1 8554 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRILIiOkSKI dnevnik Cena 200 lir Lelo XXXIII. Št. 284 (9892) TRST, sreda, 7. decembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je listal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi VROČ TEDEN ZA ANDREOTTIJEVO VLADO PO NAPADIH^ PSI M PRI Vodstvo KPI bo danes razpravljalo o usodi programskega sporazuma in enobarvne vlade Zaplet v senatu ob glasovanju o zakonu za pravične stanarine , — Vse kaže, da bo ta konec i Pa v Rimu zelo vroč. Vsaj za *veottijevo vlado. Začelo se je v . 9tu, kjer poteka razprava o do-J^fjenen osnutku zakona o «pra-C111 stanarini*. V zadnjem trenut-jj s° namreč socialisti sporočili, ,1 ne bodo glasovali za dogovor je-j osnutek ,pač pa se bodo vzdržali tjj®van,ia. Kot pretvezo za to, iz-politično pobudo, so poudarili vp. naj bi zakon o pravični LJJftini zadeval tudi trgovce in o--."'kc, češ da so ti na Jugu zelo K^eti. Očitno pa je, da sociali- li {jočejo tudi na ta način dokaza da jim ni več bogve kaj mar za V j.a ne zaupajo več tej vladi in 5,^01 enobarvne vlade ob programja sporazumu izpred petih me- Ul?6 ostale stranke so, kljub po-L^kom, izjavile, da bodo za zaje. glasovale. Komunisti so pou-Jj*3, da se «bodo držali dogovo-' Vsekakor je propade) tudi po- skus senatorjev PSI, da bi odložili za štiri dni dokončno glasovanje o zakonu in se medtem dogovorili o morebitnih spremembah. Na ta predlog so naleteli na gluha ušesa pri vseli strankah, na kar so ponovili sklep, da se vzdržijo glasovanja. Pozno zvečer so v senatu odobrili prvih enajst členov zakona o pravičnih stanarinah. Zanje so glasovale vse stranke, razen MSI, PLI in DN, Nadaljujejo se pogajanja med socialisti in komutvsti, ki želijo o tem doseči skupno stališče. Toda to niso glavne skrbi An-dreottijeve vlade. V petek bo »match* med vlado in sindikati o gospodarski politiki, istega dne pa bo vlada morala sklepati o gospodarskem dokumentu, o katerem ravnokar razpravlja s strankami in o katerem bo sklican konec tedna »vrh* strank programskega sporazuma. Ob vsem tem se nadaljujejo polemike med strankami o načinu, ka- 1 l*l>llil,.... PRED SOBOTNIM SREČANJEM Z VLADO SINDIKATI ZAHTEVAJO odločno spremembo Gospodarske politike V nasprotnem primeru bo geslo splošne stavke zahteva po novi vladi — Naraščanje sindikalne na-v zadnjih dneh dokazuje, da »c. K°la lomi in da se bo morala tUj a končno soočiti z neizpolnjeni- Vcfibvezami, ali pa bo morala pre-ipi“ nase odgovornost ža morebitno „0spo stavko,, ki'bi v očeh javne-w tlenja neizbežno izzvenela kot ih! .vna nezaupnica sindikalnega ^n.ia trenutni- vladi. vJ? so argumenti izjav sindikalnih Coljev, ki se pripravljajo na so-[(j?0 srečanje z vlado. Trentin 1"^,) poudarja, da mora vlada ti„evz«b nase odgovornost za «zasil. U®°spodarsko politiko*, ki naj se t}1«. ‘bistvenih vprašanj*. Tajnik (J® Del Turco pa poudarja, da no (j ,Pa več tej vladi in da so delav-(jj^Oteresirani za novo vlado, ki iJ. Oo izraz širše koalicije. Tretja i( Pa bi namreč v teli pogojih bila »JNna kriza in napoved novih iie ev, vendar sindikati si tega sploh V^ijo. Marianetti, socialistični jj ’’e'j CGIL, pa prav tako poudariti'Oa ima vlada v soboto zadnjo !t| ost, da dokaže dobro voljo in L ključnih vprašanj gospodarske ji V nasprotnem primeru bo ges-*Za.f?loin<- stavke zahteva po novi uSl|ii vladi*. latern pa še v državi kopičijo k‘a Protislovja, ki jasno kažejo, so globoke vrzeli, ki jih je v L 'ijh mesecih pustila vlada za se jeJ; federacija CGIL - CTSL - UIL brzojavila Andreottiju, da lah-kfjv vsakem hipu izbruhne huda iiišir v bolnišniškem sistemu. Bol-tf^oe namreč nimajo denarja, mediti ko se kopičijo njihovi dolgovi, ta.° dosegli že astronomsko vsoto C Milijard lir. Ta denar bi morala tiii®a kriti z »državnim zdravstve-C skladom», ki ga predvideva za-j9ia nima še ustreznega finančne-vAj^tja. če vlada ne bo poskrbela (o .Jkrajšem času. bolnišnice ne bo-iii LlzP'ačale osebju trinajste plače tiu° Popolna ohromitev njihovih stolu neizbežna. so stavkali po vsej Italiji Wlki in šolski uslužbenci, ki pro-Wf8jo. ker vlada ni izplonila do-iti ? Poletnega dogovora o staležih . Sih normativnih zadevah, šol-HP.s,ndikati so tudi sklenili, da «za-£l)ejo» opravljanje nadur. V štiri ure pa bodo danes stav-1 Uslužbenci mestnih vodovodnih Sindikalisti so zagotovili, da W,ijub temu dobava vode bolj ali h).|J redna, vsekakor pa takoj ob |.JUčku stavke obnovljena. I '0n toval na povabilo Zvezne gospodarske zbornice. Obisk naj bi postavil širšo osnovo tudi za skupno nastopanje italijanske in jugoslovanske industrije na tretjih tržiščih. DANES ZAKLJUČEK TRIDNEVNEGA OBISKA MINIC V MADRIDU Jugoslovanskega zunanjega ministra je sprejel tudi kralj Juan Carlos • Pogovori s prenuerom Suurezom MADRID — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič bo končal danes tridnevni uradni o-bisk v Španiji. Po uvodnih pogovorih s šefom španske diplomacije Marcelinom Orejom je imel Minič včeraj srečanje in pogovore s španskim premierom Adolfom Suarezom, ditev španske demokracije in za čim tesnejše sodelovanje z demokratično Španijo. V prid temu cilju se med sedanjim Miničevim obiskom v Ma dridu dogovarjajo še o zadnjih podrobnostih za odpravo vizumov v potniškem prometu med državama. Zanimiva je bila tudi izmenjava mnenj, ki sta jo Suarez iu Minič namenila mednarodnim vprašanjem. s predsednikom parlamenta Hernan- 7« nenadno čeorav no nenričako- dezom Gilom- z generalnim tajnikom i V zvezi z varnostjo in sodelovanjem £ socialistične stranke Felipom Gon-i v Evropi in še zlasti na Sredozemlju ^rl jc sovjetski Maršal Vasiljevski Ii^SKva — V starosti 82 let je 'Am Maršal Vasiljevski. zadnji iz Ali,- Preži vel ib voditeljev rdeče ar-''k® v dragi svetovni’ vojni. V so arma(1° je vstopil leta I91‘J. *i| let pozneje pa se je odela *> |J Molotovom berlinskih pogajanj \>ko - sovjetskem nenapadal-Rlav Paktu. Leta 1942 je bil načelnik hJ?*8 štaba in je v vojaški hi zavzemal tretje mesto po y'u in maršalu žukovu. Zadnje . ....................................mi.. Prva aretacija v preiskavi o delovanju družbe SIR Sodnik Melisi dal aretirati pooblaščenega upravitelja družbe «Eutcco» MILAN — Potovanje rimskega sodnika Luciana Infelisija v Milan je prineslo prve, nepričakovnne rezultate. Dragi dan njegovega bivanja v lombardijskem glavnem mestu se je namreč zaključil z areta 'cijo pooblaščenega upravitelja družbe «Euteco», ki je bila povezana z Rovellijevo petrokemijsko družbo SIR. Moža, 52-letnega Giuseppeja Zampirolija. so zaprli ■ v San Vit-toreju pod obtožbo, da je pamanjk-ljivo pričal in pomagal osebam, ki so bile osumljene kaznivih dejanj. Danes zjutraj bo Zampiroli spet zaslišan. Kot je mano, je namestnik držav- nega pravdnika Infeliši že predvčerajšnjim dopotoval v MiJan ter se posvetil pregledovanju kopice do kumentov — menda gre za (letna jst zabojev — ki So jih še prejšnji teden zaplenili na sedežu SIR. Včeraj zjutraj pa se je Infeliši o-sebno poda) na sedež SIR v Ul. Grazioli. kjer je svojo pozornost namenil predvsem odnosom med Rovellijevo družbo in dražbo «Euteco*. V tej zvezi je sodnik ukazal preiskavo na sedežu «Euteco*. ki je le nekaj metrov oddaljen od sedeža SIR. v iskanju dokumentacije o odnosih med obema družbama Preiskavo so nemudoma Izvedli, toda dokumentov niso našli; Zato je In felisi sklical pooblaščenega upra vitelja družbe «Euteco* ZaiPpirolija in upravnega ravnatelja Sartellija. Slednjega je zaslišal samo nekaj minut in ga nato odslovil, Zampirolija pa je po krajšem pogovoru dal aretirati. Vse kaže, da mu pooblaščeni upravitelj ni hotel povedati, kje so dokumenti, ki jih je sodnik iskal. Kot smo že omenili, bo Zampiroli prespal v San Vit-toreju,. danes zjutraj pa ga bbo In-fetiši spet zaslišal v upanju, da bo spremenil svoje včerajšnje zadržanje in se odločil za sodelovanje s •sodnikom. (tm> ' ' * vano izjavo koroške deželne vlade očitno res ne tičijo tehnične motnje, za katere so meritve ekspertov ljubljanske televizije pokazale, da jih ni. Dokumentacija o tem problemu je bila že pred časom poslana vodstvu avstrijske televizije, ki pa vse do danes svojega odgovora ni daio. Neposreden povod za današnjo izjavo koroške vlade je bržkone resolucija z nedavnega setjiinarja aktivistov Zveze slovenskih organizacij, ki so konec novembra v Železni Kapli sklenili poslati avstrijski vladi in televiziji zahtevo, naj ne ovirata več delovanja oddajnika na Pečj oziroma, naj izdata ustrezno soglasje. Če pa bi Avstrija svojo zavlačevalno taktiko nadaljevala, tako so v svoji izjavi zapisali ude leženei seminarja v železni Kapli, naj RTV Ljubljana vključi oddajnik brez soglasja avstrijskih organov. Predsednik Zveze slovenskih orga nizacij Franci Zivitter je v svoji današnji izjavi odločno obsodil tudi včerajšnjo izjavo predsednika koroške svobodnjaške stranke Ferrari ja - Brunnenfelda. češ da so se nedeljske demonstracije, ki sta jo obe o-srednji organizaciji Slovencev v Avstriji organizirali po celotnem dvojezičnem ozemlju, udeležbi tudi »zaščitni oddelki* iz SR Slovenije. Gre za izjavo, ki sodi v dolgo serijo i-zjav, katerih cilj je podžigati protislovensko in protijugoslovansko mržnjo; gre skratka za politiko, s katero se skuša ta najmanjša d koroških meščanskih strank 'ohraniti na političnem površju, Zvvitter ie odločno zavrnil takšne očitke, rekoč, da so bili edini jugoslovanski udeleženci na tej manifestaciji poročevalci iz socialistične republike Slovenije. Enako ostro je Zvvitter zavrni 7.alesom in s tajnikom KP Španije Santiagom Carriilom, sprejel pa ga je tudi kralj Juan Carlos, Sprejem Miniča pri španskem su-verenu je trajal skor; j eno uro in je, kakor poroča Tanjug, minil v prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Minič je kralju Juanu Carlosu izročil pozdrave predsednika Tita, v pogovorih pa so z obeh strani izrekli želje, da bi se sodelovanje med državama okrepilo in razširilo na vseh področjih. Španski kralj in jugoslovanski zunanji minister sta izmenja la tudi mnenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih, zlasti o prizadevanju za krepitev varnosti in sodelovanja v Evropi in Sredozemlju. Miloš Minič je imel včeraj izčrpne pogovore s predsednikom španske vlade Adolfom Suarezom. Tanjug te pogovore opisuje kot izredno vsebinske iti odkrite ter dodaja, da sta v njih prevladovali dve temi: napredek dvostranskega sodelovanja in žgoča mednarodna pro blematika. V krogih jugoslovanske delegacije v Madridu poudarjajo, da je prav Miničevo srečanje s Suarezom pokazalo, kako nujno je bilo vzpostaviti stike med visokimi jugoslovanskimi in španskimi predstavniki. Zvedelo se je, da je Minič izročil Suarezu vabilo predsednika jugoslovanske vlade Djuranoviča, naj obišče Jugoslavijo, kar je španski premier z zadovoljstvom sprejel. Adolfo Suarez je jugoslovanskega tajnika za zunanje zadeve seznanil s procesi demokratizacije španske dražbe ter s težavami in ovirami, ki so na tej poti. Zatrdil je, da teh procesov ni mogoče zaustaviti, ker uživajo podporo večine španskega ljudstva. Minič je ob tem podčrtal veliko zanimanje Jugoslavije za utr- se je pokazalo da imata Jugoslavija in Španija poleg precej skupnih interesov na tem področju tudi številna skladna in istovetna stališča. Sobesednika sta poudarila, da je treba storiti tudi vse za hitrejši napredek jugoslovansko - španskega sodelovanja. (VB) Kasacijsko sodišče o «osniih referendumih* RIM — Osrednji urad kasa-cijskega sodišča bo danes uradno objavil besedilo razsodbe, s katero poudarja, da je osem referendumov, ki jih predlagajo radikalci za odpravo prav toliko spornih norm v italijanski zakonodaji, povsem »zakonitih*. Kasacijski sodniki so sklenili samo, da zahteva o referendumu ne velja za 5. člen zakona o javnem redu («zakon Reale*), ker je medtem bil v parlamentu spremenjen. Kazni za maskirane demonstrante so namreč bi-’ le avgusta zaostrene. Prav ta sklep pa je povzročil ostro reakcijo radikalcev, ki se po eni strani radujejo nad do-seženo-zmsgo (referendumi bo-cTo namreč izvedeni ob predvidenem roku), na dragi strani pa se boje. da »poslabšanje* katerekoli sporne norme lahko izbije ljudstvu iz rok možnost odprave te norme z ljudskim glasovanjem. Na možnosti skupnega prodiranja na tretja tržišča in zlasti na tržišča držav izvoznic surovega petroleja, je v svojem posegu opozoril tudi podpredsednik Corifindustrie in predsednik Tržaške trgovinske zbornice Modiano, ki je v tej zvezi opozoril na dejstvo, da so dežele izvoznice nafte konec leta 1975 skupno razpolagale z valutnimi rezervami 58 milijard dolarjev, kar ustreza eni četrtini rezerv vseh držav članic mednarodnega monetarnega sklada. Glede splošnega razvoja gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo je dr. Modiano naglasil, da je treba v sedanji fazi resno misliti na kakovostni preskok: tradicionalna trgovinska izmenjava ne ustreza več stopnji razvoja, ki sta ga dosegli obe ekonomiji- -Zdaj je tveba preiti na globljo industrijsko sodelovanje z večjo izmenjavo končnih industrijskih proizvodov in tehnologij. Treba j« torej misliti na proizvodno integracijo in pri tem upoštevati, zlasti možnost skupnega sodelovanja V smeri tretjih tržišč. Vsa vprašanja, ki so š tem povezana, pa je treba skupno preučiti tudi v luči osimskih spoi'a-zumov. Osnova za takšen preskok je bila prav pred kratkim občutno razširjena: oktobra letos se jc namreč v Beogradu sestala mešana komisija za izvajanje sporazumov o tehnični pomoči iz leta 1956 in sporazumov o znanstveni kooperaciji iz leta 1966. Na seji je bil določen program znanstvenega in tehnološkega sodelovanja , med obema državama za razdob je ATENF, — O usodi Cipra se grška j 19771979. Posebno ugodne so p er Spe k- vlada ne misli pogajati na širšem sestanku, ki bi se ga udeležila skupaj s turško in s predstavniki otoka. Tako je ponovno zatrdil grški predsednik vlade Karamanlis, ki je prebivalcem Cipra izrazil vso podporo v »njihovem pravičnem boju za samostojnost*. Avstralski zunanji minister obsodil protijugoslovanske teroristične akcije SYDNEY — Avstralski zunanji minister Andrew Peacock je v uradnem sporočilu izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nasiiniških napadov na jugoslovanski generalni konzulat v Sydneyu in zaradi eksplozije bombe v poslovalnici Jugoslovanskega aerotransporta v Melbournu. Minister Peacock je med drugim izjavil, da je takšno zastraševanje vlade, ko gre za njene mednarodne odnose, nesprejemljivo ne glede na to, od kod in od koga prihaja in da tega avstralska vlada ne bo več dopuščala. Minister je izrekel tudi prepričanje, da velika večina Avstralcev ne glede na poreklo podpira takšno mnenje, da se .je treba postaviti po robu nasilju in da bo obsodila takšne akcije. tive za razvoj sodelovanja na področjih energije, korinske industrije, industrije nekovin, celuloze in papirja ter zaščite naravnega okolja. Skupna prizadevanja za okrepitev gospodarskega sodelovanja pa morajo opustiti optiko bilateralizma: upoštevati je treba nove stvarnosti, tak« na primer nove odnose, ki nastajajo med EGS in balkanskim svetom, zlasti kar zadeva Grčijo in Turčijo, pa tudi nove odnbse. ki bodo vzpostavljeni med EGS in Jugoslavijo ob zapadlosti — Sl. avgusta 1978 — sedanje pogodbe o sodelovanju. Za obmejna območja Pa je v tem trenutku najveeje važnosti vprašanj« izvajanja določb osimskega protokola o industrijski coni na Krasu. T0 vprašanje je treba rešiti na način, bi bo zagotovil največje prednosti obema partnerjema. Ustrezna prizadevanja je treba raztegniti tudi na maloobmejni blgovni promet in preučiti vprašanje, kako uskladiti industrijsko proizvodnjo v coni z izmenjavo blaga Po tržaškem avtonomnem računu. ELIO FORNAZARIČ STOCKHOLM — švedski zunanji minister Karin Soder je včeraj sprejela italijanskega podtajnika za zunanje zadeve Foschija. Razpravljala sta predvsem o sodelovanju na raznih področjih s posebnim poudarkom n« kulturni izmenjavi. SKLEP TRŽAŠKEGA ANTIFAŠISTIČNEGA ODBORA TRST BO Z ENOTNO MANIFESTACIJO ODGOVORIL NA RAZRAŠČANJE NASILJA Na prefekturi so se včeraj sestali najvidnejši predstavniki oblasti ter varnostnih sil Prve dni prihodnjega tedna bo v gledališču Verdi velika enotna protifašistična manifestacija, na kateri bodo poleg predsednika deželnega sveta in predstavnika slovenske narodnostne skupnosti v Italiji spregovorili še vidni predstavniki italijanskega vsedržavnega odporništva. S tem bo demokratični in antifašistični Trst ter z njim vsa dežela odločno odgovoril na celo vrsto fašističnih provokacij. Sklep o enotni protifašistični manifestaciji je izšel na včerajšnjem zasedanju Enotnega odbora za ohranjevanje vrednot odporništva in ustave, ki združuje vse stranke ustavnega loka, zastopane v občinskem svetu, sindikalno zvezo, borčevsko organizacijo ter nekatere organizacije, med katerimi tudi Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Poleg