se nekoliko izpopolniti in se bo dalo na nji skakati do 60 metrov. Guttormsen je dejal, da se je pri nas že prav dobro uzi vel in da se težko loči od gostoljubne Jugoslavije. Ce bo le mogoče, pride prihodnje leto zopet Guttormsen je odpotoval danes opoldne v Celje, kamor je bil povabljen na avtomobUsKt. vožnjo v Zagreb. V Zagrebu ostane do jutri zvečer, nato pa odpotuje v Curih, kjer se sestane z Ruudom, nakar se oba vrneta v domovino.
—lj Poroti! se je včeraj sodni pnpiav-nik g. Tone Cvetko z gdč. Simono Kokaije-vo, hčerko g. Rudolfa Kokalja- Mlademu paru iskrene čestitke!
—lj Trgovine smejo biti jutri, na pras-nik sv. Jožefa odprte od 8. do 12. ure, na kar opozarjamo občinstvo.
—H Lahkovernim damam. Po Ljubljani že nekaj tednov hodi od hiše do niše m obiskuje dame iz najboljših krogov neka Dunajcanka. Povsod prav vsiljivo ponuja steznike, ki jih seveda nase lame prav rade kupujejo, češ, da so sigurno cenejši te tudi finejšl. ker so direktno s Dunaja Najcenejši konet stane pri tej krosnjarki 400 Dm — je pa popolnoma navaden in se enak aH celo boljši tobl v LJubljani za polovično ceno še ocarinjen v vsaki boljši trgovini. Prodaja pa ta ia ma tudi steznike po 800 m celo 1500 Din, nate dame so pa tako lahkoverne, da so pokupHe mnogo steznikov celo po tako pretiranih cenah. Ker se danes dobe v ljubljanskih specijalnih trgovinah enaki stezniki najznamenitejših inozemskih tvrdk sa polovično ceno, je tako Izkoriščanje oz. nasedanje pač odveč Oblasti naj bi se pobrigale, da tako krošnjarjenje, ki prav občutno škodi našim s davki 'n dajatvami preobremenjenim trgovcem, v najkrajšem času ukine, kupovalke 'naj se pa o kvaliteti in ceni steznikov prepričajo v domaČih trgovinah.
—1 j Dve uri, ki ju pogreta ljuMjaasko obclnstto. V veži na tukajšnji glavni polti zija že delj časa precej obsežna okrogla odprtina, kjer je btla nekoč ura na električni pogon. Sadnji čas pa
na omenjenem posiopju v seienourgovi ulici tudi uro pri poštnem nabiralniku. Tudi tu sija okrogla odprtina iz lične marmornate plošče. Zadnja ura je zato, da ljudje vedo, kdaj se pobirajo pisma in vzorci iz nabiralnika. Ta ura ima samo kazalca in označbo časa ter je brez kolesc, torej zelo priprosta naprava. Človeku se Čudno zdi. da je že toliko časa v popravim!
—U Nezmotljive oznanjevalke pomladi
so že v Ljubljani, in tam ob Frančiškanskem mostu so se postavile v dolgo vrsto, tako pisano, da vriskajo barve in vriskajo tudi sr<*a v pomladnem hrepenenju. Ali ne sliSite iz daljav že velikonočnih zvonov? Le poslušajte s srci in iz teh pestrih Šopkov, iz prvih butar, se vam oglasi zmagoslavna pesem pomladi. Sv. Gregorij sicer ni oral dolgih njiv, a ptički so vendar po-ženjeni, da njih vesela pesem vedri nebo, soinoe sije, sneg beži in spet je tu prelepa pomlad.
—lj   Adaptacija.    Enonadstropno hišo štev. 23) na Dolenjski cesti je kupU od Slo venske banke gostilničar Ivan Usenik z Borštnikovega trga   Sedanji lastnik tu. ;*> slopje čisto preuredil, adaptiral in iikoder niziral. Veliki kletni prostori se ne '» d dosti preuredili pač pa v pritličji in v ni vem nadstropju V Dntllćiu bodr pole* dru gega tuđi lokaili za mesarsk   gosti In ičarsk* in   oekovsk    "»ort. V  prvem ;;ad*tr<:piu bo pa več jepih.   sotačiiih   sob z razgledom prot  jugu. Z adaptacijo  se je že priČco Prenov j eno poslopje bo   ^skakor .zmed najlepših na Dolenjski cest:.
—lj Sprememba v avtobusnem prometu na progi Ljubljana - Vevče - Zg. Kašelj. Z današpjim dnem je prenehalo avtobusn^ podjetje O Žužek z obratovanjem r\2 gorenj' progi tako. da obratuje na tej progi samo še avtobusno podjetje podje;;rka u ocsesnrka Fran Grada iz Zg Kašlja
—lj Umetniška Matica. Redni občni zbor Umetniške Matice se ne bo vršil dne 21. t. m., temveč v soboto 28 marca ob 20 uri v posebni sobi Narodne kavarne z običajnim dnevnim redom.
—lj O žlahtnih vinskih trtah, ki tudi v Liubljam ob hišah in na vrtovih uspevajo in zgodaj obrode najslajše grozdje, bo drevi ob 19 predaval v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi nadzornik g Josi; Strekelj, v soboto ob 15 ho pa na vrtu podružnice Sadjarskega in vrtnarske ga društva, torej na znanem Mundinerr vrtu v Gradišču, kjer je bil prej vrtnar §*menc, tudi pokazal, kako se trta pravilno obrezuje Vstop k predavan^- podružnice Sadjarskega in vrtnarskem? društva na univerzi in na podružničnem vrtu jc tud: nečlanom prost.
—IJ Sibirski dobrovoljci imajo v petek 20. t. m. ob 21 v restavraciji v Zvezdi prijateljski sestanek.
Danes ob pol treh popoldne v Elitnem Kinu Matici
fflatineia hutoiqa\ z „Micky" miško
Velezabaven spored za mladino in odrasle!
—lj Veseloigro v trefa dejanjih »Extem-porale« ponavlja šentjakobski gledališki oder v četrtek 19. marca. Vse vloge so izvrstno na£ tu dirane. Komika je izborna. Dejanje je napeto in slika težave slabega lamica osmo šol ca dijaka Hofmanna. Pri predstavi sodelujejo izvrstna ban v i vam k a Bu-čaneva kot posrežnica Hulčka, ljubka na-vka icosp Pirčeva kot pogumna Lota, znana karakterna igralka Gorupova v vlogi gospe Hofmann - Salzer, dalje prHjubljen: komik gosp Lavnč, znan iz »Miške« kot grof Thaiheim, simpatični mladostni ljub-mec grsp. Cuk v vlogi dijaka Hofmanna, •zvrstmi karakterna graiec gosp Kune kot strogi ravnatelj gimnazije, ter drastični komik Šantjakobcanov gosp Moser kot šolski <luga Vstopnice so pri gosp. Milošu KarniČmku na Starem trgu
—1| Predsedstvo »Kola lugoslovensklb oester* vljudno prosi svoje članice, da se udeleže morHev za versko svobodo naših bratov v Primorju 19. L m ob 9.30 v stolnici      - lG4-n
—lj Prva slovenpka atarokatolišks Mnihn beija bo na praznik 19. L m ob tO v bote lu Tivoli v 1 nadstr Vaakdo je vabljen!
