1. številka.	Januar — 1909.	Letnik
CERKVENI
GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Uhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljansko škofije 3 krone. (JredniStvo v RlojzijevišEu, upravništvo v Marijanišču.
Qregorianski koral,
njegov postanek, razvoj in uporaba.
(Po svojih predavanjih na poučnem tečaju v Ljubljani spisal dr. Jos. Mantuani.)
M^ »anes stojimo glede cerkvenega petja, osobito pa glede korala pod — vtiskom papeževega „motu proprio". Ta okrožnica je za katoliško cerkveno petje velikega pomena, četudi sedaj marsikomu dela preglavico. Njena podlaga sega po zgodovinskih koreninah in stoji na temelju resnega in dolgotrajnega učenj aš k ega in umetniškega dela. Njen namen je, poživiti katoliško liturgijo na polju glasbe s pomočjo tistih napevov, ki so bili zloženi v dobah globoke, istinite vernosti. Zato želi sv. Oče, da se poprime katoliški svet korala v onih oblikah, ki so izraz srčnočutne vernosti, ker naj tudi petje pomaga izvrševati namen, da se versko ošibeli, deloma celo propali svet pomladi v Kristu. Kaj se to pravi? Ali naj se začnemo baviti izključno le s koralom in naj ga prepevamo dan in noč, roke križem drže, da se pomladimo v Kristu? Ne, to dandanes ni mogoče, in zato tega ne zahteva in ne želi sv. Oče, ampak to je njegov namen, da se cerkveno petje prepoji po umetniškem potu s prvodobno vernostjo in eerkveno r esn o s tj o.
Vsakemu izmed Vas pripada torej visoka kulturna naloga, vsak je v tem smislu misijonar, vsak ima pred seboj idealne cilje, vzvišeno delo.
Da se tega prav zavemo, se je treba ozreti po zgodovinski podlagi korala. Spoznali bomo, da imamo v njem sila starodavne in častitljive kulturne ostanke, ki nam jih daje cerkev v ohranitev in gojitev. Umetniške starine od trdih snovi spravljamo dandanes v lepa poslopja, ki jih imenujemo muzeje. Zakaj neki ? Zato, da imamo za nova dela dobre stare uzorce. In stari koral? Tudi ta je uedosegljiv uzorec dobrega cerkvenega petja.
Pregledali bomo torej ob kratkem, 1.) kako da je nastal gregorianski koral, 2.) kako se je razvijal in 3.) kako so ga uporabljali v raznih dobah.
Najprej še opazko o imenu: koral.
Prikrojena je ta beseda po latinskem izrazu: (cantus) „choralis", to je: komo petje. Ime ni še zelo staro. Prišlo je v rabo šele v 2. polovici 14. veka, takrat, ko se je začelo udomačevati v cerkvi večglasno petje, ki se je izvajalo v cerkveni ladji in pozneje na glasbenem koru, večjidel od laikov. Kajti beseda „kor" (cborns) znači zbor duhovnikov in pa mesto, kjer se snidejo, to je prezbiterij. „ Koral" je torej petje, ki ga rabi duhovniški zbor, ali pa posamezen duhovnik v koru, ali z drugo besedo v prezbiteriju. Latinski izraz „cboralis" se rabi v zvezi s petjem prvikrat — kolikor je bilo mogoče dosedaj dognati — v Ardaških Statutih (Statuta Ardacensia) 1. 1356. (l)u-cange, Glossarium). Ker pa imenujejo protestantje večglasne, lahne, liomo-fonne skladbe za ljudsko petje tudi „ koral", prideli so glasbeniki pristnemu koralu v določilo še besedo „gregorianski", da se loči od protestantovskega pojma. Prvega razločka (med kornim in drugim petjem) seveda ni bilo treba delati, dokler se petje v koru in izven kora ni še načelno ločilo; in razlike med gregorianskim in protestantskim koralom do reformacije tudi ni bilo treba poudarjati. Pri protestantih obstoja sploh ime „koral" po krivici: kajti niti po bistvu njihovo petje ni koral, niti po kraju, kjer se poje, ker prote stantska cerkev ne pozna petja duhovniškega zbora v cerkvi in tudi nima zanj potrebnega prostora.