zasedanja antifašističnega odbora smo včeraj zabeležili še eno nadvse pomembno srečanje, na katerem je tudi tekla razprava o nasilju zadnjih dni in problemih javnega reda. Na zahtevo krajevnih u-prač so se namreč včeraj predpoldne sestali v vladni palači pri vladnemu komisarju dr. Molinariju, predsednik deželnega odbora C-omelli, predsednik deželnega sveta Pittoni, župan Spac-cini, pokrajinski predsednik Ghersi, podpredfekt Mellaro, kvestor Capita-neo ter karabinjerski poveljnik polk. Vannucchi. Na tem srečanju so predstavniki krajevnih uprav izrazili zaskrbljenost vsega tržaškega prebivalstva nad razraščanjem primerov nestrpnosti in političnega nasilja, ki kalijo mir v teh krajih, čeprav so se pohvalno izrazili o delovanju varnostnih organov, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki je bilo izdano po tem srečanju, so izrazili potrebo po še učinkovitejših ukrepih za preprečitev nadaljnjih provokacij in nasilja. Z razprave, med katero so predstavniki organov javnega reda orisali razne probleme ter napore, ki jih vlagajo, da bi preprečili nerede, je Vsekakor izšlo soglasno zagotovilo, da se varnostnim organom pomaga Pri njihovem zahtevnem delu. Srečanje najvidnejših predstavnikov oblasti ter policijskih in karabinjerskih sil na prefekturi so pozitivno ocenili tudi na prej omenjenem sestanku antifašističnega odbora. O tem se je ugodno izrekel tudi župan Spac-cini, ki je predsedoval antifašističnemu odboru, na sinočnji seji občinske skupščine, ko je v imenu občinske uprave obsodil fašistične izgrede ter obenem izrekel solidarnost deželnemu tajniku- KPI in poslancu Antoninu Cuffaru za podel fašistični atentat na dom njegovega očeta. Ob tem je obnovil zahtevo, ki jo je odločno izrazil tudi antifašistični odbor, da varnostni organi okrepijo svojo dejavnost ter da se prične z akcijo ♦oči-ščenja» tistih mestnih predelov, kjer so fašistični izgredi najbolj pogosti. Odločen korak mora Pri tem biti zaprtje brlogov, iz katerih prihajajo škvadristični podvigi. Ob občnem zboru Sindikata slovenske šole Danes se bodo zbrali v Kultur- Današnji občni zbor sovpada nekako z volitvami v šolske svete in prav v tem je še večji pomen današnjega občnega zbora. Sindikat slovenske šole je bil vel ta čas v ospredju boja za samostojen slovenski šolski qkraj, za popolno in resnično demokratizacijo slovenske šole po načelu *Šolo približati čimbolj ljudstvu». O naši šoli naj' odloča le naš človek, ker je šola resno in' neločljivo povezana z napredkom in razvojem slovenskega materinega jezika in celo z nadaljnjim obstojem naše narodnostne skupnosti. Zato se je šolsko osebje priključilo v celoti splošni zahtevi slovenskega ljudstva in se opredelilo za bojkot volitev v šolske okrajne in pokrajinske svete, da bi tako dosledno podprlo zahtevo po ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja in po avtonomiji slovenske šole. Šolniki bodo razpravljali še o mnogih drugih perečih problemih, kot so reforma srednje šole, vprašanje slovenskih šolskih vrtcev in nerešeni službeni pravni in ekonomski položaj raznih šolskih kategorij. V NEDELJO NA OPČINAH Svečana komemoracija P. Tomažiča in tovarišev Ob šestintrideseti obletnici usmrtitve Pinka Tomažiča in tovarišev priredi Vsedržavno združenje ANP PIA v nedeljo ob 15. uri na strelišču na Opčinah svečano komemoracijo, na kateri bosta govorila Arturo Ca-labria in Pavel Colja, sodeloval pa bo moški pevski zbor ♦Tabor* z Opčin. GOSTOVANJE V OKVIRU GLEDALIŠKIH IZMENJAV GOLDONIJEVE «BARUFFE €HI0ZZ0TTE» Z NARODNIM POZORIŠTEM IZ REOGRADA * Visoka profesionalna izvedba v izvirni odrski postavitvi italijanskega režiserja P. Magellija - Sprejem na županstvu Univerzalni jezik umetnosti je sinoči znova slavil zmagoslavje v svoji vlogi zbliževalca med narodi in kulturami. Gostovanju tržaškega Teatra Slabile s Cankar-Tomizzo-irim «Idealistom» v Beogradu v lanski sezoni, se je sedaj oddolžilo Narodno pozornište iz Beograda z uprizoritvijo Goldonijevih tBaruf-fe chiozzotte» (pri nas poznane kot Primorske zdrahe) v gledališču Rossetti, gostovalo pa bo še v Ra-venni in Rovigu. Slavnostni okvir gostovanju sta dali jugoslovanska jn italijansko 'umna, ki so ju Zaigrali pred začetkom predstave, pa seveda tudi popoldanski sprejem gostujočega ansambla na županstvu, kjer je podžupan in odbornik za kulturne dejavnosti Cesare ob prisotnosti predstavnikov Teatra Stabile in S PREDSINOČNJEGA SREČANJA V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU Potreben je enoten nastop za zagotovitev pravične urbanistične ureditve na Krasu Komunistični občinski svetovalci VVilhelm, Costa in Monfalcon so se sestali s kraškim prebivalstvom, da bi se pogovorili o varianti k urbanističnemu načrtu Tržaški občinski svet bo v kratkem poklican, da se izreče o prizivih, ki so jih do 31. julija letos vložile razne organizacije in številni posamezniki v zvezi z varianto k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu, ki med drugim obsega-tudi podrobnostmi načrt za perime-tracijo kraških vasi tržaške občine, za razvoj proizvodnih dejavnosti ter za javne storitve. Varianto je, kot znano, izdelala občinska uprava na osnovi obsežne razprave, ki, je potekala v raznih rajonskih svetih in konzultah. Tako vsaj zatrjujejo občinski upravitelji. V resnici pa so stvari, vsaj kar zadeva urbanistične načrte za slovenske kraške vasi, potekale nekoliko drugače. Upravitelji namreč sploh niso upošteva!), ali so upoštevali v premajhni meri predloge krajevnega prebivalstva in njegovih organizacij. Kakšna usoda čaka ob vsem tem Kraševce? Kako bo s to varianto, ki .enostavno prezira interese kraškega prebivalstva, in kako bo občinski svet ravnal z vsemi prizivi, ki so preplavili urade urbanističnega od-borništva? Prvi so «povlekli za zvon*, kot se pravi, komunisti. Po dveh aktivih, ki so ju imeli v preteklih tednih na vzhodnem in zahodnem Krasu, so predsinočnjim priredili širše srečanje s kraškim prebivalstvom v o-penskem Prosvetnem domu. Udeležba je bila precej številna, kar do kazuje, da je zanimanje zelo veliko. Srečanje so vodili občinski svetovalci Dolfi Wilhelm, Roberto Costa in Fausto Monfalcon, sklicano pa je bilo prvenstveno zato, da bi si nem domu na svojem občnem zbo svetovalci iz posvetovanja s prebi-ru člani sindikalne organizacije uč | valstvom izdelali jasnejše stališče, nega in venčnega Šolskega osebja I ki ga bodo nato zagovarjali v ob-no slovenskih šolah na Tržaškem.1 činski skupščini. Marsikaj se da SPACCINI NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Koristni sklepi beneškega zasedanja o prosti coni Poudarjen pomen vloge predstavnikov tržaške skupnosti med delom italijansko-jugoslovanskih organov • Pozdrav novemu škofu Ker so prejšnji torek prekinili sejo v znak žalovanja zaradi smrti turinskega časnikarja Casalegna, je tržaški občihski svet sinoči o-pravil nakopičeno upravno delo in v tem okviru razpravljal tudi o obnovi konvencije za upravo Centra za motorično vzgojo handikapiranih otrok. V uvodu je župan Spaccim seznanil občinske svetovalce z vsebino zasedanja mešane komisije za industrijsko cono ob italijansko-jugo-slovanski meji, katero določa osimski sporazum. O zasedanju v Benetkah smo že obširno poročali. Spaccim je predvsem poudaril u-deležbo predstavnikov krajevnih u-prav — dežele, pokrajine, občine, EZIT in strokovnjakov, ki so objektivno predstavljali produktivne družbene sloje tržaškega prebivalstva. Ta udeležba dokazuje, kako široka in odgovorna je udeležba krajevnih dejavnikov pri sklepih, ki zadevajo perspektive tržaškega gospodarskega razvoja, Zupan je občinski svet obširno seznanil s sklepi beneškega zasedanja in poudaril, da .je v tem oziru italijanska stran naletela na široko sodelovanje in razumevanje Jugoslovanov. Še posebno je Spac-cini poudaril pomen sklepa, da se v predvideno industrijsko cono na meji ne vključijo zaselki in pa krajinsko pomembna področja. Zato so že vnaprej sklenili, da v območje cone ne bosta vključeni področji Bazovice in Gropade. kakor tudi področje, ki ga ščiti Belcijev zakon o kraških rezervatih. Vsi sklepi beneškega zasedanja torej dokazujejo, da se pri izvajanju osimskega sporazuma korektno upoštevajo želje in koristi celotnega tržaškega prebivalstva. Spaccini je tifdi pozdravil prihod novega škofa Bellomija in izrazil upanje, tla bosta občina in škofija kot samostojni strukturi skupnosti delali v korist vseh in ob zavračanju vsakršne diskriminacije. Člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora od srca čestitajo ŽIVI GRUDEN ob uspešno zaključenem univerzitetnem študiju. še popraviti, je v svojem uvodnem posegu dejal Wilhelm, treba je le resno pomisliti, kakšna urbanistična ureditev bi najbolj ustrezala inte resom Krasa in njegovega prebivalstva. Toda, kako popraviti sedanjo varianto? Na to vprašanje sta v bistvu možna dva odgovora, meni Costa. Prva rešitev je. da se skuša popraviti, kar se popraviti da, z sore-jetjem tistih prizivov, ki govorijo v korist vsestranskega obstoja in razvoja slovenske etnične skupnosti, druga rešitev pa je, da se odkloni to, kar občinska uprava ponuja in izdela nove predloge, ki bodo dejansko zagotovili gospodarski, družbeni in kulturni razvoj slovenskih kraških vasi. . Na to dilemo bi bili morali udeleženci pred sinočnjega srečanja odgovoriti, vendar jasnega odgovora ni bilo. V ljudeh ostaja namreč veliko nezadovoljstvo nad dejstvom, da je problem urbanistične ureditve žc skoraj deset let odprt in da si na noben način ne morejo pomagati, po drugi strani pa se dobro zavedajo, da bi vsakršno odpiranje mož nosti nekontroliranih gradenj na Krasu zadalo smrtonosen udarec slovenskemu značaju vasi ter odprlo pot potujčevanju. V takšnem položaju globokega protislovja je težko odgovoriti, prav zato pa sta potrebna premislek in skupna razprava, iz katere naj se izkristalizira enotna linija, pravijo komunisti. Costa je v svojem izčrpnem poročilu ugotavljal, da je izhodišče razprave skrb za zaščito etničnega značaja in kulturnih značilnosti kraških vasi. Ob tem je analiziral načrt, kakršnega je predložila občinska uprava, in navedel posledice, ki bi jih izvajanje takšnega načrta imelo. Gre v bistvu za tri probleme, to je za perimetracijo kraških vasi, za določitev urbanističnih smernic gospodarskega razvoja teh vasi ter za javne storitve. Vsi trije elementi so zaobseženi v omenjeni-varianti. Glede perimetracije je Costa dejal, .da je treba kraškemu prebivalstvu sicer omogočiti možnost gradnje, vendar je treba pri tem paziti, da se perimetracija ne razširi preveč in s tem omogoči priseljevanje tujcev, kar bi neizbežno imelo za posledico spremembo et ničnega značaja vasi. Načrt občine predvideva glede tega preveliko razširitev vasi, saj naj bi se po tej perimetraciji zvišalo prebivalstvo poprečno za 60 odstotkov. Pri tem pa so velike razlike. Medtem ko je predviden porast prebivalstva za Padriče za kar 374 odst., za Bane 154 odst., za Bazovico 144 odst., za Gropado 74 odst. in Trebče 104 odst., naj bi se prebivalstvo Proseka - Kontovela zvišalo po predvidevanjih le za 25 odst., Kriša pa za 12 odst. Konkretni predlog Coste je, da bi na razpravi v občinskem svetu eno stavno zahtevali odstranitev pred v; - Stalnega slovenskega gledališča izrekel gostom prisrčno ddbrodo-ščico v Trstu in izrazil željo, naj to gostovanje ne bi bilo zadnje, marveč le začetek še bolj intenzivnih kulturnih stikov med sosednima državama in bližnjimi narodi, ne le na gledališkem, pač pa tudi na drugih področjih kulturnega izživljanja. Goldoni, kot so nam ga predstavili beograjski gledališki umetniki, ni bil klasični Goldoni, kakor ga poznamo iz tradicionalnih uprizori1, en goldonijanslcih teatrov in niti tak, kakršnega smo gledali pred dolgimi leti v izvedbi našega Slovenskega gledališča. Sicer je tudi tokrat šlo za že preizkušeni primer jezikovne in ambientalne presaditve sočne beneške govorice v kar se da po-sočnosti sorodno narečno govorico drugega naroda, pri nas v kontovelsko -kriško narečje, sedaj s srbskim teatrom v dalmatinsko otoško narečje, v katerem ne manjka italijanskih iz posojenk, pa tudi ne nekakšne so-zvočne ubranosti ribiškega žargona. Toda italijanski režiser Paolo Mc-gelli (kot gost) je šel še dlje od tega že preizkušenega prijema in ni, orkester je dirigiral Maurizio Arena, v naslovni vlogi pa je nastopila Olivia Stapp. V NEDELJO OB 11. URI Protestno zborovanje v Šempolaju Sinoči se je v Nabrežini sestal enotni antifašistični' odbor, ki je odločno obsodil vandalizem fašističnih skrajnežev, ki so oskrunili spomenik NOB v šempolaju. Odbor je mnenja, da je treba akcijsko solidarnost vseh demokratičnih sil v občini izraziti z vsesplošnim in množičnim zborovanjem. Zato poziva vso napredno javnost, naj se množično udeleži protestnega zborovanja, ki bo v nedeljo ob 11. uri v Šempolaju pred oskrunjenim spomenikom. Na seji je enotni antifašistični odbor izoblikoval protestno resolu cijo, v kateri opozarja na to, da je to vandalsko in provokatorsko dejanje, ki žali čustva vseh slovenskih in italijanskih, antifašistov, del strategije ustrahovanja in ust- je svojo scensko uprizoritev posta- varjanja napetosti in meri k razril v čas osemnajstega stoletja, iz- vrednotenju vseh demokratičnih in • r _: a___• ___j__•_i •! _ wmnMilraneIrik inžt.ifiirtii FnnJni dene perimetracije iz variante in odobrili nove predloge, ki bi jih bilo treba seveda v podrobnostih določiti, skladno s prebivalstvom. Drugo vprašanje so proizvodne dejavnosti. Kot znano, varianta o-mogoča gradnjo na zemljišču, ki presega 5.000 kvadratnih metrov, pod pogojem, da lastnik investira v kmetijske proizvodne dejavnosti. Tudi ta načrt, ki vsebuje po eni strani dobro lastnost, da lahko stimulira razvoj kmetijstva na našem Krasu, prinaša nekatere nevarnosti. Takšne pobude se namreč z veliko lahkoto letijo bogati meščani — kupijo obsežno zemljišče, zgradijo si čudovito hišo, krog nje pa zasadijo trte in se gredo kmetovalce. Judi to je treba po mnenju Coste temeljito proučiti in tudi pri tem je možnost, da se na občinski seji e-nostavno zavrže sedanji rfačrt in predloži nov. Tretje vprašanje je določitev površin za javne storitve. Sedanji rfS-črt variante ne zadovoljuje potteb' kraškega prebivalstva, vendar je treba tudi pri tem doseči enotno stališče. Sledila je razprava, med katero so predstavniki krajevnih organizacij o-pozorili na celo vrsto specifičnih problemov, predvsem pa so opozorili na dejstvo, da je koordinacijski odbor za vzhodni Kras izdelal s pomočjo komisiie za urbanistična vprašanja pri SKGZ jasne in izvedljive predloge, ki na jih občinski načrtovalci niso upoštevali. Pred kraškim prebivalstvom, njegovimi organizacijami in strankami, v katere se vključuje, je skratka zahtevna naloga. Važno je, da seje lotimo složno. To jg bila tudi o-snovna misel predsinočnjega srečanja. tiniiiiiiiiiasiiiimiiiiHiiiiiiMiiimiMiiiiitiiimiivuiiMimtiMiftniMHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU SEŽANSKI ČAROVNIK MARJO POSKRBEL ZA LEP VEČER Z vrsto trikov in težkih vaj je cčarovnik* zabaval občinstvo bajajoč pri tem iz zgodovinskih raziskav takratnih gostovanj beneških in padovskih gledališč vzdolž dalmatinske obale. I Rezultat tega scenskega eksperimenta ni bil najbolj prepričljiv v smislu čistosti Goldonijevega kome-dijanstva in goldonijanskega sloga (tudi Cankarjev Martin Kačur v tTomizzovi dramatizaciji je bil bolj malo slovenski v tradicionalnem smislu), je pa igralcem Narodnega jmorišta omogočil, da so v svojstveni interpretaciji izpričali naravnost vrhunsko profesionalno raven kot umetniški kolektiv in kot posamezniki v njem.' Zdrahe so sicer dobile bolj stiliziran zunanji videz, toda ostala je vsa njihova sočnost v govorici in v komedijskem zapletu in razpletu, zato pa tudi njih razumljivost mimo poznavanja jezika. Zlasti posrečen je bil prizor pri zasliševanju, pa mojstrska interpretacij . Mika Manojloviča, O-liviere Markovič, Dobrile Stojnic, Bogdana Mihajloviča in mnogih drugih. Ustrezno in gibljivo sceno je zasnoval Dušan Ristič, kostume Ljerka Kalčič, glasbo pa Vojislav Kostič. Med precej številnim občinstvom so bili v veliki večini Slovenci, u-pravičeno c« bi pričakovali večji odziv italijanskih"‘gledalcev, saj je bilo gostovanje namenjeno predvsem njim. Bilo je mnogo aplavzov in gledalci so se očitno zabavali, (jk) Mascagnijeva «lris» v gledališču Verdi ; V svoji letošnji tretji premieri je operna hiša Verdi predstavila manj znano delo skladatelja Mascagnija *lris», za katerega na sodijo, da je med njegovimi najzanimivejšimi. Libreto je napisal Ulica in se pri njem natiašal precej ta takratno novost, l;i je kmalu postala moda — odkrivanje, seveda zgolj površinsko, Daljnega vzhoda. Mascagni-jevo «7ris* je režiral Carla Maestri- Slovenski klub je sinoči poskrbel za enkratem večer. V goste je nam. reč prišel nič manj kot čarovnik, in