GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 1. APRILA I960 •jSr Poštnina plačana v gotovini LETO IX. — ŠTEV. 14 S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V IZOLI hi NA VRSTI SO SPET Pred letošnjim delavskim praznikom —• Prvim majem — poteče uvelemu mandatna ciooa doseaanjim delavskim svetom in upravnim odoorom naših gospodarskih organizacij. 'ii. organi delavskega samoupravljanja so v tem času častno izpolnili svoje poslanstvo, saj je naše gospodarstvo napravilo v zadnjih dveh letih in še posebno lani ogromen skok in doživelo napredek, kot gospodarstvo nobene druge dežele na svetu. Da bi vse te pridobitve tudi obdržali in jih še bolj razvili, pa bo zdaj naloga prav teh organov delavskega upravljanja, pa družbeno političnih organizacij in uprav naših podjetij' in 7ijihovih delovnih kolektivov, da iz svoje srede za prihodnjo dveletno mandatno dobo izvolijo nove upravne organe, ki bodo znali dostojno zasesti mesta svojih predhodnikov. Še poseben pomen imajo sedanje volitve samoupravnih organov, ker je letos jubilejno — deseto — leto, odkar smo pri nas v Jugoslaviji uvedli delavsko samoupravljanje. V tem času je to postalo izdelan sistem in naša največja pridobitev, na katero smo tudi upravičeno ponosni. Volitve novih delavskih svetov bomo tudi v našem okraju izvedli do 31. maja. Seveda so ra to potrebne temeljite priprave in sodelovanje celotnih kolektivov, še prav posebno pa političnih organizacij kot subjektivnega faktorja v njih. Sedanji, delavski sveti ■majo dovolj časa na razpolago, da pripravijo temeljito poročilo o svojem delu, dovolj časa pa je tudi za tehnično izvedbo volitev (glej Navodilo za volitve delavskih svetov in mirovnih organov gospodar-sb'h podjetij — Uradni list FLRJ štev. 8/56). Najvažnejša naloga sindikalnih organizaicij jso podjetjih ho seveda v tem, da izberejo izmed članov delovnega kolektivi7. najboljše ljudi za nove člane delavskih svetov, pri čemer je treba upoštevati pra-. vilo, da naj bo najmanj dve tretjini predlaganih kandidatov iz vrst neposrednih proizvajalcev. Nove delavske svete volimo spet za dve leti in prav je. da izberemo zato vmje ljudi, ki bodo vredni zaupanja in bodo znali nadaljevati tam. kjer jim bodo sedanji člani nrepustili dobro zastavljeno delo. plan V ponedeljek, 21. .marca, je bila seja Občinskega ljudskega odbora Izola, na kateri so sprejeli občinski družbeni plan in proračun za leto 1960. Po sprejetem družbenem planu bo letošnji družbeni bruto proizvod v občini Izola znašal 7 milijard 488 milijonov ali milijardo 260 milijonov dinarjev več kot lani. S tem bodo že letos izpolnili 3tletni perspektivni plan in ga a 4,2 odstotka celo presegli. Narodni dohodek na zaposlenega se bo od lanskoletnih 618 tisoč dinarjev povečal letos na 736 tisoč dinarjev, ali za 19 odstotkov. Narodni dohodek na prebivalca pa bo letos znašal 256 tisoč dinarj'ev, medtem ko je lani dosegel 218 tisoč dinarjev. V gospodarstvo bodo letos investirali 779 milijonov dinarjev, od tega 514 milijonov v industrijo, 188 milijonov za obnovo kmetijstva, 12 milijonov za mehanizacijo gradbenih podjetij, 17 milijonov za modernizacijo trgovine, 14 milijonov za gostinstvo, 26 milijonov za obrt in 8 milijonov dinarjev za komunalna podjetja. Za gradnjo in obnovo komunalnih naprav ter gradnjo stanovanj bodo investirali 319 milijonov dinarjev. S temi sredstvi nameravajo zgraditi letos 47 stanovanj v Izoli, višinski vodovod v Dvorih, dalje urediti vodovodno omrežje v Dantejevi, Ljubljanski in Skladiščni ulici, kanalizacijo v Dantejevi in Ljubljanski ulici ter urediti nekaj najbolj prometnih ulic mesta. 2e v naslednjih dveh mesecih bodo v adaptiranih prostorih bivše ljudske menze uredili nov obrat družbene prehrane. Družbeni plan predvideva dalje, da bodo s pomočjo gospodarskih organizacij še letos pričeli v Izoli graditi novo osnovno šolo. Razprave o predlogu družbenega plana sta se med drugimi udeležila tudi predsednik Okraj- tr nega ljudskega odbora Koper Albin Duje ter organizacijski sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Jože Božič, ki ista prispevala nekaj tehtnih misli. Dohodki in izdatki proračuna izolske občine bodo letos znašali 134 milijonov 392 tisoč dinarjev. Na s'eji sta oba zbora izvolila tudi po enega svojega člana v Okrajni ljudski odbor Koper. Vsako leto praznuje jugoslovanska mladina na današnji dan svoj veliki praznik — Dan mladinskih delovnih brigad. Ob tej priložnosti vsakokrat obujamo njen veliki doprinos k izgradnji in hitrejši rasti naše socialistične domovine — tlelo, ki sloni na vzorih in tradicijah velikega osvobodilnega boja, na vzorih naših revolucionarnih borcev, ki so zgoreli za stvar socializma. V skupnih naporih vse jugoslovanske mladine ne zaostajajo tudi mladinci našega koprskega okraja. Pravkar je odšla na veliko gradbišče Ceste bratstva in enotnosti v LR Srbijo tudi naša brigada. Več o delu in življenju naših mladih brigadirjev pa preberite na straneh G in 7 današnje številke NA SEJI ObLO KOPER SPREJELI VRSTO SKLEPOV IN ODLOKOV irija MinulK*torek je bila v Kopru Marija Vilfan, predsednica ideološke komisije pri Glavnem odboru SZDLS. Prisostvovala je razpravi ideološke komisije pri OO SZDL Koper, na popoldanskem razgovoru z novinarji koprske podružnice Društva novinarjev Slovenije je tolmačila razna zunanjepolitična vprašanja, zvečer oa je predavala v koprskem gledališču o svojih vtisih s poti po Indiji. Na 31. seji Občinskega ljudskega odbora Koper so minuli torek sprejeli nied drugim na skupnem ali ločenem zasedanju občinskega zbora iz zbora prizvajalcev vrsto sklepov in odlokov, med katerimi velja posebej omeniti odločbo o ustanovitvi veterinarske postaje v Kopru in odločbo o ustanovitvi manjše obrtne delavnice »Optika«. Oba zbora sta z ločenim glasovanjem osvojila najprej predlog Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o ustanovitvi veterinarske postaje ter tako zadostila zakonu o veterinarski službi v LRS, ki ga je sprejela republiška ljudska skupščina februarja tega leta. Zakon namreč določa, da lahko opravlja strokovno operativne veterinarske posegi, zlasti preventivo in kurativo veterinarske službe, le veterinarska -ostaja za območie ene ali več občin. Veterinarska postaja bo delovala kot finančno samostojen zavod in bo skraja zaposlovala dva veterinarja, vendar bodo kasneje s porastom potreb to število povečali. Med dejavnosti veterinarske postaje bo sodilo tudi cepljenje psov proti steklini, kar bo v skladu z odredbo o obveznem za- ščitnem cepljenju psov, ki sta jo prav tako sprejela na tem zas'a- . danju oba zbora. Tudi z osvojitvijo predloga Sveta za industrijo in obrt o ustanovitvi manjše obrtne delavnice »Optika« v Kopru, je zagotovljeno prebivalstvu koprske občine poslovanje take delavnice, ki se bo ukvarjala izključno s prodajo in popravili raznih optičnih naprav, vključno (očal, ter popravili medicinskih in Zobo-zdravniških instrumentov. Ob poročilu posebne komisije, ki je proučila možnost preselitve ankaranske bolnišnice za TBC v drugo, primernejše okolje, velja omeniti tudi odlok o uvedbi posebnega krajevnega prispevka, bodisi kot delovno ali denarno obveznost za območje stanovanjskega naselja Semedela, volilne enote Zusterna in volilne enote Gabrovica. Poseben krajevni prispevek na območju novega stanovanjskega naselja Semedela j'e namenjen ureditvi otroških igrišč in ureditvi okolice na tem terenu ter obvezuje gospodinjstva v razmerju na število stanovanjskih prostorov od 15 do 25 delovnih ur, ali nadomestilo v denarnem prispevku po 100 dinarjev za 'eno delovno uro. Na predlog Sveta za družbeni plan in finance sta oba zbora sprejela tudi sklepe o izstavitvi poroštvenih izjav za podjetje »Turist-Koper«, »Hladilnico Koper« in obrtno delavnico »Ele-gant« prav tako v Kopru. Minuli torek j'e Svet za občo upravo in notranje zadeve pri OLO Koper razpravljal v navzočnosti podpredsednika okraja inž. Petra Aljančiča o sedanjem naglem razvoju maloobmejnega prometa in turizma. Prehodov je OB OBISKU ČLANOV ObLO BOVEC NA m/l »BOVEC« Tretia izmed znanih trojčic BBB Splošne plovbe Piran, ki vozijo na linijski pomorski progi K oner—New York, je v torek prišla v Piran, kjer je bil v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe lep dogodek, prisrčno srečanje pomorščakov z m/l »Bovec« s predstavniki občinskega ljudskega odbora iz Bovca, p,o katerem nosi ladja ime. Srečanju so razen predstavnikov matičnega la- dijskega podjetja Splošne plovbe z vicedir'ektorjem Tonetom Štur-mom na čelu prisostvovali še sekretar OK ZKJ Koper Albert Jakopič-Kajtimir, ljudski poslanec bovške občine Mirko Zlat-nar, predsednik piranske občine Davorin Ferligoj in številni drugi gostje. Predsednik bovške občine Dušan Kenda je v -risrčnem nagovoru poudaril velik ponos in ve- Prisrčen stisk roke tovarišev Alberta Jakopiča-Kajtimira, sekretarja OK ZKJ Koper, in Dušana Kende, predsednika ObLO Bovcc, med obiskom delegacije Bov na m l v piranski ladjedelnici minuli torek. Zadaj v sredini poveljziik ladje, kapitan Mario Pavišič, za n;im pa še predsednik ObLO Piran Davorin Ferligoj \s// selje, ker je tako lepa ladja imenovana |po njihovem kraju, za katerega bo tako zvedelo veliko ljudi, ki sicer morda nikoli ne bi slišali za Bovec. Govoril je o prestanem trpljenju gorjancev in o lepi perspektivi, ki se vsem odpira v naši socialistični domovini. Zahvalil se je v imenu vseh občanov vsem tistim, ki so dali pobudo in uresničili zamisel, da je ena izmed naših ponosnih ladij imenovana tudi po Bovcu. Nato pa je izročil posadki ladje darove, med katerimi so najlepši prav gotovo prelepe slike Bovca in Trente, ki bodo poslej krasile ladijske stene in bodo živa priča tesne povezanosti naših delovnih ljudi na morju in pod gorami. Za prejete darove se je Bov-čanom toplo zahvalil poveljnik ladje, kapitan Mario Pavišič, v imenu matičnega podjetja Splošne plovbe pa je goste pozdravil tovariš Šturm, nakar so si ogledali ladio in se pobliže spoznali s posadko, ki se pripravlja, da konec tedna odpluje na redni linijski progi iz Kopra v New York. Ob tej priložnosti je bila na ladji še druga majhna slovesnost: predsednik piranske občinfe je izročil dvema pomorščakoma iz posadke »Bovca« visoki delovni odlikovanji, s katerima sta bila za dolgoletno pomorsko službo odlikovana od predsednika republike Tita. bilo v zadnjih štirih letih 6,576.482 in sicer leta 1955 komaj 37.907, lani pa že 2,194.698. S tako povečanim prometom pa se pojavljajo težave v turistični službi, ker primanjkuje menjalnic valut in tudi v izvajanju zakonskih predpisov glede prehodov preko meje. Predpisi so namreč v nekaterih primerih, dokaj neelastični, celo na škodo skupnosti in zato je svet sklenil opozoriti na vrzeli, ki vladajo v njih. Govora je bilo tudi o, nujni potrebi načrtne gradnje zgradb za obmejne službe od carine do gostinskih objektov, k'er so sedanje stavbe na mednarodnih prehodih neprimerne. V drugi točki dnevnega reda so "člani sveta ponovno razoravljali o osnutku odloka o javnem redu in miru, ki ga bo na eni izmed prihodnjih sej obravnaval tudi okrajni ljudski odbor. SLAVJE MLADINE KOPRSKEGA OKRAJA V POSTOJNI Včeraj je odpotovalo na gradnjo avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti 120 brigadirjev in brigadirk iz koprskega okraja. Pred skupnim odhodom so se zbrali v Postojni, kjer so imeli v sredo popoldne prvo brigadno konferenco, na kateri so se seznanili s programom dela, notranjo organizacijo brigade in prevzeli brigadno zastavo. Mladi brigadirji so v glavnem delavci in kmetie, med katerimi je okrog 30 mladincev, ki so se že lani udeležili mladinskih delovnih akoij. Brigada se imenuje po narodnem heroju Tonetu Tomšiču in bo delala v Lipovici pri Nišu dva meseca. Mladim brigadirjem želimo kar največ delovnih uspehov! i POREČJE SOČE Situacijska skica hidroelektrarne Osp ali na kratko I1C Koper Čeprav imamo Slovenci gorato deželo, teče po njej le malo takih rek, ki jih je mogoče zajeziti z visoko pregrado ter ustvariti umetno jezero za elektroenergetsko izrabo. Ena izmed njih je Notranjska Reka, ki teče po skrajnem jugozahodnem delu Slovenije. Od izvira pod Dletom do Zabič in Trepčanske ožine je hudourniškega značaja, nato dobi ravninski značaj, posebno okoli Ilirske Bistrico, kjer preplavlja in zamočvirja obrežna zemljišča. Srednji tok reke je prav tako zvezni se Jugoslovanski inštitut za novinarstvo v Beogradu je organiziral v dneh • d II. do 26. marca prvi zvezni seminar za novinarje dnevnih listov, tednikov in radijskih postaj. Semi-»arja se je udeležilo 120 urednikov in sodelavcev iz vseh republik, ki so Kaitopali 63 listov in 9 radijskih postaj. Poklicni Časnikarji so poslušali vrsto strokovnih predavanj, hkrati pa so se seznanili z delom in sodob- nimi sredstvi informacij v redakcijah beograjskih listov Borbe in Politike. Razen tega so si udeleženci seminarja ogledali in se pobližc seznanili tudi z delom redakcije Radia Beograd, TANJUG in beograjske televizijske postaje. Obravnavano gradivo tega seminarja bo kmalu izšlo v posebni publikaciji, Jugoslovanski inštitut za novinarstvo v Beogradu pa napoveduje VS mora preprečili prelivanje krvi Stalni jugoslovanski delegat v OZN Dobrivo^e Vidič je te dni — pred zasedanjem Varnostnega aveta izjavil, da naša vlada odločno obsoja ravnanje vlade Južnoafriške unije, ki je privedlo do prelivanja krvi v Sharpvillu, kjer je bilo ubitih nad 70 ljudi in ranjenih okrog 120, ker so mimo demonstrirali proti ukrepom rasne diskriminacije. Pokol domačinov, katerih edina krivda je, da se borijo za svobodo in odpravo nečloveškega rasnega razlikovanja, je namreč v popolnem nasprotju z ustanovno listino OZN in z načeli deklaracije o človečanskih pravicah. Krvavi dogodki v Južnoafriški uniji namreč zahtevajo, da je treba prelivanje krvi svobode-željnih ljudi zaradi rasnih razlik zatreti v kali, ker takšno početje veča nevarnost za mir in za skladen razvoj odnosov v južnem delu Afrike. za letos še izdajo treh nadaljnjih strokovnih knjig, ki bodo obravnavale vsa področja časnikarskega dela. Spričo pomanjkanja tovrstne literature bodo vsi poklicni časnikarji nedvomno zelo veseli te koristne pobude inštituta, nadaljnje prirejanje podobnih seminarjev pa bo omogočilo strokovno izpopolnjevanje kar najširšemu krogu urednikov in sodelavcev listov in radijskih postaj. Tako bo Zvezni inštitut priredil že letos drugi nadaljevalni tečaj, ki pa bo za razliko od prvega specializiran za posamezna področja časnikarskega dela. Zvezni inštitut za novinarstvo je uvrstil med svoje bodoče naloge tudi skrb za tovarniške liste, oziroma za izpopolnjevanje urednikov teh listov. Zaradi vse večjega števila tovarniških glasil in pomena ter vloge, ki jo ima tak tisk v našem gospodarstvu, bo že mescca maja tega leta v Beogradu seminar, prikrojen izključno za tovarniški tisk. Inštitut je predvidel udeležbo dve sto zastopnikov tovarniških glasil iz vse države. Podrobnejše informacije o tem seminarju daje Jugoslovanski inštitut za novinarstvo, Beograd, poštni predal 511. Ando Avbelj dvakroi zmagovalka 1531 etrok malica v šoli Od 2048 otrok, ki obiskujejo 13 osnovnih šol na področju občine Ilirska Bistrica je kar 1531 otrok deležnih toplih malic, ki jih delijo v šoli. Dobršen del teh otrok je opravičen prispevka, vendar eprispevlci ostalih, ObLO Ilirska Bistrica in Zavoda za socialno zavarovanje pa tudi organizacije RK, lahko krijejo izdatke za malice. Ti znašajo na vseh šolah »kupno 7,5 milijona dinarjev. oFPPpfpp^i¿mm !i'V:rti::' JOHANNESBURG — Minister Erasmus je pred kratkim izjavil, da so zakon o prepustnicah za domače prebivalstvo ukinili samo začasno, dokler se položaj ne ustali. Sele potem bodo prepustnice spet uvedli, da bi preprečili preveliko naseljevanje v mestih. V Južnoafriški uniji so se Afričani odzvali pozivu svojega voditelja Alberta Lutilia in so v torek, 28. marca, ostali doma v znak žalovanja za žrtvami nedavnih neredov, v katerih je bilo ubitih 71 Afričanov. V Capeto\vnu in pokrajini Cape so vsi Afričani, zaposleni v javnih službah, podprli ta tihi protest, prav tako so v Jo-hannesburgu skoraj vsi delavci ostali doma, prodajalne Indijcev pa so bile zaprte, Lutuli je tudi svetoval domačinom, naj sežgo prepustnice, zaradi katerih je prišlo do krvavih neredov in tako »uničijo simbol suženjstva«. BUENOS AIRES — Po neuradnih rezultatih volitev, ki so bile v Argentini, je opozicijska Narodna radikalna stranka dobila 58 mest, stranka nespravljivih radikalov predsednika Frondizija pa 40 mest v Spodnjem domu. Konservativci bodo imeli v parlamentu tri poslanska mesta, stranka neoperonistov pa enega. V torek je bilo v Kopru I. okrajno tekmovanje strojepisk, zaposlenih v javnih službah koprskega okraja. Znanje v hitrosti in točnosti pisanja na stroj je preskusilo 28 tekmovalk, ki so kljub težkim ocenjevalnim pogojem dosegle lepe rezultate. Prvo mesto v hitrosti pisanja je zasedla Anda Avbelj, uslužbenka Bolnišnice za kostno tuberkulozo v Valdoltri, druga je bila Jelka Ferfila, ObLO Postojna, tretja pa Mira Zindl, OLO Koper. V točnosti pisanja pa je bila zmagovalka zopet Anda Avbelj, za njo pa sta se uvrstili Magdalena Rebec, OLO Koper in Antonija Prekr-sky, ObLO Sežana. Zanimivemu tekmovanju je prisostvovalo veliko gledalcev, med gosti pa je bil tudi zastopnik sekretariata za občo upravo pri izvršnem svetu LRS Andrej Flajs, ki je tekmovalke pozval, naj bi pritegnile še več kolegic na podobna tekmovanja. Ob zaključku je predsednik tekmovalne komisije, tajnik OLO Koper Črt Kolenc, razdelil nagrade in dal priznanje tekmovalkam ter brezhibni organizaciji tekmovanja. ravninski. V spodnjem toku se vije skozi razmeroma ozko dolino, nato teče pod Gornjimi Vre-mami po široki dolini do Škocjanskih jam, kjer ponikne v podzemlje. Za energetsko izrabo je primeren srednji del vodotoka od Prema do Gornjih Vrem. Priložena skica prikazuje položaj nove hidroelektrarne. Vidimo akumulacijsko jezero za pregrado, dovodni rov do vodostana, rov do celice za zasunke in tlačni cevovod, ki končuje v strojnici elektrarne. Druga skica nam prikazuje vzdolžni rez istih objelrtov, pri čemer moramo povedati, da je risan spačeno: dolžine so risane v manjšem merilu kot višine ali z drugimi besedami, risan je v nadvišanem merilu. Pregrada bo torej stala nad Gornjimi Vremami in za njo bo nastalo umetno jezero, ki bo segalo do mostu pri Ivanjčjem mlinu (pri Bridovcu) vzhodno od Prema. Dolžina jezera bo 11,5 km, površina 5,45 km2, največja globina pri pregradi bo 42 m, vsebovalo bo 77 milijonov kubičnih metrov vode, od tega je bomo lahko izrabljali okrog 66 milijonov kubičnih metrov. Pregrada bo betonska, v srednjem delu tipa Noetzli, proti bregovom tež-nostna. V nadaljevanju bomo razložili te pojme. Dolžina krone pregrade je 476 metrov. Tlačni rov je podkvaste oblike, premera 4,10 m in dolg 17,150 m. Končuje v vodostanu, ki ima premer 5 metrov in je globok 48 m. Ima še dve vodoravni komori, ki imata isti premer, dolgi sta vsaka 60 metrov. Vodostan ima nalogo izravnavati nadpritiske, ki nastanejo, ko turbina obstane, in pod-tlake, ki se pojavijo, ko jo poženemo. V prvem primeru vodostan prepreči, da nam ne raznese tlačno cev, v drugem primeru, da je ne stlači. S tekmovanja strojepisk koprskega okraja minuli torek IZ DELA OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V KOPRU za čas od 1. do 7. aprila 1960 Pretekli teden je bilo lepo, vendar precej hladno vreme. Najnižja temperatura zraka Je bila za Uralom v Sovjetski zvezi, kjer je živo srebro padlo na minus 18 stopinj Celzija. V prvem tednu aprila bo po zadnjih marčevskih deževnih dnevih temperatura zraka nekoliko narasla in šele okrog 10. aprila bo nastalo kratkotrajno nestanovitno spomladansko vreme. Dejstvo, da daje skupnost ogromna denarna sredstva zdravstveni službi, nam narekuje, da spremljamo njene uspehe. Pregledati moramo vsako leto dosežene uspehe, opravljeno delo in porabljena denarna sredstva. Kot vsako leto je te dni Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru prikazal svoje delo in delo kurativne zdravstvene službe v letnem poročilu. Številke in kratki komentarji pokažejo izredno razvitost zdravstvene službe. V ambulantah okraja je bilo opravljenih lani nad 500.000 pregledov in storitev, 22,798 obiskov zdravnika na domu, 45,000 specialističnih pregledov, 115,000 storitev zobnih zdravnikov, 382.357 izdanih receptov. Rešilni avtomobili so prevozili za zavarovance 380.000 kilometrov, v bolnišnicah so se zdravili zavarovanci 203,523 dni itd. V teh številkah se kažejo ogromni napori družbe, da nudi zavarovanim osebam čim kvalitetnejšo zdravstveno nego. Dnevno je bilo v okraju v staležu začasno delanezmožnih povprečno 1.283 zavarovancev, od tega 110 zaradi nesreč, drugi zaradi obolenj. To je kar za nekaj delovnih brigad! Na prvem mestu so bili bolniki z obolenji dihal (največ zaradi gripe), nato zaradi poškodb na delu, obolenj gibal, prebavil, živcev in tuberkuloze. za zdravljenje v bolnišnicah .... za nadomestilo plače za čas bolovanja za ambulantno zdravljenje..... za zdravila............ za nego zob ........... za ostale zdravstvene dejavnosti , . Naslednje številke pa nam povedo, koliko je skupnost dala za čim hitrejše in popolnejše okrevanje obolelih zavarovancev: 384,530.000,— (40,4 '/>) 140,847.000,— (14,7 '/.) 134,099.000,— (14,1 '/«) 107,126.000 — (11.2 •/») 63,402.000,— ( 0,6 '/») 125,362.000,— (13,0 V») Skupaj Marsikdo od zavarovanih oseb v okraju si ni nikoli predstavljal, da se potroši za zdravstveno nego v enem letu skoraj ena milijarda dinarjev! Ce pa k temu prištejemo še izgubo narodnega dohodka zaradi izpada delovne sile zaradi bolovanj zavarovancev (skupno je bilo v preteklem letu izgubljenih zaradi bolezni in nesreč pri delu 401.437 dni) vidimo, da je zdravstvena služba, posebno še preventivna, ob dobri organizaciji eden izmed osnovnih činiteljev, lcl direktno vplivajo na boljšo produktivnost zaposlenih in zmanjšujejo izpad delovne sile oziroma hitreje vračajo ozdravljene na delovna mesta. Zato 955,366.000,— ( 100 •/») moramo zdravstveno službo zaradi njene ekonomske važnosti uvrščati v vrsto ostalih gospodarskih dejavnosti. Tudi letošnje poročilo Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru naj najde plodna tla tako pri upravnih in političnih forumih kot tudi gospodarskih organizacijah in naj s svojo bogato vsebino služi nam vsem, da skupno iščemo pota in načine, kako ob današnjih kadrih in zdravstvenih ustanovah z bolj smotrnim in bofj organiziranim delom doseči še večje uspehe v skrbi za dobrobit delovnega človeka. Dr. IVAN KASTELIC Tlačna cev je dolga 1.022 metrov, zgoraj ima premer 3,25 m, spodaj 2,80 m. Osebni avto bi lahko vozil po njej. Strojnica ima dva agregata, turbina vsakega požira na sekundo 18 kubičnih metrov vode, oba skupaj torej 36 m3/sek, pri čemer proizvajata 100 MW ali 100.000 kilowatov moči. Strojnica bo stala ob cesti v vas Osp. Prosto-zračna naprava je tik ob strojnici. Odtočni kanal, ki odvaja že izrabljeno vodo iz strojnice, bo priključen k strugi potoka Osp, katerega bo treba v ta namen na našem ozemju regulirati, na italijanski strani, kjer je že reguliran, mu bo pa treba dvigniti nasipe. Pobočja struge moramo tlakovati. Zaradi zajeziitve, ki bo poplavila obširno področje, bo treba za 32 gospodarstev zgraditi nova stanovanjska in gospodarska slopja, postaviti v višjo lego ž1 lezniško črpalno postajo poi Zgornjimi Ležečami in zgraditi nove ceste, ki bodo nadomestile poplavljene ceste med Ivanjčjim mlinom in Gornjimi Vremami. V S N S Z S v vsako hišo Slovenskega Primorja! Milijon dinarjev za nabav® novih knjig Ljudska knjižnica v Ilirski Bistrici je v preteklem letu imela lepe uspehe. Pridobila je večje število novih članov, tako da obiskuje to knjižnico sedaj redno 605 oseb, od tega več kot 400 mladincev. V razdobju preteklega leta je bilo izposojenih preko 4700 knjig. Žal pa knjižnica ne zadovoljuje zaradi zastarelosti in nesodobnosti nekaterih knjig. Skupni sklad znaša namreč le 1545 knjig, zato je nujno, da knjižnica nabavi že letos večje število novih. Na predlog ljudske knjižnice je ObLO Ilirska Bistrica sprejel v letošnji proračun dotacijo ljudski knjižnici v višini enega milijona dinarjev, ki bo izkoriščen Ifeključno za ntofravo novih knjig. Ureditev portoroške peščine Na portoroški peščini so tudi letos v teku obsežna dela, da bo kopališče čim bolje urejeno. Tako gradijo vdolž celotnega obalnega zidu 10 širokih stopnišč, ki bodo omogočila lahek dostop v morje. Na prostrano peščino bodo navor-zili novih 2000 kubičnih metrov mivke, poleg tega pa bodo uredil» za kopalce tudi ves južni del kopališča, ki je bil lani neurejen zaradi del pri žičnici za vodno smučanje. Novi člani ZKJ v Ilirski Bistrici Na področju občine Ilirska Bistrica so v minulem letu sprejeli v članstvo ZKJ 97 kandidatov. Od tega 62 delavcev, 2 kmeta, 22 uslužbencev in 11 ostalih. Med novimi člani je tudi 68 mladincev, zadovoljuje pa tudi število sprejetih žena, Id znaša 31 notf^ članic. Med kolektivi je bilo spJ^p jetih največ novih člahov v osnovni organizaciji ZKS podjetja Topol, ki je povečala število članov za 18 delavcev. Občinski komite ZKS v Ilirski Bistrici skrbi tudi za ideološko izobraževanje novih članov ter Je v ta namen priredil več predavanj, na katerih so se sprejeti člani seznanili z razvojem dn zgodovino KPJ in o njenih nalogah. S ftf S g 9 Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daSkja. Izhaja vsak petek, Izdaja Czp Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din, — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am, dolarja. — Bančni račun 002-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in lclišejl tiskarna . CZP »Primorski tisk«, * OBČINA TOSTOJNA JE SPREJELA DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN D P ln V torek sta tudi oba zbora občinskega ljudskega odbora v Postojni sprejela letošnji občinski družbeni plan in proračun ter s tem vrsto pomembnih nalog za gospodarski razvoj občine v letošnjem letu. Pomembna značilnost tega plana je, da bo družbeni sektor gospodarstva letos razpolagal z dvema milijardama 295 milijoni 'dinarjev investicijskih sredstev, to je za skoraj 52 %> več, kot je bilo predvidenih v perspektivnem petletnem planu gospodarskega razvoja občine. Samo za kmetijstvo bo namenjenih 63 odstotkov vseh gospodarskih investicij in 37 odstotkov za dokončno izgradnjo že začetih industrijskih gradenj, ter za trgovino, gostinstvo, turizem, obrt in za (izgradnjo stanovanj. Največ delovne sile bo letos dobilo novo zaposlitev v socialističnem sektorju kmetijstva, nekaj manj prostih delovnih mest pa bo v gostinstvu dn obrti. Predvideno je, da bo okrog 250 na novo zaposlenih omogočilo ob istočasnem izboljšanju razporeditve že sedaj zaposlene delovne sile povečanje produktivnosti za 9,2 %>. Tako bo konec letošnjega leta -možno ustvariti družbeni proizvod v vrednosti osem milijard 590 milijonov dinarjev in narodni dohodek naj bi dosegel tri milijarde 745 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bo znašal na enega prebivalca okrog 190 tisoč dinarjev. Fizični obseg proizvodnje se bo moral povečati za 11 odstotkov, v primerjavi z lan- Seminar za gostince Pretekil teden je bil v Portorožu 5-dnevni seminar za upravnike gostišč socialističnega sektorja v našem okraju. Na dnevnem redu so bila razna predavanja in razgovori o aktualnih problemih ter novih predpisih s področja vodenja gostišč, ter o pripravah na bližnjo sezono. Vsi udeleženci — bilo jih je nad 20 — so po končanem seminarju izjavili, da jim je močno koristil in da želijo, da bi postali taki seminarji stalna oblika posvetov pred vsako sezono. skim letom in čeprav se bo število zaposlenih povečalo le za 2,9 odstotka. Predvideno je, da bi letos povečali kmetijsko proizvodnjo za 35 %> in vrednost kmetijskih proizvodov ter stranskih dejavnosti kmetijstva bo, izračunana po stalnih cenah iz leta 1956, za 720 miliiionov večja od lanskoletne in bo znašala 2 milijardi 53 milijonov dinarjev. Od tega bo samo živinorejski kombinat ustvaril vrednost 290 milijonov dinarjev, perutninarska farma v Neverkah 570 milijonov dinarjev, ostalo pa •kmetijske zadruge z ekonomijami, kmetijska posestva in zasebni kmetje. V poljedelstvu je predvidena za 18 "/o večja proizvodnja, Zit in vrtnin bo letos toliko kot lani, krmnih rastlin in krompirja pa znatno več. Pogodbena proizvodnja bo letos stremela ne samo za višjimi hektarskimi donosi, pač pa tudi za pocenitvijo proizvodnih stroškov. Gleda živinoreje predvideva občinski družbeni plan prirast govedi za 1225 ton, prašičev za 806 ton, perutnine za 304 tone in tržnih viškov okrog 3000 glav. Samo KZ Planina bo v svojem pitališču vzredila 150 glav mlade živine težke do 200 kg, KZ Postojna okrog 200 glav. Poslovna zveza okrog 600 glav, okrog 1800 glav pa v kooperaciji s privatnim sektorjem. Dohodek kmetijskih zadrug se bo povečal za 7 % in bo dosegel vrednost 1650 milijonov dinarjev. Kooperacija naj bi letos zajela 1330 ha travnikov, pašnikov in senožeti ter 421 ha njiv. V sadjarstvu bo najvažnejša naloga asanacija sadovnjakov in obnova starih nasadov. Sečnja gozdov bo lotos v istem obsegu kot je bila lani in predvidevajo dobiti 66 tisoč bruto kubičnih metrov lesne mase. Velik vzpon bo letos zabeležen .tudi v prometu, trgovini in predvsem blagovnem prometu, nadalj'e v gostinstvu in turizmu. Samo blagovni promet bo za 12,7 °/o večji, kot je bil lani in bo dosegel vrednost 4588,6 milijonov dinarjev. Investicije za stanovanjsko izgradnjo bodo znašale 261,6 milijona dinarjev, za zdravstvo 17,4 /i milijona dinarjev, saij je treba urediti zdravstveni dom v Pivki in nabaviti novo opremo v ambulantah, za komunalno dejavnost bo 65,5 milijona din (ureditev mestne kanalizacije, asfaltiranje ulic, povečanje kapacitet vodovodov, oprema za čistilnico in pralnico v Postojni, ki je v sklopu stanovanjskih skuonosti), za šolstvo 11,4 milijona din, za kulturno udejstvovanje pa 2 milijona dinarjev. Na tej seji sta oba zbora sprejela tudi letošnji občinski proračun, ki_predvideva 219,130.000 dinarjev dohodkov dn izdatkov. V skromnih in neprimernih prostorih ustvarja delovni kolektiv koprske obrtne delavnice Antena velik družbeni produkt OB OBČNEM ZBORU VODNE SKUPNOSTI KOPRSKEGA OKRAJA Za strokovno izobraževanje delavcev i? r ^ Pretekla teden je bilo v Sežani posvetovanje direktorjev in upravnikov nodjetij, na katerem je podpredsednik ObLO Lado Mahnič govoril o potrebi po strokovnem izobraževanju delavcev v gospodarskih organizacijah. Po določbah novih predpisov na tem področju bodo gospodarske organizacije v sežanski občini razpolagale v letu 1960 s preko 6 milijoni dinarjev, ki jih bodo lahko namenile za vzgojo kadrov. To vsoto bodo podjetja lahko še povečala s sredstvi iz skladov skupne porabe. Podana je torej dokaj močna materialna osnova, na katero bo mogoče oostaviti prve temelje sistematičnega dela v smeri stro-ovnega usposabljanja zlasti tistih delavcev, ki že imajo nekaj izkušenj na delovnih mestih. Odprto ostane vprašanje oblike dela. Kdo, kako, kdaj itd., to je vrsta problemov, ki jih bodo morali reševati organi posameznih organizacij. Oblike izobraževanja bodo različne v večjih in različne v manjših podjetjih. Določene težave bodo tudi zaradi raznolikosti strok obrtnih in industrijskih podjetij. Zato bo potrebno manjše organizacije pri strokovnem pouku združevati z večjimi kolektivi, ki tudi laže razpolagajo s potrebnim predavateljskim kadrom. Vnrašanje predavateljev naj bi reševali tudi tako, da bi najsposobnejše delavce pošiljali na tečaje. V skrajn'em primera naj bi predavatelje povabili tudi od drugod. Na posvetovanju je bil imenovan poseben koordinacijski odbor. ki bo skrbel za vsklajevanje izobraževanja delavcev v raznih strokah in reševal problematiko organizacije, ki je nova in bo zato terjala določeno mero prizadevnosti in naporov. Vodstvo odbora so poverili vodji obrata »Telekomunikacij« v Sežani Alojzu Makucu. -er • Konec minulega tedna je bil v Kopru občni zbor okrajne Vodne skupnosti, ki je podrobno razpravljal o svojem delovanju v lanskem letu ter ugotovil, da je leto 1959 pomenilo pomembno preusmeritev delovanja te, za naše gospodarstvo zelo važne družbene organizacije. Poročilo o delu upravnega odbora direktorja Vodne skupnosti Franca Copija-Borutuna je podrobno obravnavalo obsežna dela, ki so bila osredotočena na hidromelioracije, gradnjo vodovodov in na proučitev možnosti za boljšo oskrbo z vodo predvsem obailnega področja. Lani so ur'edili namreč na skoraj 1200 ha melioriranih površinah 6500 metrov kanalov, iz katerih so izkopali 38.000 m3 zemlje in meliorirali nadaljnjih 160 ha zemljišč. Vsa ta dela so stala približno 68 milijonov dinarjev. Vodna skupnost je ob sodelovanju domačinov zgradila tudi 26 vaških vodovodov in tako preskrbela z zdravo pdtno vodo približno 4000 prebivalcev. Razen vodovodov so v minulem letu gradili tudi več zajetij vode, pralnih (kforiit dn napajališč pa živino, kar je veljalo Vodno skupnost 16 milijonov dinarjev, medtem ko so domačini opravili prostovoljno delo v vrednosti 4 milijone dinarjev. Najbolj obsežna vodogradbena dela so bila v koprski in sežanski, deloma pa tudi v piranski občini. Pomembno je omeniti, da je Vodna skupnost na rižansko-ankaranskem področju pokosila nad 245.000 m2 površin dn na 21.000 m2 zemljišč odstranila grmovje ter trnje. Samo za vzdrževanje tega področja, na katerem so uredili tudi dva sifona, so porabili 4780 efektivnih delovnih ur, za komasacijo Da še nadaljnjih 1100 delovnih ur. Na osap-skem področju so s prekopom struge v bližini državrie meje preprečili nadaljnje poplave na 20 ha sedaj rodovitne zemlje ter očistili strugo na površini 16.300 m2. Za ta dela so porabili okrog 7400 delovnih ur. Nadalje so na seme-delsko - badaševiškem področju pokosili 156.000 m2 površin, očistili so struge in okopali 1237 to-polovih sadik ter opravili nekaj večjih objektov na Badaševici. Delegati sedmih pododborov Vodne skupnosti, ki so na sedežih vseh občin koprskega okraja, so v razpravi obravnavali nekaj najbolj perečih nalog, ki jih bo morala Vodna skupnost opraviti v letošnjem letu. Gre predvsem za razširitev dejavnosti na vs'eh področjih, za gradnjo hidromelioracijskega sistema dn nadaljnjo gradnjo vodovodov, v glavneim na Krasu ter zgornjdh predelih okraja. Preobširno bi bilo navajanje vseh del, ki jih je Vodna skupnost opravila na področju posameznih občin v preteklem letu in planov, ki jih 'ima za letošnje leto, zato bi se omejila le na priporočilo podpredsednika Okrajnega ljudskega odbora dnž. Pfetra Aljančiča, naj ibi Vodna skupnost skladno z nalogami, ki jih določa okrajni družbeni plan, vložila kar največ sredstev in naporov za kompleksno urejanje hidromelioracijskih del, PESTRA RAZVOJNA POT »ANTENE« V KOPRU Podjetje za popravilo radijskih sprejemnikov »Antena« v Kopru je bilo ustanovljeno 1955. leta in je skraja zaposlovalo samo tri osebe. Skraja ni nihče razmišljal na razširitev dejavnosti te neznatne delavnice, toda ko so kmalu zatem prišli zaradi visokih družbenih dajatev v težaven finančni položaj, so se poskušali izogniti likvidacije z ustanovitvijo galvanike in z uvedbo trgovine za radijske sprejemnike in radio material. Kljub temu, da takrat nihče ni oporekal potrebi po tem edinem družbenem obratu te vrste v Kopru, podjetje le ni bistveno izboljšalo svojega položaja. Zato so začeli razmišljati o postopni uvedbi neke stranske dejavnosti, da bi stabilizirali položaj podjetja. Zares kočljiva naloga, kai^i zaradi močnega vzpona domače industrije radijskih sprejemnikov ni bilo tako enostavno najti NAS GOSPODARSKI KOMENTAR Potrošniška posojila dobivajo pri nas z leta v leto večji pomen in postajajo važn\a gospodarska postavka. To ni nič čudnega, če pomislimo, da so koncem lanskega leta presegla znesek 87 milijard in da so samo lani porastla za nad 20 milijard. Letošnji zvezni družbeni načrt predvideva, ponovno zvišanje za nekaj nad 15 milijard, da bi se tako dosegla vskladitev s celotnim gospodarskim razvojem. Lani koncem leta je bilo slišati glasove, da bo za letos uvedena večja sprostitev pri odobravanju potrošniških posojil. Pri tem, je bilo mišljeno, da bo prepuščeno bankam in hranilnicam komu in koliko lahko odobre tega posojila in da bodo banke in hranilnice izdajale namesto čekov gotovino. Ukrepi, ki. so bili sprejeti v zvezi s tem pa kažejo, d.a taka sprostitev ni bila izvršena in da je v tem ^ogledu potrebna še vedn In \ obrti /a l •.. Narodni dohodek na rnega preblvalea v občini. ki jr /naval \ lanski m letu !>1 2li dinarjev, sr bo Irtos zvišal na 113.10» dinarjev, skoraj z a 32 ' • ■ Gospodarske In lire»-spodarske Investicije bodo znašale 407.« O.t dlnarjrv, all u 12 •. vrč, kakor Jih prrdvidrva persprktlvni plan občlnr za ra/dobjr 1SS7—1X1. 1'roraiunska sredstva hodi» znašala H&i fvumi& CImuj.ML ... OI>llUI> • iti I AN 1'MDIt t \ I T K O ■ Deveta PMDB •Stefan Cvetko« bo ocHla na avtomohlt-ko cesti, 31 marca 1KC ob 3 W> url zjutraj To bo specialna traktorska brigada in t>o ostala na dclovllču prov tako dva mesr-ca. kot vse dru»;'' Za to tincado Je med mladino veliko zanimanje. Do •edaj se )c prijavilo ra odhod v bi.-.:a