Sedaj pa poglejmo zgodovino tega petja v duhovniškem koru.
V tem oziru so nazori še različni. Dandanes si stojita nasproti dve teoriji: eni pravijo, da je prišlo petje iz jeruzalemskega templja in iz judovskih sinagog v krščansko cerkev, drugi pa trdijo, da je dobila lvristova cerkev svoje petje (t. j. glasbo) od poganskih Grkov in Rimcev.
To vprašanje je za nas velikega kulturno - zgodovinskega pomena. Ž njim so se bavili razni učenjaki, pa so vso stvar, kot se meni vidi, s svojimi nasprotstvi temeljito zmedli.
Tu je treba široke kulturno-zgodovinske podlage in na tej moramo razpravljati, ne pa samo s pomočjo glasbene in politične zgodovine iskati razvoja cerkvenega petja.
Gotovo je, da so prinesli najprvi kristjani, ki so izšli iz judovstva, svoje petje s seboj v novo cerkev. Saj so imeli isto podlago v svetem pismu, kot Judje. Da so prepevali bibliške psalme vemo iz Dejanja apostolov (4, 24, 25) in iz pisem sv. Pavla (Kološ. 3, 16 in Efež. 5, 19). Izraz „duhovne pesni", ki ga rabi sv. Pavel v obeh pismih, pa pomeni „navtfihnjene" pesni $d'ai nrtvfiittixtu)t nasproti pisanim psalmom in bibličnim pesnim.
Nad to je pa prepevanje psalmov bilo litnrgično posebno v sinagogah. Kajti za prvotno obliko krščanskega bogoslužja je dala gotovo sinagoga vzorec, ne pa liturgija osrednjega templja jeruzalemskega (Vigouroux, Les synagogues au temps de Jesus Clirist v: Melanges bibliques, 1882. — Du-chesne, Origines du culte cliretien (1903) p. 46 nsl. — Bauruer, Gesclnchte des Breviers, 1895, p. 37 nsl.) Kajti bistveni deli krščanskega bogoslužja v prvem času, namreč: berilo, homilija ali nagovor in molitev s petjem so bili tudi v sinagogalni liturgiji v navadi.
•1 o
Kristus sani se je držal tega obreda pri zadnji večerji, vsaj v glavnih potezah in je prepeval svetopisemske pesmi z apostoli.
Nedvomno je tudi, da so prišli s teksti tudi napevi iz sinagog v prve krščanske verske zveze.
A pri tem je pa vendarle treba globlje poseči in pomisliti, 1.) kaki da so bili ti napevi, kaki so mogli in morali biti, in pa 2.) koliko časa so bili v veljavi.
Pri tem moramo zastaviti tudi še nadaljno in osnovno vprašanje: Ali je bila hebrejska glasba narodno svojstvo ali ne V
To vprašanje je zanikati na eeli črti. Zakaj?
Iz zgodovine vemo, da so bili Hebrejci pod različnimi vplivi, predno so dobili božje zapovedi. Kot nomadje so prišli z raznimi narodi v dotiko, in tedaj se je Hebrejcev rado kaj prijelo. Zato je Abraham zbežal iz Harana, da je mogel obdržati vero v enega in pravega Boga. Njegova potomca Izak in Jakop sta tudi ostala nomada in ohranila vero. Posebnega pomena zanje je bilo približno 400 letno bivanje v Egiptu. Takrat so prišli prvikrat pod odločen vpliv kulturno in duševno sila razvitih Egipčanov.