sicer Marjo Pogačnik iz Sežane, ki slovi po vsej Jugoslaviji in tudi drugod, saj je z raznih festivalov čarodejev odnesel mnogo priznanj. Lansko leto so ga v Zagrebu postavili na festivalu čarodejev celo izven konkurence, ker njegovega zahtevnega programa niso mogli uvrstiti v običajni spored. Svoj sinočnji program .je cča rovnik* Marjo dopolnjeval z izbrano besedi, ki je še kar številno občinstvo močno zabavala. Od lažjih trikov ali čarodejstev, ki jih iiiiiniiiiiiiiii»iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»n»iiii*imiiiiiiiMiuNiiiiiiiiiiiiiini»iiiiiii*iiiiiiiMiiwiiniiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiniiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii«iiin* VČERAJ POPOLDNE NA TRBISKI CESTI v Angleški tovornjak v podporni zid Na Istrski ulici je tovornjak povozil pešca, ki je v bolnišnici podlegel poškodbam Včeraj popoldne se je na trbiški cesti pri Proseku pripetila huda in izredno slikovita prometna nesreča, v kateri sta bila ranjena dva angleška državljana. Malo po 15. uri je velik tovornjak znamke Volvo, ki ga je v smeri proti Sesljanu u-pravljai 35-letni Patrick Iaffrey, iz še nepojasnjenih razlogov trčil v desni podporni steber nadvoza pokrajinske ceste Prosek - Gabrovec. Zadnji del tovornjaka se je obrnil proti levi strani cestišča in skoraj popolnoma onemogočil promet na cesti. Na kraj so prihiteli reševalci Rdečega križa, gasilci in prometna policija. Z rešilnim avtom so prepeljali v bolnišnico dve osebi: Iaffreya so zaradi številnih udarcev po glavi sprejeli na nevrokirur- ški oddelek s pridržano prognozo, sovoznik, 21-letni Kenneth Benso-me, ki je spal v zadnjem delu kabine, pa je utrpel lažje poškodbe: na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice se bo moral zdraviti 20 dni. Promet na trbiški cesti se je odvijal izredno počasi, vse dokler niso gasilci odstranili težkega tovornjaka. Verjetno je nesreči botrovala voznikova utrujenost, ki je' morda zaradi nenadnega spanca izgubil nadzorstvo nad vozilom. Malo kasneje pa so na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo sprejeli približno 70 Jet starega moškega; malo prej ga je na Istrski ulici s tovornjakom pordenonske registracije povozil 24-letni Arrigo Dalla Libera iz kraja Mansue pri Trevisu. Moškega, ki je ob 19. uri podlegel poškodbam, še niso identi ficirali. Utopljenka v pristanišču Včeraj popoldne okoli 16.45 je Giuseppe Šemi iz Ul. Commerciale med vožnjo po Nabrežju opazil v /norju pri hotelu Excelsior truplo. Poklical je gasilce, ki so truplo potegnili na pomol. Na kraj so prihitel’' tudi reševalci Rdečega križa, vendar pa dežurni zdravnik ženski — šlo jn za 65 - 70 let staro žensko, ki ni imela pri sebi nobenega dokumenta — ni več mogel pomagati. Truplo so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. lahko vsakdo izvede tudi doma (kot je hudomušno trdil čarovnik sam), je sežanski mojster prehajal na vse težje vaje. Zvezali so ga s kitajskimi lisicami, pa se je kar mimogrede osvobodil spon, iz navadne mineralne vode je napravil pivo, zlival je mleko v robec, ta pa je bil čudežno suh, še kronistu teh vrstic je postrregel s svečo, ki se kar ni hotela ugasniti, čeprav je bilo sape dovolj. Višek večera pa je bila vsekakor zadnja točka, ko so igralne karte kar same od sebe presedlale iz ene zapečatene kuverte v drugo in ko so se ključi zvili, kot bi bili iz voska. Čarovnik* Marjo Pogačnik je ob koncu svojega nastopa še pripovedoval zbranemu občinstvu neverjet ne zadeve s področja iluzionizma in parapsihologije ter dogodke, ki jih je sam doživel. Občinstvo, ki se je zelo zabavalo, je Marjota nagradilo s toplim a-plavzom. Po štirih torkovih večerih Slovenskega kluba ne moremo mimo ugotovitve, da -je letošnja sezona zelo pestra in zanimiva, kar privablja v Gregorčičevo dvo rano vedno več obiskovalcev'. Prav tako zanimiv bo prihodnji torkov večer kluba, ko bo ob okrogli mizi mladina sama spregovorila o problemih vključevanja v družbo in o šoli. republikanskih inštitucij. Enotni občinski antifašistični odbor poziva vse demokratične sile in oblasti k še večji budnosti in zahteva pregon vseh terorističnih skupin, ki delujejo na našem ozemlju. Tudi sekcija PSI za devinsko-na-brežinsko občino ostro obsoja fašistični podvig nad spomenikom NOB v Šempolaju in zahteva, da policijski in sodni organi odločneje izvedejo preiskavo, odkrijejo krivce in jih kaznujejo. Po včerajšnji stavki šolnikov V naši pokrajini včeraj ni bilo velikega odziva na stavko (od 10 do 30 od sto) saj se na italijanskih šolah niso udeležili stavke avtonomni sindikati. Na slovenskih šolah pa je bila udeležba številnejša, saj naše šolnike tarejo, poleg enakih problemov kot njihove stanovske tovariše, tudi specifični manjšinski problemi. In prav za rešitev teh problemov se je Sindikat slovenske šole pridružil vsedržavni stavki. Glede točnih podatkov o udeležbi mislim’',, da bi bilo zgrešeno navajati podatke po posameznih šolah, saj bi lahko nehote ožigosali kako šolo z vzdevkom, ki se ga ne zasluži. Odzi>- je bil približno 50-od-stotni, od skoraj stoodstotne udeležbe na nekaterih šolah, kjer ni hilo oouka pa do minimuma 37 od sto, kjer so odpadle predvsem zadnje ure. ■ tsnsB BANCA’ D), CREDITO Dl TRIESTC TRŽAŠKA KREDITNA BANKA t ' S. IVA jnsr • ulica r- f.jL2H0. • IS OI-AAP TEČAJI VALUT V MILANU DNE 6. 12. 1977 Ameriški dolar: debeli 875.— drobni 865.— Funt šterling 1613.— Švicarski frank 411.— Francoski frank 180.— Belgijski frank 25.- Nemška marka 401,- Avstrijski šiling # 53,50 Kanadski dolar 770,- Holandski florint 370.— Danska krona> 143.— Švedska krona 180.— Norveška krona 163.— Drahma: debeli 21,- drobni 19,50 Dinar: debeli 42,- drobni 42. ~ MENJALNICA vseh tujih valut SLOVENSKA PROSVETNA L VEZA PESEM V PRIJATELJSTVU mednarodna revija pevskih zborov v soboto, 10, decembra 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Predprodaja vstopnic na sedežu SPZ od srede. 7. 12. 1977, od 9. do 12. ure in poldrugo uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča ROSSETTI Jutri, 8. decembra, ob 20.30 ♦Vol-pone» Bena Jonsona v izvedbi rimskega gledališča. Režija Luigi Squar-zina, v glavni vlogi Mario Scaccia. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. 4. abonmajski odrezek. % AVDITORIJ I Danes ob 9. in ob 11. uri ♦Marco-valdo*. Predstava za mladino srednjih in osnovnih šol. SSG < l Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje jutri, 8. t.m., ob 13.30 v Celovcu s predstavo Otona Župančiča ♦Veronika Deseniška*. Dramski studio Stalnega slovenskega gledališča nadaljuje s svojim rednim delom. V petek, 9. t.m., ob 20. uri v prostorih SPZ, Ul. sv. Frančiška 20 so na sporedu dramske vaje pod pedagoškim vodstvom Zvoneta Šedlbauerja, predavatelja AGRFTV in režiserja Maria Uršiča. Slovenska prosvetna zveza L *" odbor prosvetnih društev iz Brega koncert mešanega zbora ERKUD KOLO iz Šibenika V nedeljo, 11. decembra 1977, ob 17. uri. v gledališču ♦France Prešeren* v Boljuncu. Vabljeni! Včeraj-danes Danes, SREDA, 7. decembra URBAN Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 3.10 in zatone ob 14.14. Jutri, ČETRTEK, 8. decembra BREZM. SPOC. D.M. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 6 stopinj, najnižja 2,4, ob 13. uri 5,8 stopinje, zračni tlak 1008 mb pada, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, padlo je 2,4 mm dežja, brezvetrje, morje mimo, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. decembra 1977 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 24 ljudi. UMRLI SO: 90-letna Francesea Pen-so, 66-letni Nereo Corazza, 88-letna Antonia Fioretti vd. Gariboldi, 78-let-na Paola Uliani vd. Radiani, 63-letni Manlio Fulizio, 64-letni Romano Zac-caria, 77-letni Giovanni Cociani, 69-letna Maria Preghel vd. Levez, 70-ietna Giovanna Damiani vd. Martini, 67-letna Maria Hvalica, 67-letni Gio-varrni Marchi, 68-letni Giovanni Bassa-nese, 82-letni Antonio Bolterstein, 79-letna Maria Mian vd. Spadon, 70-70-letna Valena Gezzi vd. Pischianz, 75-letna Aliče Azzali vd. Carzacchi, 72-letna Maria Svetina vd. Stradella, 74-Ietni Leopoldo Bandelli, 79-letni pio-vanni Deretich, 71-letna Maria Bene-detti vd. Kohl, 62-letni Boris Bossi, 72-letna Giovanna Škerjanc, 67-letna Mafalda Zassinovich, 77-letni Nicola Abatangelo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA služb,, lekarn (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA * • , vabi na SREČANJE OB IZIDU MONOGRAFIJE ROBERTA HLAVATYJA posvečene njegovi 80-ietnlci bo govoril avtor spremne študije in Milko Rener O slikarju dokumentacije Srečanje bo danes, 7. decembra, ob 18. uri, v Tržaški knjigarni. Ul. Sv. Frančiška 20. • V petek bo v krožku za politične in socialne vede «Che Guevara* razprava o ciklusu predavanj Problemi zgodovine v Furlaniji-Julijski krajini*. V razpravi, ki se bo pričela ob 18. uri, bodo sodelovali Giovanni Mic-coli, Teodoro Sala. Elio Apih, Paolo Šema, Fausto Monfalcon in Ugo Poli. • Tržaška občina je določila novo omejitev hitrosti 25 km na Kontovel-ski rebri od Miramarskega drevoreda do hišne številke 77, Vse, ki bodo ob nakupu knjig do 31. decembra potrošili nad 25.000 lir, čaka PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE vredna 8.000 lir Za spodbudni dar je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z založbo Obzorja namenilo knjigo iz bibliofilske zbirke «Iz slovenske kulturne zakladnice* MIKLOVA ZALA. Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, ki ne «ovene» TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20 PD Kraški dom z Repcntabra in združenje staršev priredita v petek, 9. t.m., ob 20-uri v prostorih občinske kopal*®' ce v Repnu predavanje na temo ♦Bližnje volitve v šolske svete i® problematika slovenskega šolskega okraja«. Predaval bo P™1 FRANC ŠKERLJ. Vabljeni! , V Tržaški knjigarni razstavlja do 15. decembra slikar samouk VASILIJ STARZ slike na steklu z naivno in surrealistično vsebino. Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo Pr' redi, kot vsako leto, miklavževaWe otroke slovenske osnovne šole id . cer jutri, 8. t.m., na sedežu v Gl* Machiavelli 22 ob 15.30. Kino LA CAPPELLA UNDERGROCND 18.00 «Labominevole dottor Phib^ Vincent Priče. Prepovedan rola® pod 14. letom. Barvni film. Arlston Zaprto zaradi počitka. Mignon 15.00 «La grande avventur Barvni film za vsakogaT. . Nazionale 16.00 «La poKzia U vUl^ morti*. Prepovedali mladini P°d letom. Barvni film. Grattacielo 16.00 ♦Quell'oscuro to del desiderio*. Režija Luis nuel. Femando Rey, Carole Bou4u Angela Molina. Barvni film. Excelsior 16.00—22.00 «Pane burro marmellata*. E. Montesano. Bari™ Fenice 16.00 ♦Squadra anti trud Thomas Milian. Barvni film. Eden 16.00 «Casotto». Jodie f’ost®V M. Melato, Michele Placido. vedan mladini pod 14. letom. vni film. . Ritz 15.30 «Ecc0 noi per esemP*0'" Adriano Celentano, Renato to. Prepovedan mladini pod !’■ tom. Barvni film. u. • Filodrammatico 16.00 «Piaceri er ci». Prepovedan mladini [>°ti letom. Barvili Mm. Cfistallo 16.00—18.45—21.30 mp portte*. Robert Redford, “ Connerv. Barvni film. u Aurora 16.30 — 21.45 «Abissi»-Shaw. Barvni film. rg Capitol 16.30 «Mogliamante». Antonelli, Marcello Mastroiarni’ " povedan mladini pod 18. letom- ^ Moderno 16.30 cHerbie al rallJ* Montecarlo*. Barvni film. u. Impero 16.30 «Per amore di Ge3®, na*. Cinzia Monreale, Walter C*11® Barvni film. u. Ideale 16.00 «Dieci secondi per 0® re». Charles Bronson. Barvni f1*11' Vittorio Veneto 16.00 «Wagons lit® * omicidi*. Gene Wilder. Barvni 1 za vsakogar. a. Radio 16.00 ♦Mio Dio, come sono duta in basso*. Laura An*°°*is-Michele Placido. Prepovedan m dini pod 14. letom. Barvni fH11)' Astra 16.00 ♦Tre giorrii del Gon 1 Robert Redford. Barvni fi'01 vsakogar. Volta (Milje) 16.00 «Bambi»- vv“ Disney risanka. Razstave V soboto, 10. decembra, bo v >. leriji ♦Tribbio* otvoritev razstave . njih del Altierija. Brumattija, ^ ta, Pittina, Righija, Rosignana g Sormanija. Razstava bo odprta ™ ^ januarja ob delavnikih od 13. in od 17.30 d0 19.30, ob P«7,,?. OD r“ ške®1 pa od 11. do 13. ure, razen nedeljkih. Drevi ,ob 18/ uri bo v Ne”11 kulturnem inštitutu otvoritev raZ.SWb sodobnih nemških ekspresionist) ^ slikarjev. Razstava bo odprta °° ^ decembra ob ponedeljkih in pet®' 10. do 13. in od 16. do 19. nre. Izleti SPDT obvešča, da je odhod ® ^ avtobusov v Ravascletto in e(j na smučarski tečaj ob 6. uri l7p sodnije (Foro Ulpiano). Kdor se ^ bo mogel udeležiti tega izleta, v-javi na sedežu SPDT (tel. 74424»/ petek od 19, do 20.30. SPDT prireja v nedeljo, H-bra, izlet za starejše člane P° ‘7ep-su. Zbirališče je ob 8.30 na obe ^ kovem trgu. Odhod bo z avtobu do Proseka, od koder se b°^° l0jj ninci podali/ peš preko Sv. v Križ ter nato v Nabrežino. T° tek bo v večernih urah. V spomin na dragega dr. ^ Kukanjo darujejo Duša, Darka ^ Igor Kosmina 5000 lir za matico. ps- Ob 7. obletnici smrti Frančiška potca daruje družina 10.000 lir ** Slovenec. ^ bra- Ob 32. obletnici smrti očeta t\cs ta Stanka Milkoviča darujejo 71. = oOl Sonja in sestri Zora in Kristina 'j,, lir za šolo Karel Destovnik - 'tU/p. V počastitev spomina pok. ® jfl darujeta Dana in Sandi Hočevar tisoč lir za Dijaško matico. ,nerel® V počastitev spomina dr. [0 Kukanje daruje dr. Sonja Mašer tisoč Ur za Glasbeno matico. Jimorski dnevnik Na ŠOLI «A. M. SLOMŠEK* Razprava o volitvah * zavodski svet jj dneh pred volitvami v šoi-” ®ganc se na naših šolah star-JjMljaJo o pomenu tega demo-.5nega posveta. Tako so starši rjj' učiteljišča »A. M. Slomšek* J^Mjučenega tečaja za otroške cjtice n; ponedeljkovem roditelj-J?, sestanku razpravljali o voli-i,'j1, kandidatih za razredne sve-l™utve so že bile 14. novembra) ? Javodni svet (volitve bodo 11. Za volitve v pokrajin-i, *d okrajne svete so še enkrat Z''* enotno stališče goriškega in *®ga šolskega odbora v zvezi “‘■Ivami. »Upoštevajoč dejstvo, J? Slovenci ne morejo odreči pri-, Rnemu demokratičnemu ustro-je notranjim šolskim orga-' sla sklenila bojkot volitev v in pokrajinske svete.* se zavedajo važnosti ude GORIŠKI DNEVNIK 7. decembra 1977 ^ »a, volitvah. Poudarjajo poji dosežene enotnosti v daljšem j, za avtonomijo slovenske šole, J* Prva stopnja naj bi bil av-šolski okraj. Prepričani J* demokratične sile ne morejo J0 tega, da ne bi razumele na j. ravnanja. Sedaj si pa starši in zahtevajo konkretna dej-• Dovolj jim je praznih obljub v°djašanja naših vprašanj s skli-j^jem na pomanjkanje politične Slede ‘«i zavodnega sveta bodo izvo- Pnedstavniki zagovarjali slede-Wogram Vsa šolska dejavnost ia dosledno upoštevati demokra jj? ln antifašistična načela repu-ustave. Izvoljeni predata vni-? d°do strogo zavzemali za do- to ,-Jih osnovnih pravic, da bo yjj°do podpirali najtesnejšo pove- priznana avtonomija. Star- , sporazumevanje in sodelova-dj^ed dijaki, profesorji, neučnim Jddi jn starši. Vložili bomo vso ^ voljo in znanje, da se skupil drugimi komponentami ustva-(tajboljše vzdušje in pogoji za (jj^aša šola mora biti učinkovit ohranjevanja in razvoja dj^ske narodnostne skupnosti v f Za dosego vsega tega bodo drugim približali učni načrt in dela stvarnosti in lokalnim ^ n, iskali povezave z vsemi jj^nimi strukturami Slovencev i j’’ deželi, v teku šolskega leta ■dtu8* vsa*{ ra7red vsaj enkrat j^JSko obiskati matično domovi-zahtevali bodo in vpeljali na j^hauk zgodovine NOB in odpor-iljj9' Poleg specifičnih pobud o iL.ačil' in smotrnosti pouka bodo ^ali vsako konstruktivno zadr-C\, dijakov ter vsestransko Ugajali njihovo delovanje ob pri-®ni" dijakove osebnosti. V svet srednje šole Simon i^aič v Dolini vabi vse starše v na predavanje prof. Pavleti Pomenu telesne vzgoje za mla-Ijr*. ki bo danes, 7. t.m., ob 20. predavanju bo razgovor o : v . volitvah v šolske organe in o odlaganje smeti le začasno, ko je imelo že izkušnje z neizpolnjenimi obljubami tržaških upraviteljev, ko niso urejene cestne povezave z mestom, ko Lonjerce teži vrsta služnosti od metanovoda do naftovoda in bencinovoda do številnih elektro-vodov, ko gre metanovod prav ob vasi, pa je bila njegova napeljava v Lonjer nemogoča, ko se bo lad vasjo vzpenjala nova super cesta in bodo vse okrog razna vozlišča. Prebivalstvo se nj pripravljeno več žrtvovali, saj nima nič v zameno za svoje odpovedi. R. .Pečar tuiiiiiiiiriiiiniiimiiliniiiiiiiii,,,l„l|,|l,lll|imM,l,,lllllimimil,|inmilllll||lim,l,lll|MII,,l|lllll„lll|Mllini Dodatna preiskava o petoveljskem atentatu Beneški preiskovalni sodnik je včeraj zaslišal R. Rešena Bivši obtoženec petoveljskega atentata je potrdil izjavo, da so karabinjerji tendenciozno vodili preiskavo 'n po cesti proti kamnolomu * n°nj in Podlonieriu. K !