  • Jc 115 mladincev, vendar pa > prijave vedno prihajajo. C ] LA S |GOOEIV3SkEl Sl.STANI K di i i <; \ rov Z \ V. KONi.ltl S s/.!>!.J Včeraj dopoldne Jc bil v prostorih Ol.O Kranj posvet v i-h norenjsklh delegatov, ki se l>odo udeležili V. koM'ic^.1 Soclall-tifne zve« delovne-., ¡;-.:clstva Ju,:• lav,;<• Pogovorili se o pripravah na V kongres in sklenili, da bodo na kongresu razpravljali o lokalnem In tovarniškem Usku ter o problemih produktivnosti in zaposlovanja v kranj-■kem okraju P^ùnateke. NOVICE miva 1'osta in tki.i tonska t i n i it ai \ v AJnovsriNi V AJdovlčinl bodo letos začel! muditi novo potlno poslopje, potem pa bodo montirali tudi moderno avtomatsko telefonsko centralo Kra) se namreč hitro razvija In zdaj poŠta posluje v trsnlh In neprimernih proti. rili Načrti- za r.ovo p'.',tr.o po lop-;e le Izdelujejo. ji". TO 1'OTKI.HNor Svet za delo In delovna razmerja pri konJISkl občini Je na zadnji m-JI potrjeval odobritev novih delovnih mest v nekaterih gos[>odarj»klh orgu-mz.uijah Ker o nekatera me-ta v podjetjih te obstajala. Je potrditev /golj formalnost. Menimo, da bi to vlogo lahko prevzeli delavski »vcU. ki poznajo notranjo organizacijo podjetja vsekakor bolje kot organi pri občini. Pri tem je potrebna sprememba tarifnih pravilnikov, kar potrjuje občina, m je torej potrjevanje novih delovnih mest opravljeno že ■ tem. DOLENJSKI UST ZAM.MAI.O VAS HO . . . da je moč Svobod In PD v članstvu v na&em okraju takale: 11 druAtcv ima marij kot 20 članov, 22 društev ima do 30 članov, 24 dru-Atcv do SO članov. Ifc dru t» v do loo članov, 11 društev do 150 članov, ü društev do 200 članov, 2 dru&tvi do 300 članov. Svoboda Videm Kr'iio irna preko 300 članov. .s7.600.000 dinarjev dohodkov in izdatkov. okrajni ljudski odbor Koper pa Jr odstopil (»tu* i nI svoj drl partlcipa-cljc na dohodkih, kt sr po zakonu o delitvi dohodka delijo med /ve/o, republiko, okrajem in občino. IMum» tega bo občina razpolagata v letos nJem letu se / naslednjimi sredstvi skladov: Investicijski sklati lva»i.oi>u dinarjev, stanovanjski sklad Il.GM.^no dinarjev In cestni skl.nl 2.-UO.OOO dinarjev. Navedene številke so suhi i/vi (•»'<• h i/ »prejetega predloga družbenega plana in proračuna občin*, ki Je sr nedavno predstavljala najbolj pasl\ no območje koprskega okraja. Dejstvo, da sr Je narodni dohodek na me ga prebivalca v občini v primerjavi z letom 1956. ko Jr znaKal le 5C.U1 dinarjev, povečal v letu i1'".« na 93.216 dinarjev tu da bo /naša! v Irtu 1960 )r 123.109 dinarjev, /govorno dokazuje, da jr «unkovitost ekonomskega razvoja v tej obrtni večja in relativno obilne;.!. kakor n drugih občinah, ki razpolagajo >e od leta 1956 s krepkejso gospodarsko osnovo. Drulbeni plan občine predvideva v Irtu 1960 /lasti velik porast fizičnega obsrga proizvodnje v industrijski panogi In sleci /a >o • • \ primerjavi / Irtom l'rr• prktlvnl plan pa bo v industriji prekoračen kar za 33S * *. Na tako \eiik por.i t bo vplivala razširitev proizvodnje v obratu »Ipla»« \ Podgradu z ureditvijo novih obratov v llrušlrl In Ciolcti, kakor tudi uvedba novih prolivodov v hrpelj-skrm obratu »TOS«, o čemer smo poročali \ prejšnji štrvilkl nairga lista. Gradnja nove opekarn«* v obrovu. dov ršltrv Jagarskrna objekta »Jrlk« , v Kozini, adaptacija obrtnih delavnic • I.ame« In •Mehanotehnlke«, priprav r za zgraditev apnrnlce \ Podgorju. gradnja upravnega poslopja Dl n v fodgradu ter gradnja 51 novih stanovanj, dajejo prčat močni gradbeni razgibanosti v občini, (¿lavna gradbena dela opekarne v Obrovu ter delna montaia strojev In oprema bodo končana v letošnjem letu, popolnoma dovršen pa bo ta pomembni objekt v letu 1961. X kmetijstvu bo posvečena prva skrb živinoreji. Kmetijske zadruge so si v tem ozlru zadale pomembne naloge. \ zve/l turizmom bodo v letošnjem letu Izvedeni pomembni ukrepi v gostinstvu In trgovini. Kakor tudi na področju komunale. Prav tako Je predvidena organizacija družbene prehrane, i• 11 prave za razširitev oziroma dozidavo šolskih prostorov. Pri l.-vajanlu navedenih načrtov bodo sodelovale vse gospodarske organizacije In ustanove, pri komunalnih delih pa tudi prebivalstvo občine prostovoljnim delom. Načrti za razsvetlltev Jame Dimnice in ureditev dostopa do nje so prav tako /ajctl v letošnjem družbenem planu. v vseh gospodarskih patiogih drtllbenega sektorja ter v negospodarskih dejavnostih bo v letu 1*60 zaposlenih skupaj ion ljudi, to Je za 20 • • več kakor lani. J. 7. ^Sf^tiÊJ i ' ' Jt'Î ' • - '. * p! tg 51 s J" /i I () HA/VI iljivo »Triglav« Je danes Koprčane pre e- Na velikem oknu restavracije hotela netilo naslednje obvestilo: -\ en» zaintei • siranlm delovnim ljudem Kopra! t poštev.ije nujne lokalne potrebe In polo/aj. Je delavski svet skupaj / upravo podjetja sprejel sklep, da / današnjim dnem oddvojl pol kapacitete hotelske restavracije /.i potrebe drulbene prehrane. Obveščamo vse Interesente, zlasti tiste, ki o /«• bili abonlranl pri nas, da takoj sprejemamo abo-nente. Cena i-ii/okov: kosilo 120 din. večerja 100 din, Izbira a la » arte. Potrebna je ekonomska analiza N.i /adnjl seji upravnega oclbo-r.i Kr.irtij .ko jjozd.ii.-ko ¡m.dovnc :\< :< v Si /.iai, ki Je bila 17. m.ir-r.i. jc Ir.lo največ govora o vprašanju, .1.1 i naj se kmetijske za-druge I.okov, Senožeče :n Vreme /družijo v i-no samo jjosfjodursko organizacijo ali ne I/ živahne ra,'D: ive je bilo razbrati, da obstajajo dokaj močni argumenti, ki govorijo za /.družitev. Izhodišče za to stališče je v združevanju zadružnih sredstev v objekte, ki jih nosamezne zadruge ne zmorejo Temu so pridružuje še vpra-š:• if• kreditne sposobnosti. Kazen finančne nlat; pa je potrebno mislil; na rentabilnej.še izkoriščanje osnovnih sred-stev in na lažje re- Tudi v Kopru šola zo starše Občinski odbor Društva prijateljev mladine v Kopru je sprejel v svoj obsežni program med drugim tudi obvezo, da bo že prihodnji mesec začel /. rednimi predavanji za star;e po preizkušenem receptu tako imenovane šole za starše. Seznam predavanj Jo zelo popoln in vsebuje razen zanimivih vzgojnih tudi vrsto zdravstvenih predavanj za vse starostne stoonje otrok, oziroma bolje za predšolske ¡n šolske otroke ter tiste v ptii^-rtetni dobi. Del predavanj bodo ]x>dali priznani v/gojni in zdravstveni delavci v spomladanskem času, s preostalimi pa bodo nadaljevali ji- i-ni. Ker smo doslej tovrstna predavanja v Kopru hudo pogre-. ¡i. pričakujemo, da bo zanimanje staršev za to obliko ljudskega izobraževanja izredno veliko. b !> v aie kadrovskih problemov, ti.i primer z.a¡>oslitev dobrega I.e.;« :.j strokovnjaka V da- V 1'ortoro/u vedno več sodobne razsvetljave Portorož je btl pred 2 letoma prvi kraj v n;iši državi, ki je dobil mili,\ijislnml potni* • Irki tudi pr*-iist.ivrilkl Zavoda /.i spumi-nlšk» varstvo, ki so m- doslej upirali n:e.| /ahti-vl, da lil orrienjt-nl nastavek /rušili, ker Je sani |n> sebi /.irap-jel več sklepov, kot so ureditev in postavitev cestnih znakov, opozarjanje peScev in koledarjev na pravilno koriščenje cest. ureditev umikov in smeri vožnje za vprežna vozila v na-•eljih, mestnih središčih ter ureditev parkirnih prostorov v večjih krajih. Člani sveta so sklenili predlagati pristojnim organom stalno v zdrži-vanje n-i III. in IV. reda, za kar bo potrebno najeti novo delovno silo. Eden izmed najpomembnejših sklepov Sveta za pomorstvo in promet pa Je bilo imenovanje članov okrajnega koordinacijskega odbora za varnost prometa, ki so se sestali Se Isti dan In proučili jirof'.inn dela Ta koordinaciji ki izvedel do 1. julija akcijo za kolesarje, katere namen je izboljšat! red in varnost na javnih cestah in zmanjšati število nesreč kolesarjev s tem, da jih poučijo o cestnoprometnih predpisih z. raznimi predavanji v tovarnah, podjetjih, po šolah in v družl>enih organizacijah. Tej akciji bo sledila vzgoja motoristov in mopedistov, ki bo trajala do 1 septembra, nato dvomesečna vzgoja peScev in voznikov vpreg, konec leta pa bo prometni teden, i. i katerem bodo prikazani usi>o-hi v/gaje državljanov v korišča-nju cest. Ge lo Na cesti nisi sam bo uremljalo vse, ki kakorkoli skrbijo za varno t prometa s predavanji. prikazovanj, diafilmov, individualnim prepričevanjem prebivalcev o povečanju skrbi za listno življenje in za življenje «državljanov. N'anai;lo l/lirulti»Jeria pomlad Je pr.-ni-st.i s si-tioj številna presenei i-njil /lasti na obiilnein področju. T.iko su zr dozorele prvi- breskve, kl sn danes Z. i- na ra/pola no potrošnikom po koprskih trgovinah, predvsem v »fi-š-iijl-. N.i sliki: obiranji- prvih breskev na krnelljskem posestvu s k urjan—Ankaran nem primeru gre tudi za prenos živinori jskt ga obrata v Dolenji \ast o.i KCIIV. na kmetijsko zadrugo. Sama KZ Senožeče pa se boji. da temu ne bi bila kos. Vsem tem trditvam morda res ni kaj oporekati. In zelo verjetno je, da bodo nasprotno trditve manj prepričljive. Toda v enem :li drugem gre za stališča, ki b: jih bilo treba podkrepiti z na-taruno gospodarsko računico. In čim prej bo to d«-!o opravljeno, tem prej bo lahko dozorela dokončna odločitev, ki bo morala nujno imeti za cilj nenehno dvi-. m je kmetijske proizvodnje. Zadeva je toliko bolj nujna, kolikor se celotno vprašanje dotika pixl-m'-ja finanslr.inja večjih km'etlj-kih objektov s posojili iz republiških in okrajnih skladov. Občni zbori vseh treh zadrug so poklicani. da povedo svojo besedo. POSTOJNA 33: letos bo v Postojni dograjenih G3 stanovanj In to garsonjer, drulbeni plan otiii-nr pa prrdvidrva zafelrk gradnje nadaljnjih 112 stanovanj. KOI'111 21: l.anl Jr bilo v koprskem okraju rrRlstrlranlh 1637 motornih vozli, to Je za ti» odstotkov vei' kot leta 135H. Med temi vo/lli Je tiiln E20 tovornjakov, 203 prikolic, 25S3 motornih kolrs. I.I traktorjev, j'. avtobusov. 22 sprrlalnlh vozli in 113S osebnih avtomobilov, oil katerih Je SO odstotkov last privatnikov. I'u cestah koprskega okraja vsak dan v ■•/1 najmanj 1800 mopedov In vei sto dvokoles, ki so last prebivalcev koprskega okraja. TI podatki Vsekakor k .i Z I-Jo, da Je nas okraj eden Izmed najbolj motoriziranih v Sloveniji. 11.1 It S K A IlISTillCA 7S: Minuli ii-trti-k Ji- obflnskl komite ZKS \ Ilirski Itlstrirl odprl vrsto dl-skusljsklh veierov o razpravi Kd-varila Kardelja o sorlalistlfnI preobrazbi vasi. Teh predavanj, ki hodo enkrat tedensko, se udeležujejo flanl občinskega partijskega aktiva. SI /.ANA 3: Na pobudo Obl.O Sežana so hlll pretekli teden sestanki direktorjev In upravnikov gospodarskih podjetij, na katerih so razpravljali o naiinlh izvajali la letošnjega obiinskei;.i drulbe-nega plana. Sklenjeno Je bilo, tla morajo vodstva podjetij Izdelati vsak mesrc In za vsako tromesef-Je posebej analizo gospodarjenja podjetja, (lo konca juriila pa mora hiti povsod, kjer Je molno, vpeljano nagrajevanje po uilnkil. KOMI N 5: Zastopniki druJtie-nlh organl/aiij In osnovne šole v Komnu so te dni ustanovili Inl-elatlvnl otlbor, ki bo pripravil letošnje praznovanje mladinskega praznika. 1 r-ta bo pedvldoma 3. Julija v Komnu. Viti M S KI llltiror 3: V kratkem hodo začeli v Vremskem Itrllotu preiirejevatl šolske prostore v novi zgradbi tako. da bo preselitev šole nioZna Z.e to Jesen. SI / \s \ 107: Ohiin.ka komisija za organlzarljo šolstva v Sežani je na svoji zadnji seji predlagala, naj til bilo v sežanski občini It osnovnih sol In sleer: v Komnu, Štanjelu. Stjaku, mumijah, To-maju, Stomazu, \ raheah, Seno-Z.ee.ili, Divači, Mlslltaii In Sežani. Doslej samostojne šole pa naj hI bile zunanji oddelki omenjenih Sol. KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA tV KULTURA PROSVETA ~>V KULTURA PROSVETA * KULTURA P 117. PREMIERA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU O FTT-- : ■ . : ' iev :> - V'.;':.1-". »f-fl ■ v. Frances Goodrich, Albert Hackctt: DNEVNIK ANE FRANK Pred tremi leti Je na naših odrskih deskah gostovala Drama SNG iz Ljubljane z dramatizacijo znanega dnevnika male židovske deklice Ane Frank. Dobili smo tudi njen dnevnik v prevodu, slišali smo o filmu, ki zmagoslavno kroži po svetu, obuja v ljudeh bridke spomine ter jih svari. Odkar je preživeli Otto Frank leta 1345 našel v nekdanjem skrivališču Anin dnevnik in nekaj pozneje, ko je dovolil njegovo objavo, je ves svet spoznal usodo dveh židovskih družin in male, črnolase Ane, ki je imela poseben umetniški dar opazovanja in pripovedovanja. Odveč bi bilo ponavljati dobro znano zgodbo o skrivanju na podstrešju trgovske hiše v Amsterdamu, ko je bilo zunaj vse v znamenju kljukastega križa. Stali so za zatemnjenimi okni, pet odraslih in trije mladi ljudje, ter čakali. Avto z znamenjem kljukastega križa se je ustavil zdaj pred to, zdaj pred ono hišo in skupina zmedenih ljudi se je znašla pred bajoneti. Odpeljali so jih brez pojasnil. Zavezniška letala so bombardirala mesto. Frankovi in Van Daanovi pa so stali In čakali, gledali in se bali. Živčni so bili, čakali so, kdaj se bo ustavil avto z znamenjem kljukastega križa, s policijskimi psi in nasajenimi bajoneti. In prišli so. Skrivači so stali pred bajoneti in pred avtom s kljukastim križem, kot so toliki pred njimi. Za njimi je ostalo opustošeno podstrešje In Anin dnevnik. Ko so ga ljudje brali, so ostrmeli. In gledali so na odru podobo Ane, njenih staršev, sestre, prijateljev. Vedno znova, na tisočih in tisočih predstav, najrazličnejših mest, držav in kontinentov. Ljudje različnih ras, narodnosti in prepričanj, Ana je postala del velike epopeje, herojske legende o tisočih žrtev nacističnega nasilja in surovosti. Se več. Ana je poslala več kot resnična osebnost. S svojo otroško odkritostjo ni samo razgalila nacističnega terorja, s svojo umetniško prepričljivo besedo ni samo vzdignila srca zatiranih, ampak Je s svojo humano besedo ob koncu dnevnika — »In kljub vsemu verjamem v dobroto ljudi« — pustila vedno živo in potrebno poslanico. V to dobroto smo morali verjeti takrat v najtežjih dneh, v to dobroto moramo verjeti danes, ko je postal D O IMA CI AVTORJI PREVLADUJEJO V Beogradu se je te dni končal plenum Združenja založniških podjetij Jugoslavije, na katerem so razpravljali o založniških programih v letošnjem letu. Iz programov 41 založniških podjetij je bilo razvidno, da bodo izdale založbe v tem letu 3537 del z vseh področij književnosti. Od tega odpade 2217 del na domače avtorje in 1370 del na prevode. Posebno pozornost bodo posvetili strokovni ln znanstveni književnosti. svet tako majhen, ko atomsko orožje lahko dokončno zbriše ljudi z zemlje. V dobroto in razsodnost ljudi moramo verovati, če hočemo ohraniti humanizem tudi v današnjih dneh. Saj ni dolgo tega, ko so se na sinagogah v Zahodni Nemčiji pojavili kljukasti križi, zavili tako ali drugače. Neznanci so oskrunili židovske grobove, spomenike žrtvam fašističnega nasilja, pisarili grozilna pisma posameznikom in židovskim organizacijam. Zidne risarije in anonimna pisma, otročarija, bi kdo rekel. Toda ni otročarija, val, ki se Je zgrnil iz Nemčije kot kužna bolezen po svetu, to je posledica načrtnega obnavljanja nemškega militarizma in sistematične nacistične propagande. na ni otročarija, nam priča vsa svetovna javnost, ki se je zgražala In združila najrazličnejša prepričanja v enoten protest. Tako nekako, kot. jih druži zdaj proti krvavi politiki v Južni Afriki in rasni diskriminaciji do črnskega prebivalstva: zdaj ko so mrtvi in težko ranjeni žal zopet tragična bilanca rasne histerijo in policijskega terorja. In še vedno moramo kljub vsemu verjeti v dobroto, ki je v ljudeh. Ko ugasne na odru luč, grozljivo lajajo psi, slišimo nacistične koračnice in psovke, nehote vemo: Ana je šla v taborišče smrti, vseeno kako se je imenovalo — Mautliausen, Auschwitz ali Bergen-Belsen — postala je številka, kot mnogo drugih. O tem njen dnevnik več ne govori. Ko so taborišče osvobodile zavezniške čete, je bilo za Ano, kot še za marsikoga, prepozno. Njeno sporočilo o dobroti v ljudeh pa jo je preživelo. Ana je to vero potrebovala, pa tudi mi bi težko živeli brez nje. To so bila občutja, ki so nas prevevala ob premierski uprizoritvi Ooo-drich-IIackettove dramatizacije »Dnevnika Ane Frank« Slovenskega gledališča v Avditoriju v Trstu v nedeljo, 27. marca. P? a v je, da je to delo našlo pot tudi na tržaške gledališke (leske v izredno sugestivnl in impul-zivni režiji gosta Branka Gombača, člana celjskcga Ljudskega gledališča. Ce bi hoteli občutek predstave strniti v najkrajši povzetek, potem bi mu rekli: grozljivost nasilja in vera v humanost. In kaj bi pričakoval človek več od Aninega dnevnika? Več ni treba. Odlično oporo je imel režiser v premišljeno natrpani sceni Jožeta Cesarja in v izbiri scenske glasbe. Dokončno pa so njegovo zamisel realizirali igralci. Kot odlično vigran orkester so se povzpeli pod Gomba-čevo taktirko do zavidljive umetniške višine. To velja zlasti za čudovito in prepričljivo doživeto, radoživo Ano MIRE SARDOCEVE, ki je nosila vso težo zahtevne tri in polurne predstave. Za razliko od drugih uprizoritev in režijskih koncepcij je Ana. monologe ali vezalnl tekst, kakor bi temu rekli, živo govorila in ni bil posnet na magnetofonski trak. Predstava Je s tem veliko pridobila. Ostale vloge so tolmačili: RADO NAKRST, mirni in človeško topli Otto Frank, LEI.I NAKRSTOVA, uravnovešena mati Edith Frank, BOGDANA I5RATUZEVA, tiha in skromna Margot, JULIJ GUST1N, go-drnjavi ln vedno lačni gospod Van Daan, ZLATA RODOSKOVA, elegantna koketa gospa Van Daan, MO-DEST SANCIN, malce egoistični zobni zdravnik Dussel ln JU STO košuta, požrtvovalni nameščenec Kra-Icr. V vlogah Van Daanovega sina Petra, Aninega prijatelja. In človekoljubne Mlcb, Frankove uradnice, sta nastopila slušatelja tržaške Igralske šole LlVIO BOGATEČ in NORA JAN-KOVICEVA. Opravičila sta režiserjevo zaupanje in poplačala trud svojih predavateljev: lepo sta dopolnila ansambel. Občinstvo, ki je napolnilo Avditorij, je sprejelo Dnevnik z izrednimi simpatijami in globokim razumeva* njem. Režiserja in igralce je nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Z. L. T»" ^ v v v^vi-e" .i Pß. vwwTc Mi r ' i- v-e Mb ■M ^'--Äf'-.rV^-i.-. t J^S? - A Jf i ■ Ki .- : f pf ' % ■, . - ' ''"..: . .'.VA •¿i»*' v.-«, " :.!:'.:■•.vv ..... v [.:;■— / V , .■•' ; ..,': .-./': .>; c'-V;. L..- /'j'■ • :'. .'...'. Prizor Iz tržaške uprizoritve DNEVNIKA ANE FRANK po Gooarich-Hackettovi dramatizaciji v prevodu Jara Dolarja in v režiji Branka Gombača, gosta Iz celjskega gledališča. Kostumograf je bila Alenka Bartl-Scrša, scenograf pa Jože Cesar. Premiera je bila v nedeljo, 27. marca v tržaškem Avditoriju IZ NAŠEGA LJUDSKOPROSVETNEGA ŽIVLJENJA R ^ v Poročilo, ki ga je dal predsednik DPD »Svoboda« v Senožečah na nedavnem občnem zboru, je bilo vse preskromno, da bi moglo zadovoljili upravičena pričakovanja vseh tistih, ki so se zanimali za razvoj tega prosvetnega društva v vrsti prejšnjih let. Zal. Toliko bolj žal, kolikor je na seznamu kar 133 članov. Še najbolj aktivni sta bili kino sekcija in pa sekcija, v kateri se že več let zaporedoma vrši krojni tečaj. V prvi sc-kciji je redno deloval stalni kino. Filme so predvajali dvakrat tedensko. Premalo je bil izkoriščen ozkotračni projektor. Tu je treba iskati vzrok v pretirano visoki izposojevalni-ni za ozkotračne filme, ki dosega tudi do 4000 din na dan. Zato je društvo dalo aparat na razpolago občinskemu odboru Ljudske univerze v Sežani. Tamburaški zbor, ki ga sestavljajo odrasli člani, dalje godbeni trio in recitatorji so nastopali le na proslavah, čeprav je imel trio redne vaje in bi skupaj z ostalimi sekcijami lahko nastopal tudi na siceršnjih prireditvah, 2e dalj časa se nista predstavili igralska skupina ter godba na pihala. Godba zato, ker OB ŠESTDESETLETNICI KNJIŽEVNIKA TONETA SELIŠKARJA Ze svoj osnovni poklic je Tone Seliškar, ki velja danes za enega najpomembnejših mladinskih pisateljev v državi, posvetil mladini. Vse življenje je najrajši med mladino in največ in najlepše stvari je napisal za mladi rod, ki mu je od vsega na svetu najbolj pri srcu. Zato je pesnik in pisatelj Seliškar tudi vedno bil, je in bo ostal mlad, čeprav ga, to pa res samo navidezno, dela muhasti koledar starejšega: danes, prvega aprila, bo star šestdeset let. Pa saj to je kakor po-tegavščina! In kaj je še lepšega, kakor biti po srcu vedno mlad! Naš predragi jubilant, ki včasih vzlic prezaposlenosti rad iia-piše kaj lepega tudi za naš list (ker je razen mladine drugi njegov »konjiček« — morje), se je že v svojih fantovskih letih ves predal borbi delavskega razreda za njegove pravice. To izpričuje njegova prva pesniška zbirka »Trbovlje«, ki je izšla leta 1923. To kažejo vsa njegova poznejša književna dela, to potrjuje njegova tako ravna in čista življenjska pot, saj ga zasledimo za osvobodilno stvar aktivnega že leta 1941 v ilegalnem kulturnem ple-numu OF, da ne govorimo o tem, kako nestrpno si je leta 1943 oprtal nahrbtnik in puško ter s svojima dvema mladoletnima sinovoma odkorakal v partizane — spet naravnost med borečo se mladino. Tamkaj je kol pesnik revolucije za legel spet vsaj za eno brigado, saj je dosti nje- govih, v partizanih ustvarjenih pesmi ponarodelo in nedopovedljivo razvnemalo bojevitost vseh slovenskih partizanov. In ifmed mnogih njegovih borbenih pesmi, ki so njih melodije odmevale od Pohorja do Pece in od Triglava do Kolpe, je bojni klic »Na juriš!