Pri teh je bila glasba zelo v eislih; bila je tudi umetniško dovršena in teoretično urejena. To vemo v prvi vrsti od Platona, grškega modrijana, kateri v svojem spisu o postavah (IVo/toi, II., 656 in Vil., 799. Izdaja Teulmer-Hermann, stran 40 nsl. in 212 nsl.) silno hvali egiptovsko zborno petje, tako glede na melodije, kakor tudi na ritem in pravi naravnost, da moramo občudovati Egipčane, ker so take napeve izumili, da so ljudi krotili in čistili njihove naravne strasti. Učeni Grk vsklikne: „To mora biti božje delo, ali pa delo kakega od boga navdihnjenega človeka." Tudi Pythagoras, grški modrijan, je bival 22 let v Egiptu, je postal tam član tebanskega duhovniškega zbora (f e. 500 pred Kri). Tam se je učil petja in instrumentalne glasbe. — In oba moža, Platon in Pythagoras, sta, povrnivša se v grško domovino, se bavila z glasbo, posebno teoretično. Platon je postavil 2 sestava, in lJythagoras je oče nove glasbeno - akustične teorije. Ni težko uganiti, na kateri podlagi da sloni njijina učenost. Grški zgodovinar Herodot (t 408 pred Kr.) je bil tudi sam v Egiptu in trdi (II., 79), da pojo Egipčani samo svoje domače pesni. Zato se čudi, da je cul ondi Linovo pesem, koje napev mu je bil od doma sem znan. In takih prič imamo še več, n. pr. Diodorus Siculus, Plutareh i. dr.
Klemens Aleksandrijski pravi, da so imeli egiptovski svečeniki 42 tajnih knjig, med temi 2 knjigi „pevca", torej zbirko bogoslužnih pesni. To po-trjujo tudi zgodovinarji, ki se bavijo z Egipčani (Rosellini, Description de 1'Egypte, II., 91 nsl. Wiedcmami A., Die Religion der alten Aegypter, str. 93 nsl.).
In sedaj privzamemo k tem navedenim pričam tudi še zgodovinsko resnico, da je bilo Egipeanovo življenje urejeno na podlagi bogoslužja, kot spričuje Platon, in naposled dejstvo, da se Judje vsaki dobi, vsaki kulturi n vsaki narodnosti sila hitro prilagodijo, in ne bomo se čudili, če vidimo,
(la so Judje malone vso svojo kulturo, torej tudi glasbo prinesli s seboj iz Egipta.
V čem se to razodeva?
Po besedah sv. Štefana, prvega roučenika, ki jih je govoril zbranim Judom (Dejanje apost., 7, 22), je bil Mozes »poučen v vsej modrosti Egipčanov". Svečenik Manetho sporoča v svoji zgodovini celo staro egiptovsko tradicijo, katera trdi o Mozesu, da je bil duhovnik v Heliopoli in da mu je bilo takrat ime Osarsif (Jos. Flavius, 'Jqi 'Invd Karu 'Animvoš ]., 250 in 279. Izdaja Teubner-Naber str. 228 nsl. in 234 nsl.).
Manethova trditev se ne da dokazati. Nedvomno pa je, da se je Mozes učil pri egiptovskih svečenikih vseh predmetov, tudi pesništva in glasbe.
In prva pesen, katero je zapel Bogu v zahvalo za rešitev (Exod., 15, 1 nsl.: Pojmo Gospodu, kajti slavno se je poveličal, konja in jezdeca je vrgel v morje itd.) je zložena popolnoma po staroegipčanski obliki. Mozes jo je pel z možmi, njegova sestra Miljam z ženami, natančno po šegi egiptovski. — Ročna pavka, katero je igrala Miljam ob tisti priložnosti, je egiptovsko glasbilo. Pihalo „Kazozerah" (Nuni. 10, 2 nsl.), s katerim so Judje klicali ljudstvo vkupe in s katerim so dajali znamenja v odmorih pri službi božji, je tudi iz Egipta prineseno, kot je dokazano. (Weifl, J. Die musikal. Instrumente im alten Testament, str. 94. — Grefimann, Musik nnd Musik-instrumente im alten Testamente, str. 30 nsl.).