—lj v društvu »Soča« predava v soboto 21 t, m. ob pol 9. uri v salonu pri Levu g. Hubert Marlanovlč, tajnik moškega učiteljišča v Ljubljani o srednjeveških spomenikih v Dioklecijanovi palači v Splitu. Vabljeni člani, prijatelji in posebno dijs-štvo k temu zanimivemu zgodovinskemu predavanju   Vstop vsem prost. 163-n
—IJ Opozarjamo, da se nocojšnji koncert društva »Maribor«, na katerem se bo izvajal Sattnerjev oratorij »Vnebovzetje«, vrst. Začetek točno ob 20 uri. Z ozirom na to, da je jutri molitveni dan za naše brate v Primorski, je društvo sklenilo rudi nocojšnji koncert posvetiti našim bratom tam preko. Zato bo najprvo kratek spomanski govor, nato pa se bo izvajtla molitev —• oratorii, Sattnerjevo .Vnebovzetje«. Začetek koncerta ie točno ob 20. uri.
—I] Vseač. prof. dr. A. Gosar bo d rev
ob 18 v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoja javna predavanja o sociološki in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme
—l| Predavanje v JNAD Jadranu. Povodom druge obletnice tragične smrt: predsednika Jugoslovenske Štampe in direktorja »Novosti* Tonija Schlegla bo ljubljanski dopisnik »Novosti« in »Vremena* g. Oton J Ambrož v petek ob 20. predaval * areni Narodnega doma o iugos!ov*n skem realizmu Tonija Schlegla.
—II Sokolski prijateljski večer Ljubljanski So*o (Narodni dom) oriredi v soboti ob 20 v restavracii: »Zvezda« običajni svo ortiateMsk' večer v oočastfte* stareišes-dolgo vrsto let društvu zvestega članstva Ti večeri so se že tolikanj priljubili, da se
tt JruStvtna uprava odloČila: da tudi letos počasti rreizkušene sokolske borce ter Iz-vedt ooenem revijo med onimi katerih imena so tak tesno združena z društveno zgodovino, tem tore. velja v prvi vrsti vabilo Obenem oa te vablteno tudi mlajše članstvo, da se v prijetnem in prijateljskem azgovjru ooživijo sveti spomini, vez med preteklostjo tn sedanjostjo Bratje in sestre  orih'tite v velikem Številu!
—I) Materinski večer v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece se vrši v sredo dne 18. t. m točno ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Govori: dr. Ivo Pire o temi: »>Higienske raznoterosti«.
—lj Ljubljanske pevce prosimo, da se
po možnosti udeleže danes zveCer ob 6. uri sprejema mariborskih pevces na 'iub'ian-skem glavnem kolodvoru Ravno taki lih vabimo, da poinošteviinc  posetur. končen.
—lj Mladinska matineja v zvočnem kinu Matici bo radi molitev naSega ljudstva za brate v zasedenem ozemlju «!nnos ob pol 3. uri popoldne, odpade pa napovedana matineja za jutri ob 11. uri dopoldne Na izpremembo opozarjamo, da ne bo pomote.
Kitajski cesar in jgguitl
Kaj vse so počenjali, da bi pridobili cesarja za krščansko vero — Brezuspešno prizadevanje
V svojem monumentalnem kulturnozgodovinskem delu »Moč m tajna Jezuitov« obravnaav profesor Rene F Mil-ler najzanimivejši problem evropske zgodovine, namreč jezuitski problem. Avtoi se ne omejuje samo na opisovanje agilnega in pomemnega delovanja jezuitov in njihove zanimive usode na vladarskih dvorih v plemiških salo.iih, pr indijanskih ognjih v Ameriki v nisi-i-'Miarskih taboriščih v Indiii na Kitajskem in drugod, temveč govori tudi no-Jrobno o duhovni strani njihovega nauka iz vidika teologije, filozofije in psihologije, končno pa tudi z ijmetnišite strani Poučna in izredno zanimiva :Vki'-lerjeva knjiga je izšla istočasno v šestin jezikih in peča se podrobno tudi z borbo »ezuitov proti liberalizmu, prostozi-ciarstvu. jansenizmu in v novejšem času tudi socijalizmu Zanimivo ;e odpovedovanje, kako so si jezuitski patri v iačetku 17. stoletja prizadevali pridobiti kitajskega cesarja za krščanstvo m kaj vse so pri tem videli in doživeli.
Nedostopni cesar
Cesar Kien Lun, četrti cesar iz dinastije Mandžu, je sovražil krščanstvo in hotel ga je popolnoma zatreti v svou državi. Zato je bilo težko ukreniti kaj proti njemu, kajti njegova beseda je veljala za najvišjo modrost in neposredno povelje samega neba. Cesar sam je bil izmed vseh Mingov najponosnejši in najnedostopnejši. Živel je sitrogo ločeno v svoji palači, v kateri so bile zbrane dragocenosti vse Azije. Ce mu je nini-ster ali dvoraij dostojanstvenik poročal dogodkih v državi, je moral 'ežati pred njim na obrazu in molče poslušati mnenje sina neba. Kadar je cesar zapustil svojo palačo, so morali vojaki d<\n poprej temeljito preiskati vse ulice, do katerih je nameraval kreniti cesar in noskrbeti, da je bilo vse zaprto in vsa okna zagrnjena, da bi nihče ne videl vzvišenega cesarja. Tn tako jezuiti dolgo niso imeli prilike govoriti s cesir-iem. ki je brl zelo ponosen in domišljav na svojo božansko moč.
Cesarjevo razkošje
Vendar je pa nanesla prilika, da so prišli jezuiti do nedostopnega kitajskega cesarja. Kien Lun je bil namreč pie-pričan, da njegove palače še vedno niso dovolj lepe in razkošne, da bi mogel prebivati v njej sin neba. Zato ;e dal stene svojih soban obiti z zlatom in poslikali s sHkami ptic rib in ^veri. Ste ne so mu poslikali najboljši slikarji. Razkošje cesarjevih vrtov je bilo naravnost pravljično. Ker narava sama ni mogla zadostiti cesarjevemu okusu, si je dal napraviti umetne gore, doline, potoke in reke. Na umetni skali sredi jezera je bila zgrajena cesarjeva palača, iz katere so se dvigala vsa druga poslopja, terase, drevoredi, gozdovi in mostovi. Toda cesar tudi s tem še ni bil zadovoljen. Neprestano si je Izmi?-jeval nove razkošne razprave in ireba je bilo zbirati vedno več bogastva, da je bilo cesarjevemu pohlepu po pravljični lepoti vsaj deloma ustreženo Umetniki in stavbniki so bili edini ljudje, ki so imeli k cesarju odprta vrata in ki so srovoriti z njim.
Prebrisanost jeOTitov
Ko so jezuiti zvedeli. kaKo je cesar navdušen za razkošje, ni trajalo doigo in vsa Jezusova družba se je izpreme-nila v ceh slikarjev, arhitektov in umetnih vrtnarjev. Naj je cesar potreboval slikarje, portretiste ali stavbnike vednn so mu postregli jezuiti Če je bilo treba okrasiti palačo s posebno redkimi pticami ali rožami, je bil takoj pri rokah iezuitski pater, ki se je na to delo imenitno razumel. In tako so spadali oatri kmalu med one srečneže, ki so «ahko hodili pred obličje presvitlega cesaria.