« prav gotovo med najbolj znanimi. Prvi list, ki ga je Seliškar v partizanih (v Cankarjevi brigadi) urejeval, se je imenoval »Borec«. In danes, ko reakcionarne sile mladini na Zahodu spet potiskajo Hitlerjev pleskarski čopič v roke, da slika po zidovih kljuka- ste križe, v našem današnjem, znova velikem boju za mir, se Tone Seliškar spet bori z močjo, ki presega moč bojne brigade: pri založniškem zavodu »Borec« je duša in neumoren odgovorni urednik založbe, ki izredno plodno pošilja v svet knjigo za knjigo, vmes pa tudi katero, ki jo sam napiše. To pa so knjige, ki vse prepričljivo govorč z dvojnim jezikom, saj trgajo pozabi vse tisto najlepše, kar je sploh bilo v slovenski zgodovini, kako si je namreč naš mali, zasužnjeni narod »skoz glad in trpljenje« krvavo priboril svoj veliki »svobode dan«, hkrati pa s svojo vsebino vsa ta neprecenljivo bogata literatura predvsem našemu mlademu rodu s posebno močjo poglablja ljubezen do sadov revolucije, ga krepi v neizprosni obrambi teh sadov ter mu vzbuja odpor proti vsemu, kar je bilo krivo, da je moralo preteči toliko krvi in solza za svobodo in za pravičnejšo družbeno ureditev pri nas. Bazen težaško napornega, ustvarjalnega in odgovornega dela pri »Borcu«, ki ga z mladeniško zavzetostjo opravlja, pa se pisatelj rad pogosto odziva tudi mladini po vsej Sloveniji, ki ga željno vabi medse, da ji recitira svoje pesmi in bere čudovito lepe odlomke iz svojih pisateljskih pripovedi. Predragi tovariš Tone, ostani med mladino in v delu zanjo še dolgo, dolgo mlad! STANE ŠKRABAR nima kapejnika, igralci pa so bih verjetno premalo odločni. Kako Senožečam pogrešajo živahnejšega prosvetnega življenja, dokazuje tudi dejstvo, da se v velikem številu udeležujejo nastopov drugih skupin, na primer Beneških fantov 'in Veselih planšarjev. V pohvalo društvu pa je treba zabeležiti vzdrževanje čitalnice v Dolenji vasi, za katero ima naročenih več časopisov in revij. Nabavilo je tudi radijski sprejemnik za kulturni kotiček v Senadolah. KRATEK RAZGOVOR Z DVEMA MSOTEILM8M «lilKEMl Letošnjo podelitev Kosovelovih nagrad — nagrajence smo vam poimensko in slikovno predstavili v prejšnji številki našega časopisa — smo Izkoristili, da smo dva med njimi podrobneje povprašali po oblikah ln uspehih njihovega dela. Prva je bila učiteljica MAJDA PRELEC iz Barke v Brkinih. Glavno torišče njenega dela je dramatika. — Čeprav je naša vas majhna, — Je pripovedovala tovarišica Prelčeva, — sodeluje v našem društvu okrog 30 ljudi in skoraj vsi pionirji, ki ho- Preašcdnlk Okrajnega sveta Svobod ln prosvetnih društev Ivan Mavsar podeljuje Kosovelovo nagrado učiteljici Majdi Prelec Iz Barke v Brkinih za uspešno Ijudskoprosvetno delo dijo v šolo. Ljudje zelo radi pridejo na naše predstave, pred prazniki Imamo vedno celovečerne prireditve. Pri nas pač nI drugih kulturnih dogodkov, k nam ne pride nihče gostovat, le včasih imamo kako filmsko predstavo. Kaj pripravljate letos? — Naši pionirji so naštudirall igrico »Pastir Peter in kralj Maliban«, za konec šolskega leta pa pripravljamo novo. Odrasli so se izkazali z igro »Via mala«, ki so Jo igrali že lani in je letos uspela še pri ponovitvi. — Pa se odvija vse Ijudskoprosvetno delo le v dramski sekciji? — V šoli imamo urejeno sobico, ki je odprta ob četrtkih zvečer In ob nedeljah. Tam se zbirajo odrasli, pa tudi pionirji In mladina; to je naš klub. Ljudska knjižnica iz Sežane nas oskrbuje s knjigami. V čitalnici imamo tudi nekaj revij ln časopisov. —Torej dela nikoli ne zmanjka7 — Mislim, da ne, saj je šola eno-razrednlca, kjer jo ves dan pouk, ob večerih pa imamo čas za društveno delo. Seveda je to le pozimi, zdaj ko so se začela spomladanska dela. bo tega konec, ker ljudje nimajo časa. — Pevskega zbora nimate? — Temu bi težko rekli prav zbor, res pa je, da se ljudje zbirajo in radi kaj zapojo. To je tradicija, saj so imeli včasih na Barki kaj razgibano Ijudskoprosvetno življenje. DrugI je bil FRANKO MUZENIC iz Potoka pri Pridvoru. Franko je še mlad fant, avtoklepar pri podjetju »Slavnlk« v Kopru. Ko pride zvečer domov, ga pot kaj kmalu pelje v do- mačo šolo, kjer živahno dela dramska sekcija. Kar z lepim uspehom so Igrali komedijo Manice Lobnikove »Tri dni direktor«, zdaj pa pripravljajo Korenovo delo »Vohunka 907«. — Torej gre pri vas vse lepo prav? — Nikar ne mislite, da se ne borimo s težavami, res pa je, da imamo veliko dobre volje in veselja do dela. — Kaj pa druge panoge, razen dramske sekcije? — Naša knjižnica posluje enkrat na teden, imamo tudi televizor in čitalnico. Godba In orkester igrata ob pogrebih in za ples, toda tam nič ne sodelujem. — In kakšne načrte imate za prihodnost? — S tem v zvezi jih ni, ker grem v jeseni k vojakom; tovariš Kleiben-zettel, ki vse naše igre režira, pa gre na novo službeno mesto. Toda upam, da volja in vnema drugih ne bo zato popustila. REPUBLIŠKA REVIJA dramskih skupin letos v Kopru Naš Okrajni svet Svobod ¡in prosvetnih društev ter republiška Zveza sta sklenila, da bo letošnja revija amaterskih dramskih skupin Slovenije v Kopru. Kot vemo, je bila do zdaj ta revija v Velenju. Repriza vseh predstav v Kopru bo še v Izoli. Skupin, ki biodo nastopale, komisija še ni odbrala, predvidevajo pa, da bo nastopilo 10 dramskih skupin, in sicer z Jesenic iz Kranja, Maribora, Raven, Trbovelj, Mežice, od naših pa bo nastopila dramska družina iz Izole ali Kopra. Program še predvideva, da bo ena teh predstav, ki bodo v času od 30. maja do 5. junija, na koprskem glavnem trgu, in to tista, ki bo najbolj množična. Vse kaže, da bo med predvajanimi deli kar pot novitet. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki je velikega republiškega pomena na področju Ijudskoprosvetno dejavnosti, je prevzel predsednik Ob LO Koper tovariš Miran Bertok. PREMIERA SLUŠNE IGRE V LJUBLJANSKEM RADIU V torek zvečer je bila na RTV Ljubljana premiera »Dnevnika Branke«, avtorice Darinke Kova-člč, ki je dobila nagrado na lanskem natečaju Jugoslovanske ra-diotelevizije za tekste Izvirnih radijskih Iger. Avtorica se je brez velikih literarnih ambicij, toda s posluhom za otroško psihologijo lotila problemov dvanajstletne deklice Branke. Dnevnik pričenja na dan, ko Brankin oče zapusti mater ln sc zaključi z dnem, ko se Branklna mati drugič poroči. Tako je mala Branka Izgubila dom. Igro je zrežirala Rosanda Sajkova. v glavnih vlogah pa so nastopili J'in ji Osojnlkova, Vida Juvanova, Ivanka Mežanova in Stane Potoka r. stran 6__»SLOVE1N8KI JADRAN«___štev. 14 — 1. aprila 1060 OB DNEVU MLAD SNS KII HI DELOVNIIH BRIGAD * OB DNEVU MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD * OB DNEVU MLADINSKIH DELOVNSH Seznanili sva se šele Četrti ali peti dan po prihodu na avtocesto. Bilo je preveč deklet in začetno delo mi je vzelo preveč časa, da bi se takoj seznanila z vsemi. Poznala sem deklice, ki so imele postelje v isti vrsti kakor jaz — ia pa je imela ležišče prav v nasprotnem koncu barake. Hotela sem vzeti knjige, ki sem jih prinesla s seboj in so še ležale v mojem kovčku; zato sem stekla v dekliško sobo. Na stopnicah so sedele tri brigadirke, dve žc v brigadnih oblekah, ena pa 5c v karirastem krilu. Že sem hotela prestopiti stopnico — ko opazim, da dekle v krilu briše solze in lica, rdeča od joka. Nekoliko iz »službene dolžnosti«, predvsem pa iz sočutja do dekleta, sem se ustavila in povprašala, kaj se je zgodilo. Začudeno me je pogledala in v očeh sem ji brala, da me obsoja, ker takoj ne razumem njenih težav. Potem pa je le povedala: »Ne morem več ostati tu. Jaz hočem domov. Vso pot do sem nisem mogla spati, in sedaj tudi še nisem nič spala. Samo na dom mislim. Sploli mi je strašno pusto — nikogar ne poznam, z nikomer ne morem govoriti — vsak ima svoje delo, jaz pa...« Jok ji je zopet vzel besedo. Razumela sem njene težave. Bila je prvikrat v brigadi in se je težko znašla tako daleč od doma. Saj smo vsi bolj ali manj težko prebolevali domotožje prvih dni, ko še ni pisem od doma, ko si še nisi dobil prijateljev in prijateljic, ko te še ni zajela misel na traso, na kubike, na procente. Začela sem jo tolažiti — toda solze se niso hotele ustaviti. »Nobene prijateljice nimam — sama sem iz našega podjetja. In kako si naj jo tudi najdem — vse so mlajše. Jaz sem najstarejša.« »Kako si pa to zvedela,« sem jo vprašala. »Povpraševala sem jih.« »Že nisi pravih. Poglej, jaz sem starejša od tebe gotovo pet let, pa tudi Marta, Slavka, Sonja — vse so starejše. Zato nikar ne joči. Dobila boš pismo od doma, iz podjetja ti bodo pisale tovarišice in hitro bosta minila ta dva meseca — pa boš zopet pri njih.« BRIGADIRKA Krampi zvenijo bilke umirajo — Ko sem ležala doma pod drevesom, sem jih ljubila — te bilke zelene. Te bilke so mi dajale sanj — a zdaj jih ubijam, morim, a človek mora ubiti pohabljene sanje, da si zgradi novih poti — belih in jasnih cesta. FRANCA HOČEVAR Odhod na delovišče, Na čelu brigade vihra prapor IV, Koprske MDB »Dragotin Kette«. Tik za njim stoji harmonikar. Sledi če-tveroredna vrsta v obraz zagorelih in nasmejanih mladih ljudi. Žvenketanje orodja je naenkrat Najrazličnejše športne igre izpolnjujejo dobršen del prostega časa mladih brigadirjev, ki si tudi s tem krepijo telo prekinil gromki »ho-ruk«, ki je obenem naznanil odhod ... Oglasila se je harmonika, odprla so se usta slehernega, ki je korakal v tem četveroredu. Mogočno je zadonela pesem mladinskih brigad. Dan za dnem se je ponavljala ta, med nami tako priljubljena pesem, da nam bo še dolgo ostala v spominu. Ker je bila pot do delovišča včasih tako dolga, da nam je med potjo zmanjkalo pesmi, smo sklenili, da se bomo med prostim časom učili peti. Predlog je bil na brigadni konferenci v trenutku sprejet. Z vso naglico smo začeli razmnoževati tekste nam še neznanih, pesmi. Po enem tednu smo znali že toliko pesmi, da smo prepeli .tudi pet kilometrov dolgo pot. Pesem nas je iz dneva v dan bolj osvajala. Prepevali smo ob tabornih ognjih, pred šotori in sploh je pesem dajala poseben ton našemu veselemu razpoloženju. Ustanovili smo brigadni pevski zbor, na katerega bom skušal sedaj, ob Dnevu mladinskih delovnih brigad, obuditi nekaj spominov. Po dveh vajah smo imeli prvi »Ti že lahko govoriš, toda mene so prisilili, da sem prišla v brigado.« Tu je bil torej ključ njenega do-motožja, sem si mislila, Kar nekam oddahnila se je, ko mi je to povedala in tudi jokati je nehola. »Tako, prisilili so te?« »Ja, so rekli, da za dva meseca ni zame dela v podjetju in da bodo mene prav lahko pogrešali za ta čas. »Ali odhajaš?« »Oh, kje pa,« nasmejala se je, da ,so se ji videli vsi beli zobje, »trije fantje iz naše čete so me prosili, da jim operem perilo — glej, poln kovček ga je — pa grem k Vardarju.« Kamen so mi je odvalil od srca. Že je šla, ko sem zaklicala za njo: »Ti, zakaj pa ne nosiš delovne obleke?« »Ne, ne bom je nosila. Hočem jo paziti, da bo še nova, ko bomo domov.« In res, ko smo se vračali domovi -je njena obleka bila še vedno nova in na žepku se je poleg brigadne značke svetila še ena — udarniška. Prebrala sem že mnogo zanimivih člankov o življenju in delu naših brigadirjev, kako presegajo norme in kako z zavidljivim delovnim poletom gradijo nove ceste, železnice in industrijske obrate. Malo pa je bilo besed o tistih skromnih in požrtvovalnih brigadirjih v belih uniformah z dolgimi predpasniki, okroglimi, po strani pokritimi čepicami in s kuhalnicami v roki. Zato sem se odločila, da bom seznanila bodoče brigadirje z delom kuharjev, katerih najbolj odgovorna skrb je, da pripravijo izdatno kosilo, večerjo ali malico za težko nasitile želodce mladih delovnih ljudi. Že ob pol štirih, ko brigade še spijo, vstanejo kuharji in tako se prične njihov delovni dan. Najprej zakurijo pod kotli in začno pripravljati krožnike in skodelice. Za vsakega brigadirja mora biti kava, kruh, marmelada in maslo ali margarina. S tem pripravljanjem zajtrka se kuharji zamudijo vse dotlej, ko prihru-mijo v jedilnico brigadirji, željni izdatnega zajtrka. Komaj brigada odide na delo, se kuharji lotijo priprav za kosilo. Cesto se sliši: »Le zasuči se!« Treba je pripraviti meso, očistiti zelenjavo, prebirati desetine kil fižola ali graha, lupiti krompir, in kar je najbolj neprijetno delo — zrezali veliko skledo čebule. Pri rezanju čebule je največ smeha. Vsak hiti in glavo obrača zdaj v to, zdaj v ono stran. Meni so prve dni kuharskega poklica tekle solze v potokih, pozneje pa so se oči počasi privadile opravljanju tega res neprijetnega kuharskega posla in s sočutjem sem opazovala novince, ki bi raje ves Prva naloga mladih brigadirjev po prihodu na traso je ureditev naselja — barak in poti okoli njih, igrišč in vsega drugega, kar napravi bivanje čimbolj pestro in zabavno. Na sliki: koprski brigadirji urejujejo poti okoli svojega naselja na trasi v Srbiji nastop. Naša brigada je pripravila kulturni večer v okviru med-brigadnega tekmovanja v naselju. Oči so nam žarele od sreče, ko smo stopali z odra po burnem aplavzu, ki smo ga bili deležni za Gobčevo pesem »Lepo je v naši domovini biti mlad«. Ta pesem se je uvrstila za nadaljnje tekmovanje. Po tem uspehu smo sklenili ustanoviti veliki pevski zbor naselja. Tudi ta predlog smo hitro uresničili. Združilo se nas je 120 pevcev iz sedmih brigad. Pevski zbor naše brigade se je v celoti priključil temu zboru. Seveda sem se moral precej truditi s to množico ljudi. Pa še izkušenj mi je primanjkovalo. Dobra volja je premagala vse. Zbor naselja j bil ^na vseh nastopih prvi in se je uvrstil za nastop na osrednjem festivalu graditeljev v Paračinu, Še veliko bi lahko napisal o pevskem življenju mladih graditeljev boljše bodočnosti, ki so s pesmijo odhajali na delo in domov, ki so pripravili na tisoče kulturnih večerov in s tem dokazali, da so razen ceste gradili tudi same sebe v kulturne, visoko razgledane člane mlade socialistične skupnosti. To je priljubljeni brigadir Fonza iz Prcdjame pri Postojni, ki je lani kot član IV. koprske mladinske delovne brigade Elvire Vatovec gradil v Srbiji Cesto bratstva in enotnosti. Znana je ta njegova zgodba, po kateri je zaslovel po vsem naselju. Več ur je prenašal težke vreče ce-menta in močno si je odrgnil ramo. Tovariši so mu svetovali, naj preneha z delom, on pa je smeje odgovoril: | »Moja druga rama je zdrava,« in naložil si jc novo vrečo cementa ter delal do mraka In tako sem morala ravno jaz v brigado.« »Poglej, dekle, v tvojem podjetju res ni bilo prav, da so te na tak način spravili v brigado. Vendar sedaj si tu in ne smeš jokati. Imaš rdeč nos in otekle oči — dekleta pa morajo biti lepa — in rdeč nos, otekle oči ter tole krcmženje — to že ni lepota.« — »Zapomni pa si, da te nihče ne sili, da ostaneš tu. Ce si res ne boš našla nobene prijateljice, če res ne boš mogla zdržati, če ti bo zopet; tako hudo, da boš morala jokati — pa pridi v štab in uredili ti bomo vozovnico za domov.« Nekoliko se je potalažila, se za-smejala — in nato sva se razšli. Cez nekaj dni pa sem jo srečala zopet v njenem karirastem krilu, kako gre po naselju s kovčkom v roki. Kar stisnilo me je pri srcu — odhaja - ti pa nisi niti poskusila govorili z njo, ji pomagati, spoprijateljiti se z njo, da ji ne bi bilo tako dolgčas, da se ne bi počutila tako samo, sem se jezila nase. Nasprotno, s svojimi besedami si jo še napotila, da se je odločila za odhod. železniške proge v Bosni dan vihteli kramp, kot pa eno uro rezali pekočo čebulo. Ko je to delo opravljeno, stečejo kuharji v skladišča in prinesejo težke kante masti, olja, več desetin kilogramov moke, testenin, fižola in krompirja, ter začno s svojo kuharsko umetnostjo ob kotlu. Pa se je nekoč zgodilo De-simiru, da je vsul več kilogramov težko vrečo »sladkorja« v kotel, da bi pripravil kompot. Ko ie vrečo že skoraj do kraja izpraznil, je z grozo ugotovil veliko zmoto: v vreči ni bil sladkof, pač pa — riž. In mislite, da se je kaj razburil? Kaj še! Mirno je dejal začudenim kuharjem: »Danes bo na jedilniku nova specialiteta! Rižev kompot!« Vesele brigadirske pesmi opozorijo kuharje, vse premočene od sopare in južnega sonca ter letanja okrog kotlov, da je dopoldansko delo brigadirjev zaključeno. Vračajo se v naselje, bolj lačni kot utrujeni. Takrat se kuharji vprašujoče spogledajo. Ali smo dobro skuhali? Bo dovolj hrane tudi za tiste, ki imajo nenasitne želodce? Je kosilo primemo za naše »težake«, ki zahtevajo viso-kokalorično hrano? Vse to brigadne kuharje muči in nehote se šele neposredno pred deljenjem kosila sprašujemo, če morda ne bi pridali kaj več, kot predvidevajo prehranbene tablice. V naši brigadi sta dva krepka fanta-kuharja prinesla pred jedilnico velik kotel, mi »šibkejši« kuharji pa smo se s krožniki postavili v vrsto pred kotlom in preko roba napolnjene, z vso spretnostjo kvalificiranih natakarjev ponudili kosilo lačnim bri- gadirjem, Ena skupina je morala oprati sadje, druga pripraviti zvrhan merniik solate, tretja pa goro kruha. Vse to delo mora biti opravljeno takoj, brez najmanjšega zastoja in ko sem pogledala Desimira, se mi je zasmilil. Bil je moker od sopare, kot bi ga potegnili iz morja. In tudi mi, »pomožni« kuharji, smo dali videz utrujenih ljudi, saj smo v več kot osmih urah »pretrpeli« marsikatero težavo od prenašanja stokil-skih vreč do najmanjše skrbi za dobro kosilo. In ko je zadnji brigadir zapustil jedilnico, smo se oddahnili. Z obrazov naših tovarišic in to- (Nadaljevanje na 7. strani) OB DNEVU MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD rt OB DNEVU MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD rt OB DNEVU MLADINSKIH DELOVNIH €F Najlepše spomine imam na življenje v mladinski delovni brigadi. Doživela sem toliko lepili ur dela in razvedrila, kovanja svojega značaja in tovariških odnosov, da jih ne bom nikoli pozabila, Po veliki Cesti bratstva in enotnosti vozijo avtomobili, tovornjaki in avtobusi varno .in promet se neverjetno hitro odvija. A še pred nekaj meseci so na trasi te največje jugoslovanske magistrale vihrale zastave mladinskih delovnih brigad. Smeh in pesem sta odmevala vsepovsod. Mladina je vihtela krampe in lopate, gradila je cesto bodočnosti... In med tisoči teh brigadirjev smo bili tudi mi iz sončne Primorske. Elvira izpod Nanosa, Marino iz Postojne, Ivan iz Vipavske, Marija iz Goriške, Andrej iz irana, Jožica iz Izole ... Bilo nas je več desetin mladih ljudi s Tolminskega, Goriškega, Vipavskega, Krasa, Notranjske, Postojnskega, Koprskega, da bi segli v roke brigadirjem, ki so prihiteli iz Slavonije, Črne gore, Bosne, Srbije, Makedonije in hercegovskega Krasa. Zavihali smo rokave in naše roke so zgrabile za krampe in lopate. 1 Snoprijeld smo se z naravo. Kako trdo je bilo delo pri izgradnji useka pri Pojatah; ko smo morali ukrotiti Moravo pri Bujmiru, smo se zagrizli v delo, da bi naše mišice obvladale tok te velike reke; ko smo premagali skoraj nerešljive delovne naloge in za svoje delo dobili zaslužena priznanja, smo bili presrečni. In tistih dni ne bom nikoli pozabila. 2e dvakrat sem bila brigadirka mladinskih delovnih brigad din tudi letos se bom pridružila tisočerim mladincem dn mladinkam, da. bom ob zori z njimi zapela: >■ Naprej ponosno, delovne brigade ...« Res lepo je življenje v brigadi! Ze pred svitom se je oglasila trobenta. Priznam, da ni nič kaj prijetno bb štirih zjutraj zlesti iz postelje in se na pol buden postaviti v zbor za jutranjo telovadbo. Toda ta telovadba nas v hipu prebudi. Nato mrzla jutranja kopel in zbor brigade k dviganju zastave ob zanosnem petju »Naprej ponosno, delovne brigade ...« Nato je zajtrk dn ob peti uri pohitijo mladi brigadirji in bri-gadirke na svoja delovna mesta. Tam se odvija najlepše življenje. Borba z naravo, borba človeka, da si zgradi veliko cesto, ki bo povezovala bratske narode med seboj in jdh približala svobodoljubnim narodom širom po sve- tu. To je preskušnja mladih moči dn eden izmed temejljnih kamnov za zgraditev boljše bodočnosti. Ne bom opisovala vseh zgodb ia nezgod, ki jih brigadirji doži-vdmo v dopoldanskem delu, saj jih je toliko, da bi samo jaz lahko napisala debelo knjigo o živahnem delu, o borbi za kubike, o borbi za osvojitev častnih priznanj, ki jih dobijo najboljše brigade in najboljši brigadirji. Zapisala bi le to: življenje v brigadi je nadvse pestro, je prava kovačnica mladih ljudi. Zagrizeno se borijo, da bi svoje naloge prej ko mogoče nadvse častno izpolnili in da bi zgradili nove ceste, po katerih se bo s še večjo obsežnostjo odvijalo naše načrtov polno gospodarstvo, politično in kulturno življenje. DANIJELA KOROŠEC IRENA VIDIGÖ.T: Koprska MDB Pinka Tomažiča pri delu DARINKA PANGERC: Le nekaj minut pred predstavo neke gledališke družine iz Zagreba. Z Marijo sva skrivaj vzeli odejo in jo odnesli iz barake malo dalj od »gledališča na prostem«, da bi bili sami. Komaj sva odejo razprostrli in se nanjo vlegli, sta prišla Dino in Andjelo. Z njima sva se zapletli v pogovor in vsi smo pozabili, da nas je obiskala gledališka skupina, ki nam je želela prirediti kulturno-umetniški večer, da bi se nekoliko razvedrili dn si nabrali novih moči za fizično delo, Nismo bili dolgo sami. Kot iz tal je pred nami zrastel Dido, ki je imel nalogo, da nadzoruje hišni red v naselju; Najdna kavalirj a sta ga pravočasno opazila in sta zbežala v temo, Dido pa naju je takoj »prijel«, ker sva uroti predpisom odnesli iz barake odejo in se. nisva hoteli iiideležiti predstave. »Iz katere brigade sta?