*(|ei hskega odborništva za jav-\ ,a- ki je že pred časom pokli-J Idilike lonjerskega opuščene-'jUpnoloma na razgovor in jih ? Prepričati o nujni potrebi, ,ti jtasno prepustijo zčmljišče ob-5 j.a °dlaganje smeti. Kljub temu, A ,j,*emljišče zasebna last in ni \ f taar nikjer omenjeno, da bi ? .juOvirano za javne služnosti, ,lria vseeno ukrepala ter ga J i).'a8esti, ne da bi se ozirala JCfije lastnikov in predvsem ' F>0| tva, ki b0 najbolj prizade^ ,■ v tega pa ni o vsej zadevi Laela niti svetoivanska rajon-Alj:111^ulta, ki predstavlja prebi \|? teSa območja in bi jo torej k ^ ^bčina vsaj vprašati za mne 3 tjj ta sprašuje za mnenje v do- * pomembnih stvareh. Vse . ?. narejeno tajno, do petka s'rile ie govorice, da 'šče ob-1% ;ena'jiSče za odlaganje smeti V Vi!ela v P°5tev tudi lonjersKi 0tn, čeprav verjetno obstaja- Z zaslišanjem Romana Rešena pred beneškim preiskovalnim sodni kom dr. Izzom se je zaključila prva faza dodatne preiskave o petoveljskem atentatu. Romano Resen je bil eden jpmed šestih »goriških* obtožencev, ki so jih sodniki kasneje o prostili Resen se nahaja v dokaj nenavadni situaciji; on je namreč prijavil preiskovalce, karabinjerje in sodnike, češ da so pristransko vodih preiskavo in namenoma opustili »črno sled* za morebitnimi fašističnimi atentatorji. Preiskavo o tej prijavi vodi beneško sodišče, ker so bili prijavljeni tudi nekateri sodniki tržaškega sodišča, ki je zato nepristojno za preiskavo. Ker pa je namestnik državnega pravdnika menil, da so nekatere prijave neujeme Ijene, je obtožil Rešena obrekovanja. Mladi Goričan se je tako znašel kot soobtoženec tistih, ki jih je sam prijavil, ker so ga po krivici poslali na zatožno klop. Resen je seveda potrdil sodnikom svoje dosedanje izjave. Naglasil je, da ni imel nič skupnega s petovelj- skim atentatom, da je presedel več mesecev v zaporu in da je moral na zatožno klop po krivdi preiskovalcev, ki so ga obtožili petoveljskega atentata kljub temu, da so vedeli, da je nedolžen, Ce je obtožba, zaradi katere se bo moraj zagovarjati Romano Rosdu. če ga bo preiskovalni sodnik tudi formalno obtožil, sorazmeroma precej majhna, pa je obtožba, ki jo je preiskovalni sodnik naprtil ostalim osumljencem mnogo težja. Ob za ključku preiskave se bodo tako po vsej verjetnosti znašli na zatožni klopi trije visoki karabinjerski ča stniki, z bivšim poveljnikom kara binjerske legije Furlanije - Julijske krajine, sedaj generalom Mingarel-lijem na čelu in glavni tožilec goriškega sodišča dr. Bruno Pascob. Vse štiri je beneški preiskovalni sodnik že zaslišal in zato lahko predvidevamo, da se bo preiskava v kratkem času zaključila. Vendar pa je že sedaj popolnoma jasno, da tudi ta proces, če bo do njega j>ri-šlo, ne bo razkril resničnega ozad ja petoveljskega atentata. Na sedežu prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu so se v torek zvečer sestali člani teritorialnega odbora SKGZ za Goriško ter družbenopolitični dejavniki iz ob čine Doberdob in občine Ronke, V obsežni razpravi so sodelovali ored-stavniki krajevnih prosvetnih, športnih, in rekreacijskih društev, strank in občinske uprave. Osvetili so številna vprašanja gospodarskopolitič-nega ter prosvetnega in športnega značaja ter pri tem predvsem izhajali iz skrbi za ohranitev ter razvoj slovenskega življa na dober dobskem Krasu ter možnost njegovega vplivanja na rast Slovencev v sosednjih furlanskih občinah. Po uvodnih besedah m-edsednika teritorialnega odbora SKGZ Mirka Primožiča o reorganizaciji SKGZ je Jože Jarc najprej ugotovil koristnost sestanka, ki bi bil uspešnejši, če bi se doberdobski dejavni ki sestali še pred tem srečanjem in se nanj pripravili. Omenil je težave narodnostnega značaja ki izvirajo iz povezave občine Doberdob z ostalimi občinami fržiškega območja v konzorcije, ki skrbijo za skupne službe. Hkrati pa je dejal, da imajo v Doberdobu razvito manjšinsko življenje, ki posega na razna področja. Prejšnji podžupan Karel Černič je najprej dejal, da ima italijan ska družba danes h,ude težave, da pa so manjšinske še veliko hujše. Opozoril je na premočrtnost stališč SKGZ glede njjvnjšinske politike ter dodal, da je žal Doberdob tako ostro razdeljen v dva tabora, da se niti glede prosvetnih in podobnih dejavnosti ne najdejo možnosti sodelovanja, ali vsaj pasivnega o-biskoVanja prireditev. Dejal, je, da na posvetu govorimo samo o e-nem Doberdobu, medtem ko ie še drugi Doberdob, ki je prosvetno aktiven. Obžaloval je. da smo spustili svoječasna prizadevanja za sodelovanje med vaškima prosvetnima društvoma. Župan Andrej Jarc je povedal, da prihaja v otroški vrtec in v osnovno šolo v Doberdob 13 otrok iž Ronk in iz Tržiča in da bi z odprtjem enotne nižje srednje šole v Doberdobu omogo čili obvezni študij slovenskim otrokom iz nižinskih občin. Seveda je odprtje takšne šole danes najtesneje povezano s težavami, kje dobiti denar. Podžupan Marjo Lavrenčič je v svoji analizi razmer v občini ter njenih povezavah navzen opozoril na razdvojenost, ki nastaja zaradi povezav glede šolskih, prosvetnih ter narodnih potreb prebivalstva na Gorico glede gospodarskih (zaposlovanje in skupne služ be) pa ra Tržič. Obstaja' vprašanje, kako naj se občina vključi v prizadevanje nižinskih občin za u-stanovitev večnamenskega kulturnega središča in kako naj to središče pomaga pri narodni rasti slovenskih ljudi na Krasu in na Laškem. Marjo Lavrenčič in tudi drugi, ki so govorili pred njim, so opozorili na težaven problem odtujevanja slovenske zemlje v samem Doberdobu, v njegovi kmetijski coni, ter želeli nasvetov. Predsednik prosvetnega društva »Jezero* Karlo Ferle-tič je nanizal imena vseh društev, ki delujejo v občini Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da imajo poleg tradicionalnih dejavnosti kot so prosvetna in šport, tudi godbo na pihala, krvodajalsko sekcijo, itd. Dodal je ,da so preskromm ih da ne poročajo o vseh dejavnostih, čeprav bi bilo prav. Opozoril je na pomanjkanje primernih Prostorov za kulturno prosvetno delovanje v občini in na podporo, ki bi jo takš ni prostori nudili našim ljudem v nižinskih občinah. «Potrebno jim je nuditi trdno zaledje, .je dejal, kot ga imamo mi v dpmovini*. Glede zavarovanja zemlje pa je sodil, da bi morali ustanoviti zadrugo, ki bi odkupovala stavbene parcele in gradila stanovanja. Stanko Gergblet je opisal delovanje godbe na pihala, ki je oraz-novala 30 let. omenil je državno podporo za vzgojo mladih igralcev in obžaloval, da v časopisiju njen jubilej ni bil dovolj poudarjen. Tudi Julko Lakovič, za športno društvo Mladost,' je želel več prisotnosti v sredstvih množičnega obveščanja. Jordan Vižintin (Dol-Poljane) je čutil potrebo po posvetih z matič nimj organizacijami, da bi izboljšali kakovost dela, omenil je pomanjkanje prostorov za prosvetno delo ter problem vzgoje otrok iz mešanih zakonov. Tajnik prosvet nega društva »Jezero* dr. Karel Černič je izhajal iz ugotovitve, da deluje v -občini veliko število organizacij, vendar obstaja vprašanje, kako naj delujejo. Zlasti velja to za kulturno prosvetno delovanje. Izkazalo se je, da proslave slovenskih kulturnih mož ne privlačijo. Srednja generacija ni v zadostni meri hodila v šole, da bi dovolj poznala slovenski jezik in občutila željo po kulturi. Zavzel se je za prirejanje izobraževalnih tečajev sindikalnih organizacij, znanih pod imenom 150 ur. Upoštevajoč sedanji razvoj bo Doberdob čez 30 - 40 let neposredno povezan z Ronka-mi, kar bo imelo za posledico, da bomo živeli ramo ob rami z Italijani. Da se ne bomo potujčili, je potrebno že sedaj uvajati pouk slovenščine za italijanske otroke in odrasle občane. Kot zadnja ie spregovorila Lilijana Vižintin, ki je o-pozorila navzoče na možnost odprtja slovenskega otroškega vrtca v Ron. kah. Razpravo so sklenili s svojimi posegi člani teritorialnega odbora SKGZ. OBNAVLJANJE VOZNEGA PARKA PRIHODNJI LETO 10 NOVIH AVTOBUSOV ZA PODJETJE APT Strošek 700 milijonov lir bodo krili z deželnim prispevkom in najetjem posojila - Ustvarjeni pogoji za izboljšanje uslug Na sestanku, ki je bil te dni v deželni palači v Gorici in ki se ga je, poleg deželnega odbornika za prevoze Cociannija in predsednika u-pravnega sveta pokrajinskega pre voznega podjetja (APT) inž, Fedri-ga, udeležila tudi posebna pokrajinska komisija, so izpopolnili načrt, ki predvideva nakup 10 novih avto busov za pokrajinsko prevozno pod jetje. Operacija bo veljala približno 700 milijonov lir. Stroške bodo krili de loma s prispevkom dežele, deloma pa z najetjem posojila. Obnova voznega parka je takore-' koč nujna, saj je podjetje prevzelo od prejšnjega lastnika zelo iztroše na in zanemarjena vozila. Letos je podjetje APT že nekoliko posodobilo vozni park, saj na rednih progah že vozi sedem novih avtobusov. Z novim nakupom, pri tem računajo, da bodo nekaj avtobusov prejeli že čez dober mesec, bodo lahko tako dokončno odpravili nekatere tehnične zapreke, ustvarjeni pa bodo tudi pogoji za izboljšanje uslug. Izleti Danes bo iz Tržiča izplula na poskusno vožnjo .81 -tisočtonska motorna ladja «Delphinus», ki so jo v ladjedelnici Italcantieri splovili 2. septembra letos. tu J t Jih ■ . »V- .. »i i v u • Na sovodenjskem županstvu hranijo moped, ki so ga našli orožniki v Rupi/ Kdor meni. da je vozilo njegovo in lahko to dokaže, naj se zglasi v uradnih urah ’ na županstvu v Sovodnjah. NiiiimilimiMiliiitiiiiitiiiiiiiiiiiMtiiiitiitiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiltillitiniiiiliiiHiiimiiiMiiluiiiMiimiiiiiiilinHililimHiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiimmiiittimniiiiiia KRIZA V TEKSTILNI INDUSTRIJI NE POPUŠČA Jutri samo kruh in mleko Trgovine v Gorici bodo danes odprte. Županstvo je namreč izjemo ma dovolilo odprtje obratov, tudi tistih, ki imajo običajno ob sredah tedensko zaporo. Danes bodo mesnice odprte tudi v popoldanskem času. Nekoliko drugačen urnik pa velja za jutri, ko bodo dopoldne odprte samo prodajalne kruha in mleka ter dežurna cvetličarna (Vera Curato — Ul. Tor-riani). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ALVIERO NEGRO BUNKER komedija v dveh dejanjih Iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Božo Zuanella Kostumi Marija Vidau Lektor Božo Zuanella Režija in scena JOŽE BABIC v nedeljo, 11. decembra, ob 15. uri v gledališču »A. Ristori* v ČEDADU Odhodi avtobusov: I. avtobus — ob 14, uri: Kras -PrapotniCa • Lombaj • Klodič • Čedad II. avtobus — ob 14. uri: Gorenj Trbi - Srednje - škrutove -Čedad. III. avtobus — ob 14. uri: Oblica - Ravne • škrutove - Čedad. Odhod avtobusov iz Čedada: ob 17.30. Gledališča Primorsko dramsko gledališče, danes ob 20.15 v veliki dvorani PDG v Solkanu. Ciril Kosmač-Janež Povše: Balada o trobenti in oblaku. Predstava za sindikalni abonma S - sreda in izven. Koncerti Glasbena matica priredi v soboto, 10. decembra, ob 20.30 v palači Attems v Gorici tretji abonmajski koncert v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete. Nastopi študentski oktet APZ »Tone Tomšič* iz Ljubljane. Prosvetno društvo »Sovodnje* vabi v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri, v Kulturni dom v Sovodnjah, kjer bo koncert pevskega zbora «Rož» iz Šentjakoba na slovenskem Koroškem. Predavanja Klub »Simon Gregorčič* v Gorici priredi v petek, 9. decembra, ob 20.15 na sedežu na Verdijevem korzu 13 kulturni večer s predstavitvijo knjižne zbirke Jadranskega koledarja. Spregovorili bodo književnik Marko Kravos, časnikar Jože Koren, pesnik Miroslav Košuta in zgodovinar Vladimir Gradnik. Ženski iniciativni odbor priredi v torek, 13. decembra, ob 20. uri v klubu »Simon Gregorčič* v Gorici predavanje o družinski- vzgoji predšolskih in šolskih otrok. Predavali bodo prof. Mira Cenčič. ortopedagog Franc Vodopivec, ravnatelj posebne šole v Novi Gorici in vzgojiteljica Rada čopi. Slovensko planinsko društvo v Gp-rici obvešča tečajnike in druge smučarje, da odpeljejo avtobusi na Ne-vejsko sedlo jutri, 8. decembra, ob 6.45 iz Doberdoba, ob 7.15 iz štan-dreža in ob 7.30 -iz Gorice (Koren, za Attemsovo palačo). Prosimo točnost! Prireditve V organizaciji krožka »Piccolo ci-neforum* bo drevi, ob 21. uri, v deželnem avditoriju v Gorici kabaretska predstava «11 signor Pudore*. Glavni in edini izvajalec je Aifredo Cohen, ki ga bo na klavir spremljal Mauro Trentini. Prosveta Dopolnilna blagajna v tovarni Bustese za zdaj podaljšana do konca januarja V novembru spet padec obsega prodaje — Sindikati: v predvideni novi ureditvi podjetja morajo ostati sedanji sindikalni odnosi ter medsebojna odvisnost v proizvodnji ter prodaji Kriza v tekstilni industriji ne po jenjuje. Prav nasprotno, stanje se je v nekaterih podjetjih še ceio rahlo poslabšalo, najhuje pa je še zmeraj v podgorskem obratu Bu stese, kakor je razvidno iz tiskovnega poročila enotnega pokrajinskega sindikata delavcev tekstilne industrije (FULTA). Prejšnjo sredo sta se sešla sindikalni koordinacijski odbor ter vodstvo tovarne, da bi skupaj proučila stanje plačil, kakor tudi možnost za obnovitev polne pro izvodnje. Predstavniki sindikalnega koordinacijskega odbora so protestirali zaradi sistematičnega zamu janja pri plačevanju osebnih dohodkov. Predstavniki vodstva tovarne pa so s svoje strani nanizali vrsto za skrbljujočih podatkov. Tako so v novembru letos spet zabeležili na dec obsega prodaje, povečale ca so se težave v zvezi z zagotovitvijo bančnih kreditov, kar je zelo vpli valo na plačilno sposobnost podje tja, ki v decembru najbrž ne bo zmoglo poravnati niti dogovorjenega zneska dolga do zavoda INPS. Tako stanje pa je narekovalo tudi nekate re drastične ukrepe. Podaljšala se bo dopolnilna blagajna do konca januarja za delavce podgorskega o brata, v tovarnah v Olgiate in Ver-tova pa bodo postavili v dopolnilno blagajno 120 delavcev. Sindikalni predstavniki pa so izn žili ostro nasprotovanje načrtu vodstva podjetja Bustese, po katerem naj bi z novim letom posamezne to varne postale samostojne, tako kar se tiče proizvodnje, kakor tudi prodajne mreže. Ker se za takim načrtom najbrž skriva namera, da b' nekatera podjetja likvidirali, so sindikalni predstavniki vztrajali, da je treba že pred novo ureditvijo podoi-sati sporazum, po katerem bodo dosedanji sindikalni odnosi kakor tudi medsebojna odvisnost proizvodnje in prodaje, veljali tudi v naprej. Sindikalni predstavniki delavcev tekstilne industrije Bustese so prepričani, da ima podjetje tudi v seda nji obliki organizacije dejanske možnosti za uspešno gospodarjenje. V tem smislu pripravljajo na pobudo tovarniških svetov posameznih o bratov, študijski posvet o organizaciji proizvodnje v skupini tovarn Bu- stese, ki bo predvidoma ob koncu prihodnjega meseca v Gorici. Na povabilo pokrajinskega vodstva KPI je bil pred dnevi na sedežu goriške federacije stranke sest line k s predstavniki združenja malih industrijcev. Pobuda sodi v okvir srečanj, ki jih je posoška KPI predlagala drugim političnim strankam in predstavnikom gospodarskega in družbenega življenja, da bi se lahko bolje seznanila z vzroki in oblikami hude gospodarske krize, ki je v zadnjem času zajela tudi goriško pokrajinp. Na sestanku so predstavniki KPI poudarili nekatera dejstva, ki so pripomogla k zaostritvi gospodarskega stanja v naši pokrajini. Tu velja omeniti predvsem do sedaj večkrat nesmotrno razdeljevanje javnega denarja. Predstavniki KPI so sogovornike seznanili tudi s stališči stranke v zvezi z uresničevanjem osimskih dogovorov ter v zvezi z obnovo Furlanije. Delegacija združenja malih industrijcev pa je, potem ko je obrazložila pomen in cilje organizacije, opozorila na vrsto vprašanj glede industrijskih con, proste goriške cone, zaposlitve itd. Še posebej pa so se zaustavili pri dokaj zapletenem vprašanju kreditiranja. Delegaciji sta ugodno ocenili izid prvega srečanja ter. se dogovorili za ponoven sestanek, ki bo najbrž že v kratkem. Mauro n Knafl sta se pogovarjala tudi o drugih pobudah na tem področju, tako zlasti o polaganju drugega tira na pontebski železniški progi, o ureditvi ranžirne postaje pri Cervinjanu in o sneljavi nove ceste v predoru pod prelazom Monte Croce Camico. Za uresničitev te nove prometne zveze je dežela Furlanija - Julijska krajina že nakazala 5 milijard lir, stroški za uresničitev avstrijskega dela pobude pa bodo znašali 20 milijonov šilingov. Kradel ]e v Gorici zaprli so ga v Novi Gorici V Novi Gorici so te dni prišli na sled in aretirali 20-letnega Roberta Dolenca. V noči med 24. in 25. novembrom letos je zgrešil v Gorici vrsto kaznivih dejanj. Iz treh avtomobilov, ki so bili parkirani v U-lici Bellinzona in Oberdan je i;azpisan natečaj za njeno gradnjo. Ža to delo imamo »a razpolago .'