In dasi je v puščavi izmrl rod, ki ga je Mozes odpeljal iz Egipta, ostalo je vendar tudi pri potomcih ohranjeno, kar so prinesli s seboj iz Egita.
(Dalje prih.)
Poživimo iznova naše Cecilijino društvo!
(Fv. Ferjančič.)
J\je da se tajiti, da zanimanje za cerkveno glasbo pri nas vedno bolj raste. Tudi „ Cerkveni Glasbeniku si pridobiva zlasti v novejšem času vedno več prijateljev in naročnikov.
Obžalovanja vredno pa je, da se število udov Cecilijinega društva vedno bolj krči. Za ves napredek, ki ga opazujemo na cerkvenoglasbenem polju, gre v prvi vrsti zasluga našemu vrlemu Ceeilijinemu društvu. Ako se pa za to društvo ne menijo niti oni, ki se ukvarjajo s cerkveno glasbo, ter se jim ne zdi vredno, da bi kot udje pristopili k temu društvu, kaže to pač malo zavednosti.
Poglejmo za 32 let nazaj, ko je bilo društvo ustavovljeno! S kolikim navdušenjem so takrat pristopali k Ceeilijinemu društvu vsi, ki jim je bilo res pri srcu zboljšanje cerkvene glasbe! Ze na prvem občnem zboru 14. junija l. 1877. je poročal tedanji tajnik, nepozabni gospod Gnjezda, da število udov znaša kakih 230 in ustanovnikov 48. Pristavil je pač, da to število sicer ni ravno veliko, a da komur so znane naše razmere, bo zadovoljen tudi s tem začetkom.
In sedaj po 32 lelih, koliko pravih,- plačujočih udov Šteje še naše društvo? Ni me volja, natančneje poizvedovati o tem pri g. tajniku ah blagajniku, ker sem prepričan, da bi bil izid tega preiskovanja za nas naravnost sramoten.
Poudarjam, da kdor je samo na „Cerkveni Glasbenik11 naročen, zaradi tega še ni ud našega društva.
o	o
Kdo pa je ud Cecilijinega društva ? — § 4. društvenih pravil se glasi: nUd društva je lahko vsakdo, ki a) po razmerju svojih moči m po -sredkov deluje za društvene namene, in ki b) plača vsako leto 1 gld. avstr. velj. kot letni donesek. Kdor vrh tega vplača vsaj 10 gld. je ustano. itelj društva."
Kdor hoče biti torej ud našega društva, mora to prijaviti društvenemu predstojništvu ter plačati vsako leto dve kroni v društvene namene. Zato pa dobi vsak ud „Cerkveni Glasbenik" za eno krono ceneje, tako da pravzaprav žrtvuje samo eno krono na leto v društvene namene. Vsakdo se lahko prijavi kot ud ter pošlje dotični dve kroni ali društvenemu blagajniku, vlč. g. Viktorju Steska, kn. šk. kancelarju v Ljubljani, ali pa pošlje z naročnino vred upravništvu našega lista pet kron s pri-pomnjo, da želi kot ud pristopiti k Cecilijinc mu društvu.
§ 5. društvenih pravil govori o pravicah društvenih udov: „Vsak ud ima a) pravico do društvenih daril; b) pravico, biti pričujoč pri očitnih govorih in predstavah, vršečih se pri zborih; nadalje pravico, udeleževali se, staviti predloge, naznanjati svoje misli ter glasovati pri društvonih zborih; c) aktivno i?i pasivno volilno pravico pri društvenih zborih.
Glede društvenih daril, ki se omenjajo v prvi točki, treba pripomniti, da do sedaj naše društvo — razen v prvih letih — ni moglo udom po-streči s posebnimi darili, ker se mora društvo itak vsako leto boriti s precejšnjim dejicitom. Upati pa je, da se sčasoma gmotne društvene razmere zboljšajo in tedaj bo društvo rado razveselilo svoje ude s kakim darilom, bodisi s kako primerno knjigo ali skladbo.
