Koroške vesti. —k— Učiteljske plače na Koroškem. Silno veliko govore o tej stvari, posebno pa Ijudstvo na deželi. Meščani so malo bolj prebrisani, ti pomenljivo namigavajo in pravijo, učiteljem so plače izboljšane, smo vendar naprednjaki v pravem pomenu besede. A dokazi so slabi. Sicer je res deželni zbor zvi.šal učiteljske plače po 200 K, seveda a konto zvišanja deželnih doklad. Ker so slabi časi zairadi vojne, kmetje menijo, da so vzrok vsemiu zlu zopet učitelji, ker so dobili po 16 kron več na mesec. Namen deželnih poslancey je tudi, da kmet zarohni zopet nad učiteljem, češ, da njegove zahteve nimajo konca in kraja. Se živo spominjamo, kako je bilo, ko je lansko leto nemška zveza državnih poslancev zavrgla zahteve učiteljev. Dosti smo čitali, kako sta nas Waldner in Pacher, slavnoslavna sina Nemčije, na cedilu pustila. Nemški učitelji so to imenovali izdajstvo in precej krepko udrihali po krivcih. A zdaj so se pomirili, pohlevni so postali kot ovčice, ker so baje dobili drugega mazila. —¦ Kako lahko bi država opomogla deželam, da bi se vendar vprašanje učiteljskih zahtev poravnalo. Saniranje deželnih financ bi prectij okrepčalo zadolžene dežele. A koroških pridnih sinov politika je ta, da se stvar učiteljstva le navidezno reši potom zvišanja deželnih doklad, in da potem sadove malega finančnega načrta potegnejo zase. Koroški deželni poslanci mislijo: Dolgovi nas pokopljejo, zlažimo se ljudstva, da učitelji pomrjejo od gladu, če jim ne priskočimo na pomoč. Dajmo jim vendar par kronic za agitacijo, državno pomoč pa vtaknimo v. svoje prazne žepe. Pokrijemo dolgove, zraven pa še za nas kaj odpade, učitelji pa se naj praskajo s kmeti. Saj jih potem lahko zlorabljamo zoper kmete in nemška šuntarija gre potem zopet slavna pota. ~k-- Na naslov deželnega šolskega sveta v Ceiovcu. Skoro pet let se že bore Slovenci v Vogrčah za šolo s slovenskim učnim jezikom. Šlo je od Poncija do Pilata, od instance do instance, dokler ni že skoro pred letom razsodilo upravno sodišče na Uunaju, da mora deželni šolski svet v Celovcu uvesti na šoli v Vogrčah slovenski učni jezik. Toda deželni šolski svet se za ta ukaz do sedaj še ni zmenil, in baje so ti oblastni Nemci še celo tako predrzni. da so izjavih, da se to ne bo nikdar zgodilo. Deželni šolski svet se protivi naravnost najvišji odločbi; če o tem najvišja instanca že kaj ve, ne venio. gotovo pa ;e, da če ve in ne zna ali noče svojih ukrepov tudi uresničiti, da jo stavlja to v jako čudno luč. Bržkone pa je cela stvar v rokah nižjih šolskih iunkcionarjev, ki sporazumno z deželnim šolskim svetom bagatelizirajo ukrepe najvišje instance. —k— Iz Celovca nam pišejo: Odbor Učiteljske Zaveze na Koroškem je sprejel 6. t. m. sledečo izjavo: »Začetkom meseca januarja tega leta je bila neka bivša učiteljica od nekega c. kr. okrajnega šolskega sveta nastavljena kot suplentinja, četudi je pred približno desetimi leti resignirala na svojo službeno mesto in ie od tistikrat živela v nekem župnišču kot gospodinja (AVirtschafterin). Ker pa blizu sto absolventinj celovškega učiteljišča čaka na službeno nameščenje, smatra odbor koroške Učiteljske Zaveze za svoio dolžnost, protestirati proti temu nastavijanj-u — ako tudi gre le za suplenturo.« — Sumijo okrajni šolski svet v Št. Vidu in je — umevno — učiteljstvo ondotnega okraja sila razburjeno. — Nič se temu ne čudimo, sai pride ta vest iz dežele Steinwenderjeve! —k— Berlin — za koroške obmejne šole. Glasom poročila koroškega vodstva nemškega »Schulvereina« je prejelo to vodstvo v Cclovcu iz Berlins. 235 M kakor darilo za obmejne šole na Koroškem. S temi in drugimi šulverajnskimi darovi so bile osrečene sledeče šole: St. Jakob v Rožu, Zelezna kaplja, Prevalje, Trušnje Dholica in Sele. — Torej z denarjem hočejo vzdrževati Nemci sedanji, naravnost barbarski šolski sistem. Nemci v Berlinu pa bi gotovo bolje storili. da bi porabili ta denar za svoio mladino in prepustili skrb za našs šole nam samim! —k— Kako se vzgaja slovenska šolska mladina za — »Schulverein«! — Nemški »Schulverein« je zgradil v Vodičji vasi blizu Beljaka brez vseh ovir šolsko stavbo. ki nosi napis »Rosegger Schule«. Zanimivo je, da je šola dobila svoj lastni okoiiš in jo mora vzdrževati občina, ozironia dežela. »Schulvereinu« pa je zasiguran vpliv pri nameščanju učiteljstva in pri vzgoji mladine. Dasi obiskuje šolo nad 90 odstotkov popolnoma slovenskih otrok, je v šolskih prostorih čitati sledeči poziv: »Kinder, \venn ihr aus der Scliuie entlassen werdet, vergesset nicht des Deutschen Schuivereines! — Ciril - Metodovi družbi pa, ki hoče v ondotni občini na željo prebivalstva postaviti slovensko šolo, nagaja občina, in oblasti zavlačujejo stvar. Vsekakor pa upamo, da se kljub vsem zaprekam ustanovi že v doglednem času nova rešiteliica slovenske miadine: CM šola v Vodičji vasi. — Od druge strani nam pišejo: Ciril - Metodova družba namerava ustanoviti na željo prebivalstva v Vodičjl vasi pri Beljaku. ki je v ogromni večini slovensko, slovensko šolo. Oblasti pa ji pri tem nagajajo, kjer rnorejo in zavlačujejo zgradbo slovenske šole, kolikor morejo. »Schulverein« pa je zgradil nemško šolo ne samo brez ovir, marveč z vsestransko pomočjo nemških oblasti. To šolo obiskuje 90 odstotkov slovenskih otrok. Vkljub temu pa si drznejo Nemci v šolskih prostorih napravljati napise sledeče vsebine: Otroci, kadar zapustite šolo, ne pozabite na nemški šulferajn. Namen je prozoren, in lahko si mislijo slo_venski starši, kakšen mora biti pouk v taki šoli in komu zaupava slovenska mati svojo deco.