.30 milijonov lir. Za izvedbo vsega objekta, ki predvideva tudi telovadnico, pa bomo potrebovali še enkrat toliko denarja. Poleg drugih manjših javnih del. kot je delno popravilo stare šole v Devinu, .je predvide- na ureditev staviva v Nabrežini, kjer je bila bolniška blagajna in kamor se bo premestila občinska ambulanta. Kar sem naštel, predstavlja le del občinske dejavnosti in ie plod nenehne vneme občinske uprave in vseh, ki .ji pomagajo pri izvrševanju njenih dolžnosti do občanov. Ko smo prevzeli vodstvo uprave, je našo državo zajela huda gospodarska kriza, ki še vedno traja in ki ji ni videti izhodišča. Zavedli smo se velike naloge in odgovornosti, ki nas čaka. Takemu stanju in novim razmeram smo se skušali prilagoditi. Zavedamo se, da sta potrošništvo in potrata škodljiva. Zato skušamo to družbeno napako odpraviti posebno tam, kjer gre za občinske interese. Ker smo občutljivi glede poziva k varčevanju, ki ga vsebuje vladni programski sporazum, sklenjen med demokratičnimi strankami, smo bili primorani sprejeti tudi nekatere neprijetne ukrepe za povečanje občinskih dohodkov. Primorani smo bili n.pr. povišati prispevke za vzdržavanje otroških vrtcev, za uporabo občinske telovadnice, za smetarsko službo itd. Ker težko shajamo, nas zaskrbljuje misel, da bomo v bodoče primorani uvesti še druge dajatve za vzdrževanje in ohranitev močno deficitarnih socialnih storitev. V pojasnilo občanom o stroških, ki .jih mora občinska uprava kriti Z.a javne storitve, bom navedel le nekaj primerov: vzdrževanje otroških vrtcev nas bo stalo 170 milijonov lir. od staršev otrok pa Ivano prejeli približno 20 milijonov lir. Smetarska služba nas stane 140 milijonov, za to službo pa bomo iz prispevkov dobili le 35 milijonov. Za vzdrževanje občin ske telovadnice porabimo 15 milijonov, za najemnino pa dobimo manj kot 10 odstotkov teh stroškov. Brezplačni šolski prevozi nas stanejo 32 milijonov lir. Letni deficit za vzdrževanje avtobusnih javnih prevozov znaša okoli 200 milijonov Ur, kar je po našem mnogo preveč. S tem v zvezi smo pred nedavnim to službo nekoliko skrčili in reorganizirali, v teku so pogajanja s pokrajinskim konzorcijem za prevoze, da bi nam znižat občinske dajatve. Upamo, tla bomo to dajatev znižali na približno 100 milijonov, kar nas bi precej razbremenilo. Naštel sem samo nekatere najvažnejše storitve in stroške za njihovo vzdrževanje. Te socialne veliko prido-*>jev. ki jih je vodilo naše ljudstvo. Te pridobitve bomo skušali Ohraniti in spo polniti. Za uspehe na področju javnih storitev pa sta potrebni solidarnost in razumevanje občanov. ALBIN ŠKERK teenitev pozornosti in sodelovanja najširših slojev prebivalstva, pač pa tudi priložnost za to. da se seznanimo z najrazličnejšimi problemi občanov in hkrati pojasnimo težave, s katerimi se uprava spoprijema. Zato bodo dobrodošli vsi predlogi, ki bodo nakazali rešitev najnujnejših vprašanj, še posebej bodo cenjeni tisti nasveti, ki bodo usmerjali občinsko upravo k še večjemu varčevanju in kj bodo upraviteljem predlagali, kje naj se črpajo večji finančni dohodki. Kot v mnogih občinah v Italiji, je tudi pri nas stanje resno Deficit se iz leta v leto veča pa čeprav se trudimo, da bi čim bolj uskladili izdatke s finančnimi sredstvi, ki so na razpolago. Ni moj namen analizirati prejšnji proračun in ga primerjati s sedanjim. Omejiti se hočem le na nekatere podatke. 7.a leto 1978 moremo predvidevati okoli eno milijardo dohodkov, kamor so všteta tudi posojila za kritje prejšnjih primanjkljajev. Stroški za osebje in za obstoječe socialne usluge kot so prevozi, zdravstvo, šolstvo, smetarska služba, razsvetljava itd. pa bodo znašali približno poldrugo milijardo. Primanjkljaj torej ne bo nižji od lanskega. Menimo, da smo storili vse; kar se je moglo storiti, da predvidenih izdatkov nismo povečali več kot za 15 odstotkov v primerjavi z lanskimi. Pri tem moramo upoštevati, da se obveznosti občinskih uprav stalno večajo in da inflacija veliko vpliva na višanje cen. Sredstva, ki nam jih prispeva OTIIMIUIIHIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMlJIllllllailUllimilllllllllllllHIlIlIlllIlIlnilllllllltlltlHIMIIUlliaiHIHIIIII Iz umetnostnih galerij Zenarijeva nova dela in olja R. Holcroftove Med tržaškimi likovnimi ust var jalci, ki jim je umetniško oblikovanje nekaj več kot samozadovoljevanje lastne spretnosti, je Eme-sto Zenari prav gotovo med tistimi, ki slcušajo dati tržaški upodabljajoči umetnosti novih zagonov. Na njegovi zadnji razstavi v občinski galeriji je bilo očitno, ko likšno razvejanost je Zenari dosegel v svoji koncepciji tako imenovanih človeških struktur. Sicer ne v bakrenih in srebrnih tolkanicah ter v plastikah kot na' predzadnji razstavi, pač pa v oljnatih slilcah. kj jih kar globalno imenuje (strukture v prostoru>. Kdor je sledil razvoju tega zanimivega umetnika od njegovih prvih početkov, danes ugotavlja, kako je tržaški mojster postopoma preustvaril podobo človeka, ki ie bil in tudi ostal osnova njegovega dela, pa čeprav je Zenari človekov lik sproti in stalno reduciral, dokler ni človek postal njegov simbol in le sintetiziran znak, ki ie zadobival že matematično strogost črt in krivulj. V prikazanih podobah izpred dveh let so ti *znaki -človek» porazmeščeni v izrazito metafizično učinkujočem okolju nekakšne nadstvarne pokrajine, izginjajoče v neskončnost preko Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) -Imate na razpolago vsa sredstva, da sprejmete nekatere odločitve. BIK (od 21. 4. do 20. 5.).- V teku današnjega dne boste imeli nekaj majhnih poslovnih nevšečnosti. Ne bodite preveč čustveni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) -Skušajte z največjo pozornostjo proučiti svoj trenutni poslovni položaj. Zapletena čustvena situaci ja. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) - Bodite popustljivi s svojimi sodelavci. V čustvenem pogledu je potreben nagel ukrep. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - Skušajte predstoinika prepričati o svojih sposobnostih. Vaše žrtve bodo olvodile dober sad. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) -Dobre možnosti za dobičkonosne investicije. Ne bodite za vse preveč navdušeni. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) — Dosegli boste poslovni uspeh, ki ne bo odličen, pa vendar zadovoljiv. Spodbujajte v sebi smisel za kritiko. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Rešite' čimprej neko nevseč-no poslovno situacijo. Veliko zadoščenje z novo sklenjenim prijateljstvom. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Nastopil je trenutek, da Uveljavite svojo avtoriteto. Posebno zadoščenje za intelektualce. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — V teku jutra skušajte obvaro vati svoj položaj. Otresite se svoje osamljenosti. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) -Kljub pomanjkljivim sredstvom boste vendarle kos svojim nasprotnikom. Ne zapletajte svoje čustvene zadeve. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - Danes je položaj takšen, da boste svoje delo lažje opravili sami. Ne o- zirajte se preveč na mnenje drugih. zemeljskega obzorja in polne tajin-stvenih prebliskov bolj sovražno hladnih barvnih odtenkov. Letos pa je Ernesto Zenari ‘o svojo koncepcijo struktur v prostoru razširil in poglobil. «Znak - človek* je v njegovih najnovejših delih izgubil svojo bistveno značilnost in se razblinil, tako da so ostale le matafizične pokrajine, tovrstni prostor pa so napolnili bolj jasno geometrično začrtani liki, barve pa so pričele topleje žareti, kakor na primer v velikih podobah z naslovi «Rdeči disk*, «Anie-iie*. «Skala na morju*, «Vesoljska postaja» in tudi «MosU, ki nakazujejo nekakšen odmik od predlan škili podob in verjetno tudi prehod v novo fazo Zenarijevih struktur. 1 V dvorani (Cerase Sofianopulo» je pripravila svojo prvo razstavo v Trstu Raffaella Holcroft. Mlada slikarka, kj. že nekaj časa živi v Trstu, je po rodu iz Bordighere, po očetu pa Angležinja. In vei)dar iz njenih slik pronica polnokrven italijanski temperament. Razumljivo je zato. da bi v veliki ljubezni do vsega lepega, ki jo v naravi obdaja, vse to rada čimprej ’n čimbolj popolno zajela v svoje slike. Le tako si razlagamo, zakaj je dala na ogled preobilico svojih del in zakaj je njena motivika tudi tako pestra. j~ Na njeni razstavi so se pred na mi zvrstile pokrajine z. bohotnim pomladnim zelenjem, pa tudi z o-knjenim žarom jeseni, nadalje romantični kotički ulic starinskih krajev Ligurije in tudi širši razgledi iz drugih mest. Pred seboj smo imeli tudi razburkana morja, žareče zatone ter mrzla jutra » planinah. Ker Holcroftova živi med nami komaj leto dni, je- za razstavo pri pravila bolj malo slik iz naših krajev. 'Vendar pa ju je očarala slikovita soteska Glinščice, podobno kot jo je očarala okolica Mi-ramara, da ne govorimo o parkih starih tržaških ml, kjer so vile komaj vidne iz zelene goščave. Vse to umetnica spretno upodablja brez prekrivajočih kopren, kakršnih koli sodobnejših struj in vedno 'i naravno prisrčnostjo občutljive jb-čudovallce prirode ter s pretanjenim ustvarjalnim občutjem. MILKO BAMBIČ V soboto «Pesem v prijateljstvu Mili VZROK NAJ BI BILA EMANCIPACIJA ŽENSKE V So vjetski zvezi vedno manj rojstev Prof. Arutinjan prihaja na dan s konkretnimi podatki in meni, da bi bilo treba najti rešitev za vedno bolj pereče vprašanje MOSKVA Povsem nepričakovano so se tudi v Sovjetski zvezi začeli ukvarjati z vprašanjem u-padanja rojstev. Verjetno prav zato, ker se to upadanje kaže predvsem v evropskem delu velike dežele. Nekateri sovjetski sociologi iščejo razlog temu v preveliki p-mancipaciji sovjetske ženske. To je sicer zelo čudno, toda tako je. Za Sovjetsko zvezo je znano, -1^ je ženska zavzela v javtiem..lovljenju enakopraven položaj! toda pogosto je to Ig na papirju in v konkretnem proizvodnem - procesu, ne pa v splošnem javnem življenju. Za Sovjetsko zvež.o je znano, da je ž.enška povsem enakopravna z moškim glede dela. tudi težkega dela. Sloviti kip na moskovski stalni razstavi ekonomskih dosežkov prikazuje kmetico z velikim srpom v roki, ob njej pa je delavec s kladivom v roki. Ta skulptura je prav gotovo najbolj konkreten odraz sovjetske sodobne stvarnosti. Sicer pa je tudi skulptura sama delo znane sovjetske kiparke. Toda. . . Da je v Sovjetski zvezi ženska glede dela enakopravna z moškim, : nam dokazujejo nekateri podatki: po sovjetskih statističnih podatkih odpade na žensko delovno silo kar 51 odstotkov vse delovne šiite, kolikor je je v normalnih delovnili odonsih v Sovjetski zvezi. Moški pa prevladujejo v javnem in političnem življenju, saj so imeli doslej v sovjetski izvršni oblasti bolj malo žensk, v Sovjetskih vladah pa jih je bilo doslej še veliko manj, tako da je politično življenje pravzaprav domena izključno ali skoraj izključno moških. Vse drugače pa je v nekaterih poklicih, ki so tako rekoč že tipično ženski poklici. Glede tega sta v prvi vrsti zdravstvo in šolstvo., kjer imajo ženske prav gotovo glavno besedo. Pa ne le to, tudi v drugih poklicih je ženska zelo upoštevana. In tudi sicer velja v Sovjetski zvezi splošno mnenje, da je ženska enakopravna moškemu, da pa hkrati vrši vse svoje naloge gospodinje ih naravno družinske matere. Res je, vsaka sovjetska mati more zjutraj izročiti svoje otroke v oskrbo bližnjim jaslim ali o-otroškim vrtcem, ali pa tudi «ba-buški«, to se pravi stari materi, preden se odpravi na daip ali v sveljl službo. Toda prav v preveliki zaposlenosti ženske vidi prof. Arutinjan razlog, da je število rojstev v Sovjetski zvezi v zadnjem času v upadanju. Statistični podatki pa govore takole: Najmanj rojstev imajo v estonski republiki. Hkrati pa je prav ta baltiška republika značilna po izredno visokem odstotku zaposlenih žensk. Drugo skrajnost pa beležijo v osrednji Aziji, kjer ženska zelo nerada zapusti svpj dom, da bi se zaposlila v tovarni, v pisarni ali kjerkoli in tam je tudi več otrok. Konkretno podatki govore naslednje: Povprečna estonska družina šteje 3,1 člana, povprečna družina v srednji Aziji pa šest družinskih članov. V Rusiji in torej v tistem predelu evropske Sovjetske zveze, ki je naseljen z Rusi, Belorusi in drugimi slovanskimi narodi ter v Ukrajini in kjer je odstotek zapo slenih žensk za malenkost nižji od procenta v Estoniji, šteje poprečna družina 3,8 člana. ukvarjajo z demografsko problematiko*-. Prof. Arutinjan, ki je znan kot strokovnjak na področju etnologije in sociologije, pravi, da ni edini, ki misli v tem smislu, pa čeprav priznava, da spada v manjšino. Njegovo zaskrbljenost zaradi u-padanja rojstev med narodi, ki živijo na evropskem delu Sovjetske zveze, delijo tudi določeni krogi sovjetskih .oblasti, kajti v daljšem razdobju bi posledice teh raz mer mogle negativno vplivati na sedanje, etnično ravnotežje v. Sovjetski zvezi. Bolj plodne nacije iz srednje Azije bi mogle sprevreči sedanje stanje. V okviru kampanje za poveča nje rojstev so se v določenih kro gib lotili družin z enim otrokom. Prof. Arutinjan pa ne soglaša s temi krogi, pač pa meni. da ne gre iskati rešitve v tem, pač pa da je treba iskati razlog za upadanje ro.irt.pv v evropskem delu Sovjetske zveze v pretirani emancipaciji ženske. Čeprav se zdi, da je ta trditev nekoliko drzna, je prav tRko pretiran strah, kj ga kažejo V sovjetskih, ekonomskih krogih, kjpr pravijo, da se zlo šele bJiža. kajti zaradi nizkega števila rojstev bo v doglednem času prišlo v SZ do akutnega pomanjkanja delovnih moči, kar da bo močno negativno vplivalo na nadaljnji razvoj. V bogato in razvejeno zborovska dejavnost Slovenske prosvetne zveze se poleg drugih večjih' prireditev. kot so cNaša pomlad* ali (Primorska poje*, za katero pričakujejo prireditelji v prihodnji izvedbi rekordno udeležbo, uokvirja tudi mednarodna zborovska revija «Pesem v prijateljstvu*. ki bo v soboto, 10. decembra. v Kulturnem domu. To bo druga, izkušnja in preizkušnja za Slovensko prosvetno zvezo ki si želi tesneje povezali kulturno snovanje in doživljanje na 'korovskem področju različnih narodov, ki živijo v teh krajih v dotiku že stoletja. Nastopilo bo sedem zborov. Tokrat vam predstavimo dva in Sicer en naš domači zbor ter en furlanski zbor. Naše zamejstvo ho tokrat predstavljal na tej pomembni reviji moški zbor *l go Gruden* iz Nabrežine, ki na vodi mladi, a že izkušeni pevovodja Sergij Radovič. Tega zbora naši javnosti ni treba posebej predstavljati,' dtfj' tftt imamo priložnost večkrafpbšlušati na raznih večjih in manjših priredit rah. Lahko pripomnimo le to, da 'je zbor. zvest svoji dolpi tradiciji, kakovostno zelo napredoval in ga lahko upravičeno uvrščamo med naše najboljše zbore. Novost za naše občinstva bo furlanski zbor «Gottardo Tomat» iz Spilimberga. ki ga vodi Gior-gio Kirscliner. Ustanovljen je bil leta 19(iti. Sestavljajo ga delavci in študenti, njegov namen je gojiti in razvijali furlansko glasbe no bogastvo. Njegov obsežen repertoar obsega tudi polijonsko glasbo. Večkrat je že nastopal na raznih državnih iti mednarodnih revijah, med drugim je nastopal na Poljskem, v Švici, v Španiji, v Nemčiji, v Jugoslaviji ter celo v Združenih državah SREDA, 7. DECEMBRA 1977 Na. slikali: zgoraj - moški pevski zbor «Igo Gruden« iz Nabrežine, spodaj - mešani pevski zbor »Gottardo Tomat« iz Spilimberga. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11,30. 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Z modo po svetu; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba |» željah; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 Slovanska ljudska glasba; 13.35 Orl melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo: 17.05 O perna sezona; 18.10 «RazvaHna živ ljenja«, radijska igra. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 21.30 Po ročila: 7.00 Glasba za dobro ju tro; 8.32 Glasbena galerija; 9.20 Ansambel lahke glasbe; 9.32 Plošče: 10.00 Z nami je. . .; 10.10 0-troški kotiček; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Khn, svet mladih: 11.32 Free show: 12.10 Glasba po željali: 14.(KI Samoupravljavec; 14.10 italijanski zbori: 14.33 Poslušajmo jih skupaj; 15.15 Folk glasba; 15.45 Par be- sed; 16.00 Pismo iz...; 16.05 La Vera Romagna: 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med zamejskimi rojaki: beneška pevca Ana in Keko; 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Progresivna glasba: 18.35 Iz opusa velikih mojstrov; 19.33 Crash; 20.00 Zbori v večeru; 21.00 Trenutki današnje kulture; 21.10 Igra kvartet Albert Mangeksdorf; 21.30 Glasbeni program. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.00. 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vj in jaz; 11.00 Strnjena onera; 11.30 Radijski variete; 12.05 Par besed: 12.30 Po ena dežela na enkrat: Abruci; 13.30 Glasbeni program z Donatello Moretti; 14.20 Mojstri jazza; 14.30 Oddaja za prosti čas; 15.05 Zgodovina ustave; 15.45 Prvi Nip; 18.00 Rim v 17. stoletju; 18.35 Po pevke; 19.35 Večerni program-; 20.35 Obrtništvo, svet, ki izumi ra; 22.00 Ena dežela na enkrat: Sardinija; 22.30 Naj govorimo?: 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 9.00. 10.(K), 11.00. 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 18.00. 19.00. 