Poleg tega ne smemo prezreti tudi duhovnih dobrot, ki jih društvo nudi svojim udom. Rajni dr. IVitt je izprosil v Rimu tudi nekatere odpustke, ki jih morejo zadobiti samo udje Cecilijinega društ a. Toda o tem prihodnjič.
Za danes izrazim le še iskreno željo, naj se pridruži našemu društvu kolikor mogoče veliko novih udov, da bo moglo društvo sedaj v novem letu še bolj proevitati. Naj bi se pač v vsaki dekaniji hotel kdo nekoliko žrtvovati za društvo ter nabirati udov zlasti med duhovniki, organisti in pevci. Ono malenkost bo pač marsikdo rad žrtvoval v korist. Cecilijinemu društvu in v prospeh cerkvene glasbe, saj s Cecilijinim društvom stoji in pade cerkvena glasba na Slovenskem.
(Konec pride.)
Missa de Rngelis.
(Cod. Vatic. VIII. — In Festis Duplicibus. 5.) Transcripsit organumque comitans F r a n-ciscus Kimovec adornavit. Labaci 1908. Sumptibus auctoris.
Kakor hitro je izšel Kyriale v vatikanski izdaji, so prišla na svetlo kmalu nato tudi razna orgelska spremljanja k dotičnim spevom. Omenjam samo dr. Mathiasovo; Springerjevo, Nekesovo in Homovo. Ti avtorji so priredili orgelsko spremljanje za vseh 18 koralnih maš. dr. Mathias je harmoniziral tudi nameček (eantus ad libitum). Glede orgelskih spremljanj h Kyrialu potemtakem nismo bili v zadregi.
Toda koliko cerkvenih korov po Slovenskem si je nabavilo eno ali drugo zgoraj omenjenih spremljanj? — Meni to ni znano; a mislim, da ne mnogo. Do sedaj so se pri nas koralne maše pele sploh jako redkokrat. Celo po najimenitnejših korih kvečjemu v adventu in postu. Morda se je kak pevovodja tupatam polotil še koralnega „Requiem"-a. Ob slovesnih godovih v cerkvenem letu proizvajati koralno mašo, — to do sedaj pač ni bilo v navadi. In vendar se nahajajo tudi med koralnimi mašami lepote in krasote, ki daleč presegajo marsi-kaka figuralna deta. Zato bo treba tudi z drugimi in s koralnimi mašami sploh na dan. Kako to pričeti ?
V gosp. Kimovčevi glavi se je porodila vrlo praktična misel, prihiteti na pomoč vsem tistim cerkvenim predstojnikom, oziroma organistoin, ki si neradi ali težko omislijo spremljanje za cel Kyriale in jim postreči vsaj z eno lepo in ne težko koralno mašo, oziroma z orgelskim spremljanjem k dotični maši. To je zgoraj imenovana „Missa de Angelis", ki si jo bo gotovo lahko in brez posebnih stroškov naročila vsaka župna cerkev, oziroma vsak organist. (Dobiva se pri gospodu prireditelju v Alojzijevišču in v „Katoliški bukvami" v Ljubljani izvod po 1 K 50 vin.)
Harmonizacija je lepa; ni iskana, ampak se naravno razvija in gladko teče. Razen par nedostatkov ') jo smemo imenovati vseskozi korektno.
Zelo moram pohvaliti gosp. Kimovca, ker je koralne skupine tako natančno označil, da ni treba pevovodju še le iskati, kaj gre skup in kaj ne.