Cesarjevo mesto
V cesarjevi palači so videli jezuiti marsikaj zanimivega. Med drugimi zanimivostmi je bil tudi cesarjev kotiče-t. ki si ga je dal napraviti v palači kot nadomestilo odnosno nagrado za svojo osamljenost. Tu so bile ulice, hiše, hrami, trgovine in celo pristanišče. Ce je hotel cesar pogledati,   kako njegovi podložniki prav za prav žive. je odše' v to mesto in ukazal svojim evnuhom naj   mu   pokažejo   nekaj prizorov iz vsakdanjega kitajskega življenja Evnuhi so se brž preoblekli v obrtnike trgovce ali vojake. Ta je peljal voziček, oni je nosil pom koš robe. v or stanišče so priplule ladje, trgovci s< oonujali in hvalili svoje blago. Ijudstv se   je gnetlo po čaiarnah in vinarna^ vse povprek ie kričalo vn se zmerini Ha bi Mla Huzija popolna, so nastop 'udi žeparji. k? so jih redarji lovili n vodili pred strogega sodnika, da jih je
obsodil na batinanje in kazen je bila takoj izvršena
Jezuiti slikajo
Jezuiti so znal. cesarja pndob'ti na svojo stran in često se je pripetilo. d.i jih je lavno pohvalil. Tako so rneii priliko prositi ga. naj be usmiljen > k.-tajskimi kristjani. Nekoč je pater ^i-stiglione slikai treske v cesarsk; pa'a-či in cesar je bil z njegovim delom ^e-
10 zadovoljen Kar se je vrgel pater na tla in izročil cesarju prošnjo, naj prizanese preganjanim kristjanom. Cesar je prošnjo sprejel " in kristjani potem dolgo niso trpeli preganjanja.
Patri Sichelpart. Panzi, Sallusti in Poiret so neumorno slikali akva-eie. olje, na steklo, na svilo, portrete ;n živali, pokrajine in rože. Sichelpart si je pridobil posebno cesarjevo naklonjenost in postal je celo mandarin. Cesar je ustanovil slikarsko akademijo, na kateri so učili jezuiti tudi kitajske učence. Nekoč je sporočilo cesarju II tatarskih knezov, da se podvržejo njegovi suverenosti. Jezuiit Attiret je dobil povelje, naj vseh 11 knezov &m prej naslika. Med slikanjem so nad.e-govali knezi patra z najrazličnejšimi vprašanji. Sest dni je Attiret dela', predno je dovršil vseh 11 portretov. Tatari so bili s svojimi portreti tako zadovoljni, da so se neprestano na ves glas smejali.
Težave z vodometom
Nekoč je dobil cesar v roke bakrorez vodometa in takoj je ho<tel imet! na svojem vrtu vodomet. Zaman so mu kazali jezuiti najrazličnejše druvre naprave, cesar je hotel imeti samo vodomet. Jezuiti pa niso vedeli, kako se delajo vodometi in tedaj je začel na ter Benort študirati hidravliko. Noč tn dan je sedel nad knjigami in čez nekaj mesecev je cesar res imel na vrtu vodomet. Pozneje si je dal napraviti J\a vodometa pri svojem poletnem prestolu, na vrtu je pa dal postaviti vse dou no ptic, rib hi drugih živali, ki jim je tekla iz ust voda. Pred cesarjevo palačo so napravili jezuiti bazen, v katerem je bilo 12 različnih pravljičnih živali in vsaki je tekla iz ust enkrat na dan voda tako, da je imeJ cesar ue-kakšno vodno uro.
Avtomatične živali
Cesar se je pa kmalu naveličal vodometov in zdelo se mu je, da je že čas. da bi si jezuiti izmislili kaj novega. Jezuiti so takoj uganili cesarjevo željo. Ko se je cesar nekoč izprehajai po vrtu, je pritekel k njemu avioina-tičnii lev, zelo podoben živemu. Prvi hip se je cesar silno prestrašil, potim je bil pa leva vesel kakor otrok. L**vu so sledili tigri in druge avtomatične živali. Ko se je pa cesar tudi tega naveličal, se je lotil oater Sigmund mehaničnega človeka. Ce se Sigrnundn posreči to delo, je menil pater Amvot bo hotel imeti cesar umetnega človeka, ki govori. A kaj potem?
Višek spretnosti
Višek spretnosti so pa dosegii jezuiti, ko je praznovala cesarjeva mat; 60 letnico rojstva Povsod so se vršile velike priprave. Zgradili so rrnogo novih hramov in vil, v katerih ie neprestano igrala godba. Vsa dolg-* cesta, po kateri naj bi se oomika- \*a-Ijevski sprevod, je bila okrašena z eksotičnim drevjem, svilo in zrca'i. Ob nekaterih stebrih so stali otroci, preoblečeni v opice, na drugih so sede'i otroci, preoblečen; v ptice, in inaiia i s krili, kakor da so prave ntice K drugim stebrom so bili zopet ori vezan; le-'eni, srne in druge živali
In takrat so jezuiti prekosili sami sebe. Na enem kraju so postaviti] »Jer na katerem je stala postava oblečena v kitajsko narodno nošo Okrog ije ie stalo Šest drugih postav s kladiv; v roki in medeninastimi kotV ored ^ebo:. V sprediu odra je bila umetna Dusoda. v nji pa namesto vode zrcalno stek'o ki je imelo na robu kazalnik ure Po
zrcalni gladim je plavala mehan ena gos Vse je oa gonil urn; mehanizem, rako. da je priplavala <os >b du oče-nem času k odgovarjajoči Številki na kazalniku, godbeniki so zaigrali n Dostava pred njimi    ki  ie predstav hala
:ratulanta. je začela mahati s pločevinasto tablico, na kateri ie bilo napisano kitajsko voščilo
Cesar je kar ooskakoval od vese-. ja Toda v krščansko vero kljub temu
11 hotel Drestopiti. temveč ie nada 'eval ' iezuiti svojo orijemal^kn naivno isro. T^zutti so bili seveda bridko razočarali  toda jpomagati si niso mogli
Spominjajte se slepih!
Afera Alfreda Oustrica
Podrobnosti o finančnem škandalu, ki je dvignil v francoski Javnosti
toliko prahu
Te dni je izšla v Parizu zanimiva brošura Marcela Privata, v kateri je zbral avtor vse važnejše podrobnosti
o zloglasnem finančniku Oustricu m njegovi aferi. Svetlolasi južni Francoz Alfred Oustric ima ime. ki priča o davnem germanskem poreklu. Drugače je pa Oustric južni Francoz, če ne računamo njegove molčečnosti, ki jo je kazal zlasti med žilavim delovanjem, ko je šlo za njegovo karijero. Študira ije mu ni šlo niti v južnofrancoskem Car-cassonu. niti v Toulousu, kamor se je bil preselil za njim njegov oče. Zato je postal po očetovi smrti trgovski potnik, kajti delo v odvetniški pisarni, kamor ga je bil vtaknil oče, da bi dosegel to. česar ni mogel s študijami, mu nikakor ni dišalo.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bilo Oustricu 27 let. Moral je k vojakom, po vojni se je pa zopet lotil trgovine. V času pomanjkanja premoga je prišel na idejo izkoriščati lastno vodno silo, ki jo je imel v Pirenejih. Pridobil je za ta načrt nekaj svojih prijateljev in leta 1917 je prišel v Parrz, da bi izposloval nekatere ugodnosti za svoje podjetje. V Parizu se je seznanil in sprijaznil z H. Manellom, ki mu je odprl pot v politične in družabne kroge.