22.00, 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; .7.20 Be seda na današnji dan; 8.08 Glasbe na matineja; 9.05 Nenavadni pogovori: 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktualni problemi1 marksizma; 10.15 Kda j. kam! kako in po čerh?: 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po Talijioib poteh;, 12.10 Veliki m bauvi orkestri: 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermez zo; 15.45 SiMimini in pisma; 16.00 Loto vrtiljak; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe;; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žni-Ansambel S. Žnidarčič: 20.00 Koncert; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 09.05 Simfonični adagio: 00.30 Za pozne plesalce: 1.03 Zaprite n-či in poslušajte; 2.03 Note v ritmu; 2.30 Minute z W. A. Mozartom: 3.03 Kalejdoskop zabavnih melodij; 4.03 do 4.30 Lahke note velikih orkestrov. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.25 Val dTsere: SMUČANJE SVETOVNO PRVENSTVO 12.30 Argumenti, vzgojna 13.00 človek in narava 13.25 Vremenska slika , 13.30 DNEVNIK in Danes v PaW mentu 14.10 Nemščina 15.25 Liverpool . Nogomet:. LIVERPOOL - I-IAMBURO 17.00 Ob petih z Romino Povve' 17.05 Chicclhrimao 17.35 Jezikovne skupnosti v If**' GRKI in HRVATI . 18.00 Argumenti, vzgojna odoaJ NACISTIČNA NEMČIJA 18.30 Mali slatn, glasbena od«' 19.00 Dnevnik 1 - KRONIK* 19.20 Skrivnostno življenje Edl ja Briggsa 19.45 Almanah in Vremenska sl 20.00 DNEVNIK 20.40 Kriminalni genij Mr. R*®0 ja. TV film 21.35 Match. 22.15 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK. DarE v parlamentu in Vrem®n slika Drugi kanal 12.30 Kulturni tednik _ 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13- 13.20 Vzgojna oddaja 17.00 Program za mladino . Kompozicija s cirkuški*111 dlomki, TV film 17.25 11 dirigibile 18.00 Laboratorij 4: ,oi. Vzgojna TV drugih: KA01 DA tet 18.25 Iz parlamenta in šP°lH vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s Silvano*" MUPPET SHOW Vremenska slika „„»1 19.45 Dnevnik 2 - ODP*“ STUDIO 20.40 BILO JE TAKO. TV nad'11; 21.45 Portreti afriških žensk, go nadaljevanje 22.55 Partija v dveh , „ Ob koncu DNEVNIK 1 ZADNJE VESTI - jugoslovanska tv Ljubljana 10.25 Val dTsere: SMUK ZA ŽENSKE v. 16.20 Smuk za ženske za sve ni pokal , bf 17.20 Moj prijatelj Piki J8*" otroška serija .ja 17.35 Zakladi Britanskega *«u* 18.00 OBZORNIK 18.15 NA SEDMI STEZI,1 oddaja 18.50 Dober dan, SELIŠČI 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna: sp®1'11 ŽENSKA V IZLOŽBI ' 21.40 KITAJSKA, 1. del cikla letje revolucij “-Koper P'„ 19.00 Val dTsere: SMUČANJ* spust za ženske 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK Obrazi koprsko -goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909 - /0/^ XLIV. V Albert Širok ■mm m ProL Arutinjan, ki je vodil razu skave Kia tem področju, pravi v zvezi s tem nekako takole: «Danes se rojeva vedno manj otrok m po jjolnoma soglašam z alarmom, ki so ga zagnali strokovnjaki, ki se Rojen je bil leta 1895 v Kozani (Goriška Brda), v učiteljski družini, brat mladinskega pesnika Karla Široka; obiskoval je nižje razrede nemške gimnazije v Trstu, tri letnike slovenskega učiteljišča v Gorici, četrti letnik, zaradi izbruha soške 'fronte, v Trstu. Maturiral je leta 1916. Pou čeval je na osnovni šoli na Ka-tinari pri Trstu, pri Sv. Jakobu v Trstu do leta 1930, ko je po ukinitvi zadnje slovenske sole v Italiji prišel v Jugoslavijo. V Ljubljani je bil na VI. deškj ljudski šoli, hkrati tajnik Mladinske matice, nato referent za ljudsko prosveto pri banski upravi; med drugo vojno je bil v internaciji v Italiji, po letu 1945 pri ministr- stvu za prosveto SR Slovenije, urednik Mladinske knjige; upokojen leta 1951; živi v Ljubljani in je urednik Obzornika Prešernove družbe. V letih 1919-1920 je ob mentorstvu igralcev Milana Skrbinška in Emila Kralja igral v Slovenskem gledališču v Trstu, v letih 1924-1926 režiral pri tržaškem, šentjakobskem odru. Bil je aktiven član organizacijskega odseka Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev Julijske krajine. Literarno delovanje ga je pritegovalo prav vsa leta, že kot učiteljiščnik je sodeloval pri dijaškem listu Refleksi mladih, ki je izhajal šo-pirografiran pred prvo vojno v Gorici in med vojno v Trstu. V povojnih letih je s pesmijo, prozo in članki sodeloval pri Njivi, Domu in svetu, Zvončku, Kole darju Goriške matice, goriški Mladiki, Novem rodu, Edinosti, Učiteljskem listu. Našem glasu, zborniku Luči, Našem rodu. Učiteljskem tovarišu, Istri, Obzorniku in drugod. Pisal je kozerije, gojil zlasti zvrst literarnih ,o-biskov (Pri I. Cankarju, A. Buciku, Mi Peternelju), privla čeval ga je tudi svet likovne u-metnosti in se rad zaustavljal pri njenih ustvarjalcih. Pri Mladinski knjigi je izšla Pionirska slikanica z njegovimi verzi. Bogat je njegov prevajalski opus; zdržema je prevajal po letu 1951, in to zelo dobro izbrana mladinska ter druga dela pedagoške in umetniško vrednosti. Collodijev Ostržek v njegovem pre- vodu je izšel v več izdajali Obsežno je njegovo uredniško delo. h kateremu je treba prišteti več predelav in uvodov. Albert Širok ni odložil peresa, še vedno je ustvarjalen. Anion Slres (1871 - 1912) Po rodu je Bovčan, njegov oče je bil tam učitelj. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, pripravnico po vsej verjetnosti v Kobaridu, kjer je takrat delovala, učiteljišče pa je dovršil v Kopru, kjer je maturiral leta 1890. Učiteljeva! je na Goriškem, na ožjem Tolminskem, lela I9W ga srečamo kot učitelja v Sedlu. 1905-1906 v Idrskem pri Kobari du in v letih 1907,1912 kot na dučitelja v Cerknem. Visoke bovške gore. ognjene in žareče v vzhajajočem soncu, skrivnostno toneče v večernem mraku, pozimj kristalno bleščeče se v snegu in poleti drzne in grozeče s svojimi skalnatimi pe činami - to je bil tisti čarni svel, v katerega je bila vpletena mladost Stresovega Tončka. Gledal ga je z doline navzgor v nedostopne višine, privlačeval ga je in mu vzbujal občutek nedopovedljive lepote in mogočnosti. Kot otrok je gledal tudi neznance, ki so prihajali na Bovško prav zaradi teh njegovih ljubljenih gora, da so' bivali med njimi in se vzpenjali na njihove vrhove. V zgornje Posočje so tedaj za- obožcrt ijtdi' čeli vdirati izletniki, °i’u“" gjfl' gora, ljubitelji divje Trente. garta in modrozele Soče, 1’ se v kamniti strugi. V svojih dijaških letih -f prvih letih učiteljevanja Tnna lnhlrrv fnrli eum ,rt' Tone lahko tudi sam P1 ^ vi' obiskovalcem gora. Spoznaj P jir šoke goro doma in na tuj® .gft i]rp tirolske in švicarske P $■ Od leta 1896 naprej je lovala soška podružnica ' ^ ‘f skega planinskega društva- in« je ustanovil in vodil Karl Tv Ule?; - odvetnik dr. Karl Triller-mala je področje od Kan3*0' iš ko Tolmina. Kobarida, *■ Loga pod Mangartom 111 pl*' Prirejati je začela izlete v umski svet in obiske g01'8' \$ telj Tone Stres se je ,el* udeležil prvega dvodnevne^ gjjj-štvenega izleta na Mataju‘^1 sal ga je v Planinskem ' fC’ ku; to je bila prva planillS|ej tf portaža s Tolminskega. E0.’ of je še oglašal v Vestniku sal izlet na Krn. v R(iZl%3ail® •rtaU sal je goriški Stol pot v,‘ 0 bachove koce na TriglaV'■ govi opisi so lepi. Toneta -lahko prištevamo med n0S, \,IMMnilllllintnilllllllIMIIIIMIHIItlll(IIUIII"lllllllll"l.................................................................. košarka V 1. KOLU NARAŠČAJNIŠKE LIGE Derbi na Opčinah Kontovelu V mladinskem prvenstvu zmagoslavje slovenskih peterk „ NARAŠČAJNIKI - Kontovel 50:57 ( 24:28) ,-fOLET: Hrovatin (k) 4, Sergij So-'Vremec 24, Leniša 2, Pisani ](i“:3), Doriano Kralj, Taučer, Kalc u (2:3), David Sosič, Teo Kralj. (.KONTO'VEL: Ukmar 8, Pupis 6 j1). Emili (k) 16 (2:7), David Da-,v 2, Sedmak 9 (1:6), Robert Da-/16 (0:1), Terčon. f^UNIKA: Zvech in Klamert iz J Prvem kolu naraščajniškega pr-,C*tva sta se v nedeljo v sloven-derbiju na Opčinah pomerili J^ki Poleta in Kontovela. Zaslu-jj"0 so zmagali favorizirani gostje, li So se pa morali pošteno potrudi-/ Ja so lahko strli odpor žilavih J.Porbenih Opencev, ki so gotovo >ali eno svojih boljših tekem. . Jjkrat je v Kontovelovih vrstah /koliko zatajil visoki center Robert kjev, ki je običajno najnevarnejše pje Kontovela v napadu. Zelo do-nj° Sa je namreč kril Marko Pisa-C V je bil obenem najboljši Pole-J 'Sralec v nedeljski tekmi. Ko je S horal z igrišča zaradi petih o-jjJPih napak, je postal^ naloga go-Lv nekoliko lažja, tako da so lah-i-ha koncu slavili pičlo, a zaslu-7» zmago. P°iei°vcev P' še pohvalili od- v.,^8a strelca Vremca, fflcev od zmago-solidna zunanja igralca 'ja in Emilija. ______ Sergij Tavčar fc NARAŠČAJNIKI 8°r - SABA 69:73 ( 40:45) JC^R: Pregare, Škerl, Devetak, C«r (k) 31 (1:2), Švara 11 (3:13), (PJol, Lokar 26 (4:7), Kosovel 1 J?!. Furlan, De VValderstein. Bor 9:26, SABA 19:36. /N: Bor 25, SABA 19. , j'1 UNlKA: Boscolo in Bais (Trst). j,p'&vi», so naleteli na izredno slab J*:. v obrambi so bili praktično od j J?1, v napadu, so brezglavo napaja1 nasprotnikovo-cono. Občutila se ^jklsotnost odličnega strelca Mer-Ja in centra Vassalla, ki ne bo braniti barve slovenske eki-ia 12 zdravstvenih razlogov vsaj do a. nuarja. Treba bo odločno prijeti Jajeti in trdno trenirati, da bo-Porovci pokazali kaj več. (P b, MLADINCI °.e* — Barcolana 111:32 J50:^) 1j ,^LET: Ferluga 11 (1:1), Danev '*:6), Aleks Piccini 4, Marko Pic- cini 3 (1:4), Benčina 10 (0:4), Sosič (k) 21 (3:3), Vitez 39 (1:1), Kerpan, Volpi (0:3), Bratož 4 (0:3), SODNIKA: Del Conte in Brusadin iz Trsta. Poletovi mladinci so v, nedeljo z veliko lahkoto prebrodili najlažjo o-viro v prvenstvu, tj. nadvse skromno peterko Barcolane. Openci res niso imeli nobenega problema, saj so z agresivnim presingom takoj zmedli začetniške nasprotnike in si takoj priborili veliko prednost, tako da so lahko igrali vsi razpoložljivi igralci, ne da bi se pri tem sprerne-nil položaj na igrišču. Od poletovcev bi tokrat omenili Valterja Sosiča, ki je zelo uspešno pobiral žoge na sredini igrišča in dosegel letos zanj rekordni izkupi ček točk, kljub temu da,je„jgral le nekaj več kot 10 minut. Sergij Tavčar Bor— Don Bosco 92:83 (43:51) BOR: B. Kneipp 29, Race 24, R. Kneipp (k) 4,iParove! 8, Slobec 12, Trevisan 10, Odovič 4, Mesesnel 1, Jančar, Pegan. PROSTI METI: 20:37 Bor. V zadnji tekmi prvega dela prvenstva mladincev so se «plavi» na domačem igrišču srečali z ekipo Don Bosca. Tekma sama ni bila lepa, saj se je le v zadnjih minutah nekoliko razgibala. Zmaga je nazadnje pripadla borovcem. Začetek tekme je bil spodbuden in naši fantje so povedli celo z 9 točkami. Ko pa so zaradi precejšnjega števila osebnih napak prešli v consko obrambo, se je naspotnik oribližal in nazadnje, predvsem po zaslugi raztresenosti in neborbenosti «plavih», prešel v vodstvo. Drugi polčas je bil nekoliko zanimivejši in borovci so po zaslugi Ra-ceta, ki je dobro skakal pod košema ter Kneippa B., ki je lepo uhajal nasprotniku, le ujeli ekipo Don Bosca. Ekipi sta se tedaj nekaj minut izmenjavali v vodstvu, dokler niso naši fantje v zadnjih minutah prijeli dokončno vajeti tekme v svoje roke ter zmagali. Poleg že omenjenih igralcev bi lahko omenili še požrtvovalno igro Davida Slobca, ki je v tej tekmi prijetno presenetil. Meko Pagnossin B — Kontovel 83:84 (40:48) KONTOVEL: Prašelj 10, Starc 17, A. Nabergoj, Perini 8, M. Ban 35, Ukmar 6, V. Ban 4, Cernioli, Daneu 4. PAGNOSSIN: Lazzari 6, Edalucci, Franzon 24, Ambrian, Cogoi 2, Pit-tioni 16, Ceccotti 20, Di Leonardis 11, Percovich 4, Collenzini. PROSTI METI: Pagnossin 9:15, Kontovel 18:39. SODNIKA: Verdoliva in Spano. V zelo važni tekmi, ki je praktično odločala o usodi Kontovelcev so naši fantje le zmagali in so tako iz Gorice odnesli predragocen par tečk. S to zmago lahko še Inalenkostno u-pajo na uvrstitev v finale, ki pa je po prejšnjih dveh zaporednih porazih verjetno nedosegljiva. V sobotni tekmi je bil morda odločilen prav začetek, ko je kontovelska peterka prevzela pobudo. V 8. minuti so gost je že vodih z 20:13. Tj je spravilo Goričane v težavo, saj niso več znali svojega zaostanka nadoknaditi. Sploh pa se je Pagnossin izkazal kot precej slaba ekipa. Zato je razumljivo, da so Kontovelci uspeli obdržati pobudo, v svojih rokah, čeprav tokrat niso igrali najbolje. Marko Ban je večkrat nerodno zgrešil, o-stah pa so igrali poprečno. Dve mi nuti pred koncem je bil rezultat še 80:75 za Kontovel, tedaj pa so Kontovelci darovali nekaj zaporednih žog in konec tekme se je tako spremenil v dramatičen finiš. Lep koš Valterja Bana pa je rezultat le zapečatil v korist slovenskega moštva. I. S. MINIBASKET TROFEJA ZINI & ROSENWASSER Servolana A — Sokol A 71:24 (23:12) SOKOL: Ušaj (k) 6, Devetak 4 (0:2), Sedmak, Bandelj 10, Nevenko Pertot 4. Proti najmočnejši ekipi v prvenstvu je Sokol visoko izgubil. Poraz gre pripisati predvsem dejstvu, da so naši fantje nastopili le v petih in so tako morali odigrati vso tekmo brez menjav. V prvih dveh četrtinah so se enakovredno borili z višjimi Škedenjci, nato pa jim je zmanjkalo sape in so večkrat zgrešili tudi lahke zaključke. Za poraz se torej lahko zahvalijo tistim, ki so ostali doma oz. tistim, ki jih niso pustili na tekmo. Žal, vsakokrat ko fantje ne igrajo v Nabrežini, je problem s številom nastopajočih; to pa se dogaja samo pri Sokolu in ne pri drugih društvih. Problem bo vsekakor treba razčistiti, sicer bo treba ekipo črtati iz prvenstva. Marko Oblak narave, če seveda izvzamemo pomanjkanje dobrih menjav. Nezaupanje v lastne moči in bojazen sta tudi tokrat iztirili naše odbojkarje. G. F. ŽENSKA B LIGA Lib. Flume Venelo — Bor 3:1 (15:7, 16:14, 12:15, 15:6) LIBERTAS: Cadamuro, Pupulin, Coden, M. in L. Rosa, Perlin, Bal-uardin, Pivetta, Santarossa, Moro in Barbariol. BOR: Bolčina, Fičur, Glavina, Hrovatin, Jevnikar, Kalan, Kus, Mesesnel, Pernarčič. Borovke so se tudi z gostovanja v Fiume Venetu vrnile praznih rok. Domači Libertas se je naši ekipi oddolžil za poraz iz prvega kola, in to še z istim izidom. Naše odbojkarice niti tokrat niso zadovoljile. Kadar jim je uspelo organizirati napad, so bile sicer domačinke praktično brez moči. Vendar pa slab sprejem naši ekipi ni dovoljeval, da bi nasprotniku vsilila svojo igro. Po tem porazu obstajajo za Bor le teoretične možnosti, da se uvrsti na drugo mesto v tem kvalifikacijskem delu. Vendar pa kaže, da so prvenstvene tekme za naše igralke velika psihološka ovira, ki je ne znajo premostiti. Samo tako si namreč lahko razlagamo veliko razliko v igri: v predprvenstvenih prijateljskih tekmah so naše odbojkarice i-grale izredno odločno in zanesljivo, v prvenstvu jim pa to nikakor ne uspe. INKA OMA — Sokol 3:0 SOKOL: Kralj, Škerk, Legiša Lia in Vida, Lozar, černjava, Stoc ca. Rupel, Volari in Capolicchio. Tudi po tekmi s Sokolom je trža ška OMA ostala še edina neporažena ekipa v tem prvenstvu. Morda je pred tekmo Sokol upal na presene čenje, toda tudi tokrat so se Trža čanke pokažale kot zrela ekipa, ki u pravičeno meri na prvo mesto. 2 razliko od Sokola je OMA igrala vse bolj mirno, bolj urejeno in kar je še najvažnejše brez velikih pavz. Za Nabrežinke je bila to letošnja najslabša tekma'. Dosti je bilo zgrešenih »servisov ter tudi mnogo na pak pri lovljenju prve žoge. Ker pa Vemo, da če negativno delujeta ta dva elementa, je skoraj nemogoče igrati in zmagati, je poraz Sokola povsčm logičen. Vsj trije seti so si bili podobni, kot priča tudi rezultat. Morda se je Sokol v prvem setu malo več upiral nasprotnicam ter malo manj grešil. Že dalj časa opažamo pri naši ekini, kakor tudi pri večini naših ostalih ekip, da se zelo trudijo za dosego par točk. Ko pa gre nasprotniku izpod rok, povede ta kar za pet, šest točk, katere je potem zelo težko nadomestiti. Treba bo torej v bodoče zaigrali bolj borbeno in zagrizeno ter se boriti za vsako točko, tako da ne bomo dajali nasprotnim ekipam prepoceni velike prednosti ter zmage. SA KOLESARSTVO KROS V BAZOVIC’ Od naših zastopnikov najboljši £. Renko Člani tržaških kolesarskih klubov so v nedeljo tekmovali na prvem izmed treh krosov, ki jim bodo služili kot zimska priprava na tekmovalno sezono prihodnjega leta. Nedeljskega nastopa v Bazovici, kjer je bila speljana 4.500 metrov dolga proga, se je udeležilo 46 tekmovalcev, kar je nadvse zadovoljivo število. Spet je zmagal mladi Zuzich, ki je trenutno tudi eden izmed najboljših tržaških amaterskih kolesarjev. Teka se je udeležilo tudi pet predstavnikov lonjerskega športnega društva Adria. Najboljši je bil Renko, ki je bil sedmi. 