Glede zategujenja tonov pred pavzami (mora vocis) bi bil za to, da bi se pri besedah, nosečih povdar na predzadnjem zlogu, oba zadnja zloga podaljšala in da bi se dosledno pisali
kakor ima
na takih mestih v transpoziciji mesto dveh osmink dve četrtinki in ne: ^ J"
nekolikokrat g. Kimovec.	-
Precejšnje število razveznikov (5j) bi si bil g. Kimovec lahko prihranil, ko bi bil rabil pri Kyrie, Gloria in Čredo le 2 f, kakor je popolnoma umestno rabil pri Sanctusu in Bene-dietusu 1 t> in pri Agnusu 1 Gotovo je hotel pri Kyrie, Gloria in Gredo ostati zvest V. tonovem načinu in je zato pri transpoziciji v spodnjo terco rabil 3 (A dosledno bi moral na ta način tudi pri Sanctusu, računajoč s V. oziroma s VI. tonovim načinom, opustiti vsak predznak v začetku sistema in pri Agnusu pisati 2 $ ter zopet kakor pri prvih treh spevih rabiti ij.)
') Postopov, kakor sta sledeča dva str. 3, vrsta i. med skrajnimi glasovi:

f===j~E:*E:

p-^r-ir^
r-
ali str. 5, vrsta 2. pri „facta sunt", dalje vrsta 5. pri „Pontio Pilato", str. 6. 3. in 4. vrsta pri „qui ex Patre Filioque" in zadnja vrsta pri „apostolicam Ecclesiam", ni mogoče odobravati, ker so dotični postopi v bistvu vendarle vsporedni oktavni, oziroma kvintni, in zato ne najboljši.
če pregledujemo vatikansko izdajo (Kyriale, Graduale), zapazimo, da so se vporabili
le osraeri tonovi načini, ostali štirje: eolični, hipoeolični, jonični in hipojouični pa radikalno
odstranili. Seveda, če se eolični etc. spevi transponirajo kvinto nižje in se skoziinskozi rabi
predznak t?, potem je stvar umevna. Tudi pri „Missa de Angelis" se je zvršila ta sicer ne
težavna, a vendar slabo izpadla operacija. Glede „Missa de Angelis" ni dvoma, da ta mala
ni lidična oziroma hipolidična, ampak pristno jonična (Kyrie, Gloria in Čredo), oziroma liipojo-
nična (Sanctus, Benedictus in Agnus). V sedanji vatikanski izdaji je le transponirana na F.
O tej masi je znano, da je ena izmed onih, ki so nastale v poznejšem času. Glede
12 tonovih načinov je pa tudi znana stvar, da govori o njih glasbeni teoretik Glarean v svoji
knjigi „Dodecachordonu (1547). In čeprav jih Glarean omenja še le v 16. stoletju, ne smemo
misliti, da so še le takrat nastali. Praktično so se rabili gotovo že mnogo preje. Na zapadu
je sploh praksa šla pred teorijo. Ne teoretiki, ampak praktični glasbeniki so kazali pot, po
kateri se je glasba razvijala. In to je bila — kar bodi le mimogrede omenjeno — edino
prava pot zdravega in uspešnega glasbenega razvoja. Nikoli bi se zapad glasbeno ne bil
povspel tolikanj visoko, če bi bil posnemal orientalce, katerim je bila teorija za vodnico v
praksi. Posledica tega je, da so "še dandanes tam, kjer so bili pred tisočletji. —
Nekoliko moti pri g. Kimovčevi izdaji to, da nima noben spev razen Gloria napisa in
je vsled tega cela partitura nekako slabo pregledna. Kajpada je to tiskarna zagrešila in nima
pri tem g. prireditelj nikake krivde. Sicer je tisk razločen in izdaja lična.
Usojam si izraziti le še željo, naj bi ne bilo nobenega cerkvenega kora po Slovencem,
kjer bi se ta koralna maša „Missa de Angelis" vsaj enkrat na leto ne izvajala. Naj bo ta
maša nekak mejnik med staro in novo koralno dobo. Pri zadnjem cerkvenoglasbenem tečaju
smo se poslovili od stare in ravno z izvajanjem te koralne maše „Missa de Angelis" smo
slovesno pričeli novo koralno dobo. Glejmo, da bo nova koralna doba častna za Slovence, i • v in da bomo, kakor smo v zadnjih desetletjih storili odločen korak naprej v figuralnem petju,
odločno stopali od sedaj naprej tudi na koralnem polju.	Stanko Premrl.