V juniju 1919 je ustanovil po nasvetu svojih prijateljev, posebno Gastona Haardta, bančno podjetje Oustric & Cie., s kapitalom 1 milijon frankov. L. 1921 se je izpremenila banka v delniško družbo z Oustricem kot predsednikom upravnega sveta. 2e v februarju istega leta je imela banka 10 milijonov kapitala, v septembru pa celo 15 milijonov. Oustricev program je bil podpirati francosko industrijo in voditi borzne špekulacije. Tako je spravil pod svoj neposredni vpliv Gasconske papirnice, tovarno šivalnih strojev, predilnico Kahn in mnogo drugih industrijskih podjetij. V času, ko je bila borza res neizčrpen vir mastnih dohodkov, je bfl Oustric gospodar položaja. Srečno je preživel vse gospodarske krize, njegova žena je morala zastaviti ves nakit, da mu je pomagala, pozneje mu je pomagala tudi Francoska banka in končno je postal milijarder. Kupil je tovarno za linoleum, tovarno za umetno ik,nje in več veletrgovin s čevlji. Hotel je pa postati največji bankir in od tod njegovo prizadevanje in njegov vpliv v stari Adamovi banki ter napad na drugo veliko francosko banko Comp-toir National d'Escompte, ki se mu ni posrečil, pač pa mu je pridobil mnogo novih sovražnikov.
Leta 1926 se je seznanil Oustric z italijanskim bankirjev dvomljive karijere Ricardom Guallinom. Ta mož advokat po poklicu, je zaslužil med rusko-japonsko vojno z dobavami tekstilnega blaga težke milijone. Med njegova največja podjetja je spadala tovarna za umetno svilo Snia Viscosa. Leta 1926 je bilo treba spraviti delnice te družbe na pariški trg. Način, kako so bile spravljene te delnice na trg, je bil zadnji udarec, ki je zadel Oustrica. Oustrica je seznanil z Guallinom prijatelj obeh Sarovitch. Oustric se je zanimal za trgovino z italijanskimi industrijskimi papirji. Ker je šlo v takratnih nemirnih časih za naglo ureditev zadeve, je priskočil na pomoč bivši republikansko socijalistični poslanec G. Vidal, bivši državni podtajnik v Briandovd vladi, ki je po carineski konferenci odstopila. Poslanec je imel dobre zveze in zato je lahko pomagal Oustricu. pa tudi njegovemu prijatelju.
Tovarna Snia Viscosa je bila podvržena uradnemu pregledu, o nji se je izjavilo finančno ministrstvo, ki je zahtevalo še mnenje zunanjega in trgovinskega ministrstva. Sodbo zunanjega ministrstva je sestavil odličen gospodarski strokovnjak Serruvs, ki se je opiral na neugodno poročilo trgovskega atašeja pri rimskem poslaništvu. Po-
ročilo ni bilo odločno odklonilno. Zato se je posrečilo Vidadu dobiti pristanek takratnega poslanika v Rimu Rene Bes-narda, odličnega politika radikalno- so-cijalistične stranke, ki je prihajal že takrat v poštev kot kandidat za ministrskega predsednika.
Besnard je med bivanjem v Parizu zagotavljal finančnega ministra Pere ta, da gre za solidno podjetje. Tako je prišlo v akte finančnega ministrstva skoraj povoljno mnenje zunanjega ministrstva, dopolnjeno še z ugodnim mnenjem rimskega poslanika, tehnične pomisleke trgovinskega ministrstva je pa ublažilo pismo bankirja Oustrica. &lo je za tc, da bi minister Peret akt podpisal. Storil je to v trenutku, ko je ministrstvo samo še upravljal, ker je bil že podal demisijo. Delnice Snia Viscose so prišle na trg. Peretov naslednik Caillaux ni nastopil proti, čeprav je bil o zadevi informiran, niti se ni zmenil za edini svarilni glas guvernerja Francoske banke Moreta. Zadeva je bila torej urejena docela gladko in nihče se nI zmenili za njo.
Komaj so se pa pojavile delnice Srna Viscose na francoskem trgu, je prišel Oustric vznameniti politični salon vdove po nečaku slavnega kolonijalnega politika madame Ferrv. V tem središču politične levice je dobil Oustric nepričakovano velik vpliv. Nazadnje se je zaročil po tragični smrti svoje žene ^e-ta 1929 z madame Ferrv, ki mu je ostala edina zvesta tudi v nesreči in je prišla ob vse svoje premoženje.
Pomoč prijateljev iz salona madame Ferrv mu je bila potrebna, ko ga je privedla leta 1929 njegova metoda kupovati po ceni, ki jo je hotel dati s svojimi operacijami podjetju, ne pa po resnični cend. v zelo težak položaj. Oustrica, ki je imel leta 1928 za časa znane afere madame lianau. spadajoče med njegove nasprotnike, celih 300 milijonov, je rešila Francoska banka I. 1929 na posredovanje gospodov iz salona madame Ferrv. Prišla je pa vrsta neuspešnih špukulacij, prišla je težka kriza v industriji in italijanski bankir Guallino, njegova glavna opora, je skrahirah Sanirala ga je sicer vlada, toda Mussolini je v svojem govoru v oktobru 1930 izborno karakterizira] vojne dobičkarje, čijih grehe in napake je treba eksemplarično kaznovati, ker zadenejo nedolžne žrtve. Tako se je javno odrekel svojemu prijatelju in podporniku, toda rešiti ga je vendar le pomagal.
Guallino je pa prišel po svoj delež v Oustricevem podjetju in Oustric mu ga ie izplačal, čeprav je bil sam v denarnih stiskah. Prodal je svoja industrijska podjetja, ena špekulacija za drugo se mu ie ponesrečila, dokler niso znašala lani v novembru njegova pasiva že več sto milijonov. Njegov polom je povzročil nepopisno paniko na borzi in v političnih krogih. Afera je prišla na dan. Zelo dobrodošla je bila opoziciji, ki si je zaman prizadevala strmoglaviti Tardieua, pač je pa izsilila demisijo ministra Pereta ter državnih pod-tajnikov FaJcosa in Lauttiera. Na predlog opozicije je bila določena preiskovalna komisija, ki je imela tudi postransko nalogo ugotoviti, v koliko je zapleten v Oustricevi aferi Tardieu. Toda Tardieuevega imena med kompro-mitiranimi politiki ni brk). Tardieu sam Oustricu ni bil naklonjen.
Zato je bil obdolžen Peret, z njim pa tudi senator Besnard, Oustricev pravni zastopnik s honorarjem 200.000 frankov mesečno. Komisija, v kateri to pošteni vodja desnice Louis Marin, bivši šef Clemenceauevega kabineta med vojno Mandel in socijalist Renaudel, je temeljito preiskala afero, s katero se bo pečalo sodišče. V Oustricevi osebi bo sodilo sodišče vse francoske medvojne in povojne dobičkarje, pa tudi po koritih hrepeneče politike.