1. Giuliano Zuzich 14’55” (Inter 1904) 2. Bantelli (CRT) 15’04” 3. Cotterle (Portuale) 1515’’ 4. Sabadin (Cottur) 15’35” 5. Smolars (Inter 1904) 15’45" 6. Gerebizza (Cottur) 1614” 7.' Renko Egon (Adria) 1615” NOGOMET V PR VENSTVU KADETO V Breg odločil v svojo korist lovenski derbi s Primorjem Med naraščajniki pa sta društvi zamenjali vlogi S R. Pečar KADETI Breg — Primorje 2:1 BREG: Ota, M. Grizonič, Novel-lo, Slavec, Ražem, Smotlak, Kraljič, P. Grizonič, Krmec, Kkin (Jež), Ferluga. PRIMORJE: Adamič, Čok, Verša, Timeus, Sinatra, Terčič, Bezin, Milič, Kosovel, Persi, Husu. STRELCI: Klun, Ferluga. Verša. Po spodrsljaju, ki so ga Brežani doživeli prejšnji teden v Žavljah so tokrat ponovno prišli do zmage v slovenskem derbiju s Primorjem. Na eni strani so «plavi» morali na vsak način startati na celoten izkupiček, zato da bi obdržali stik z vodečimi, na drugi pa «rdeče-rume-ni», ki nimajo problemov z lestvico, vendar razpolagajo s kvalitetnimi in sposobnimi igralci. Tekma sama je bila tako dopadljiva in precej uravnovešena. Brežani pa so mogoče pokazali nekaj več; prišli so v vodstvo z lepim golom prisebnega Kluna in zaključili polčas z golom prednosti. Kmalu po začetku drugega dela tekme so domačini še podvojili s •iiiuiiiiimMitiuiiiMiiiiiiiiiiMiiittiiiiimiiiimmiiiiiiiimtninrfiliiiiimiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiuiiiiiMn NAMIZNI TENIS Na državnem turnirju S. Miličeva prva v Cecini S to zmago se je že uvrstila med osem najboljših v Italiji V nedeljo je bil v Cecini tretji sezonski vsedržavni namiznoteniški turnir. Spadal je v krog uradnih tekmovanj na podlagi kater h bodo izbrali kandidate, ki se bodo potegovali za državni naslov. Kot edina slovenska predstavnica je nastopila tudi Krasova igralka Sonja Milič, ki je povsem zasluženo, kot je že njena stara navada, osvojila končno prvo mesto v tekmovanju posameznic, obenem pa je slavila zmago tudi v mešanih dvojicah, skupno z G. Bisijem. Tako si je Sonja zagotovila že tretji državni turnir v letošnji tekmovalni sezoni in je še enkrat dokazala, da nima v državnem merilu enakovredne tekmice. y tekmovanju posameznic je Miličeva imela nekoliko lažje delo, ker v Cecini nista nastopili Cardinali-jevg in Saporettijeva. V prvem kolu je odpravila Valente s 3:0, "tiato P. Arne prav tako s 3:0, v polfinalu je strl odpor Strino po štirih setih igre, •' finalnem spopadu pa je porazila s 3:1 (14. —20, 25, 16) o-dlično razpoloženo igralko GBC Bari in bivšo državno prvakinjo La Gioia. V igri mešanih dvojic je par Mi- milMIIIinmillimttlHIlItHIVIIimiltlftllllllfMIMIIMIIIlUIIIIIIMJIlllllltlllltllHIIHIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItlllllllM NOGOMET V NEDELJSKI TEKMI Solidna igra Juventine V prihodnjem kolu bo imela težkega nasprotnika štandreška Juventina je v preteklem kolu zaigrala zelo solidno in tudi zmagala z visokim rezultatom. Ta je bila tud: prva zmaga štan-drežcev na domačem igrišču. V naslednjem kolu bo Juventina nastopala pred lastno publiko proti iz- redno solidni enajsterici iz IZIDI Terza. Terzo - Pro Fiumicello 2:2 Itala - Torre Dappogliano 0:0 Lucinico - Staranzano 2:1 Juventina - MobTtre 3:0 Villesse - Sagrado 0:0 Valisana - Isonzo 1:1 Ruda - San Marco 1:0 Mariano - Moraro LESTVICA 0:0 Itala, Staranzano, Lucinico 17; Terzo 16; Torre 15; Valisana, Vil-lesse 12; Fiumicello, Ruda, San Marco 11;' Mariano 10;' Juventina, Isonzo, Sagrado 9; Mobiltre, Mora-ro 8. PRIHODNJE KOLO (11. 12.) Moraro - Valisana Itala - Gradišča Aiello - Mobiltre Juventina - Terzo Staranzano - Torre Villesse - San Marco Isonzo - Sagrado Pro Fiumicello - Lucinico F. G. NOGOMET LIVERPOOl — V povratni tekmi nogometnega super - pokala je včeraj Liverpool premagal zahodno-nemško ekipo Hamburger s 6:0 in s tem osvojil letošnji pokal. lič - Gi. Bisi po lažjih zmagah v prvih dveh kolih v polfinalu odpravil Ronzonl - Nazzari z 2:0, v finalu pa sta nadigrala par Bevilac-qua - Gu. Bisi z 2:0 (12, 16). S tem svojim uspehom se je Miličeva dejansko že uvrstila v finalni del tekmovanja za drža v n naslov, saj se bo (po neuradnih informacijah) število obveznih turnirjev skrčilo na pet (odpadli naj bi tekmovanji v Cremi in Livornu), tako da bi si Sonja lahko privoščila na turnirjih v Genovi in Pratu tudi kak spodrsljaj. V prvih treh nastopih je namreč dosegla ž zmagami 36 točk in se je matematično že uvrstila med osem najboljših i-gralk, ki re bodo potegovale za ab solutai državni naslov,. —bs— KOŠARKA Slovenska košarkarska liga V petem kolu je bil na sporedu v Kopru derbi med Obalo in Krasom. Sežanci so morali tokrat poraženi z igrišča in so tako zabeležili svoj drugi zaporedni neuspeh. Položaj na lestvici je dokaj čuden, saj je na vrhu lestvice kar sedem ekip s šestimi točkami, ostale štiri, če izvzamemo Vrhniko, pa imajo po štiri.' IZIDI Obala - Kras 97:94 Ježica - Triglav 79:66 Fructal - Elektra 81:76 Rudar - Vrhnika 94:67 Lokainvest - Pomurje 109:94 Branik - Trnovo 88:63 LESTVICA Branik, Ježica, Kras, Obala, E Ferlugo, ki je tako dosegel svoj peti zadetek v tem prvenstvu. Izid srečanja pa je zapečatil Verša, ki je izkoristi napako obrambe domačih in ukanil Oto. Poslednji napadi Prosečanov so se izjalovili zaradi prisebnost in odločnosti Bregovih branilcev, ki so tudi tokrat zelo u-činkovito ščitili lastna vrata. Jolo Primorec —r Rosandra 3:3 (0:2) PRIMOREC: Krevatin, Počkar, Kalc, Saražin, Romeo Malalan, Križ-mančič, David Malalan, Krasna, I gor Kralj, Darko Kralj, Lanza tv d.p. Stranščak). STRELCI za Primorec Križman-čič, Saražin in Igor Kralj. Primorčevi kadeti so na domačih tleh igrali neodločeno z ekipo Ro sandre. Čeprav so nastopili nekoliko okrnjeni, so zaigrali povsem ena kovredno. V prvem polčasu so imeli igro v svojih rokah gostje, ko so dvakrat presenetili domačo obram bo. Trebencev to nj potrlo, tako da so v drugem polčasu dobesedno stisnili nasprotnika v njegov kazenski prostor. Po nekaj neuspelih priložnosti so Trebenci v štirih minutah dosegli vse tri gole. Najprej je znižal razliko Križmančič, nato je isto minuto remiziral Saražin, tri minute kasneje pa je Igor Kralj z lepim golom povedel. Gostje so se nato nekoliko zbrali in začeli napa dati. Primorec pa se je branil dobro tudi z desetimi igralci, ker je sodnik medtem izključil Počkarja. V protinapadih bj tudi kmalu zvišali rezultat; a do gola so prišli prav gostje tri minute pred koncem tekme, ko je sodnik dosodil-zelo dvomljivo 11-metrovko. Strel je bil močan, tako, da je kljub lepemu posegu Krevatina žoga obtičala v mrež: in s tem je bil tudi izid zapečaten. Bruno Križmančič NARAŠČAJNIKI Breg — Primorje 0:2 BREG: Smotlak, Rapotec (Sche-riani). Mahnič, S. Smotlak, Ražem. Bandi (Arduini), Albertini, Gr:zo-nič, Kočevar, Zonta, Kofol. PRIMORJE: Adamič, Milič, Laurama. Gabrieli, Zuppdn, Milkovič, Brizzi, Lanza, Fonda, Kosovel, Gre-gori. STRELCA: Smotlak (avtogol) in Kosovel. V enakovredni tekmi so Brežani spet klonili pred nasprotnikom, ki je sicer zasluženo povedel (zaradi večje prisebnosti moštva v celoti). Pri Bregu opažamo vedno enake osnovne napake, t.j. premalo borbenosti napadalcev, premalo igre po krilih, sljenje v sredini, kjer je nasprotnik močnejši in še predvsem prepočasno streljanje, podajanje in metanje stranskih metov. Vse te pomanjkljivosti združene ustvarjajo medlo in počasno igro, ki kakor je bilo doslej dokazano na igrišču, lah- i ko obrodijo same poraze in nezaupanje v lastne sposobnost'. Brežani si zaslužijo boljše mesto na lestvici in to bodo dosegli, če bodo zaigrali bolj skupno in mani zaspano. Jolo lektra. Trnovo, Triglav 6: Rudar, Lokainvest, Fructal. Pomurje 4; Vrhnika 0. Obala in Elektra imata tekmo manj. Vato Remi v 6. partiji BEOGRAD — Prekinjena 6. partija šahovskega finala kandidatov za svetovni’ naslov med Spasskim in Korčnojem se je včeraj zaključila z remijem. Po tej partiji vodi Korčnoj s 4:2. Grasshoppers (Švica) — Dinamo Tbilisi (SZ) (0:1) Eintracht Brunsvvick (ZRN) — PSV Eindhoven (Niž.) (0:2X Torino (It.) — Bastia (Fr.) (1:2) Standard Liege (Bel.) — Carl Zeiss Jena (NDR) , (0:2) Athletic Bilbao (Šp.) — Aston Villa (VB) (0:2) Barcelona (Španija) — IpswFh Town (VB) (0:3) Prispevajte sa DIJAŠKO MATICO POKAL UEFA Danes v osmini finala Torino proti Bastii Danes bodo odigrali povratne tekme osmine finala nogometnega pokala UEFA. Italijanski predstavnik Torino bo sprejel v goste korziško Bastio, ki ga je v prvi tekmi premagala z 2:1. Za napredovanje v četrtfinale je dovolj da Turinčani zmagajo z 1:0; v primeru pa, da .prejmejo kak gol, morajo zmagati z razliko dveh zadetkov. Bastia je solidna ekipa, ki je svojo moč pokazala že v prvi tekmi, vendar so Turinčani bolj izkušeni in bi zaradi tega ne smeli imeti prevelikih težav za napredovanje. Današnji spored: Bayem (ZRN) — Eintracht Frankfurt (ZRN) (0:4) Lens (Francija) —- Magdeburg (NDR) (0:4) KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Slaba igra v Trstu A -2 LIGA Hurlingham — Gis 84:76 (51:38) HURLINGHAM: Patemo 28 (4:8), De Vries 12 (4:6), Baiguera 6 (2:4), Meneghel 10 (0:1), Oeser 16 (6:7), Forza 2, Scolini, Ritossa 4, Jacuzzo 6,'Stebel. Trener: Petazzi. GIS: Di Tella, Rosa, Scodavolpe 6 (0:3), Johnson 24 (8:10), Rossi 4 (2:2), Abate, Tallone 14 (2:2), Er-rico 8 (2:2), Holcomb 18 (2:2), Valentino. Trener: D’Aquila. Po tekmi, ki je bila predvsem v drugem polčasu na zelo nizki ravni, je Hurlingham brez večjih težav premagal šibko ekipo Gis iz Neaplja. Tržačani so podcenjevali nasprotnike, to pa je bilo razvidno od mnogih napak, ki so' jih delali. Edini, ki je bil zanesljiv, je bil Pa-terno (-12 zadetkov na 17 poizkusov). IZIDI 9. KOLA Chinamartini - Eldorado 81:78 Hurlingham - Gis 84:76 Mecap - Pintinox 84:82 Sapori - Jollyco!ombani 92:87 Scavolini - Vidal 68:66 Mobiam - Althea 86:84 LESTVICA Althea 16, Mecap in Sapori 12, Jol-ly, Chinamartini, Pintinox in Mobiam 10, Hurlingham 8, Eldorado in Scavolini 6, Vidal in Gis 4. PRIHODNJE KOLO (18. 12.) Althea - Scavolini, Gis - Chinamar» tini, Jolly - Mobiam, Eldorado - Mecap, Pintinox - Sapori, Vidal - Hurlingham. A -1 LIGA IZIDI 9. KOLA Femet Tomc - Emerson 75:80 Canon - Xerox 86:88 Cinzano Alco 103:89 Gatietti - Pagnossin 93:90 Sinudyne - Brili 100:75 LESTVICA Gabetti 16, Sinudyne 14, Mobilgirgi, Pagnossin in Xerox 12, Canon 10, Perugina in Cinzano 8, Femet To-nic in Brili 6, Emerson in Alco 2. PRIHODNJE KOLO (18. 12.) Fernet Tonic - Perugina, Alco • Brili, Emerson - Canon, Mobilgirgi -Sinudyne, Pagnossin - Cinzano, Xe-rox - Gabetti. Marko ATLETIKA Kros za d«čke in deklice sPo krajšem premoru se bodo na ši najmlajši atleti, to so tisti, ki so v prejšnji sezoni nastopali v skupinah dečkov in deklic, zopet sre čali. Organizacijo tega tekmovanja k bo juti zjutraj ob 10. uri na stadionu «1. maj», si je prevzelo ŠZ Bor. Formula tekmovanja je dokaj nova, saj se bodo prvič v zanimivem dvoboju pomerili atlet, izključno slovenskih društev. Panoga je seveda najprimernejša za te čase: tek čez drn in strn. Dečki in deklice bodo razdeljeni v dve starostni skupini, v prvi so letniki 1963-1964, v drugi pa vsi mlajši atleti. Proge za to tekmovanje, ki je tudi prvo v novi sezoni, ne bodo tako dolge in težavne. Najmlajše deklice bodo pretekle 600 m, najstarejši fantje pa 1200 m. Zato. da bi bilo število nastopajočih čim večje, bo tekmovanje odprto tudi tistim, ki niso še včlanjeni v nobeno športno društvo. Prvi trije posamezniki všake skupine bodo nagrajeni s kolajno, najboljša ekipa pa bo prejela pokal. A. B. Kitajski 76. “ dnevnik Ul Veliko ljudi se tare okoli Sun Jat-senovega posled-j ,8a bivališča. Radovedno zro v njegovo truplo. Ne da-v10 Pa vtisa posebne zbranosti in tudi ne poduhovljenosti n *;6l‘i okolju, ki navdihuje zamaknjenost. Kaj' si mislijo fcJ^dje? Kako so jim predstavili ta del kitajske nacionalno kovine? «Banda» je bila tudi zoper most v Se dvoje nankinških vtisov. Ogledali smo si velik , skuša obnoviti potek dogodkov. Tri leta pozneje!* Potem ko ožigosa kot lažnjivca tudi Tanassija, .Lombardi poudarja, da so Mancinijevi napadi dodatne c.ivsiavi ojsin primeru] oaooru.ev i . . " , .-- ministrskega predsednika ustna. v!.ovire v PWt°pku, ki tina ze bolj zapletenih primerih pa je bil postopek strogo formalen. Kot odgovoren za državno varnost — je še omenil Henke — je bil načelnik SID stalno v stiku s predsednikom vlade, od katerega je imel pooblastilo, da čuva tajnost, ne pa da o tem vprašanju avtonomno od loča Skratka dokončni sklep, kdaj spustiti zastor politične in vojaške taj nosti, je bil v pristojnosti predsednika vlade in obrambnega ministra, medtem ko naj bi častniki obveščevalne službe lahko dajali samo neobvezujoče mnenje. In jasno je za-j to, kdo naj bi po Henkeju imel vso politično, moralno in sodno odgovornost za razplet afere Giannettini. Resrici na ljubo je treba poudariti, da ie rilo celotno včerajšnje pričevanje bivšega šefa glavnega štabu oluoroženih sil v znamenju zavračanja odgovornosti na druge. In če so ga odvetniki vendarle ujeli v protjslovju, se je izgovarjal, Ja z gradivom, ki je pobijalo njegove i 7:3ve. ni' bil nikoli seznanien ali pa je šlo za malo verjetne informacije. Tako je odv. Gargjulu, ki ga le spraševal, zakaj je SID začel z zbiranjem informacij o pokolu šele 16. decembra, notem ko je Stefano Ser-pleri sporočil, da so v atentat vpleteni Merliho. Delle Chiaie, Guerin -Serrac in neki Lerov, ne pa 13. po obvestilu, da je pokol nekako izvezen z-izstonom Grčije iz evropskega sveta, Henke odgovoril, da šef u-stanove ni bi) seznanien z vsemi informacijami in sporočili, obenem pa se mu je zdelo čudno, da bi lahko že dan po atentatu dobili »preverjeno in verodostojno informacijo*. Kot že v ponedeljek, je Henke tudi včeraj ponovil, da med zasliševanjem uri sodniku D'Ambrosiu ni mogel biti točnejši, ker je pač moral spoštovati tajnost, glede pisma, ki ga ie poleti 1970. leta posla! tedniku Čudillu, je pa dejal, da na o-snovi dotedanjih informacij ni mogel povedati nič več. »Toda — je sili] vanj Gargiulo — pismo Cudillu ste poslali šele avgusta, informacije o vlogi Serrara in Leroya pa ste od tujih služb do bili že 8. aprila. Kako, da jih niste i omenili?* »Nikoli msem videl tega sporočila, poleg tega pa je pismo za sod ! nika pripravil oddelek D in jaz som 1 ga samo podpisal,* je odrezavo za vrnil Henke. Admiral je nadalje pojasnil, da služba ni hotela razodeti sodstvu imena svojega obveščevalca Stefana SerpieVija, ker je le ta delal v fašističnih krogih in bi mu bil lahko nevaren vsak javen namig nanj. Končno je še priznal, da je 1976. leta po navodilu tedaj o-brambnega ministra Andreottija u vedel preiskavo o lažnih informacijah. ki jih je SID dal ministru v zvezi z Giannettinijem. Malčtti. ki je vodil obveščevalno službo naj bi mu pojasnil, da je to 'storil na izrecno Mieelijevo zahtevo, češ »jaz* prikrijem vaš prekršek v zvezi z »agentom Z», vi pa zamolčite moje odgovornosti v zvezi s spodletelim Borghesejevim državnim udarom* Henke, ne da bj se jasno opredelil za enega ali drugega častnika, je pripomnil, da sč mu je Malettijevo pojasnilo zdelo nekam čudno, zlasti še. ker zbrano gradivo ni dokazovalo morebitne Micelijeve odgovornosti v spodletelem «golpeju». (vt) itak preveliko ovir. Med drugim bo moral sodni zbor zaslišati še veliko prič in med temi vrsto funkcionarjev in načelnikov kabinetov. »Tudi ti ne bodo povedali resnice, če be- do imeli politično zaslombo in bo vselej kdo od politikov pripravljen, da strelja na sodnike. In tu v Ca-lanzaru smo slišali že preveč laži.