Nove orgle v Vavtivasi.
Postavil gosp. Ivan Milavec iz Ljubljane op. XII, blagoslovljene dne 20. septembra 1908.
Dispozicija je sledeča:
V Manualn:	V Pedalu:
zvezan.
1.	Principal 8'	10. Subbas 16' 1
2.	Gamba 8'	11. Pianobas 16' /
3.	Dolcfe 8'	12. Bordunbas 8'.
4.	Cevna flavta 8'	Zveze:
5.	Flavto ainabile 8'	1.) Pedalna. 2.) Suboktavna. 3.) Sup. oktavna.
6.	OktaVa 4'	Zbiralniki:
\
7.	Flavto traverso 4'	l.i Piano. 2.) Mezzo "orte. 3.) Forte. 4.) Fortis-
8.	Superoktava: 1J'	simo. 5.) Tutti.
9.	Dubleta 2 V-	Sprožjijk.
Intonacija je popolno enakomerna, značaj posameznih izpremenov tin, karakterističen; nič kričečega, nič hreščečega, vse mirno, vzneseno, pri tem polno in zaokroženo.
Posebno lepa je Gamba, finejša kot pri mnogih drugih mojstrih. Dolce prav mil, mirno vznesljiv. Flavte so ljubke, prijazne. Principal resnoosoren. Oktava in Sup. oktava dajo svit in pri Pleno Dubleta neprekričuje, kar je posebne važnosti za dostojnost manjših orgel. Pedal je poln, ne tuleč, vznesen.
Odgovarjanje pnevmatike je točno, registrovanje nad in pod mannalom priročno. Praktična je posebno pedalova tastatura.
Lepa igralna miza je spredaj, in omara orgel okusno, v cerkvi primernem slogu izdelana, iz mehkega, zdravega lesa. Material je lin v cinastih in lesenih spremenih. Celo delo je solidno in skrbno izvršeno.
Meh jo v orglah spodaj in zadostuje tudi pri najpolnejšera igranju.
Orgle so krasno, mojstersko dovršeno delo, cena 4.300 K nizka.
Prednost mojstra g. Milavca je: milina, finesa v značaju registrov, natančnost in vestnost v izpeljavi, v celoti pa lep majestetično vznesen učinek.
Slovenci smo lahko ponosni na takega umetnika, ki se sme kosati z vsakateriin drugim orglarskiin mojstrom.
Novomesto, dne 29. septembra 1908.,	«.	Ign. Hladnik.
Dopisi.
Maribor, — (Jubilejna ustanova za izboljšanje dohodkov organistoin v 1 a v a n t i n s k i škofiji.) In a škofijski sinodi 1. 190(5. je bil tudi govor o pičlih dohodkih organistov v lavantinski škofiji in o vprašanju, kako bi se jim izboljšala njihova plača. Sino-dalni sklepi konštitucije v 12C>. poglavju z napisom „De sustentatione organi»tarum" so pokazali kmalu "svoj dobrodejni vpliv. Premilostljivi gospod knez in škof so izročili v spomin na zlati jubilej maSništva sv. očeta Pija X. in na diamantni jubilej vlade cesarja Franca .Jožefa I. kn. šk. konsistoriju 5000 K s prošnjo, da se nakupijo obligacije po .200 K ter se dopošljejo vsem župnijam lavantinske škofije, pri katerih organisti nimajo izkazanih 100 K čistega dohodka. Iz fasij dohodkov in potroškov organistove službe je kn. šk. konsistorij razvide!, da je v lavantinski škofiji 25 župnij, pri katerih ne doseže stalni dohodek organistov vsote 100 K. Dne 17. oktobra t. 1. je došlo z Dunaja naročenih 25 državnih obveznic, ki so se bile potem razposlale potom kn. šk. dekanijskih uradov obdarovani!« župnijam. Velikodušni dar prevzvišenega nadpastirja so sprejele župnije, so sprejeli organisti z velikim veseljem in z vdano hvaležnostjo, katero izražajo pisma in brzojavke, ki prihajajo v Maribor. Dohodki organistov so res pičli. Bog daj, da bi se njihova plača kmalu tako izboljšala, da bi popolnoma utihnilo materialno vprašanje in da bi organisti z vso vnemo delati mogli za izboljšanje in povzdigo cerkvene glasbe in cerkvenega petja v lavantinski škofiji! J. M.