C. G. No ms.
Vtoča Uri
Koman
— Stanuješ sam? Pomežiknil je.
_ Saj menda nisi oženjen, Mihaei?
— Seveda ne. Nekaj časa je stanoval pri meni prijatelj, ki je pa odpotoval.
— Ali je bil zares »prijatelj«?
— Da. prav zares. — Ves obraz <e mu je nagubal.
—Vseeno mi je. kako in s kom živiš; vedeti hočem samo. kako se ti godi. Bolan si, če se ne motim.
— Prehlajen, to je vse.
— Ali govoriš resnico?
— Se-seveda.
Zelda pa ni bila prepričana. Nekaj ni bilo v redu. Ozrla se je na njegove roke, strašne, razpokane roke z od-lomljenimi nohti, opraskane in ne preveč čedne. Ovratnik je imel umazan, srajco tudi; pod oguljeno kravato je imela srajca veliko luknjo.
— Zdaj pa jej. — mu je velela, — sicer bo vse mrzlo. Ne bom te več vpraševala, za izpremembo ti raje povem svojo zgodbo.
Pravila mu je samo o glavnih doživljajih. — Meserves. George, varijete. Newyork, »Jennv« in »Dekla*.
— Dosegla si ogromen uspeh, je-ii?
— Prav za prav sem imela več sreče.
— Že lani sem čital o tebi.
— Si videl ono komedijo? Odkimal je z glavo. Zelda kar verjeti ni mogla.
— »Jennv« nisi videl, praviš? Priznal je. da ni bil v gledališču.
— Kaj te ni prav nič mikalo, da bi me zopet videl. Mihael?
— Se-seveda me je. toda ...
— Kaj toda?
— Ah, čemu neki. Saj te ni prav nič veselilo videti me.
— Kako pa prideš do tega?
— Križ božji! To mi ni nikoli prišlo na misel.
— Kaj nisi bil nič radoveden, kakšna sem na odru?
— Se-seveda sem bil.
— Vendar pa ne dovolj, da bi kupil vstopnico za galerijski sedež; a?
Povesil je glavo in premikal spodnjo ustnico sem in tja, kakor je delal vedno, če se je čutil krivega in če ga je zmerjala.
— No. pusti zdaj to in najej se. Prižgala si je cigareto. Puhnila je
oblaček dima pod strop m se zagledala v luč nad mizo. Potem se je vrnil njen pogled nazaj k njemu in gledala ga je, kako je. Lačen — bolan — zanemarjen — pomilovanja vreden!
— Povej mi vendar kaj o sebi, — je dejala končno. - Kako pa živiš? ii od kod dobivaš sredstva? Kako sploh moreš dobiti delo?
Najlepša ženska leta
Neki danski list se je obrnil na svoje Čitatelje z vprašanjem, katera ler£ so za žensko najlepša. Uredništvo je prejelo seveda celo kopico odgovorov, objavilo je pa samo dva in sicer najboljšega izpod moškega in najboljšega izpod ženskega peresa. Poglejmo, saj misli o tem .za pretežno večino žensk sila važnem vprašanju moški in kaj ženska.
Moški je odgovoril: Najlepša leta v življenju ženske so okrog 27. leta. Zakaj, me boste vprašali. Zato. ker ie ;o-liko stara moja žena. Ce bi bila stara 30 let. bi odgovoril, da ie ta starost za žensko najlepša.
Najboljši ženski odgovor se je pa glasil: Najlepša ženska doba se pričenja s 30. letom. 30 letna ženska je dovolj mlada, da lahko uživa živi enie. in dovolj stara, da zna vsako stvar pravilno oceniti. 30 letna ženskn je dovolj mlada, da si lahko pridobi ljubezen moškega, in dovolj stara, da ljubezen tudi obdrži. Ona je mlada brez naivnosti in izkušena brez utrujenost Zato trdim, da se začenja najlepša doba v ženskem življenju s 30. letom in zato mora vsaka pametna ženska skrbeti, da si to dobo čim bolj poda'jsu.
Novo letalo
Junkersove tvornice nameravajo zgraditi letalo, s katerim hočejo Nemci prodreti v one plasti atmosfere, kamor ni .še nihče prodrl. Novo letalo bo tudi po svoji hitrosti nekaj posebnega. Gonili ga bodo Junkersovi motorji, ob-težitev bo znašala 4000 kg. posadka ho v posebni kriti kabini, opremljeni z malimi kompresorji za dovajanje odnosno izmenjavo zraka. Iz te kabine bodo letalo tudi upravljali.
Letalo z Junkersovimi motorji in s posebno eksplozivno napravo se bo dvignilo najprej 8 do 12000 m visoko, kjer bodo meteorologi opravili svoja opazovanja in na podlagi izkušenj bo letalo pozneje preurejeno tako, da se bo lahko dvignilo nad 16.000 m visoko. Novo Junkersovo letalo bo nekakšna združitev navadnega letala z raketnim. Služilo bo seveda v prvi vrsti znanstvenim svrham.
Roke Venere Miloške
Arheologi preteklega stoletja so se često prepirali o tem, kako je držala Venera Miloška roke. Zdaj je izdal francoski zgodovinar Camille Vergniol knjigo o znanem raziskovalcu Dumon-tu d'Urville, ki je postal 1. 1842 žrtev železniške nesreče. V tej knjigi je tudi zanimivo poročilo o tem. kako je Venera Miloška izgubila roke.
Leta 1S20 je našel neki kmet na otoku Melos na polju,kip boginje. Bila sta dva kosa. skoraj nepoškodovana. Po nasvetu nekega meniha so prebivalci otoka sklenili pokloniti kip turškemu guvernerju. Kmet je zahteval za kip 750 pijastrov. Pogajali so se z njim, ko je priplulo k otoku francosko b rodo v je. Francoski mornariški častniki so se zelo zanimali za kip. Med njimi je bil tudi Dnmont d' Urville, ki je hotel kip s svojim tovarišem kupiti, ker jo takoj spoznal, da je krasno umetniško delo. Videč, da je zanimanje za kip tako veliko, je zahteval kmet zanj 1200 frankov. Toliko pa mlada častnika ni3ta imela. B rodov je je odplulo v Carigrad, kjer je Dnmont dUrville obvestil o krasnem kipu svojega prijatelja de Marcella, ki je bil ataše pri francoskem poslaništvu Pokazal mu je tudi skico kipa. na kateri je imela Venera obe roki.
Na atašejevo prigovarjanje je skle oil francoski poslanik v Carigradu markiz de Riviere kip kupiti in ga pokloniti kralju De Marcella so poslali na otok Melos, da bi kupil kip. Ko je priplula francoska ladja do otoka, so opazili potniki v pristanišču čoln, v katerem je bil zaboj z znamenitim kipom. Otočani so namreč hoteli odpeljati kip in ga podariti turškemu guvernerju   De Marcel los -o je pa hotel
— Letam okrog založništev in reklamnih podjetij in prosim, naj mi poverijo naročila. — je odgovoril Mihael.