« je vprašal Dido ljubeznivo, vendar pa precej ostro. Molčali sva, ker sva ga hoteli z molkom omehčati. Vendar je bil Dino spretneiši. Odvzel nama je odejo in se oddaljil. Stekli sva za njim. »Dido! Vrni nama odejo, tako.j jo bova odnesli nazaj v barako!« Toda Dido je vztrajal pri svojem. Zahteval je, da poveva iz katere brigade sva, kako nama je ime, ker sva napravili prekršek, ki ga je treba kaznovati. Uklonili sva se njegovi zahtevi. Komaj sva po deseti uri zvečer zaspali, naju je zbudil dežurni. »Darinka in Marija na raport!« Še danes ne Vem, čigavo obleko sem v naglici oblekla. Bila sem preveč razburjena, saj to je "bdlo prvič, da sem morala zaradi prekrška na raport. Vstopili sva v štab brigade in znašli sva se pred komandantom Gvidom, njegovim namestnikom Cirilom in seveda, Dido je bil tudi tam. Začela se je razprava. Kaj nama je ostalo, kot da priznava krivdo in kršenje discipline? Komandant Gvido naju je dobrohotno pokaral in naju opozoril na red, ki mora vladati povsod, da bo brigada vzorna pri delu in tudi v prostem času. Kamen se nama je odvalil od srca, saj sva pričakovali zasluženo ostro kazen, pa sva dobili dobro besedo in dober tovariški nasvet. Ko sva se drugi dan srečali z Didom, se nama je prijateljsko smehljal. Še včeraj sva mislili, da je škodoželjen, bil pa je v resnici dober prijatelj. Usek 7! Kdo izmed brigadirjev koprske brigade »Darka Maruši-ča« se ga ne spominja! Koliko žuljev, znoja, preseženih norm in ničkoliko veselih ali razburljivih dogodkov je povezano s tem imenom! Zgodbica, ki jo opisujem, je le droben utrinek iz življenja v mladinski brigadi in sega v prve dneve našega bivanja na avtomobilski cesti. Vroče je bilo tisti dan in 7. Lidijo sva nosili vodo iz bližnje vasi za vedno žejne tovariše. Pili so jo brezskrbni, ker so vedeli, da dosledno izpolnjujeva navodila in jo mešava s klorom. Predpisi pač. Toda tisti dan sva pozabili na klor. Pa ne mislite, da zaradi pozabljivosti. Kaj še — odkrili sva nekaj, kar je najino pozornost usmerilo povsem drugam. Ce povem, da so to bila lepa sočna jabolka, boste najbrž ra- zumeli, da izgubi celo klor za dobrega opazovalca vso svojo praktično vrednost. Pred očmi so nama nenehno plesali vabljivi sadeži in lahko verjamete, da je od sklepa do dejanja le še kak korak. Najin sicer precej nezanesljiv, ko sva se bližali zajetni vaščanki, ki je prala ob studencu, nedaleč za njo pa se je bohotila krošnja jablane in tam... »Bo kar bo,« sva se ojunačili in vprašali skoraj v en glas: »Izvinite, možemo dobiti kod vas ...« Beseda ni hotela naprej in Lidija je pokazala na drevo. Zenica je razumela in se široko nasmehnila: — »Možete, možete, djeco moja ...« Ne spomnim se, če je to bilo vse, kar je rekla, kajti s to-varišico sva že naslednji trenutek nabirali sladke sadeže: v torbico, v žepe, za bluzo ... Skušnjavi sva torej zadostili Mnogo se piše o velikih stvareh, ki ise dogodijo v brigadi. Marsikdaj pa gredo mimo nas drobne, na videz nepomembne stvari, ki pa vendarle zaslužijo, da io njih spregovorimo. Brigadir Karel je bil v brigadi »problem številka 1«. Toda ne pri delu na trasi, Tu je bil zelo marljiv dn celo bi si upal trditi, da je sodil med najboljše. Sicer pa je bil vse kaj drugega kot dober ■brigadir. Zanj j'e bilo ostalo delo povsem odveč. Izživljal se je s stvarmi, ki so bile včasih naravnost otročje, ali pa ao bile videti že kar noulične. Mikalo ga vse tisto, kar je ¡bilo prepovedano. Štab se je zaradi njega neredko znašel v nemajhni zadregi. Tudi drugim brigadirjem ni šlo v račun, da bi bil on vedno izjema. Razgovori s komandantom so bili skorajda brez haska. Ze so ste razprave v vodstvu brigade pri- bližale nevarni točki, ko je šlo za odločitev, ali naj Karel sploh še ostane v brigadi. Večina bi prav gotovo podprla štab, če bi sprejel sklep o njegovi odstranitvi iz brigade. Vendar se vodstvo brigade ni moglo odločiti za izključitev. Še enkrat smo poskušali. Dva mlada komunista sta sprejela nalogo, naj z njim delata. Začeli smo se zanimati za njegovo prejšnje- življenje in okolje, iz katerega je izšel. Marsikaj smo izvedeli. Rodil se je v najhujši vonji vihri. Staršev sploh ni poznal. Nekaj mesecev starega so našli. Najdenček, Hlapčeval je pri svojem gospodarju vsa svoja deška leta. Razumeli smo, da je fant zagrenj'en, zaprt vase. Začeli smo mu posvečati več pozornosti. Okrog njega so se vedno našli dobri tovariši. Fant je postajal vedno bolj miren •in tudi ugovarjal ni več toliko. & ^n*. v .. vsako hišo Slovenskega Primorja Mladi koprski brigadirji pri delu na avtocesti BiH pred^zagrebc Vedno močneje se je vraščal v kolektiv. In vsak uspeh tega kolektiva, ki ga je kovalo trdo delo, je postajal tudi njegov osebni uspeh, na kater'ega je bil ponosen. Ko je brigada dobila prehodno zastavo, je bil resnično ■ srečen. Naše bivanje na trasi-je šlo h kraju. Brigadir Karel že zdavnaj ni več delal družbe peščici, najslabših. Bil je v prvih vrstah. Ko smo odhajali iz naselja, je tudi njegova prsa krasila udarniška značka. V skupini, ki je prišla na avtocesto nekaj dni za nami, je bil budi mlad ernolas fant. Zaradi svoje izrazite zunanjosti md je takoj vzbudil pozornost. Najnovejše tržaške kavboj ke z vsemi mogočimi pritiklinami, čevlji in vse ostalo na njem je vzbujalo spogledovanje. Bil je zelo ambiciozen. Hotel je biti več kot samo navaden brigadir. Vendar to ni dolgo trajalo. Zelo hitro je sno-znal, da mora marsikaj vreči s sebe, če hoče, da ga kolektiv n'e bo izločil, Kmalu je postal med tovariši priljubljen. Govoril jim je o svojem najljubšem športu — veslanju. Brisada mu je Domenila vedno več. Vsak nov usneh brigade ga je nodžigal k novemu delu. Toda nesreča je hotela, da si je pri delu na-lomil roko. Po-slci je lahko "omagal le še nositi vodo in malico na gradbišče. In takrat je brisada dobila prehodno zastavo. Zasadili smo io pred našo barako. Brigadirje, ki so ža-rečih oči ona z oval i. kako ir> ola-polala zastava Glavneea štaba ie v barako nri.vabila harmonika, Toda ne vseh. Lučo se i'e iavil. da bo čuval zastavo. Brdeadir z nn-lomljeno roko. Drusi so se v baraki veselo vrteli in zabavali, ni na ie nemo zrl v 7n.et.nv0. vesel, d.n jo je tudii sam oc-uo- jiti. ANTON RE^ŠICAR in jabolka so neusmiljeno kopnela. — Kakšna požrtija! Vajini tovariši pa čakajo na vodo! se je nenadoma oglasil v nama skrivnostni glas. Medve pa: — Veš, Lidija, ko boš ti delila vodo, bom jaz mimogrede stisnila vsakemu brigadirju jabolko v roko. To bodo veseli in presenečeni! Kaže, da sva se s tem sklepom zadovoljili, kajti vest se potlej ni več oglasila. Hitro sva prišli do tra- TEMELJNI KAMEN Vzcvetela je — neka pravljica, neka mladost, neka želja, vzcvetela — kot tisoči drugih želja, raznih želja in pravljic. Mnogi niso verjeli, vendar se je začelo — od prvega kamna pa vse do meja — delo — delo — delo. Pravljice ni nobene — neka želja je zacvetela, kot tisoči drugih želja in mi smo se ji podredili od prvega kamna pa vse do meja. FRANCA I-IOCEVAR se, kjer je' pod nama v useku mrgolelo kot na mravljišču. Goli hrbti so se bronasto svetili na soncu. Toda najino pozornost je pritegnila mala skupina »civilistov« v spremstvu komandanta. Posvetilo se nama je: »Sanitarna inšpekcija. Lepa reč! Voda brez klora, v torbicah pa jabolka.« Tekli sva, kolikor so naju nesle noge do bližnjega grmovja, da so jabolka padala iz žepov v vroč, črni prah. Tukaj sva izpraznili torbici in zmetali vanje stekleničke, obveze dtd. Neodločnih korakov sva krenili proti delovišču. Tedaj pa naju je nenadoma presenetil vzklik: »Minerski pozdrav za goste iz Kopra ,..« Z Lidijo sva se začudeno spogledali in trenutek zatem zakrohotali na ves glas. To je torej ta grozo vzbujajoča sanitarna inšpekcija! Zdi se mi, da je bil najin smeh, ko smo se gnetli okrog dragih gostov iz Kopra, še .posebno vesel in prešeren ... Brigadirji s kuEialniicami (Nadaljevanje s 6. strani) varišev, ki so kopali useke, gradili nasipe in mostove, je žarelo zadovoljstvo. Takrat smo pozabili na vse napore, na solze pri rezanju čebule, na prenašanje težkih vreč, pod katerimi so se nam upogibali hrbti, na srkb, če bo kosilo dobro, na vse težave kuharskega poklica, in veseli smo bili, da smo tudi mi požrtvovalni graditelji naše socialistične domovine, čeprav smo le brigadirji s kuhalnicami. JOZA KOROŠEC ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO M VZGOJA * OTROK SN DRUŽINA i? ŽENA IN DOM ir ZDRAVSTVO SN VZGOJA * ©TRGE! PEDAGOŠKO DRUŠTVO ODGOVARJA Tovarišica J. R. je poslala vprašanje: »Kako vzbuditi v otroku veselje do šole in do posameznih predmetov?« Draga tovarišica! To vprašanje je zanimivo in važno. Prav je, da ste se ga dotaknili. Odgovor na to vprašanje bi bil lahko zelo kratek: spodbuda. Kaj pa je spodbuda? Vsakdo potrebuje spodbudo, pa naj bo to odrasel ali otrok. Pri otroku-učencu smo včasih v zmoti, ker mislimo, da je njegov uspeh odvisen samo od njegovih umskih sposobnosti. Vendar iz prakse vemo, da tudi precej inteligentni otrooi niso dosegli v življenju izrednih uspehov, ker so jim manjkale potrebne spodbude iz okolja: starši, učitelji, družbeno življenje, prirodno okolje. Zato si moramo biti na jasnem, da je vsak otrokov uspeh rezultat umskih sposobnosti in spodbudnih delovanj. Spodbuda pa lahko od zunaj ali od znotraj deluje na otroka in ga usmerja k dejanjem. To so tako imenovani motivi ali nagibi. Taka spodbudna sredstva so lahko: ocena, pohvala, nagrada, kazen — premišljena, primerna obleka, hrana, prijetno družinsko okolje, zavest vrednosti, pomembnosti, primeren prostor za delo, upoštevanje otroka itd, Te situacije oziroma činitelji spodbujajo; so pa tudi taki činitelji, ki zavirajo otrokovo dejavnost: šum, ropot, slaba razsvetljava, vlažno stanovanje, socialna neprilagojenost — ne more se vživeti v družbeno življenje, v razredni kolektiv, bolezen, stalno karanje, bolestno primerjanje med otroki v družini, prevelike zahteve itd. Iz tega sledi, da moramo v primeru otrokove pasivnosti, nedelavnosti in nezanimanja pregledati vse možne činitelje in se vprašati, kako delujejo na otroka in kako se jim odziva. Če otrok nečesa ne mara, na primer branja, potem poiščemo razloge za tako ravnanje, nakar postavimo smoter, ki je lah- ko blizu ali daleč. Smoter mora biti živ, konkreten, da ga otrok začuti, vsaj v začetku, ker le tako začne delovati na njegova čustva, na njegovo hotenje, kar vzbudi zanimanje. Ko vzbudimo otrokov interes, se nam ni treba bati, da ne bo kos dolžnostim. Kakšne bi bile spodbude, ako otrok ne mara brabi? Odgovorov je lahko več, pa poglejmo naslednjega. Mati sedi pri otroku med branjem. Tovarišica je reída, da mora učenec prebrati berilo Lukec dn živali trikrat. Njemu se pa prav nič ne da. Vendar se je lotil branja. Zakaj? Mamico čaka nato delo, on bo pa lahko igral domino s sosedovo Metko. Torej oba imata smoter, ki ga bosta lahko izvršila šele po branju. Ivan zelo rad posluša pravljice. Posluša jih, kot pravimo, z odprtimi usti. Prikažimo mu, kako jih bo sam lahko bral, in to takrat, kadar se mu bo zahotelo, če bo le znal brati. Metka pa zelo rada razveseli tovariš ico. Naročimo ji, naj prebere pravljico ali pesmico, naj opazuje in naslednji dan lahko pove tovarišici učiteljici. Kakor hitro vzbudimo v otroku zanimanje za vsebino, bo mimogrede izpopolnjeval tudi spre t-' nost branja. Priznati moramo vsak uspela in tudi primemo pohvalimo otrokov usp'eh. V prvi vrsti pa odstranimo po možnosti vse činitelje, ki rušijo njegovo dejavnost. Ogibajmo se na primer tistega bolestnega primerjanja med otroki: »Vidiš, ti ne znaš brati, Igor pa je zelo rad bral; ti si dobil celo trojko, Igor pa vselej le petice. Ta je bil priden!« To so očitki, to vzbujajo v otroku večen občutek krivde, manjvrednosti; kar s'eveda uspeh le slabša. Biti moramo strpni, nikoli obupati in ravnajmo trezno. Pomisliti moramo tudi nase, kako bi ravnali, reagirali v podobnih primerih. Tudi nam ne bi bilo vseeno, če bi nas v službi venomer samo'' S pogreba Skapinove mame v Postojni Spomladanski navdih prijetnih vetrov je minuli Četrtek v Postojni po-slednjič pozdravil daleC naokrog poznano Pevčevo mamo — Ivano Ška-pin, ki je po krajši bolezni preminila v vipavski bolnišnici. Pravzaprav je vsako slovo tem bolj bridko, Ce le pomislimo na pokojnikova humana dejanja, posebne zahvale pa je bila vredna tudi Skapinova mama, ki se je kljub hudi družinski tragediji, ki jo je zadela že v času NOB, še utrdila v njenem doslednem prepričanju ter trdni veri v dokončno zmago naprednih idej, ki so jo spremljale že od njene mladosti dalje in se jim je hkrati posvetila z vsem svojim srcem, ponosom in zavestno mislijo, da mora zmagati tudi v tistih hudih časih dosledna prepričanost in odločnost v človekovi nameri. Izpred kluba »Svobode« v Postojni, kler je bila pokojnica položena na katafalk, so jo prenesli njeni najbližji sodelavci, nakar se je po postojnskih ulicah razvil žalni sprevod, ki se ga je udeležilo več kakor 2.000 ljudi, nekdanjih borcev, aktivistov, študentov, dijakov, pravzaprav vseh tistih, ki so Skapinovo mamo spoštovali v vsej njeni ponosni veličini kot mater štirih padlih sinov in hčera, od katerih je bila Miliela-Drina kasneje proglašena za narodnega heroja! Pogrebnih slovesnosti so se razen številnih predstavnikov javnega, družbenega in političnega življenja postojnske komune udeležili tudi predsednik OLO Koper Albin Dujc, pred- sednica Zveze ženskih društev Slovenije Dolfka Boštjančič, predsednik OO ZB "Tone Ukmar in predsednik ObLO Postojna Jože Baša. Na Trgu padlih borcev se je od pokojnice poslovil s toplimi besedami član ObO ZB Tone Speh, ki je v krajših obrisih orisal revolucionarni lik Ivane Skapin, nakar je v zaključku spominskega govora zaprisegel, da bodo vsi njeni sodelavci in delovni ljudje Primorske do poslednjega diha branili pridobitve naše ljudske revolucije in njenih krvavih dajatev, ki jih je zahtevala štiriletna vojna vihra! Po govoru so posmrtne ostanke pokojnice prepeljali v njen rojstni kraj Vrabce pri Sežani, kjer se je od velike revolucionarke najprej poslovil s prisrčno zahvalo za vse njene napore med NOB in v povojni graditvi socialistične Jugoslavije sekretar ObK ZKS Sežana Alfred Grinek, nakar so truplo pokojnice ob zvokih Beethovnove žalne koračnice prenesli v njeno zadnje bivališče, kjer se ji je njena sodelavka Živa Kraigher oddolžila s spomini na njeno srečanje v Gabrovici 1914, Nada Macarol pa je recitirala Kajuliovo pesem »Materi treh partizanov«, moški pevski zbor postojnske »Svobode« pa ji je v slovo zapel še »Lipa zelenela je . . .«, nakar so trde grude kraške zemlje pokrile trudno telo Skapinove mame, bori pa ji bodo vedno peli svojo poetično pesem in misel nanjo ne bo nikoli zbledela, kajti spominov na take ljudi čas nikoli ne zabriše. I. V. grajali in primerjali naše delo z delom stanovskih tovarišev, V podobnih primerih bodite v stalnem stiku z učiteljem, ki ima poleg vas pomemben vpliv na vašega otroka in vam bo pomagal poiskati tiste činitelje, ki zavirajo otrokovo dejavnost. AM x s ODBOR ZVEZE ZADRUŽNIC IZ IZOLE POROČA: ..........1 . Ü ■íví? / i H te üf ** flj i Ufe ÍÍS¡¡|®t§¡ Odbor žena zadružnic iz Izole je končal svojo zimsko delovno dobo s proslavami ob 8. marcu. /' Za'proslavo tega mednarodnega praznika žena je imel odbor tri seje, na katerih so pregledali svoje delo in sestavili programe. Splošna ugotovitev je bila, da se žene in dekleta po vaseh zanimajo za razne tečaje, zato so skupno z Rdečim križem organizirali tečaj za prvo pomoč v Vinici in Šaredu. Tečaj je dobro uspel in se zaključil s proslavo 8. marca. Tečaj je obiskovalo 38 mladink in mladincev, in sicer 18 iz Vinice in 20 iz Šareda, V ta enomesečni tečaj so še posebej vključili tri predavanja, 2 zdravniški in 1 kmetijsko, na katere so povabili tudi druge vaščane. Ob zaključku tečaja so si skupno ogledali filmsko pr'edstavo. Spomladanski kostum bele ali zelo svetle barve. Nosimo ga z bluzo ali brez nje, zato se jopica tudi zapenja s tremi gumbi, in to precej visoko Odbor žena zadružnic je prav tako zaključil tečaj v Šaredu b prireditvijo in proslavo 8. marca. Prireditev je bila tudi v Ma-liji in v Dvorih, kjer jo ie organizirala tamkajšnja šola. Ta dim so predvajali tudi v kino dvorani film z novo aparaturo. A. P. PREDAVANJA »ŠOLA ZA STARŠE« Društvo prijateljev mladine iz Postojne organizira s sodelovanjem Ljudske univerze vrsto vzgojnih predavanj z naslovom »Šola za starše«. Taka predavanja so bila tudi v Studenem že drugič. Razveseljivo dejstvo je, da so se spomnili tudi na vas Studeno, vendar bi bilo želeti, da bi predavanja poslušalo več staršev in odrasle mladine. Tokrat so bila predavanja o telesnem razvoju otroka in o otroških boleznih s prikazovanjem diafilmov (dr. Si-čeva), o vzgoji šolskega in predšolskega otroka (prof. Bartonije-va). Po zadnjem predavanju se je precej poslušalcev naročilo na revijo »Otrok in družina«, ki jih bo seznanjala s številnimi vzgojnimi problemi. F. P. Obleka a tričetrtinskimi širokim krilom, ki ima gube. Okrasni gumbi so na sredini spredaj in na rokavih. Pas je iz usnja ali laka POSMRTNI ZAPISEK V JUBILEJNEM LETU slovo od Skopinove mame V imenu republiškega odbora Zveze ženskih društev se je poslovila tovarišica Živa Kraigherjeva — Glavne misli iz njenega govora: Komaj pol leta je minilo, ko smo se primorske žene srečale pod tem istim toplim in vedrim vipavskim nebom. Komaj pol leta je minilo, ko smo praznovali 15-letnico zgodovinskega dne, ko so žene z vse Primorske prvič zborovale. Takrat si bila na Štja-ku tudi Ti, draga mama Skapinova — vedra in močna, vedno z isto veliko in neomajno vero v to naše življenje, ki si ga sami gradimo in sami ustvarjamo. Takrat pred pol leta na Stjaku ni niti meni, niti katerikoli izmed nas padlo na misel, da se bomo čez pol leta zopet zbrali, pa ne zato, da bi si vedri in nasmejani stiskali roke in vzbujali spomine na tiste težke, a vendar tudi tako lepe dni iz naše borbene preteklosti. Ne, žal se nismo zbrali zato. Zbrali smo se, da se za vedno poslovimo od Tebe, draga mama Skapinova. Poslavljamo se zopet od ene izmed tistih velikih in močnih žena in mater, o katerih ne pišejo vsak dan naši časopisi, katerih slike ne polnijo listov naših revij, ki pa so z vsem svojim življenjem in z vso svojo žrtvijo in neomajno vero v lepše dni bile močan steber revolucije takrat v tistih letih borbe kakor tudi sedaj v svobodi. Pred menoj leži skoraj na dobre pol strani napisan življenjepis te velike žene. Komaj na pol strani je s svojo čisto in jasno pisavo napisala vse svoje življenje. Nobene tožbe, nobenega jadikovanja, ista moč, ista zavest zveni skozi njene preproste besede: »Rodila sem se 17. avgusta 1S96 na Velikem polju pri Vivavi. S šestim letom sem šla v šolo, po končani šolski dobi sem pomagala doma staršem. Leta 1919 sem se poročila v domači vasi z Jožetom Ska-pinomVzgojila sem štiri, otroke, dva sina in dve hčeri. Prišla je druga svetovna vojna in odzvali smo se vsi klicu naroda, vsa naša družina. V prvih začetkih parti-zanstva smo pomagali z vsem. Ko ni bilo doma več mogoče, so od- šli vsi štirje otroci v gozdove. Čez en mesec so mi ustrelili fašisti moža. Drugi dan po njegovi smrti sem odšla še jaz za otroki. Tam sem poskušala njihovo težko partizansko življenje. Po dveh letih sem se vrnila domov sama, vsi štirje otroci so mi padli v borbi. Dve leti sem bila v tistem zapuščenem, porušenem domu in delala v vseh organizacijah. Zatem sem šla v kmet. obdelovalno zadrugo v Savinjsko dolino. Kako preprosto in jasno napisano o veliki, . nepopisno veliki žrtvi in kako velika moč se skriva za vsem tem. Pred menoj leži še drugi, že orumeneli listič, popisan z isto drobno, jasno pisavo in nosi na- slov »Moje izgnanstvo od doma«. Takole začne Skapinova mama: »Še leta 1942, ko je bila še vsa narava odeta s snegom, so se začeli pojavljati prvi partizani okoli naše vasi. Zelo navdušeni smo bili zanje, saj so se vzdignili, da nas rešijo iz tlačanstva. Tisti čas so prihajali pogostoma in žalostni smo bili, če jih nismo videli nekaj dni. Peli smo z njimi partizanske pesmi, da je bilo veselje-A vedela sem tudi to, da samo z veseljem ne bomo prišli do svobode, da bo treba še marsikaj pretrpeti in tako je tudi prišlo. Do novega leta 1943 je šlo kar lepo, potem so se začeli zbirati oblaki nad našo vasjo ...