Listnica uredništva prilog.
Vsled odstopa dosedanjega velezaslužnega urednika prilog ^Cerkvenega Glasbenika", gosp A nt. Foersterja sem spodaj podpisani prevzel uredništvo. Z božjo in Vašo pomočjo, gg. skladatelji, upam, da bo mogoče priloge našega lista polniti z dobrim gradivom, z dobrimi in predvsem našim potrebam primernimi skladbami.
Če pregledujem 31 dosedanjih letnikov, -vidim v njih nagromadenih obilo najrazličnejših in kar je se največ vredno, — ne malo število izbornih kompozicij. Koliko od teli na stotine objavljenih skladeb pa seje do sedaj pri nas tudi že izvajalo,' oziroma se še izvaja, na to vprašanje odgovorite gg. organisti! — — Da se v dosedanjih prilogah nahajajo samo izbrani, samo vzorni glasbeni komadi, tega sicer ne moreni trditi; a res pa je, da spe prav mnoge zelo lepe skladbe v prilogah „Cerkvenega Glasbenika" spanje pravičnega, ker ni nikogar, ki bi se zanje zmenil in jih obudil v življenje.
Dve stvari si usojam povdarjati ob nastopu uredništva prilog „Cerkvenega Glasbenika". Prvič skrbimo, da bodo naše priloge objavljale le najboljše in najizbranejše gradivo. Priloge našega lista ne smejo nikdar in nikoli biti zavetišče za kakršnekoli kompozicijske poizkuse, ampak kraj, kjer bodo našli prostore vedno le zreli sadovi z naših glasbenih vrtov. Drugič pa naj nam bo na tem, da se to, kar se doma dobrega ustvari, ob svojem času tudi:prakti.žno uporabi.
Letos bodo prinašale „Cerkveni Glasbenik"-ove priloge introite in komnunije za največje praznike v cerkvenem letu (orgelsko spremljanje h tradicionalnemu koralu po vatikanski izdaji). Prirejava jih z g. Kimovcem. Mislim, da bo s tem mnogim jako ustreženo in se bo tem potem tradicionalni koral še najhitreje razširil po naših krajih, ne le po mestih, ampak tudi po deželi, in bo zopet prišla v nav,ado gtara, seveda marsikje že precej dolgo, žal, zanemarjena — praksa, ko so se pevali pri latinski,^ mašah ne le-stalni, ampak tudi vsi izpremenljivi masni deli: iutroit, graduale, ofertorij in komunija.
Ko bomo s tem gotovi, pride na vrsto kaj drugega. Matijka nam še to' in oiio. Nekateri gg. organisti so se že oglasili in nasvetovali nekaj reči. To se llo na vsak način upoštevalo. Pa tudi sieer prosim vse in vsakega posebej, ki mu je pri srcu naša cerkvena glasba in zlasti naše priloge, da odkrito bodisi v privatnem pismu, bodisi v dopisu, pisanem za naš list, izrazi svoje tozadevne želje.
Sv. Cecilija pa naj prosi za nas vse, da bi mogli z združenimi močmi in z vstrajno vnemo kot cerkveni glasbeniki še veliko storiti v čast božjo,	Stanko Premrl.
Današnjemu listu je pridejana I. in 2. štev., prilog.