— To gotovo ne gre tako lahko, a?
— Cesto res ne. toda v splošnem že gre.
— Mihael, ali nisi nikoli mislil name, od kar si odpotoval iz San Franci-
sca?
— Seveda sem mislil.
— Zakaj mi pa nisi nikoli pisal? Zakaj se nisi nikoli oglasil? Saj si vedel za moj naslov.
Povesil je glavo kakor takrat, ko je bil še šolarček.
— Povej mi vendar, — je sMila vanj. — Zakaj si ves Čas molčal?
— Ne vem — sram me je bilo pač
— Ker si se odpeljal, ne da bi o>e poslovil od mene?
Njegov mračni obraz je bil odgovor.
— To je bilo zelo grdo, — je dejala Zelda. —Toda če bi mi bil pisal ali če bi mi bil kakorkoli sporočil, kje si m kako se ti godi. bi bil prihranil nama obema mnogo skrbi in bridkosti.
Ves nesrečen se je premikal na stolu sem in tja. Zelda ga je pa prijela za roko.
— Zdaj se ni treba sramovati. Mihael. Saj je še dobro, da sva se sploh našla, ali se ti ne zdi?
Zamižal je in si popravil manšete. Njegov glas je prihajal od daleč.
— Vsa leta sem mislil nate. Vedno sem se preziral, ker sem tako grdo, tako strahopetno ravnal s teboj.
kipa na vsak način polastiti, izkrcal se je in vzel s seboj 20 mornarjev. Vnela se je bitka, v kateri so zmagali Francozi, ki so odvlekli oba dela kipa na ladjo, žele na ladji se je izkazalo, da kip uima rok. Roke so se izgubile v bitki ali pa med prevozom na ladjo. Da bi se izognil neprijetnim posledicam, je plačal francoski poslanik kmetu za kip (3000 zlatih frankov.
Farma za zločince
Kanadska vlada je dala napravili To km od kanadske prestolice Toronta blizu mesteca Guelpha ob železniški progi Canarlian-Pacific farmo za zločince. V ta namen je kupila država 800 oralov zemlje. Na farmi stoje lesene hišice, mostovi in tovarne, ki so jih zgradili kaznenci sami. Kaznence so prepeljali na farmo iz velike državne koznilnice Kingstona. Država jim je dala poleg inventarja na razpolago 120 krav in 100 ovac. K farmi spadajo tudi velike hiše.
Čeprav delajo kaznenci z najnevarnejšim orodjem, se niso še nikoli uprli. Vseh kaznenee\ je 600 in pazniki niso posebno strogi Redko se pripeti, da bi kaznenec s farme pobegnil. Zaslužek pošilja uprava rodbinam kaznen-cev. če so podpore potrebne, drugače se pa porabi denar v dobrodelne namene. Kaznenci imajo skupno jedilnico, v kateri vlada vzoren red. Imajo tudi v svojih vrstah dobrega pianista, ki jim med obedom in večerjo igra. da se ne dolgočasijo.
Azija zibelka
človeštva
Dr. Sven H edin jc prekinil za nekaj mesecev raziskovanje v srcu Azije in se vrnil v domovino, da poroča o uspe* hih svojega dela. V svojih predavanjih in v zanimivi knjigi »Tajne puščave Gobi« je opisal razvoj znanstvene eks= pedicije, ki je raziskala 5 milijonov km-obsegajočo zemljo. Sven Hedin vodi sam to ekspedicijo, ki je največja in najbrž tudi najvažnejša, kar jih je bilo doslej. V ekspediciji je 25 švedskih in kitajskih učenjakov poleg mnogih asi= stentov in pomožnih moči. Opremo in pripomočke ekspedicije prenaša več velblodjih karavan. Ozemlje, ki ga je treba raziskati, so razdelili na mrežo in dodelili poedine odseke manjšim ekspedicijam, ki jih je 9. Tako so znanstveno preiskali notranjo Kitajsko, posebno pa puščavo Gobi iz biološke* ga, zemljepisnega, astronomskega, bo* taničnega. zoološkega in etnografske* ga vidika.
Najbolj presenetljiva je ugotovitev, da je imela Azija v ledeni dobi veliko sredozemsko morje, od katerega je ostalo samo premikajoče se Lopnorsko jezero. Ekspedicija je našla okamenele okostnjake ogromnih kuščarjev. Ena postranskih ekspedicij je našla na bre* gu reke Ecingola literaturo iz dobe Han in 50.000 kulturnih predmetov iz mlajše kamenite dobe. Sven Hedin pri* poveduje v svoji knjigi o pohodih in običajih prebivalstva, ki je živelo v teh krajih pred 5000 leti in je izviralo naj* brž iz rodu Sinanthropus Pepinensis. Slavni raziskovalec pravi, da se je pre* pričal, da jc Azija zibelka človeštva.
— Nikar si s tem ne beli glave, — jc dejala Zelda polna sočutja.
— Ljubil sem te, saj vendar veš.
_ Pst — pst. Mihael. Tako ne smeš govoriti.
— Reci kar hočeš, ljubil sem te pa le.
— Toda govoriti ne smeš tega — o bože — o bože moj!
— Ah. vreden nisem niti piškavega oreha.
Sklepala je pod mizo roke in si grizla ustnice, dokler ji bolečine niso vrnile zavesti... Blaznost — to je bila blaznost! Sesedla se je na stol in globoko vzdihnila. Čemu zdaj kesanje? Vse to je že davno minilo... Slednjič je poklicala natakarja, dala mu ie bankovec in vstala.
— Pojdi, moj avto čaka. Odpeljem te domov.
— Toda jaz stanujem na drugem koncu mesta, — je ugovarjal Mihael, jal Mihael.
— Pojdi. — je ponovila in ga potegnila za seboj.
Med vožnjo sta sedela skupaj in ves čas sta molčala. Zelda se je naslonila v kot in opazovala mimo švigajoče luči in temne hiše. mimo katerih -e drvel avtomobil.
Potem je začel voziti avtomobil počasneje. Mihael ie ootrkal na okence ;n opozori] šoferja, kje naj ustavi.
— Saj ni tako težko najti, če ie človek potrpežljiv. — ie dejal in njegov glas ie zdramil Zeldo iz zamiš-Ijenosti.
Veličanstvo ljubezen
Gotovo je, da smo včasih film precenjevali. Tedaj, ko nam je bil Še takorekoč razodetje, pa tudi gola senzacija, ki si je znata spretno in naglo osvojiti naše živce — ki so prav za prav vedno bolj dostopni najbur-jenejšim življenjskim tokom na eni in vsemu plehkemu na drugi strani. Morda smo tedaj film precenjevali, ker smo ga sprejeli — s preveliko žejo, ker se nam je zazdelo, da je film tista nova — odrešilna - -oblika zabave, ki jo potrebujemo in iščemo. (Tudi zabavo potrebujejo dandanes ljudje povsem drugačno kot prej, vsepovsod, v vsem je odreklo vse staro.) Zato pa je tudi razumljiv odpor proti filmu, ki je povsem naravna reakcija zoper nastajajoče, novo, in ki je zlasti našel zaslombo v našem začetnem precenjevanju. In ta odpor proti filmu je še ostal, ko bi prav za prav ne smel več imeti mesta, ker ni upravičen; zato pa tudi zdaj mnogokrat film podcenjujemo. Poleg tega se pa film tudi vedno bolj izpopolnjuje ter nas razvaja, zato ga v resnici dostikrat ne vemo pravilno ceniti.