« In dalje popisuje smrt svojega moža, smrt svojih otrok. Š¡capinov a mama je tiho nosila svojo bol in neumorno delala. Med drugim tudi v tehniki »Snežnik«. In na orumenelem lističu je zapisan na koncu tudi njen zadnji stavek: »Srečni, ki smo se rodili in tisočkrat srečni, ki nismo še umrli, da smo dočakali svobodo.« Kaj bi bilo po vsem tem še povedati o tej veliki, močni ženi in materi. Pred seboj jo še vedno vidim tako, kot sem jo prvikrat srečala v tistih hudih dneh konec maja 1944 v Gabrovici v Istri. Bilo je komaj en dan po tist ko so Nemci popolnoma požgi Gabrovico in odpeljali vse, ki jih našli, v taborišča in ko so pred očmi mater metali otroke žive v ogenj. Takrat je Skapinova mama, ki je že sama vedela za smrt svojih otrok in moža, tolažila druge matere. Nihče ne bo pozabil tiste njene umerjene topline, ki se je prelivala po njenem obličju in njene velike notranje moči, ki je vlivala pogum in tolažbo vsej okolici. Kaj naj Ti še povem v slovo, draga naša mama Skapinova? Bila si velika žena in ??iati, tic-umorno si delala, z vso predanostjo si nadaljevala d,elo svojih otrok. Če bi ostali živi, bi bili ■veseli in ponosni, da so imeli tako mater. Zdaj boš ležala poleg njih in naj Ti bo lahka ta prelepa primorska zemlja, za katero si dala vse najdražje, kar si imela. Poslavliam se od Tebe v imenu vseh slovenskih žena, dra.aa mama Skapinova. Tvoja vetih moč in Tvoja velika žrtev nA bo vsem v neomajen vzgled. Sla v a Ti! eyjfcgj, 1 31, S 1. aprilom, to pot ne 1)0 prvo-prilska šala, bo podjetje »Jadrolini-z Reke vzpostavila vrsto novili "pomorskih potniških prog, ki bodo povezovale Koper s Trstom, Zahodno obalo Istre, Iteko, Dalmacijo, Dubrovnikom, Črnogorskim primorjem, Barijem, Brindizijcm in Grčijo . Vzpostavljene bodo naslednje pomorske linijske potniške proge: UMAG — PORTOROŽ — PIRAN — IZOLA — KOPER — TRST in obratno, vsak dan, razen ob četrtkih in nedeljah. Odhod iz Kopra za Trst bo zjutraj ob 7,30, povrat.ck pa ob 17,15. V progi bo moderna motorna ladja »Trogir«, ki ima 1 salone za potnike, prostrane odprte palube, bar-buffet in dva motorja. Ob nedeljah bo odhod za Trst ob 0,15, povratek pa ob 22,15. Ob četrtkih bo ladja počivala, oziroma se jo bo dalo po potrebi uporabiti za posebne izlete. Od 5. junija do 25. septembra bo ista ladja obratovala tudi na nedeljski progi TRST — KOPER — PORTOROŽ — UMAG — NOVIGRAD — POREČ in nazaj. Odhod iz Trsta ob 8,00, iz Kopra ob 9,45, prihod v Poreč ob 12,10, odhod iz Poreča ob IG,00, prihod v POMARANČE POD CENO! Na poti iz Maroka v naše prista- •nišče je tovorna ladja »Torres de Cuarte« z večjim tovorom pomaranč, Zaradi zadnjega neurja je bil tovor poškodovan in ne ustreza uvoznim predpisom. Trgovsko zastopstvo je sporočilo, da bodo ves tovor pomaranč prodali danes v starem koprskem pristanišču po ceni — 80 dinarjev za kilogram na drobno, odjemalcem . večjih količin pa po 50 dinarjev Koper ob 18,55, odhod v Trst ob 20,00 uri. 5. aprila bo vzpostavljena brza proga TRST — KOPER — POItEC — PULJ — ZADAR — SPLIT — DUBROVNIK ULCINJ, dvakrat na teden v obe smeri. Prihod iz Trsta v Koper vsak četrtek in soboto ob 22,15, odhod iz Kopra za Ulcinj ob 21,00, prihod iz Ulcinja v Koper navedena dneva ob 5,05, odhod za Trst ob 7,15. Na tej progi bosta obratovali ladji — dvojčici »Maribor« in »Mostar«, ki imata vsaka tudi po 44 postelj za potnike. Proga REKA — PULJ — KOPER ostane neizpremenjena trikrat na teden, vsak ponedeljek, sreda in petek prihod v Koper ob 21,15, vsak torek, četrtek in soboto pa odhod iz Kopra ob 5,00. Novost za naše mesto je končno vključitev Kopra v progo TRST — PIREJ. V to progo sta uvrščeni najmodernejši, pravkar v domačih ladjedelnicah zgrajeni motorni ladji za tovorni in potniški promet »Opatija« in »Orebič«. Vsaka ima po 1050 BRT, okrog IG morskih milj hitrosti, okrog 30 luksuznih kabin za potnike, radar in vso najmodernejšo opremo. Vsak torek bo ladja prispela iz Pire-ja v Koper ob 5,00, odplula v Trst ob 7,00 in se vrnila opolnoči v ICopcr, ob 3,00 pa odplula za Pircj. Nova bo tudi proga TRST — KOPER — REKA — SPLIT — DUBROVNIK — KOTOR — KRF — KRETA. Na tej progi bo vozil parnik »Lasto-vo«, ki ima tudi kabine za potnike, vsak drugi petek od i. aprila dalje, skupno IG voženj. Prihod iz Krete v Koper ob G,30, odhod za Trst ob 7,30, povratek iz Trsta ob 21,00, odhod iz Kopra za Kreto ob 22,00. Vsak petek ob 4,30 bo prihajal v Koper parnik »Kostrena«, ki bo obratoval na potniško-tovorni progi KOTOR—KOPER. Vračal pa se bo isti dan ob 10,00 uri. Lovski blagor kozlnskih lotcct Pred dnevi se je odpravila manjša skupina lovske družine »Videž« iz Kozine v Tubeljsko goro za sledjo divjih prašičev, ki so se bili v zadnjem času približali okolici Hrpelj. Po obkolje-valnčm načrtu so se lovci razdelili v dve skupini. Prva je odšla po novi cesti proti Slavniku, druga je ubrala pot čez drn in strn po divjem terenu med Tubljami in Hrpeljami. V tej dragi skupini sta bila France Počkaj in Toni Bolčič. Po krajši hajki se je zakadil Počkajev pes v grmovje in splašil v njem ljubko srno, ki j'e z začudenimi očmi planila na stezo. Ko je zagledala lovca, se je naglo umaknila v goščavo, tam pa splašila zajetnega ščetinarja, MATURANTI V POSTOJNI Življenje postojnskih četotošol-cev je prav v zadnjem času zelo pestro in živahno. Z »novo ma-; turo« so vsi zadovoljni. Samo nekateri tožijo, da ne morejo najti zadosti virov za svojo domačo nalogo. Pravkar se maturantje pripravljajo na dva velika dogodka: na maturantski ples in na uprizoritev odrskega dela. Tradicionalni maturantski ples bo letos 2, aprila v prostorih Jamske Restavracije. Dobiček bodo dijaki uporabili za zaključno ekskurzijo po Jugoslaviji. Najbolj razveseljivo dejstvo pa je, da so letošnji maturanti uspeli naštudirati socialno dramo Franka Leonh ar da »Vzrok«, Premiera bo v nedeljio na Rakeku. Pod vodstvom režiserja prof. Ive Šušter-šič so vložili izvajalci za kvalitetno izvedbo mnogo truda in dobre volje. Z dramo mislijo nastopiti po ;eh večjih krajih v bližnji oko-Dramir ki je s pobešenim rilcem primo-tovilil na piano. V naslednjem trenutku je odjeknil strel iz Poč-kajeve puške. Ranjena žival se je pognala v nasprotno smer naravnost ored puškino cev lovca iz prve skupine. Merjasec je »ju-rišal« na lovca, ta pa je v kritičnem trenutku iz razdalje desetih korakov sprožil in s šibrami podrl zverino. V tem sta prihitela že Počkaj in Bolčič. Prvi je oddal v hropečega premaganca še dva strela, nakar se je žival umirila. Plen je tehtal nekaj nad 100 kg mrtve teže. Bolčič je moral v Tubi je po voznika. Ponosno je sedel s puško v roki zraven njega, ko so ustreljenega merjasca peljali skozi Hrpelje na Kozino, kj er so nato lovci opravili običajne »pogrebne svečanosti«. Nekateri zlobneži so pravili, da so lovci ranjenega divjaka s koli dotolkli, kar pa seveda ne drži, saj so imeli vendar puške, čeprav nekateri le s šibrami nabite. Na divjega prašiča gredo lovci navadno s krogličnimi naboji, a ši-bre je laže prenašati. Tako ali tako, kozinskim lovcem čestitamo z željo, da bi kmalu iztrebili vse črede divjih prašičev, ki redko kje tako kakor v tem predelu ogrožajo že tako skromne poljedelske poseve in nasade. ¿šfe Z flgfceh Ko je Marijan med drugimi osemdesetimi »profughi« v spremstvu policije prišel v stari grad v ulici Santa Chiara 25 v Bariju, je že vedel, da bo tamkaj raje še slabše kot v Trstu. In res so se . Pomorski pontiški promet bo končno postal vsaj do neke mere takšen, kakršen bi moral biti. Z italijanskimi progami, ki ostanejo neizpremenjene, bomo imeli po dnevih naslednji potniški ladijski promet v koprski lukl: v ponedeljek G prihodov in 5 odhodov, v torek 5 prihodov in G odhodov, v sredo G prihodov in 5 odhodov, v četrtek 3 prihodi in 4 odhodi, v petek !) prihodov in 8 odhodov, v soboto 5 prihodov in G odhodov, v sobo-ncdeljo 7 prihodov in 7 odhodov. V zvezi s tem prometom bodo nastale težave v luki. Ladje »Orebič«, »Opatija«, »Lastovo« in »Kostrena« bodo morale pristajati ob novi obali, ker imajo tako globok ugrez, da v stari luki ne bodo mogle pristajati, ker že dolgo ni bila poglobljena. Nova obala pa je prekratka že samo za tovorni promet, tako da morajo la-die skoraj vsak dan čakati na sidrišču. Razumljivo pa je, da ladje, ki plovejo v rednih linijskih potniških in potniško-tovornih progah, zlasti mednarodnih, ne bodo mogle čakati in bodo morale imeti prednost. Spet en dokaz več, kako nujna je nadaljnja izgradnja nove koprske Inke, obenem pa prav tako nuina poglobitev starega pristanišča in njegove dokončne obnove, kakor tudi obnove poškodovanega mostišča. Zbor pesnikov v Kopru — bi lahko rekli spričo vesele novice, ki smo jo pravkar prejeli: prišlo je do toliko pričakovane decentralizacije Jadrolinije, ki je odstopila za potrebe naše obalne plovbe ne samo eno ladjo oziroma dve, ki smo ju zahtevali, marveč vso svojo »pesniško« floto: motorne potniške ladje »Ivan Cankar«, »Vuk Karadžič«, »Aleksa Santič«, »Kosta Racin« in »Vladimir Nazor«. Ker so vse te ladje zelo moderne in visoko aktivne, lahko pričakujemo, da bo zdaj naš pomorski potniški promet kar se da razveseljivo dobro urejen in da bo kaka ladja razen tega lahko vedno na razpolago za izlete SLAVNA OBLETNICA NAŠEGA BOJA ZA SVOBODO Bilo je 21. marca leta 1945. Co-lottijeve bande so že ob treh zjutraj obkolile vas Lonjer. Nikogar niso pustili iz vasi. Kogar so našli na cesti, so odpeljali v vzhodni del vasi, kamor so odpeljali tudi skoraj vse prebivalce iz zahodnega dela. Zaprli so jih na veliko dvorišče in jih strahovali z naperjenimi brzostrelkami. Od-dvojili pa so Andreja Pertota, mu zvezali na hrbtu roke in ga odpeljali skozi vas. Od njega so zahtevali, naj pokaže, kje je bunker. Pripeljali so ga na kraj, kjer je bil bunker in mu ukazali, naj ga odpre. V bunkerju je bil tudi njegov sin Danilo. Pertot se ni ganil. Medtem ko so ga strahovali in tepli, je jel klicati: »Danilo, kje si, Danilo, ubij me!« V tem pa se je bunker odprl in iz njega je skočil Pavel Petvar. V roki je imel ročno bombo. V hipu je precenil položaj. Vsi izhodi so bili zasedeni. Colottijevci so stali tesno drug ob drugem. Petvar se ni obotavljal. Planil j'e k vratom, kjer se je v tem hipu zgrudil Andrej Pertot, ki ga je ubila policijska puška, in zagnal bombo v gručo policistov. Bomba je eksplodirala in ubila več policistov. Padel je tudi Pavel Petvar, Drugega tovariša so pokosile brzostrelke. Tretji, ki je skočil iz bunkerja, je bil Danilo, sin Andreja Pertota. Z nenadnim rafalom iz brzostrelke je presenetil nasprotnika in jih nekaj pobil. Pognal se ie preko kupa mrličev in zbežal. Zdrveli so za njim, on na se je vešče umikal, jih vsake toliko časa ošvrknil z rafalom in preko zidov in vinogradov pobeg- nil. Med Colottijevci je nastala zmešnjava. To so izrabili ostali tovariši in se razen enega, ki je padel, vsi rešili. Toda zmešnjave še ni bilo konec. Prav tedaj j'e prišel v Lonjer oddelek masovcev. Začeli so streljati na Colottijevce, ker so mislili, da so partizani. Na obeh straneh je bilo precej mrtvih in ranjenih, vendar pa je točno število neznano, ker so fašisti svoje žrtve naložili na ka- mione in jih odpeljali. Fašisti so se nato razdivjali nad domačini. 41 so jih odpeljali, med njimi ^e bilo največ žena, in jih potem v zaporu mučili in nretepali. Pokradli so tudi mnogo stvari in jih odpeljali s seboj. Tega dne so padli v Lonjeru Andrej Pertot, Pavel Petvar, Evald Antončič-Stojan in Angel Masten-Radivoj. L. F. Miške bo ielos pri nas tujcev Te dni se začenja ob našem morju letošnja sezona tujskega prorrieta. Prve, manjše skupine inozemskih gostov so že prispele, najmočnejše pa pridejo 3. oziroma 4. aprila. Tako bo francoska potovalna agencija »Voir et con-naitre« pripeljala 3. aprila okrog 150 gostov iz Pariza, ki bodo v Portorožu do 18. aprila. Za veliko noč bodo portoroški .in piranski hoteli popolnoma zasedeni — pogodbeno so oddani vnaprej do zadnjega ležišča. Potem nastopi nekoliko oddiha, za glavne sezonske mesece pa je sp'et vso razprodano vnaprej. Samo »Slavnik« je sklenil nogodbe za stalno Zasedenost 1079 ležišč v naših hotelih v Portorožu, Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu z inozemskimi gosti. Te pogodbe so sklenjene s 16 inozemskimi potovalnimi uradi. Hotela »Palače« in »Central« sta razen tega še sama sklenila pogodbe z dragimi inozemskimi potovalnimi agencija- mi. Lahko torej trdimo, da bodo naši hoteli letos še v večji meri kot lani zasedeni prtedvsem z inozemskimi gosti. Pri tem je razveseljivo to, da je letos rezervirano večje število ležišč za goste iz Švedske, Švice in Velike Britanije, torej za goste z večjo kupno močjo. Samo v Portorož in Piran bodo letos pošiljali goste kar trije švedski potovalni uradi. »Slavnik« je sklenil pogodbe s 7 potovalnimi uradi, da bo prevažal njihove goste od končne železniške postaje ali letališča v naša letovišča. m olicijski avtomobil (»Marica«), s kanrsnimi prevažajo begunec kot največje riminalce iz taborišč na železniške postaje in s postaj spet v taborišča, ali pa tudi kar neposredno iz taborišča v taborišče začele obupne razmere. Slaba hrana, da so se ljudj'e komaj držali na nogah, goli podi in skoraj nobene odeje ob vedno hladnejših nočeh pa so kmalu nato nagnali fanta celo v bolnišnico kjer je preležal 17 dni. Tudi tamkaj^ ni bilo veliko bolje. Taboriščna uprava se za svoje varovance ne zanima prav nič, saj so vsi lahko ugotovili že po nekaj dnevih bivanja, da tudi tukaj vsi samo hlepijo po čimvečjem »prihranku« na račun nesrečnih beguncev. Med begunci samimi pa so še posebej obupne razmere v taborišču zaradi načrtno razpihova-nega narodnostnega sovraštva med njimi. To je v Bariju prišlo še bolj do izraza kot v Trstu in v Capui še bolj kot v Bariju. In Marijana so kmalu premestili iz Barija v Capuo, Še ves bolan, samo s tistim, kar je imel na . -sebi. je z nekaj drugimi begunci prišel konec novembra 1958 v Capuo. To taborišče leži 35 lan južno od Neaplja. Dolgo je "cel kilometer, široko pa od 200 do 300 metrov. V njem živi v lesenih barakah ali blokih na betonskih tleh okrog 1300 beguncev. Med njimi je do skrajnosti razpihana narodnostna mržnja. Večinoma so to južni Slovani: Slovenci, Hrvati in Srbi. Glavno besedo vodijo seveda proustaški »katoličani«, ki so se tedaj še postavljali s svojim \ Paveličem in ustaško vojsko v -Argentini. Potuho in pomoč so dobivali ne samo od raznih emi-sarjev 'emigrantskih organizacij, marveč tudi od uprave taborišča in lokalne duhovščine. Vsa nesreča, v kateri so se znašli, jih ni izučila. Čeprav so se morali boriti za vsak dodatni košček kruha k pomanjkljivi vsakdanji hrani, boriti za vsak cigaretni dim, kljub vsemu so bili prav steklo nestrpni do svojih bližnjih v nesreči, če ti niso bili slučajno njihovega mišljenja ali prepričanja. Marijan je kmalu spoznal vso globino svoje nesreče. Sam v tujem svetu, s tovariši v nesreči, ki pa niso bili njegovi tovariši, ker je bil pač Slovenec — po logiki ustašev pa vsi Slovenci držijo s Srbi in so za Jugoslavijo, zato iih je treba prav tako uničiti — je bil vedno bolj osamljen. Videl je vso bedo nesrečnih de- iz taborišča San Sabba pri Trstu klet v taborišču, ki so si s svojim tc-lesom služile po nekaj lir, da so se lahko obdržale pri močeh. Videl je spet druge taboriščnike, ki so prodajali svojo kri za smešno ceno, da so potem skoraj izhirali in mnogi tudi res umrli. Umiral je tudi Marijan — in ni mogel umreti. Poskusil je vse, da bi se rešil taborišča. Kmalu je splahnelo upanje na Avstralijo, na Kanado ali celo ZDA. Preostala je še zadnja — tako je mislil, čeprav je bila to edina in prva — pot do rešitve. Stopil je nanjo in avgusta lani je srečno prekoračil mejo pri Sežani — tokrat v obratni smeri kot pred letom dni. Bil je za ogromne življenjsko izkušnjo bogatejši.— in danes je spet vse prav in V redu .., POHITITE z vpisom v članstvo Prešernove družbe, da ne boste ostali konec leta brez 7 knjig, ki jih boste prejeli, če plačate vsaj do 5. junija letos članarino 600 dinarjev Kdor se vpiše v članstvo do 5. aprila letos, bo udeležen pri velikem nagradnem žrebanju, pri katerem bo izžrebanih za milijon dinarjev nagrad Člane vpisujejo vse knjigarne ter poverjeniki in uprava Prešernove družbe Ljubljana, p. p. 41 Avtoturistično podjetje »Slavnik« Koper obvešča javnost, da bo s lom 1960 uvedlo novo avtobusno progo Koper—Sočerga ob delavnikih slednjem voznem redu: ^ odhod 1. apri-po na- 14,45 KOPE R prihod 16,25 14,50 Bertoki 16.20 14,55 Križišče Dekani 16,15 15,00 Dekani ig,10 15,05 Rižana ig,05 15,10 Mostičje 16,00 15,20 Kubed 15,50 15,25 GRACISCE 15,45 15,35 S O C E R G A odhod 15,35 prihod Z istim dnem bo naše podjetje vzpostavilo novo linijo na avtobusni progi Koper—Marcz.ige do Vanganela ob delavnikih, po naslednjem voznem redu: odhod prihod 14,15 14,30 K O P E n VA NGANEL prihod odliod 14,45 14,30 Prav tako bo od l. aprila 19G0 dalje vsako soboto vozil iz Pirana avtobus z odhodom ob 17,30 ter s prihodom ob 18,05 v Koper. Od 1. aprila 10G0 bo spremenjen povratek avtobusa na avtobusni progi Koper—Izola iz Izole od 17,20 na 17,15 ter s prihodom v Koper ob 17,25. UPRAVNI ODBOR HOTELA »TURIST« ANKARAN razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 1 VODJO PROGRAMA (ARANZER PRIREDITEV) z večletno prakso (sezonski) 2. 1 FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strok, izobrazbo (stalni) 3. 1 POMOŽNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJO s srednjo strokovno izobrazbo (stalni) 4. 1 2URNALISTA s srednjo strokovno izobrazbo (stalni) 5. 1P0M02NEGA ZURNALISTA s srednjo strokovno izobrazbo (stalni) 6. 1 ŠEFA KUHINJE — visokokvalificiranega (sezonski) 7. 1 ŠEFA RESTAVRACIJE — visokokvalificiranega (sezonski) 8. 1 ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE (sezonski) 9. 1 SLASCICARJA — visokokvalificiranega (sezonski) 10. 1 RECEPCIONERJA — kvalificiranega (sezonski) 11. G SOBARIC — polkvalifieiranih (sezonske) 12. 6 KUHARJEV — kvalificiranih (sezonskih) 13. VEC NATAKARJEV — kvalificiranih in polltvalific. (sezonskih) 14. VEČJE ŠTEVILO POM. KUH. OSEBJA — kvalificiranih in polkvalifieiranih (sezonskih) 15. 2 CEVAPClCARJA — kvalificiranega in polkvalificiranega (sezonska) 16. 4 BLAGAJNICARKE — kvalificirane in polkvalificirane (sezonske) 17. 3 TOCAJE — kvalificirane in polkvalificirane (scztfnske) 18. 3 BILJETERJE — nekvalificirane (sezonske) 19. 4 PERICE — nekvalificirane (sezonske) 20. 1 NOČNEGA ČUVAJA — nekvalificiranega (sezonski) 21. 1 NOSACA — nekvalificiranega (sezonski) 22. 8 SNAŽILK — nekvalificiranih (sezonske) 23. 7 DELAVCEV — nekvalificiranih (sezonski) 24. VEČJE ŠTEVILO ŠTUDENTOV za razna dela — nekval. (sezonski) Razpisana delovna mesta, ki so označena kot sezonska, se prično s 1. junijem oziroma s 1. julijem 19G0 in trajajo do 31. avgusta oziroma do 30. septembra 19G0. — Prosimo vse reflektante za razpisana delovna mesta, da se oglasijo pismeno ali osebno v tajništvu podjetja do 30. aprila 19G0 zaradi sklenitve delovne pogodbe. — Podjetje želi zaposliti, glede pomanjkanja stanovanj, predvsem domačo in okoliško delovno silo. Za vse ostale pa so stanovanja preskrbljena, — Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. UREDITEV LUCI V PIRANU V polnem teku jc kopanje jarkov ter polaganje kablov in že montiranje svetilk za novo javno razsvetljavo tudi v Piranu. V prvi fazi, ki bo izvedena do konca prihodnjega meseca, bo vzdolž vse obale in na vseh pro-metnejših trgih in ulicah postavljenih nad 70 svetilk, ki bodo sicer tudi opremljene z živosrebr-nimi žarnicami, imele pa bodo posebno oblikovano ohišje, ki se bo skladalo s srednjeveško okolico, ki jo diha Piran. SEŽANA — 1. aprila ob 20. url Franck: SREČA NA UPANJE. Gostuje SNG Drama iz Maribora. KOPER — 2. aprila ob IG. uri Franck: SREČA NA UPANJE, ob 20, uri O'Neill: MESEC ZA NESREČNEŽE. Gostuje SNG Drama iz Maribora. IZOLA — 3. aprila ob IG. uri Franck: SREČA NA UPANJE, izven. Ob 20. uri O'Neill: MESEC ZA NESREČNEŽE, abonma in izven. Gostuje SNG Drama iz Maribora. KOPER — 4. aprila ob 20. uri Franck: SREČA NA UPANJE. Gostuje SNG Drama iz Maribora. preko SAP TURIST BIRO 1. prirejajo SINDIKATI PROSVETNO — ZNANSTVENIH in ZDRAVSTVENIH delavcev 10-dncvno ekskurzijo z vlakom in avtobusom V CARIGRAD IN SOFIJO Cena aranžmaja brez potnega lista 31.700 dinarjev Prijave sprejemamo do 30. aprila 1960 2. AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE pa za svoje ČLANE potovanje z osebnimi avtomobili in avtobusom V DOLOMITE preko Tolmezza — Passo Mauria — Misurina — Cortina d'Ampezzo — Passo Falzarego — Passo Pordoi — Bolzano — Moran — Trento — Gardsko jezero — Verona — Benetke — Trst Cena aranžmaja brez pot. lista z oseb. avtomobilom 11.700 dinarjev Cena aranžmaja brez pot. lista z avtobusom 16.100 dinarjev Prijave sprejemamo do 15. aprila 1960. SAP TURIST BIRO POSLOVALNICI KOPER —PIRAN ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta JOŽEFA BOLETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovalcem cvetja, posebno trgovskemu podjetju »Preskrba« iz Sežane za vso pozornost in vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in z nami sočustvovali. Merče, 28. marca 1960. Žalujoča družina Bole koper: 1., 2. in 3. aprila ameriški barvni film Cinemascope vicita, 4. in 5. aprila ameriški barvni iilm bagdadska sirena. IZOLA: l. aprila francoski film velike družine, 2. in 3. aprila ameriški film obte2ilna prlca, 4. in 5 .aprila ameriški barvni film bagdadska sirena. g. in 7. aprila ameriški barvni film cinema-seope Človek, ki ga nikoli ni bilo. škofije: 2. aprila ameriški barvni film povabilo na ples, 8. aprila ameriški barvni film bagdadska serena, 7. aprila poljski film petoflica iz barske ulice. šmarje: 2. aprila ameriški barvni film bagdadska sirena. 3. aprila ameriški barvni film povabilo na ples, 6. aprila poljski film petorica iz barske ulice. SEŽANA: 2. in 3. aprila ameriški barvni film hollywood ali propad, 5. in 6. aprila češki film volčje jame, 7. in 8. aprila danski film igra mladosti. NEDELJA, 3. aprila — 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: Živinoreja na Idrijskem — Sklepanje pogodb za nagrajevanje po učinku v vinogradništvu — Naloge kmetijskega zavoda Koper — Izkušnje drugih — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža: Na cesti nisi sam — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 spored zabavnih melodij. VSAK DAN je ob 7.15 in 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Poročila. Poročila so še ob 13.30 in 15.00, ob 15.10 pa Zabavna glasba, vmes reklame. PONEDELJEK, 4. aprila — 13.40 Kmetijski nasveti: Difterija pri kokoših — 13.45 Pisana paleta zabavne oglabe — 14.30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15.20 Pesmi iz Prekmurja. TOREK, 5. aprila — 13.40 Kmetijska univerza: Na kaj moramo paziti pri gojitvi hibridne koruze — 13.50 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje: Pogozdovali smo — 14.50 Glasbena medigra — 15.20 Narodne pesmi in plesi Jugoslavije. SREDA, 6. aprila — 13.40 Kmetijski nasveti: Kako in zakaj se v vinogradih pojavlja mušica-kabrnikav — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik: Vpisal sem se v večerno šolo — 14.40 Kvintet Jožeta Krežeta — 15.20 Poje zbor osnovne šole iz Nove Gorice. ČETRTEK, 7. aprila — 13.40 Kmetijska univerza: Navodilo gozdarjem — 13.50 Odlomki iz operete »Mala Floramy« — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah — 15.20 Dalmatinske pesmi. V nedeljo, 3. aprila, bodo v dvorani doma Svobode v Kopru ob 10. uri predvajali 5 risank za otroke. V torek, 5. aprila, bo ob 20. url v mali dvorani gledališča predavanje PO DOLINI NOTRANJSKE REKE. Predava prof. dr. Valter Bokinc. V torek, 5, aprila, bo ob 17. uri za kolektiv tovarne pohištva »Stil« v Kopru predavanje HIGIENA IN VARNOST PRI DELU. Predava Vinko Leskovšek. V sredo. G. aprila, bo ob 16.15 url za kolektiv tovarne »Tomos« predavanje HIGIENA IN VARNOST PRI DELU. Predava Vinko Leskovšek. DOPISNIŠTVO DELA V KOPRU (na trgu pri ribarnici) odstopi svoj dosedanji lokal (G X7 ni zaradi preselitve najboljšemu po* nudniku. Ogled danes, v petek, med 14. in 18. uro. PRODAM skoraj novo kombinirano knjižno omaro. Naslov na upravi lista. PRODAM blizu avtobusne postaje v Trstu dobro vpeljano pekarno, vezano s prodajalnico kruha in slaščic zaradi nenadne smrti v družini. Informacije v Portorožu, št. 64/11, nadstropje desno. KUPIM enodružinsko ali polovico hiše v Portorožu ali bližnji okolici. Plačam takoj v gotovini, vselitev po dogovoru. Benko Erika, zdravilišče, Slatina Radenci. Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIOi' NE« z bogato izbiro moške? ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s propustnico, ima poseben popust! Preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Alojziju Ferjan-čiču, dne 18. marca 1960. Rudi Skok, Sežana 58 »Tehnoservis« Koper razpisuje dve prosti delovni mesti trgovskih pomočnikov za železninsko stroko. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku podjetja ter po delovnem učinku. Stanovanjska skupnost Izola razpisuje naslednja delovna mesta za: " GRADBENEGA DELOVODJO SOBOSLIKARJA VODOVODNEGA INSTALATERJA Pogoji za vsa delovna mesta: strokovna izobrazba za navedena delovna mesta. Plača po dogovoru. RAZPIS ŠTIPENDIJ Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Koper razpisuje naslednje štipendije: 1. 3 štipendije za dijake gradbenega oddelka Srednje tehnične šole, 2. 1 štipendijo za dijaka Dvoletne administrativne šole. Pravilno opremljene prošnje naj pošljejo kandidati Komisiji za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Koper do 15. aprila 1.1. Komisija za štipendije ObLO Koper Jcuck Jjondjort: 92 In v tistem dolgem poljubu ga je znova objela tema. Ko se je predramil, je vedel, da je sam in da bo umrl. Obšlo ga je čudno veselje, da bo končno vendarle umrl. Njegova roka je počivala na vrečici. Z notranjim nasmehom radovednosti je potegnil za vrvico in vrečico odprl. Iz nje se je usula majčkena zaloga živil. Niti koščka ni bilo, ki ga ne bi bil poznal. Vsakega je bila uboga bedna Labiskwee ukradla sama sebi. Bile so tu krušne drobtinice, ki jih je shranila še v tistih dneh, ko je Mc-Can izgubil moko; koščki in kite karibjega mesa, deloma že žvečenega; drobtinica loja; zadnja noga snežnega zajca, nedotaknjena; zadnja noga in del prve bele veverice; zgrizena perut snežnega ptiča in bedro; to so bila zadnja znamenja križane ljubezni, tragičnega pritrgo-vanja; to so bili grižljaji, ki jih je njenemu strahovitemu gladu iztrgala njena neskončna ljubezen. Z blaznim krohotom je zagnal Dimač vso zalogo od sebe na zmrzujoči sneg in padel znova v nezavest. Sanjal je: Yukon se je posušil. Po strugi, med lužami in tolmuni vode in med skalovjem, z ledom obdanim, je hodil in pobiral debele kepe zlata. Njih teža mu je postajala breme, dokler ni zapazil, da so dobra jed. In hlastno jih-je jedel. Saj res, čemu bi ljudje zlato tako cenili, če bi ne bilo tako okusno? Zbudil se je, ko je sonce stalo že visoko. Njegovi možgani so bili čudovito čisti. Trepet in omotica sta bila izginila iz njegovega telesa. Sokovi v njegovem telesu so prepevali, kakor da jih je zdramila pomlad. Obšlo ga je blaženo ugodje. Obrnil se je, da bi zbudil Labisktvee; pa je videl in se spomnil. Ozrl se je po živ lih, ki jih je bil vrgel po snegu. Ni jih bilo več. In zdaj je spoznal, kaj so bile v njegovih sanjah in deliriju yukonske zlate kepe. V deliriju in sanjah je bil použil srce žvljenja, ki si ga je bila iztrgala Labisk\vee, tista Labiskivee, ki mu je bila položila v roko srce in mu odprla oči, da je gledal čudežnost ženske. Čudil se je lahkoti svojega gibanja; v svoje veliko presenečenje je imel toliko moči, da je privlekel njeno v kožuhovino zavito truplo do otaljenega prodastega brega, v katerega je kopal s sekiro. Položil je v izdolbino krepostno telo mučenice in ga zagrebel. Tri dni je nato, brez hrane, potoval proti zahodu. Sredi tretjega dne se je zgrudil pod samotnim borovcem poleg širokega vodnega toka, ki ga je spoznal za — Klon-dike. Preden ga je objela tema nezavesti, si je odvezal tovor, rekel zbogom jasnemu svetu in se zavil v kožuhovino. Čivkajoči, zaspani glasovi so ga prebudili. Bil je mrak. Med borovimi vejami je opazil nad seboj število snežnih jerebic. Glad ga je pognal na takojšnje delo, čeprav je bilo neskončno počasno. Pet minut je preteklo, preden si je lahko položil puško na pleča, in nadaljnjih pet minut je prešlo, preden si je upal, medtem ko je ležal na hrbtu in pomeril naravnost navzgor, sprožiti petelina. Zgreš'1 je. Noben ptič.ni padel, toda tudi odletel ni nobeden. V svoji nevednosti in zaspanosti so se le nekoliko vznemirili in ostali na svojih mestih. Rama ga je bolela. Tudi prihodnji strel je šel mimo, ker je pri sprož tvi nehote obrnil puško vstran. Bolečina v rami je bila vzrok. Ni se mogel spomniti, toda brez dvoma je bil v poslednjih treh dneh nekje padel in se poškodoval. Snežne jerebice niso zletele. Odejo, s katero se je b 1 pokrival, je nekolikokrat zvil in si jo polož 1 med desno ramo in prsi. Nanjo jc naslonil kopito puške, znova pomeril in sprožil. Strel je zadel,: eden izmed ptičev je padel na tla. Željno ga je pobral, a opazil, da mu je odstrelil večino mesa. Vel kokalibrska krogla je razen okrvavl jenega perja le malokaj pustila. Ostali ptiči pa še vedno niso hoteli odleteti. Zdaj je sklenil, da jim bo meril v glavo. Zopet in zopet je basal naboje v puško. Zdaj je zgrešil, zdaj spet zadel in bedaste jerebice, ki se jim oči-vidno ni ljubilo letati, so padale nanj druga za drugo. Zdaj je imel živeža na pretek. Smrt je kosila med ptiči, da ohrani njemu življenje. Devet jih je bilo na borovcu. Ko je končno odstrelil glavo devetemu, se je začel smejati in jokati obenem, ne da bi vedel, zakaj. Prvega je pojedel surovega. Potem je počival in spal in čakal, da ptičevo življenje preide v njegovo. V temi »e je zbudil lačen, toda dovolj močan, da je napravil ogenj. . . " --------1------s _ Vso noc do ranega jutra je pekel in jedel. S svojimi hk^ *-» "-----*■----------kZiujiiiii 11IVJ nimi, tako dolgo počivajočimi zobmi je mlel koščiceVo» prah. Zopet je zaspal in spal do naslednje noči in še do prihodnjega dneva. Tedaj je s presenečenjem opazil, da prasketa pred njim ogenj z na novo naloženimi drvmi in da ob žerjav ci stoji okajena posoda za kuho kave in da se iz posode kadi. Poleg ognja, komaj seženj oddaljen od njega, je sedel Čok, kadil cigareto z rjavim papirjem in pazljivo motril svojega spečega tovariša. Dimaču so se ustnice zganile, toda v vrat, se mu je zdelo, se je naselila ohromelost. V prsih se mu jc nekaj gibalo in kazalo, da mu bodo privrele solze na dan. Segel je z roko proti Čoku in mu vzel cigareto. Zopet in zopet si je napolnil pljuča z njenim dimom- »Že dolgo nisem kadil,« je rekel končno z nizltm, mirnim glasom. »Da, zelo dolgo.« »In če sodim po vsem, kakršen si, mislim, da tudi jedel nisi že dolgo,« je godrnjal Čok osato. Dimač je prikimal in potem pokazal na perje snežnih jereb c, ki je ležalo raztreseno tam okoli, »Nisem do nedavna,« je rekel. »Ali verjameš, da bi zelo rad čašico kave? Zelo čuden okus bo imela. Tudi kaj testenega bi rad in odrezek slanine.« »Morda tudi fižola?« ga je vprašal Čok. »Ah, ta bi mi nebeško dišal. Vidim, da sem zopet lačen.« Medtem ko je eden kuhal in drugi jedel, sta si ^^ kratko povedala svoje doživljaje izza časa, ko sta se IočilS®^ TELESNA VZGOJA * ŠPORT it ŠAH * TELESNA VZGOJA tžt ŠPORT ŠAH * TELESNA VZGOJA * Š P O Si SLOVENSKA NOGOMETEN A LIGA V drugem kolu spomladanskega dela prvenstva v republiški nogometni ligi je Izola na domačem igrišču izgubila s kranjskim Triglavom z 0:1 (0:0), medtem ko je Nova Gorica slavila zmago nad Ljubljano z 2:1 (2:1). V Izoli se je zbralo okrog 800 gledalcev, ki so pričakovali prvo Emago domačega moštva v letošnji prvenstveni sezoni. Preteklo nedeljo je namreč osvojila Izola T Ljubljani točko, kar bi moralo pomeniti, da je moštvo v dobri iormi. Žal se pričakovanja občinstva niso izpolnila. Domačini ni-ao izgubili le dveh točk, ampak so tudi slabo igrali. Zlasti velja 4q za drugi polčas. Sodniku inž. Skalarju iz Ljubljane sta se moštvu predstavili v naslednjih postavah: IZOLA: Lesjak, Černe, Erceg, Kovačič, Jerkovič, Radovič To-maš, Kostič, Karačič, Milosavlje-vič in Božič. TRIGLAV: Brezar HI, Št/raus, Štular, Čebulj, Brezar II, Srakar, Mihelčič, Tomič, Brezar I, Daga-rin in Finžgar. Prve minute igre so minile v nervozni igri. Kranjčani so se prvi znašli in uprizorili nevaren napad, ki se je končal z roko domačega igralca v kazenskem prostoru. Nespretni Štular je enajstmetrovko zastreljai. Do konca polčasa je bila igra enakovredna. Obe moštvi sta zamudili nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Tu in tam smo imeli občutek, da so napadalci kar tekmovali, kdo bo poslal žogo više čez gol ali dlje mimo gola. MM step za zase V pomanjkanju hotelskih kapacitet si turistični društvi v Piranu in Portorožu prizadevata, pridobiti vsako leto več zasebnikov, ki bi oddajali sobe turistom. Lani ¿e bilo na ta način v vsej občini na razpolago 699 ležišč, za letos pa kaže po dosedanjih prijavah, 4a jih bo blizu tisoč. Odgovorni turistični delavci so tudi poskrbeli, da bo letos potekalo oddajanje zasebnih sob še bolje kakor doslej. Ker je bilo v preteklosti precej nepravilnosti zaradi nejasnosti in nepoznavanja številnih predpisov, ki zadevajo oddajanje sob, je Svet za turizem Občinskega .liudskega odbora Piran uveljavil poseben pravilnik, ki v logičnem zaporedju vsebuje vse te veljavne predpise. Vsak soboda-jalec bo lahko pri turističnem društvu dobil izvod tega pravilnika, čim bo razmnožen. Pravilnik ne predvideva nikakršnih novosti, ker vsebuje samo predpise, ki so v veljavi že od lani. Pač pa sta turistični društvi sklicali sestanke z vsemi interesenti za izvajanje recepcijske službe za zasebne sobe. Na teh posVetih je bilo dogovorjeno, da bo v Portorožu opravljal recepcijsko službo vi zasebne sobe samo potovalni Neenak boj na zelenem polju v Postojni V prijateljskem nogometnem srečanju je reprezentanca ' Gozdarske srednje šole premagala s katastrofalnim rezultatom enaj-storico srednješolskega prvaka Primorske postojnsko gimnazijo e 10:1 (5:0). Strelci golov: Slapni-čar 5, Šuštar 3, Svetel 2 in Kralj 1 za GSŠ, ter Baraga za gimnazijo. I- V. Izboljšati pouk na KGS V sežanski občini delujeta dve kmetijsko gospodarski šoli. Ena je v Dutovljah, druga v Štanjelu. Šele v letošnjem šolskem letu poučuje na obeh šolah kmetijski tehnik. Ostali predmeti so: gospodinjstvo, ročno delo, slovenščina, računstvo itd. Dosedanja praksa je pokazala, J.a je potrebno učni program še zpopolniti in popestriti v smeri Se koristnejšega izobraževanja kmečke mladine. Občinski svet za prosveto računa, da bo s tem ukrepom, ki bo veljal z novim šolskim letom, število slušateljev znatno naraslo, saj bodo učenci pridobili tudi dejansko in formalno kvalifikacijo. -er Koprski košarkarji se pripravljajo Kakor je znano, bo sredi aprila začetek tekmovanj v republiških ligah, Koper igra v drugi republiški ligi in se bo v prvem kolu pomeril z Jesenicami na Jesenicah. Igralci se za prvenstvo sistematično pripravljajo, v nedeljo na so odigrali tudi prijateljsko tekmo v Pulju z BIŠ (članom pulj-ske košarkarske podzveze). Koprčani so prikazali dobro igro in zmagali z 61:43. Najboljši je bil Žerjal, ki, je dosegel 19 košev. Odlikovala sta se t,udi Klobjan in Kalčič, urad »Slavnik« — razen za sobe, katere bo imel v zakupu hotel »Central«, v Piranu pa bosta recepciji poleg »Slavnika« imela še potovalni urad »SAP« in hotel »Metropol« v recepciji »Sidra«. Turistični društvi sta poleg tega sklicali širše sestanke z vsemi zasebniki, ki se zanimajo za oddajanje sob, ter jim na podlagi pravilnika pojasnili, kakšen bo letošnji postopek za pridobitev dovoljenja za oddajanje sob. Da bodo predpisi izvajani čimbolj natančno, bosta turistični društvi zaposlili dva kontrolorja, ki bosta ugotavljala vse nepravilnosti. Vsak nrekršek bo takoj javljen pristojnim organom v kaznovanje. Svet za turizem ObLO Piran je tudi odobril cene, ki bodo letos veljale za zasebne sobe. Ker bo letos kategorizacija sob strožja in praktično ne bo več nobene, ki bi spadala v prvo kategorijo, so cene za nižje kategorije nekoliko zvišane; praktično pa bo soba II. kategorije (lani I.) letos v skupnem znesku vendar nekaj cenejša kot lani. Odredba o cenah predvideva tudi, da so sobe z enim samim ležiščem 10 odstotkov dražje, ker je po njih največje oovpraševanje. Prav tako določa odredba, da plača gost za eno samo nočitev 30 odstotkov več, kakor znaša normalna cena (ki velja za najmanj 3 nočitve), za samo 2 nočitvi pa 10 odstotkov več. S tem se stimulira sobo-dajalca, da vzame na prenočišče gosta tudi samo za eno noč, čeprav mora menjati vse posteljno perilo, do drugi strani pa se vpliva na gosta, da ostane v kraju Več dni. Jule Začetek drugega polčasa pa je obetal, da bodo domačini igrali prvo violino. Približno deset minut so nevarno napadali, potem pa je njihova udarna moč splahnela in do besede so prišli gostje. Najprej so izsilili dva kota, v devetnajsti minuti pa je Brezar I po akciji vsega napada poslal žogo v soodnji levi kot in zapečatil usodo domačinov. Po prejetem golu se je pritisk gostov še nadaljeval in le požrtvovalnemu Jenkoviču se je treba zahvaliti, da niso gostje še povišali razlike. Izola se je otresla pritiska šele v zadnjih minutah. Toda takrat je bilo že prepozno, kajti gostje so zgostili obrambo in z odločnnimi starti onemogočili vsak prodor. Zmaga gostov jte ¡bila zaslužena. V drugem polčasu .so bili boljši v vsakem pogledu. Bolje so igrali z glavo ter lepše in smiselneje kombinirali. Domačini so se borili požrtvovalno, toda za zmago je bilo to premalo. Zlasti slab je bil napad, v katerem je Karačič povsem odpovedal. Vodstvo kluba bo moralo spremeniti svojo politiko glede vključevanja igralcev v moštvo. Tako smo opazili, da je odlični mladinec Čendak prisostvoval tekmi kot gledalec, v moštvu pa so bili nekateri starejši igralci, ki kondicijsko sploh niso bili kos težki tekmi in so se na koncu komaj premikali po igrišču. Pri vključevanju mladine v moštvo je treba biti 'vsekakor bolj oogumen! Poraz na lastnem grišču je Izolo vsekakor težko prizadejal, ni pa še vse izgubljeno. Morebitni uspeh z Grafičarjem v Ljubljani bi spet povečal možnosti za obstanek v ligi. Goričani pa so si z zmago nad Ljubljano precej popravili položaj na lestvici. Tekma je potekala v veliki premoči domačinov in so gostje lahko zadovoljni, da so izgubili le s točko razlike. V nedeljo bo gostovala Nova Gorica v Kranju, kjer bo težko kaj doseči. Lestvica slovenske nogometne lige pa je naslednja: Branik 13 10 1 2 60:11 21 ICladivar 13 9 2 2 42:30 20 Triglav 13 8 0 5 30:24 16 Rudar 13 7 1 5 36:14 15 Sobota 13 6 2 5 30:28 14 Maribor 12 6 2 4 16:17 14 Ljubljana 13 6 1 6 28:26 13 Krim 13 4 4 5 13:26 12 Ilirija 12 4 1 7 13:23 9 N. Gorica 13 3 3 7 27:40 9 Grafičar 13 1 4 8 9:39 6 Izola 13 0 5 8 12:37 5 Že v prvih treh letih se je razvijal partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« v tradicionalno prireditev, brez katere si ne moremo zamisliti proslave obletnice osvoboditve našega glavnega mesta. Udeležba tekmovalcev in manifestantov je iz leta v leto številnejša, prav tako pa je tudi med ljudskimi množicami vedno več zanimanja za naš partizanski maraton. Lani je nastopilo že 733 moških, 167 ženskih in 2 pionirski ekipi — vsega skupaj 4510 udeležencev. To pomeni zares lepo število, če pomislimo, da ne gre samo za manifestacijo, temveč za naporno pot, ki zahteva veliko truda, potrpljenja in močne volje. In letos? Predvidevamo, da bo udeležencev pohoda letos, v jubilejnem letu, ko proslavljamo 15-letnico osvoboditve našega glavnega mesta in naše domovine sploh, toliko, da bomo število iz leta 1959 najmanj podvojili... Letošnji pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« bo v nedeljo, 8. maja. Prijave sprejema: Odbor za izvedbo partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane za leto 1960«, Ljubljana, Resljeva c. 9. Zadnji rok prijave je — 24. april! PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V prvem kolu pomladanskega dela prvenstva v primorski nogometni ligi so dosegli naslednje izide: Adria—'Tomos 2:2, Anhovo—Branik 1:1 Ilirska Bistrica— Sidro 1:0, Tolmin—Primorje 2:0. Postojna je bila prosta, medtem ko so tekmo med Rudarjem in Taborom odložili. Igrišče Rudarja namreč še ni uporabno, Najpomembnejše srečanje tega kola je bilo v Tolminu. Domačini so sicer veljali za favorite, vendar so imeli precej posla z borbenimi Ajdovci. Če bi ocenjevali igro v polju, bi najbolj ustrezal neodločen izid, toda zaradi večje iznajdljivosti pred vrati je zmaga domačinov vsekakor zaslužena. Za Ilirsko Bistrico smo že navajeni, da nam kdaj pa kdaj pripravi kako posebno presenečenje. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo, ko so nepričakovano premagali enega izmed favoritov za prvo mesto piransko Sidro. Zmagoviti gol so dosegli domačini že v prvem nolčasu. Ta del igre je zadovoljil gledalce, saj je bilo na obeh straneh več lepih napadalnih akcij, pri čemer so se doma- čini nekoliko bolj odlikovali ter tudi zasluženo dosegli zgoditek. V drugem polčasu je tempo igre precej popustil. Imeli smo občutek, da obema moštvoma primanjkuje kondicije. Kljub vsemu pa so imeli domačini tudi v tem delu igre glavno besedo in njihovi zmagi ni kaj oporekati. Najbolj razburljivo srečanje je bilo v Mirnu, Gostje so odlično začeli in že v prvih dvajsetih minutah vodili z 2:0. Imeli so celo priložnost povišati razliko na 3:0, saj so streljali enajstmetrovko. Toda prav to je bil vzrok, da se je potek igre pozneje popolnoma spremenil. Ko je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Kopra, so hoteli gledalci in tudi posamezni igralci na vsak način spremeniti sodnikovo odločitev. To jim sicer nI uspelo, uspeh pa so Koprčane tako zmesti, da so za-streljali enajstmetrovko in pozneje so tudi začeli igrati tako zmedeno, da so lahko zadovoljni z osvojeno točko. Vsekakor bo morala Primorska nogometna pod-7ve7.n opozoriti domače funkcionarje, naj se takih dogodkov izogibajo. Koprčani niso igrali samo pod pritiskom raznih groženj s strani občinstva, marveč je letelo nanje tudi kamenje. Kaže, da se je Anhovo dobro pripravilo na spomladanski del prvenstva. V igri z Branikom so bili precej boljši in bi zaslužili zmago. Napadalce pa je spremljala smola pri streljanju na gol. Lestvica: Tolmin 11 7 2 2 36:15 16 Postojna 10 C 2 2 24:12 14 Tomos 11 5 3 3 22:15 13 Primorje 11 5 3 4 21:23 13 Branik 11 5 2 4 31:15 12 Tabor 10 5 2 3 25:24 12 Sidro 11 4 3 4 20:13 11 Rudar 10 4 1 5 33:29 9 Adria 10 3 2 6 22:36 8 11. Bistrica 11 2 9 7 10:39 6 Anhovo 11 1 2 8 10:32 4 Glavno srečanje prihodnjega kola bo v Kopru, kjer se bosta pomerila Tomos in Postojna. Možnosti so enake, saj sta se obe moštvi skrbno pripravljali na začetek prvenstva. V vseh drugih srečanjih pričakujemo zmage domačinov (Primorje—Iirska Bistrica. Sidro—Anhovo. Branik—Rudar in Tabor—Adria). Šah Končan je turnir Pred dnevi se je zaključil šahovski turnir za prvenstvo Kopra, na katerem je nastopilo 15 igralcev. Prvo mesto je osvojil Omladič z 12 točkami. Slede Zave c in Kovač 10 in pol, Habič in Gerželj 10, Verk in Jevnikar 8 in pol, Cvitkovič 7, Jeruc in Svetina 5 itd. Strelstvo Presenetljiv uspeh Izolčanov V nedeljo je bilo v Izoli okrajno strelsko prvenstvo za zlato puščico. Domačini so bili v veliki formi in pobrali vsa prva mesta. V ekipnem tekmovanju so nabrali 2037 krogov in pustili za seboj 11 ekip. Tudi med posamezniki so pripravili presenečenje. Zmagal je Jurcul, ki je osvojil 531 krogov od 600 možnih. Za seboj je pustil tudi favorita prven-štva inž. Krivca iz Postojne. V nedeljo začetek rokometnega prvenstva V nedeljo bo prvo kolo rokometnega prVenstva v slovenski ligi. Koprčani bodo igrali doma s Kovinarjem (Tezno), Ajdovščina pa se bo v Ljubljani pomerila s Slovanom. Kakor je znano, je •lani Koper izgubil v Teznem s tesno razliko. Letos se bo seveda skušal, revanžirati za poraz. V pripravah za začetek prvenstva je v nedeljo Koper igral doma z ljubljanskim Slovanom in zmagal s 17:16. Koper je nastopil z nekaterimi mlajšimi igralci, ki so se kar dobro uveljavili. V moštvu sta se najbolj odlikovala Kastelic in Bandelj. Prvi sadovi Novo Izvoljeni odbor Ljudske tehnike v Dekanih pri Kopru je sklenil podpreti akcijo Avto-moto društva v Škofijah za cestnoprometno vzgojo pionirjev-učencev šol v Dekanih, Škofijah in Božičih. Posebna komisija ho organizirala tekmovanje med šolami z namenom, da se tekmovanja udeleži čimveč mladine. Najboljši bodo razen posebnih značk dobili tudi praktične nagrade, a najboljša šola prehodni pokal. To tekmovanje bo trajalo dva meseca in se bo zaključilo na Dan mladosti, ko bo ocenjevalno tekmovanje, ločeno za dečke in deklice, odbor Ljudske tehnike je z AMD Škofije tudi sklenil ustanoviti na šolah v škofijah in Dekanih prometno pionirsko stražo, ki bo vzgajala državljane v cestnoprometnih predpisih. O. K. Naš čas vedno bolj imperativno terja strokovnjake na vseh področjih. Tako tudi v gospodarstvu, kjer primanjkuje srednje in visokokvalificiranega strokovnega kadra. Letos je začela tudi v Sloveniji z rednim delom Višja komercialna šola, ki posluje preko krajevnih sekcij s svojimi rednimi in izrednimi slušatelji in jim bo po dveh letih uspešno opravljenih izpitov nudila v.'.soko kvalifikacijo v komercialni stroki. V začetku leta, v našem okraju se je prijavilo 17 kandidatov, je imela šola direkten stik z vsakim slušateljem, ko pa se je delo nekoliko uredilo, so v Kopru v okviru Društva ekonomistov ustanovili posebno sekoijo, ki skrbi za povezavo in organizira načrten študij. Predmetnik te šole je vsklajen s konkretnimi in praktičnimi potrebami v gosoodarstvu, seveda pa je tvarina precej obsežna, tako da je precej prvotnih prijav-ljencev odpadlo. Zdaj jih je le osem, toda ob semestrahnih izpitih so se zelo dobro odrezali. Čeprav so njihovi člani raztreseni po vsem okraju, jim je uspelo vezati v skupinb vsaj po dva, skupna nejasna vprašanja pa jim razlagajo strokovnjaki. Pri tem sodelujejo z i okrajnim zavodom Ljudska univerza, ki je pripravljena nuditi tudi pomoč tistim, ki se nameravajo vpisati v šolo in jih pripraviti na sprejemni izroit. Sicer je posoj za sprejem v šolo velika .matura ali primerna praksa. Vsekakor bo med nosamezniki, kakor tudi v podjetjih in v drugih organizacijah dovoli zanimanja za ta prepotreben študij. ' ---.-V .' ; -,-.,-.'.- :-■ ,.." ■ ---—---TT-I 11, \ v Ž 1. aprila 19G0 o ZADNJA STRAN o Leto IX Štev. 11 prskem za Pretekli teden se je mudila v Koprskem zalivu ekipa Hidrometeorološkega zavoda LRS in merila temperaturo zraka tik nad morsko površino, temperaturo površinske plasti morske vode v globini od 1 do 50 cm, vrhu tega pa še relativno vlago zraka nad morsko površino, hitrost in smer vetra, hitrost in smer morskega toka itd. V ta namen so sestavili pri Žusterni pon-tonski splav, ki močno spominja na Heyerdalilovo plovilo in ga opremili z vsemi potrebnimi instrumenti. Njihovo delo je bilo zahtevno in sila precizno. Temperaturo zraka nad morsko površino so merili v višini 10, 20, 50, 100 in 200 cm. S podobnim splavom so že v lanskem letu opravili prvo poskusno mikroni etcorološko merjenje. Z njim so dobili vrsto zanimivih podatkov, kakršnih ni moč najti v sodobni strokovni literaturi. V nočnih urah so ugotovili temperaturno inverzijo (toplotni obrat) v privodni, 2 metra debeli plasti zraka. Tik nad morsko površino je bil zrak najtoplejši, nato je njegova temperatura naglo padala do višine 50 cm, nakar je jela postopoma naraščati, vendar pa tiste temperature, ki jo je bil imel zrak tik nad vodo, ni več dosegla. Preko dneva toplotnega obrata ni bilo moč opaziti. S podatki o temperaturi morske vode so ugotovili, da je temperatura morske vode od površine do globine 20 do 30 cm naraščala, nakar je z globino spet padala. Nekaj več o temperaturi morske vode pa bomo zvedeli, ko bodo podatki podrobno razčlenjeni in objavljeni; Takšne meritve bodo dale slejkoprej prve uporabne rezultate tudi našemu gospodarstvu in ne bodo služile zgolj znanosti in teoriji. Predvsem bo treba proučiti učinek burje in juga na temperaturo morske vode in na višino vodostaja, Znani so n. pr. primeri, ko je ob močnem jugu voda narasla in podrla nasipe v solinah ati pa povzročala drugačno škodo. S takšnimi in podobnimi vprašanji se peča posadka »Kon-Tikija« v Zavodu, na morju pa samo meri, zbira in registrira naravne pojave. IDRIJSKI URAN Idrijski rudnik ne slovi le po izredno čistem živem srebru, marveč tudi po zalogah danes tako iskane in dragocene rude — urana. Pred nedavnim je izšla v angleščini znanstvena razprava, ki govori o pridobivanju urana v Idriji. Razpravo je napisal sodelavec Inštituta za nuklearno fiziko v Vinči, Vladimir Lon-gomerac (The Extraction From Sconza Shales). Znanstvenik je ugotovil, da vsebuje tona idrijske živosrebrne rude 13G gramov urana, mimo tega pa tudi razpravlja o problemu pridobivanja urana, ki je stranski proizvod in ga morajo izločati na poseben način. Domači Kon-Tiki v koprskih vodah i-—: „ . tj mA o. F N M.V $1 m i»m 99 '■•V ■^■»iri.:-: v"V's „ •• v>.".•••■>• . ;• v v-:.•• ■ V %#f \ Ali bi moglo biti takšno društvo kje drugje kakor v Ameriki? Najbrž rie. Rodilo se je pred kakimi tridesetimi leti in šteje danes 00 tisoč članov iz ZDA in 57 tisoč iz zamejstva, največ iz Japonske. Clan lahko postane vsakdo, ki lahko pove kakšno »izpod pazduhe» 20 LET NA NOGAH Nedolgo tega smo poročali o Angležu, ki žc 52 let ni za-tlsnil očesa. Na podoben Drl-mer smo naleteli tudi pri nas. To je Rutlolf Zore iz Trente. Pred dvajsetimi leti je bil" ranjen v hrbet in od tega čaša ni nikdar več sedel,. ' Nikita S. Hruščcv se jc navadil, da na svojih obiskih po irejem podarja poglavarjem držav posebna jabolka: natančen posnetek •zemeljske oble, kakršno je na Luno zanesel sovjetski Lunik III, Na sliki: Hruščev podaja dar generalu De Gaulleu ob zadnjem obi^u v Franciji - §§Ž v sa - »v «a» ' s /"t-" i WRBmafflSm !¡§ÍljB SUKARNO SPET NAb GOST Prve dni aprila bo ponovne obiskal Jugoslavijo predsednik indonezijske republike Sukar-no s svojo soprogo. Visoka gosta bosta obiskala našo državo na povabilo predsednika republike Josipa Broza-Tita in njegove soproge in prepotovala LR Slovenijo in Hrvatsko. Meti njunim bivanjem se bosta sestali tudi vladni delegaciji obeh držav in se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, predvsem s področja gospodarske in kulturne izmenjave in mednarodnega položaja. ZEMLJA JE POČENA Znanstveniki na neki ameriški oceanografski ladji so opazili, da ima naš planet razpoko, ki je dolga približno 80 tisoč kilometrov. Njena dolžina je presenetljiva, saj je skoraj dvakrat daljša od ekvatorja. Ob tej vijugasti razpoki so razporejena vsa vulkanska področja Zemlje. Z opazovanji in merjenji pa so naleteli tudi na nenavadno odkritje: na dnu Atlantskega oceana so naleteli na pravcate hudournike blata, katerih hitrost je večkrat večja od 90 km na uro. Industrija montažnih konstrukcij v ZDA jc dosegla ot,*omen napredek, ki ga kaže tudi gornja slika: skozi dvižni most, ki spaja Pennsylvanijo in New Jersey, pelje po reki Delaware poseben konvoj montažni železniški most, težak 2405 ton. Most so potem postavili na postavljene temelje na isti reki PREMOG IZ AVTOMATA NENAVADNA ODDAJA V francoskem mestu Medanu i^cin« vmlmmm uuumja so postavili prve ulične avto- Egiptovski tisk je zabeležil mate za premog. V avtomat je pred nedavnim čuden pojav, treba vreči dva kovanca in iz v zraku nad Kairom je bil njega pade 7 kg težak paket tako močan električni naboj, črnega premoga. da so posredovale lokalne ra- dijske oddaje tudi kovinske žaluzije (rolete) pri trgovinah. Marsikoga je premagala radovednost in je hotel pogledati za žaluzije, če je nemara tam kakšen zvočnik. Kakor hitro pa so se dotaknili žaluzije, jih je oplazil močan električni udarec. PES - RENTNIK Najslavnejši policijski pes v Italiji, »Dox«, ki je bil nagrajen s 30 medaljami, je odšel v pokoj. Odredili so mu pokojnino v višini 35.000 lir na mesec. Ameriški študent tehniki z univerze v Detroitu (Michigan, ZDA), 23-letni Charles Mel-drun, je izumil podvodni avtomobil — nekakšen zaprt splav za enega človeka. Po njegovem bo to vozilo bodočnosti — Američani pač ne morejo iz svoje kože —- ker bo lahko služilo predvsem za skrivanje pod vodo v prihodnjih vojnih operacijah ANTARKTIKA = AFRIKA? V Buenos Airesu Je bilo pred nedavnim mednarodno zasedanje znanstvenikov, ki so sodelovali v zadnjem geofizikalnem letu. Južnoafriški geolog Mond Adie Je postavil teorijo o tem, da je tvorila nekdaj Afrika z Antarktiko eno celino in da sta se kasneje ta dva dela ločila. Mond Adle je izjavil: »Premog, ki smo ga odkrili na Antarktiki, je po svoji strukturi prav takšen, kakor premog iz Afrike.« In plača 10 centov naročnini Izvzeti so le aktivni politilf češ, »mi smo amaterji in nf® moremo sprejeti medse takšnih ljudi, ki lažejo tudi po svoji službeni dolžnosti.« Vsako leto prihaja na naslov tega kluba okrog 20.000 napisanih laži. Na koncu leta najbolj »debele« izberejo in proglasijo avtorja za »kralja laži'. Ugled ln slava tega kluba je najbolj porasli* leta 1952, ko je R. Nixon v predvolilni kampanji dejal, da bi moral postati častni član tega kluba tudi Harry Trtanan. • ■ ' m" ■ ¿wssmw™ mM: -feií;:! •'S? • HEPIèim IMÉB Mïà Novi italijanski ministrski predsednik je postal Fernando Tambronl, ki je po mesecu dni vladne krize sestavil tako Imenovano uradniško vlado iz samih predstavnikov krščanske demokracije. Na sliki: Tambroni med novinarji LUNIK I. 200 MILIJONOV KM OD ZEMLJE Lektor moskovskega plane-tarija profesor Luclcl trdi, da je prva sovjetska kozmična raketa Lunik I,, ki so jo izstrelili v januarju lanskega leta in je zgrešila Mesec, zašla v Sončev sistem in je sedaj oddaljena od Zemlje več kot 200 milijonov kilometrov (skoraj tisočkratna razdalja med Zemljo in Luno). Po računih sovjetskega astronoma se bo Lunik najbolj približal Zemlji leta 1975, nato 2023 leta 2044. - Ce naju že nikakor ne morete poročiti pred ponedeljkom, potem nama vsaj dajte dovoljenje za soboto in nedeljo: R. L STEVENSON 7 Okrog dveh ponoči se je ovedla in poklicala polic"jo. Morilec je že zdavnaj odšel, na sredi ulice pa je ležala njegova žrtev, ki je bila vsa okrvavljena in iznakažena. Palica, s katero je napravil svoj zločin, je bila zlomljena, četudi je bila narejena iz trdega in težkega lesa — ena polovica se je odkotalila v bližnji kanal, drugo polovico je pa zločinec bržčas odnesel s seboj. Pri umorjencu so našli denarnico, zlato uro in zapečateno pismo, ki ga je najbrž hotel vreči v poštni nabiraln k. Na ovitku je bilo napisano ime in naslov Mr. Uitersona. Advokatu so prinesli pismo, ko je bil še v postelji. Še preden je pismo odprl, so mu povedali tudi o zločinu in o vseh podrobnostih tega primera. Utterson je zamišljeno našobil usta in dejal: — Dokler trupla ne vidim, ne morem reči ničesar... To je zelo resna zadeva. Bodite tako ljubeznivi in počakajte, da se oblečem. Na hitrico je pozajtrkoval in se odpeljal na policijsko postajo, kamor so bili truplo prenesli. Kakor hitro je vstopil v mrtvašnico, je prikimal: — Da, poznam ga. Žal je to sir Danvers Carew, — Moj bog, gospod, — je vzkliknil uradnik. — Ali je to mogoče? — In že hip nato mu je zasijalo oko v profesionalni gorečnosti. — To bo dvignilo prahu! Morda bi nam lahko s kakšnim napotkom pomagali tudi vi, gospod. — Na kratko je obnovil, kar je videla in izpovedala služkinja in mu pokazal zlomljeno palico. Mr. Utterson je odrevenel, ko je slišal Hydovo ime, toda ko so mu pokazali še palico, ni mogel več dvomiti. Čeravno je bila zlomljena in oguljena, jo je dobro poznal, saj jo je pred leti poklonil Henryju Jekyllu. — Je ta Mr. Hyde človek majhne rasti? — je vprašal. — Izrazilo majhne in po videzu nenavadno hudoben, tako ga je vsaj opisala služkinja, — je dejal policijski uradnik. Mr. Utterson je nekaj časa razmišljal, potem pa dvignil glavo in rekel: — Mislim, da vas lahko peljem na njegov dom. Bilo je okrog devet h zjutraj in v tej jeseni se je spustila prva megla. Ponekod je bila tako gosta, da je bilo mračno kot pod večer, drugod je pa napravil veter v njej vrzeli in hiše so se tod kopale v razkošni sončni svetlobi. Prišli so v bedno mestno četrt Soho. Ulice so bile blatne in zapuščene, megla pa tako gosta, da so morali znova prižigati ulične plinske svetilke. Kočija se je ustavila pred naznačeno hišo. Megla se je nekolikanj dvignila in advokat je mogel videti umazano ulico, krčmo, francosko gostilno, zelenjadno trgovino in celo vojsko otrok, ki so čepeli pred liišn mi pragi; mnogo je bilo tudi žensk vsemogočih narodnosti, ki so s ključem v roki hitele na prvo skodelico kave in na klepet. Hip nato je megla spet padla in odrezala hišo od žalostne okolice. Tu je bil dom Jekyllovega ljubljenca in ded ča četrt milijona funtov šterlingov. Vrata je odprla starejša, prihuljena ženska. V sebi je tajila nekaj hudobnega, kar pa jc prikrivala s kopreno svetohlinstva. Da, je rekla, to je stanovanje Mr. Ilyda, toda zdaj ga ni doma. Prišel je pozno ponoči, vendar je pred kako uro odšel. V tem ni bilo nič presenetljivega, saj m imel stalnih navad in do včeraj ga skoraj dva meseca ni videla. — Hoteli bi si ogledati njegovo stanovanje, — je rekel advokat in ko mu je ženska odvrnila, da je to nemogoče, je dodal: — Potem je pa najbolje, da vam predstavim tega gospoda. On je inšpektor Ncwcomen iz Scotland Yarda. Na ženinem obrazu se je pokazal sij odvratne vese-losti. — Ah, je vzdihnila. — To pomeni, da je v »zosu«. Kaj pa je napravil? Mr. Utterson in inšpektor sta se spogledala. — Kaže, da ni kdo ve kako priljubljen, — je rekel inšpektor sam zase. — Zdaj pa dobra žena, dovolite meni in temu gospodu, da si ogledava stanovanje. V vsej hiši sta stanovala le starka in Hyde. On je uporabljal le dve sobi. Bile so okusno in razkošno opremljene. V shrambi je bilo mnogo izbranega vina, posoda je bila srebrna, obleke pa elegantne. Na steni je visel^^a^ lepa slika, ki je bila bržkone Jekyllov poklon. PreprogeS» so bile debele in okusne. V tem hipu je vse kazalo na to^^ da je bila soba v naglici in še pred nedavnim preiskana. Obleka je ležala po tleh z obrnjenimi žepi, predali so bili odprti, v kaminu je bil pa kup sivega pepela, kakor da so bili sežgani mnogi dokumenti. Iz tega kupa je potegnil inšpektor čekovno knjižico, ki jo je plamen obliznil le na robovih. V kolu za vrati so našli drugo polovico palice. Ker je vse to, kar je odkril, potrjevalo inšpektorjeva su-mničenja, si je pome! roke in dejal, da je zadovoljen. Obisk v banki, kjer so mu povedali, da ima morilec na svojem računu nekaj tisoč funtov, je njegovo zadovoljstvo še povečalo. — Lahko rečem, da ga že imamo, — je rekel Utter-sonu. — Najbrž je izgubil glavo, drugače bi nc mogel pozabiti na palco in kar je še bolj važno, ne bi pozabil sežgati čekovne knjižice. Temu človeku pomeni denar toliko kot življenje. Izdali bomo tiralico in ga počakali v banki. Vendar pa tiralice ni bilo moč izdati, ker Mr. Hyde ni imel bližnjih znancev, celo služkinja ga je videla le nekajkrat. Njegovih sorodnikov ni bilo mogoče izslediti, nikdar se ni fotografiral in še tisti ljudje, ki bi ga lahko opisali, so se v svojih opisih močno razlikovali. Samo v nečem so si bili edini: begunec je na vsakogar, ki ga je videl, napravil vtis pohabljenosti, ki pa jo je bilo težko^^ izraziti z besedami. sBj