Tako bi morali tudi pohvaliti naslovni film, če hočemo biti pravični. V prvi vrsti režiserja (Joe May) in seveda — igralce (Katica Nagy, Franz Lederer;, zadovoljuje nas pa tudi vsebina, fotografski in zvočni posnetki. Lahko je kakšen film v vseh naštetih posameznostih dober, da so pa vsi ti činitelji v skladu, je pa svojevrstna umetnost. In taksen je naslovni film.
Pripomniti je treba, da je skrajno pogrešno govoriti pri ocenjevanju filma le predvsem o vsebini, kot je to v navadi, saj je vsebina prav za prav postranska stvar — glavno je prikazovanje vsebine, važnejša je tehnika prikazovanja in umetnost igre, vsebina je le sredstvo za podajanje, ogrodje za barve, da se nam razodene slika ali — filmski izraz. Zato dandanes še nimamo za cenitev filma potrebnih meril, film ni gledališče, svojstven je, element, ki ga še nismo povsem odkrili, ker ga podcenjujemo. Pravilno ocenjevati zvočni film bi se torej reklo ocenjevati ne le sujet, temveč tudi fotografije (slikovitost), zvočno produkcijo (petje, govorica, glasba, kompozicija...), igro (igralsko umetnost), režijo (tehniko celotnega podajanja, scenerijo, razvrstitev dejanja, obvladanje vseh sredstev prikazovanja itd.), skratka, ničesar ne smemo prezreti, kar tvori film in kar je zanj značilno. Tako pa ne smemo biti v površnih sodbah krivični, če gledamo mimo jedra ...
Naslovni film bo ugajal prav gotovo tudi razvajenim.
Četrtek. 19. marca.
9.30 Prenos cerkvene glasbe; 1U: Versko predavanje, g. Jagodic; 10.2O: Ferdo Jelene: Nauk o serviranju: 11: Radio orkester; 11.30: Prof. dr. Rudolf Mole: Josip PiJsudski, maršal Poljske; 12: Časovna napoved in poročila, plošče; 15.30: Gdč. A. Lebar: Kmetska žena in žensko društvo; 16: Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski; 16.30: Citre-solo. izvaja gdč. Greta Justin; 20: Prenos ljubljanske opere; 22.30: Časovna napoved in poročila, plošče: 23: Napoved programa za naslednji dan.
Petek. 20. marca.
12.15: Plošče (solistične pol ure, uvertura); 12.45: Dnevne vesti: 13: Cas, plošče, borza; 18: Radio orkester; 19: P. dr. R. Tominec: Krščanstvo in njegov odnos do umetnosti; 19.30: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 20: Prenos iz Prage: Koncert kluba orkestralnih umetnikov, dirigent Nikolaj Malko: 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 21. marca.
12.15: Pdošce (mešan program); 12-45: Dnevne vesti; 13: Cas. plošče, borza; 18: Viktor Hrnat: Po splitski okolioi; 18.30: Bogo Pleničar: Šah; 19: Kunaver: Apnenec in voda: 19.30: Oa. Orthaber: Angleščina; 20: Koncert zbora »Balalajk«; 21: Slovenske narodne z orkestrom poje gosp. Drago Žagar: 21.30: Valčkova ura. izvaja Radio orkester; 22.30: Časovna napoved in poročila. hawaii-jazz: 23: Napoved programa za naslednji dan.
Človek se izpreminja.
— Srečal sem znanca, ki ga nekaj let nisem videl, pa ga nisem spoznal.
— To ni nič posebnega. Jaz često ne spoznam svoje žene, ko se vrne rez pol ure iz damskega salona.
Ozrla se je na staro, zanemarjeno
hišo.
— Tu torej stanuješ?
— Da, prav na vrhu. V četrtem nadstropju.
Oklevala je.
— Ali smem v tvoje stanovanje?
— Preveč umazano je povsod.
— Ah, to nič ne de.
— Da, vem — toda — to... v zadregi je jecljal in lovM sapo. Ni hotel, da bi šla z njim.
— To-o-orej... je dejala in čakala; potem pa:
— Kdaj se bova zopet videla? Pomeniti se morava še o marsičem.
— Kadar hočeš. Dela itak nimam mnogo.
Vprašala se je, če ni morda v stiski, če bi sprejel nekaj denarja. Tako rada bi mu bila pomagala.
— Kako bi biJo jutri opoldne? Pridi k meni v hotel; ti je prav tako? Obed mi prineso kar v sobo in tako bova lahko nemoteno kramljala.
— Sev-eda. izborno.
— Ob eni? — DaJa mu je naslov. Se vedno se ni mogla odločiti, kaj storiti. Mihael je stal trk avtomobila, vrtel je klobuk v roki. oguljeni ovratnik njegove ponošene suknje je bil zavihan.
— To-o-orej — lahko noč.
— Lahko noč.
— Čudno, da sva se zopet našla.
— Da, zares.
— Jutri ob eni.
— Go-o-otovo.
ettt
___• __• ____^ •
ffatfffSftf fff*ct
150/150 na dobrem blagru Din 55.—. Breda žepni robci komad Din 2.—. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje; spe-cielni entel oblek. Vezenje mehanično, umetno in ročno, tamburiranje hotelskih in gostilničarskih zaves.
Matek & Mt kes, Lfnuljaaa
(poleg hotela Štrukelj)
Pri odraslih
in otrocih
je FIGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje ie* lodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidov, kadar so v zvezi s slabo prebavo — FU GOL se dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izdelovalec —
Apoteka Dr Semelic, Dubrovnik 2/60 — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din
OTOMANE
520
po izberi blaga stalno v zalogi
SITAR KABL, LJUBLJANA« Wolfova ulica štev. 12.
(Dvorišče)
Modroce afrik Din 220.—, tridelne Din 280.—>
Od dobrega najboljše je le
Gritzner-Adler
šivalni stroj in kolo
Elegantna izvedba — najboljši materijal!
Novost!
Šivalni stroj
kot damska pisalna miza
i      • x Le pri
JOS. PETELINC - LJUBLJANA
TELEFON INTERURBAN 2913 Zmerne cene tudi na obroke
TVORNIŠKO NAPRAVO
ali primerno zeml jiSSe
IŠČE v Sloveniji inozemska tekstilna firma. Prednost domačija z vodno močjo.
Ponudbe v nemškem jeziku pod »W 8182 Z« na Publicitas, Ztirich, Švica.
Vabilo
na
redni občni zbor
Okrajne posojilnice v Ormoža
reg. zadr. z neom. zavezo.
ki se bo vršil v četrtek, dne 26. marca 1031 ob 15.30 v uradnih prostorih v Ormoža.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Čitanje revizijskega poročila.
4. Poročilo o letnem računu 1930.
5. Odobritev letnega računa.
6. Sprememba pravil.
7. Slučajnosti.
Pripomba : Ako bi ob določeni uri ne prišlo zadostno Število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši v smislu § 29 zadr. pravil pol ure kasneje v Istih prostorih in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov.
NACBLSTVO.
Vsaka beseda M Za odgovor  znamko I mtQorvttTintw%MM
Plačo mm lahka Na mprašanjo Najmanjši otffa* Dl«
STROJNIKA za parno žago, veščega brušenja žag, ki se razume na vse posle pri jarmeniklh, drkular-jih in venecijankah — sprejme s 1. aprilom Parna strugama »Jugoslavija«:, Leskovac, Srbija. 1058		HOTEL BOKLIC ima naprodaj prav dobro gnojeno črno vrtno zemljo po 20.— dinarjev m3 na razpolago in odvoz je do konca marca 1981. 615
		Franc PUJAN, krovstvo Ljubljana,  Galjevica  Štev. 9, pri   dol. kolodvoru, izvršuje vsakovrstna krovska dela in v to s tro k c spadajoča popravila   - Cene solidne. 941
»EFAKS« tovarniško skladišče barv, lakov, kreme in ostalih kemičnih preparatov   za konzerviranje usnja.   —   Kemično barvanje usnjenih izdelkov, čevljev, suknjičev, torbic, klubskih garnitur itd.  —  Ljubljana, Napoleonov trg 7. 1038		
		PREMA SUHE DESKE mizarski stroji mizarjem na razpolago! Oblane deske za pode — nudi FRAN ŠUŠTAR, parna žaga v Ljubljani     33'L
DRVA, PREMOG, mizarski, stavbni les in ladijska tla prodaja Ivan Botune, Ljubljana, Linhartova ulica 3. Naročila se sprejemajo tudi v Židovski ulici 1/1 32'L		
		BRIVSKI POMOČNIK mlad  In dober  delavec, želi službo v mestu ali na deželi. — Edvard Stvarnik, brivski pomočnik. Laško. 1057
Deske. trame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija44. «Lzo.l, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva centa S. tel 25—95		ARONDIR. POSESTVO s solidno grajeno enonadstropno vilo, z velikim gospodarskim poslopjem, 7 orali dobre zemlje, sadonosnikom, 2 minuti od kolodvora in državne ceste, prodam.  Pripravno je za kakšno industrijo. Parcele so pripravne za stavbišča. Stavbe so zgrajene L 1907. Posestvo leži 2 minuti izven trga m je na krasni solnem legi. Pojasnila daje Marija Dobnik, posestni ca v Slov. Konjicah, dravska banovina. 1056
Modroce predeluje Id očisti tirno praha na sperijalneno stroja samo Rudolf Sever, LJUBLJANA, Marijin trg 2 25/L		
		Za vse inserente velja za male oglase znižana cena po so p sa besedo Plačate jih lahko po pošti z msrtnsA
HARMONIKE Izdelujem nove tn sprejemam Dopravilo vse glasbene tnsi Jnente - JANC, LJUBLJANA. Bohoričeva 0.		
		
1 Znižali smo j cene j»  malim oglasom, da stane ; ji beseda le so p. i \ \    Zunanji lnserenti lahko j plačajo male oglase z Bnstenii		
		f/*-    rt 1 ft K O    V» Vk ((* ŠIMENC •]
i
i
$63
Š
'/I v?
s
5
f
5
JUGOGRAFIKA
LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ŠT. 23
A
Tribuno dvoholo s ..Sachs44 motarlem
posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredim montiran s dvojno predstavo tn spojko, l H K S. — Vozi 30 do 40 km oa uro in porabi 2 litra goriva na 100 km
Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko oa navadno močno kolo montira Cena prav nizka, ceniki franko.
»Trttmna« F. B. L. tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št 4.
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg IS
priporoča svojo zaloge -_.-i-ov m soinčnikov cer sprehajalnih palic Popravila se izvršuje jc točno in solidno
PRIHRANITE
denar, Cas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vaše
strehe,
temeljne zidove, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in napeljave iz cevi
s svetovno priznanimi
„C0NC0"
amerikanskim i azbestno nitka-stirni izolacijskimi produkti.
The Continental Products Co. Euclid, Ohio U. S. A.
Razpečavanje za Jugoslavijo* Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ulica 26. Vsa dela s »Conco« preparati izvršuje tvrdka
PETER ŽITNIK, splošno kleparstvo in instalacija strelovodov
LJUBLJANA, Ambrožev trg 9
Telefon št. 3146. _26/1
Telefon 2059
Dvokolesa. motorji, šivalni strofi
otroški in igračni vozički, meumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje iene. Prodaja na obroke Ceniki franko.
.Tribuna'4 F. B. L
tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. KABLOVSKA CESTA ŠTEV 4
RDllniJši cešKi filosou
ZajhiimViio Aistovoinene . moške in damske hl ago ve
zadnjih   n mosti   k a
pomladno in letno sezijo
razpošilja starorenomirana ZALOGA TVOKNICfc
SUKNA
Siejjel - I m ho. — Brno
Palackeho tf. 12, Češkoslovaška.
Največja izbira - Mainižie tvorniskt cene. Najsolidnejša izvršitev vseh naročil.  - Na zahtevo vzorci zastonj in ooStn ne orosto
Premog suha drva
čopiče
vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti izdeluje najceneje
Hinko Šimenc
KONGRESNI   TRG   STEV. 8 (poleg kino Matice)
291-
Ptmioi imi ia premog u
arodaia po naiugodneiSih cenah %amo oa debeio
Premog
iomaćl iq inozemski trn domače kurjavo   ta   wduatnl*k» cvrbf
Kovaški premog £5
b o    Ivsrntila plav« U  ri  O    larmkJ   o plinski
Brikete Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta ftev. 15A
I *^^*^Pff0T; REVMATIZMU, AZV
M I ^5^^"0T: REVMATIZMU, A3!!sW jj§ ^""PREHLADU in ISHU ASU-^^LJF
ff     LABORATORIJ        OTRAHLCJtVA        € mmWjm. BEOGRAD sarajevska S4
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH PO CENI DIN 7S
ŠTIRI MILIJONE
ZASTOPSTVO IMA
UNDERVVOOD
pisalnih strojev je danes v rabi
LUDV. BARAGA
šelenburgova nI. 6 - TeL 29-80
V BOJU PROTI JETIKI
je neobhodno potrebna knjiga
Doc. dr. Iv. Matko: Protituberkulozni dispenzar v službi socialno - hieiienske borbe proti f etiki kot 1iiiH«ic9 In Icnifii bolezni.
Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—.
Naročila točno izvršuje
Kniigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova
ulica štev. *•
Večja množina
akulaturnega papirja
naprodaj po zelo ugodni ceni
Naslov pove uprava Slovenskega Naroda
Kreditni zavod za trgovino n industrijo
LJUBLJAHA. Prešernov« nlicn ^tev. SO (v lastnem poslopin)
Obrestovanje vlog, nakup m prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In vaiut borzna naročila, predujmi In kredit) vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter naka zlla v tu- In Inozemstvo safe - deposita
Itd. Itd. Itd. Brzojavke: Kredit,  LJubljana.   — Telefon «t   2040. 2457. 3*4*    fntemrhan 2706. 2806
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran
_Za upravo in lnaeratm del Usta: Oton Gnnstol. — Vsi v LjuDljant
1580