* Petra krausi* sc bo poročila NEAPELJ — Petra Krause, ki jo obtožujejo, da je namerno povzročila požar v tovarni Face - Standard v Milanu-ter prekupčevanja z orožjem, se bo najbrž poročila konec tedna z neapeljskim delavcem Nunziom P ccolom. Vest o poroki so hoteli prikriti,, vendar pa jo je danes potrdil tudi eden od Petrinih zagovornikov. Oklici so že bili ra-zobešeni r.a oglasni deski občine San Sebastiano al Vesuvio, kjer sicer trdijo, da bi se morala Krau-sejeva in Piccoio, ki je 11 let mlajši, poročiti 13. decembra. Kaže, da je Piccoio zaprosil na občini, naj bi se lahko poročil prej, ker 13. baje izteče dovoljenje bivanja v Italiji za Petro Krause, ki pa pred matičarja ne bo stopila osebr.o, temveč jo bo zastopala neka njena prijateljica. PROCCS ZARADI B0KGHCSCJCVC6A ROVARJENJA izjava GLAVNE OBREMENILNE PRIČE DOUADICHEJA PREISKOVALNEMU .SODNIKI! MICELI V ZAGATI PRIZNAL STIKE S <ČRNIMI» ZAROTNIKI RIM — Nihče si ne more delati utvare, da bo lahko v nedogled zagovarjal nevzdržno stališče, niti premeten lisjak, kot je gen. Miceli ne. Bvši načelnik obveščevalne službe, ki je eden od obtožencev na procesu zaradi Borghesejevega spodletelega državnega udara, se je namreč znašel v precepu in se je lovni pri odgovarjanju na zelo precizna vprašanja sodnikov ih javnega tožilca. Dovolj je bilo, da je prisedni sod nik vprašal obtoženca, ki je sedaj poslanec MSI, ali je spoznal in se sestal z Remom Orlandinijem ter »črnim princem* že leta 1969, ko je poveljeval obveščevalni službi vojske SIOS, da se je šesturno »pojasnjevanje* in »dopolnjevanje* zru šilo v prah in da je častniku začela teči voda v grlo. Miceli je pojasnil, da je Orlandini prvi navezal stike in da je on (Miceli) pristal na srečanje, ker je SIOS »hotel bolje spoznati fronte nazionale*. Ta skupina je namreč poveličevala domovinsko ljubezen in se je proglašala za braniteljico časti oboro Ženih sil in bi zato njena propa ganda lahko imela znaten odziv v vojašnicah. < »O svoji pobudi sem predhodno obvestil gen. Marchesija (tedanjega načelnika glavnega štaba vojske),* je še pripomnil Miceli, javni tožilec pa ga je zavrnil, da Marchesi o zadevi ni vedel ničesar in da je iniiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiuuiiiiiniiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtHiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiHHiiiiiiiiiiiiifM Varnostni ukrepi na Nizozemskem i BRUSELJ — Zasedanje evropskega sveta se je zaključilo v znamenju dokajšnje zaskrbljenosti ob gospodarski krizi, ki pretresa vso go gospodarsko skupnostjo ki jo je mogoče primerjati s krizo iz leta 1930. Govor je bil tudi o regionalnem skladu, v zvezi s čimer pa niso odobrili vseh italijanskih zahtev. Kar zadeva splošne volitve v evropski parlament so ugotovili, da samo osem od devetih članic Evropske gospodarske skupnosti lahko spoštuje rok maj - junij 1978, medtem ko mora Velika Britanija še izdelati ustrezne zakonske nor me. Pomembno pa je, da šo potrdili dosedanji rok in da niso sklenili odložiti ■ splošnih volitev. V bistvu evropski svet je pozval Veliko Britanijo, naj čim prej sporoči svoje namene, nakar bodo v Bruslju odločali, vendar je že sedaj jas- «8«t»llll#»88l»»»ll»t9»l»8ll*llllll8ltMI»l|l|*«8l8ll|8»«il4«tl884ll|l88*llll«ll3l»l»l*l8f8»»lll#8«ll»ll*»||»l||ll4t|llIllr*IBII»I»tIfll81lll8FMtl»l8JI8MII8IMI»9M»l88lllllllltl*»l»,4tllllllll#l8lll8l»»*8M»lli8llll8IIIII8IIIIIIHI»IIM«IHt,flMHM8IH|l|IBIIII,MII,,»,lll|i8,,,,*,»»8MI»M,l»4M*lllilllllllI#8l8lll«IB»III8IIIIIIi8*» iiP&iPli Ob začetku p. cceaa proti Koutu 1 ui risu, ki ga 'teni'o, da jc t au »fr akcije idečo arnmdct so sprejeli v Utrechtu izredno stroge varnostne ukrepe, da bi preprečili morebitpe atentate. Naj omenimo, da je tožilec zahteval za Folkertsa, ki naj bi v spopadu s policaji ubil enega agenta, drugega pa lindo rauii, 21 let zapora (Telefoto ANSA) bil z zadevo seznanjen pozneje. Miceli — .je še poudaril načelnik vojske — ni niti utemeljil lastne pobude. In dodati gre, da je tedanji vodja glavnega štaba oboroženih sil gen. Mereu nasprotoval srečanju. Toda to še ni vse. To, kar je M;-celi iztržil s srečanjem z Orlandinijem in s »črnim princem*, so bila dokaj splošna opozorila na nevarnost rovarjenja »levičarskih skrajnežev*, ki naj bi se vrinili v vojaške vrste. Zaradi tega naj bi nekaj časa pozneje prekinil vse stike in naj bi ukazal tudi svojemu sodelavcu, polkovniku Pacaj u, naj se ne sestaja več s prevratnikoma. Zato se je odločil ravno v času (bilo je poleti 1970. leta), ko sta SID in SIOS zaskrbljena opozarjala na prevratniško rovarjenje »fronte nazionale* in ko je na nevarnost opozoril Micelija tudi osebno šef CIA v Italiji (vohuna sta bila očitno v zelo dobrih odnosih, če je A-meričan izročil pozneje italijanskemu prijatelju 800.000 dolarjev, da bi finansiral protikomunistično kampanjo). Mine nekaj tednov in Miceli postane načelnik SID. Borghese, ki je imel v načrtu državni udar za konec avgusta, ga je v zadnjem trenutku preložil na začetek decembra. In naš general? Ubadal se je predvsem z raprezentančnimi nalogami. »Imel sem veliko dela — je dobesedno izjavil obtoženec — in zato nisem prebral gradiva, ki so ga operativna središča zbrala o Bor-ghesejevem delovanju,* In znano je, da mii je general Gasca (bivši vodja oddelka D) zagotovil, da se Bor-ghese ni skušal polastiti oblasti. Seveda o vsem tem nam priča Miceli, kajti Gasca je umrl in ne more »potrditi* pa tudi ne pobiti izjav nekdanjega šefa. To so izsledki včerajšnjega zasliševanja generala Vita Micelija, poudariti pa gre, da je šlo samo za začetek. Danes bo moral bivši načelnik SID zopet odgovarjati na vprašanja sodnikov, javnega tožilca in, upati je, državnih pravobranilcev, saj se je država prijavila kot prizadeta stranka, pa čeprav h' na to skoraj )x>zabili, spričo molčečnosti državnih zastopnikov. Misovski poslanec bo moral pojasniti kopico vprašanj. Med drugimi tudi zakaj je jugoslovanski predsednik Tito v zadnjem trenutku odložil svoj obisk v Italiji ravno decembra 1970. leta. Očitno ni bil zaskrbljen zaradi nostalgičnih izpadov skupinice padalcev, saj po Micelijevem mnenju se. je dogajanje v noči »tora tora* omejilo zgolj na to. FULVIO CASALI Codella ni bil član črnega septembra* in ni materialno sodeloval pri atentatu Bouadiche jc pojasnil, da ne ve, ali je Codella sodeloval pri pripravah na sabotažo CHICAGO — Ameriški znanstveniki so prepričani, da so odkrili meteorit, kj je sestavljen baje iz snovi, ki je nastala še pred nastankom sončnega sistema. Iz tega sklepajo, da primaja iz nekega drugega planetarnega sistema. Obtoženec Codella z branilcema Roberto Rutfio in Sandrom Caneslrinijeni niiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiHiiimiiiaiiiiHiM ZAKLJUČEN EVROPSKI VRH V BRUSUU Italijani niso zadovoljni s sklepi evropskega sveta Giolitti ostro kritiziral razporeditev sredstev regionalnega sklada POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU JE ŠE NEJASEN DELO KOMISIJ NA BEOGRAJSKEM SESTANKU Cyrus Vanče bo zopet prevzel vlogoKVSE: Kako ustaviti oboroževalno tekmo posredovalca med Arabci in Izraelom Spor med arabskimi državami prvi korak k dvostranskemu sporazumevanju Kairo-Tel Aviv? lavni tožilec Lombardi odgovarja Manciniju RIM — Mariano Lombardi, javni tožilec na procesu zaradi pokola v Kmečki banki in v zadnjih časih tarča ostrih napadov Giacoma Mancinija, je sklenil odgovoriti socialističnemu voditelju. V intervjuju z urednikom nekega rimskega tednika, catanzarski sodnik že uvodoma poudarja, da Mancini občasno posega v proces, s katerim nima kaj opraviti. Obtožit nas je, ko smo a-retirali Malettija in La Bruno, češ da smo udarili po demokratičnih častnikih. Ali .je po njegovem mnenju bolj demokratično omogočiti beg osumljencem in jih nato finansirati med njilgivim bivanjem v tujini?* KAIRO — »Zavračamo zavračanje*, tako je egiptovski začasni zunanji minister Gali svojemu čilskemu kolegu, ki je na obisku v Egiptu in tujim dopisnikom utemeljeval ostre ukrepe -lastne vlade proti u deležencem »arabskega vrha* v Tri polisu. O nedvoumnosti izjave bi težko sodili, že lažje bi ocenili u-mestnost oziroma neumestnost za ostrovanja odnosov med arabskimi državami, ki se postopoma stopnjuje od Sadatovega potovanja v Izrael sem. Sicer pa je po pisanju kairskega dnevnika »Al Akbar* še vse mogoče, odločitve raznih arabskih voditeljev namreč sploh še ne bi bile dokončne. Predvsem se Kairo zanima za sirska stališča, ki je poleg Egipta še edina arabska država, ki premo-kolikor toliko urejeno vojsko. Londonski dopisnik kairskega dnov nika zatrjuje, da bi se sirski pred-sedpik Asad lahko še vedno pridružil egiptovskemu v prizadevanjih za ženevska mirovna pogajanja, ko b: Sadat na pripravljalni konferenci v Kairu dosegel dovolj vidnih uspehov, predvsem pa končno prejel od Ur s elcev ustreznih protiuslug. Bejrutski časopis »As Safir* pa zagotavlja, da so Saudska Arabija, Kuwait in Združeni arabski emirati takoj ukinili vsakršno pomoč »egiptovskemu režimu*, ko se je Sadat vrnil iz Jeruzalema (vest sicer prihaja iz Tripolisa). Po mnenju političnih opazova'cev naj bi zadnji dogodki, še zlasti o stra egiptovska reakcija na precej medlejše ukrepe «malega arabskega vrha*, vedno bolj napeljevali do dvostranskega sporazumevanja med Egiptom in Izraelci. Izraelski premier Begin, ki je še na uradnem obisku v Veljki Britaniji, je sicer izrazil obžalovanje zaradi sporov v arabskem svetu, kljub vseemu p« še vedno upa, da bo «kairska pripravljalna konferenca obrodila sadove*. Zato pa bi bila zaželena prisotnost Jordanije, v sklopu katere bodo najbrž skušali reševati vprašanje »palestinske domovine*, vendar -.e A-man zaenkrat' še nj izrekel. Be ginu je bilo še posebno ?aJ, ker kot kaže, sirske delegacije ne bo na srečanju 14. t.m., poudari] pa je še, da so «zdrahe med Arabci predvsem njihova stvar*. O tem, da izraelska vlada pojmuje vse Arabce kot »nedeljivo celoto*, bi pričalo tudi poročanje kuvvaitskega dnevnika «A! Kabas*, ki dolži Izrael, da je 21. novembra letos nameraval sprožiti vojaško o-fenzivo na vseh frontah. Izraelske vojaške sile bi morale po načrtih prodreti vse do Damaska, obstreljevati tudi pomembnejše vojaške objekte v Egiptu in petrolejske vrelce v vseh' arabskih državah, da bi tako Arabcem odvzeli njihovo naj močnejše orožje. Vest je težko preveriti, kakor tudi poročanje iz Libanona, da so arabski petrolejski nio gotci v praksi tako ostro nastopili proti Egiptu, prekinili naj bi vsa gospodarsko pomoč, v besedah pa so bili precej bolj blagi. Egipt naj bi sicer denarno pomoč in to samo malo nižjo kakor »Sobesednik Izrael*, še za tekoče leto prejel od ZDA, ki bi tako podprle sedanjo egiptovsko vlado ne samo politično. Posredovalni del med A rabci samimi. Washington je na mreč izrazil »veliko obžalovanje in zaskrbljenost* zaradi zadnjih dogodkov, in med njimi ter še vedno nepopustljivim Izraelom pa bo spet prevzel ameriški zunanji minister Vanče. Vsem prizadetim bo od konca tedna dalje skušal posredovati poglede svoje vlade in verjetno tudi sovjetske, ki kot kaže soglašata v zagovarjanju teze, da mora o pomiritvi položaja na Bližnjem vz.io-du odločati Ženeva, (bp) avtobus zgrmel v prepad pri kraju Chilapa v južni Mehiki. Kot kaže, je avtobus lahko prevažal petdeset oseb, v trenutku, ko je prišlo do nesreče, pa je bilo v njem 80 potnikov, od katerih 20 na strehi. V kraju Huimanguillo, ki leži ob gvatemalski meji, pa je eksplodiral tovornjak, ki je prevažal dinamit. Nesrečo, pri kateri je umrlo devet oseb, je baje povzročil mimoidoči pijanec, ki je v tovornjak vrgel cigaretni ogorek. Dinamt je bil namenjen družbi, Petroles Mexicanos, ki išče petrolej., BEOGRAD — V delovni skupini beograjskega sestanka za vprašanja varnosti se je včeraj začela razprava o predlogih, k: se nanašajo na razorožitev. Precej > udeleženk konference iz vrst neblokovskih ter manjših in srednjih držav je zaradi zaskrbljujočega nadaljevanja o-boroževalne tekme pripravilo predloge, kako bi to nesmiselno tekmovanje zavrli in se lotili uč nkovitej-ših ukrepov za razorožitev. RazpiaVv na beograjskem sestanku se je nadaljevala tudi v delovnem telesu za kontinuiteto evropske konference. Pri tem je delegacija Danske predlagala, da bi se dogovorili za nov sestanek, podoben sedanjemu v Beogradu. Danci sicer ne predvidevajo, kje, kdaj in na kakšni ravni bi bil ta sestanek, predlagajo pa, da bi na njem obravnavali rezultate, ki bodo doseženi po diplomatskem zborovanju v Beogradu. Sovjetski predstavnik je v zvezi s tem predlogom že izrazil pomisleke, češ da je še prezgodaj razpravljati o tem, saj še ni znano, kakšen bo sklepni dokument beograjskega srečanja. V razpravo so posegli tudi zastopniki Švedske, Švice in Avstrije in podprli danski predlog, podobno pa je storil tudi poljski delčgat. (VB) mn llllllllllltllllll Prizivni proces proti NAP CIUDAD MEXICO - Enajst oseb je zgubilo življenje, ko je mehiški no, da brez Velike Britanije volitev ne bo. Glede vprašanja, ki je Italiji bilo najbolj pri srcu, se pravi financiranja iz regionalnega sklada, je treba reči, da je svet spremenil predlog komisije ter namesto 3.000 milijard lir določil samo 1.900 milijard lir. Italijanska delegacija je izrazila upanje, da bo evropski parlament zvišal italijansko kvoto še za nekaj milijard. Ob koncu današnjega zasedanja je komisar EGS za regionalni razvoj Giolitti ostro kritiziral odločitev sveta, ki je nikakor ne moremo imeti za pozitivno, je dejal. Tvegamo, da se regionalni sklad spremeni v kuliso, za katero se skriva popolno pomanjkanje skupnostne solidarnosti. Na srečo pa je solidarnost v okviru evropskega parlamenta prišla v večji meri do izraza. Sedanja politika evropskega sveta ni več v skladu s potrebami, treba je stremeti, pravi Giolitti, za oblikovanjem gospodarske, in denarne zveze ter izdelati novo strategijo za konkreten boj proti vprašanjem, ki jih je postavila sedanja kriza, (if) LONDON — Robertu Gate.su, staremu delovodji, ki je 12 let vodil kmetijo gospe Cooper - Dean. ki je junija umrla, je podedoval vso njeno posestvo, ki ga cenijo na približno poldrug milijon funtov šter-iingov (skoraj 2,5 milijarde lir). Cooperjeva je tudi drugim svojim uslužbencem pustila večje vsote denarja. L VEST! S KOPRSKEGA ftoio zasedanje neapeljskega prizivne *a sodišča, pred katerim je v teku proces proti tako imenovanim NAP, je bilo skoraj v celoti posvečeno zasliševanju obtožencev Roberta Marroneja (levo) in Alfreda Papaleja (desno) i • • . . . ... (Telefoto ANSA) SNEMANJE RADIJSKE IGRE V VILENICI Tehnična ekipa radia Koper je začela snemati v kraški jami Vi-lenica v bližini Lipice radijsko igro Osvalda Ramousa «Still’onda degli cehi* (Na valu odmevov). Gre zr. dramo, v kateri ugledni književnik italijanske narodnostne skupnosti Ramous prikazuje duševni boj mladega človeka, ki je ostal v jami, iž katere ne najde izhoda. Tekst je prilagodila radijski izvedbi Ivica Tratnik, nastopajo pa uvledni igralci »Teatra stabile* iz Trsta. Režiser Andrej Jelačin se je odločil posnet; delo v avtentičnem ani-bientu. to je v sami jami. IZGRADNJA Šmarske ceste Dela na novem odseku šmarske ceste, kj jih opravlja koprsko cestno podjetje, pospešeno napredujejo. V zadnjih tednih so skoraj po celotni trasi' od gostišča pri Tomosu do šmarskega križišča položili prvo plast asfalta. Hkrati so na nekaterih odsekih postavili tudi robnike, ki so tudi iz asfaltne mase. • Šmarska cesta od Sečovelj do Kopra je dolga 15 kilometrov. Sedanji odsek Koper - Šmarje urejajo že nekaj let. saj je bilo treba zasuti številne prepade in hudournike in jih zavarovati s posebnimi stenami. Po rekonstrukciji bo imela cesta od Kopra do križišča Šmarje le dva blaga ovinka, tia strmejših predelih pa tri pasove, tako da se bo lahko promet" razmeroma hitro odvijal. , L. O. Pripadnik palestinske org®1®*^ je »Črni september* in edeii i™1.^ organizatorjev sabotaže ra“nU v Ravensteinu na NizozemsK januarja 1972 je prvi seznanil cosko policijo z imeni sedanju1 . tožencev sabotaže dolinskega tovoda. Na zaslišanju 23. nov bra 1972, ko se je moral .jati pred obtožbo umora sirskega časnikarja, je l30!8' . številne okoliščine v zvezi z tatom na čistilnico petroleja Nizozemskem in ta dogodek zal s sabotažo dolinskega n®**® n da. Dejal je, da je sam sod®*®, pri atentatu v Ravensteinu. kamU ga je prepeljala Lefebvrova-K je žensko dobro poznal je tucn j del, da je prav v avgustu * Lefebvrova odpotovala v Bene' j baje po nalogu nekega d™ G Palestinca, Mohameda Boud1®' y ji .je naročil, naj vzaiRe ®vt0 Bočadiche ni nikoli zanikal ^ je pripadnosti teroristični or» j( zariii spnt.amhp>r& veno®*’ . zaciji «čmi september*, veno naglasil, da sodeluje samo Prl se perativndh akcijah in da ukvarja s političnimi vprašanju^ organizacijo se .je včlanil leta j ^ naslednjega leta pa je Pre^velsyl mesece v Rimu. kjer se je sfL-. z nekaterimi Italijani, ki so 10 • loško podpirali palestinsko org. "o- .. zelo žarijo. Med temi je Bouari _ bil kadarkoli spoznal Bouadich®^, Kar pa zadeva beležnico Pae'0j|o P” % omenil Codello, ki ga je tančno opisal in o katerem .if. j,0. jal, da ga je kasneje tudi ob' ^ val v Parizu. Bouadiche je lrt dal, da se je sestal s Codel10' z dvema pripadnikoma septembra* v Rimu pri K Kar zadeva Codello je poudarll|>.riii slednji ni član organizacije * % september*, pač pa je v f*1 pg njenimi predstavniki. Prepiše3'1 .je, da Codella materialno ni s loval pri atentatu. Kar pa za”nU. tržaški atentat .je Bouadiche PT^ dhril, da ve, da gre za aK «Čmega septembra*, pri kateri ^ ni sodeloval. Poudaril je ae't:st« se organizacija omejuje na. atentate, ki sicer vzbujajo ^ ^ i» pozornost, a ne predstavil večje nevarnosti za prebivalst'’ ' To so izjave, ki jih je Bouadi^ podal pred časom preiskoval" n sodniku. Včeraj se ni PrecJL,jk tržaškim sodnikom in predse« sodnega zbora dr. Visalli bral njegove izjave; še prej jrve. sodišče zavrnilo ugovor Coaen? ,g ga zagovornika odv. Battella ' j. oporekal ustavnosti člena 'A. gg-ka o kazenskem postopku, k) m buje različna določila o preb1/ 'j izjav italijanskih in tujih pricv,vg da krši enakost, ki jo predvio ^ ustava. Naglasiti je tudi treh®' ^ je Codella vedno zanikal, d® - skega gverilca, v kateri 'j® Qy zabeleženo Codellovo ime, !e^|e|i della pojasnil, da so zanj številni člani palestinskih orp< zacij, ker se je kot režiser d t mentarnih filmov ukvarjal ^ po-vprašanji Bližnjega vzhoda. v jg trdilo, da je ta izjava resnic"“• s0, odv. Battelto včeraj predložil dišču tri sezname filmov, lizaciji katerih je sodeloval jp. della. obenem pa je predložil , pak iz leta 1972 filmskega ce 0 za dokumentacijo o Vietnam"Vjj, Palestini in o drugih odpc/ gibanjih, na katerem je na'fč,1ei<1 da se zainteresirani lahko jeza vse informacije na neko 'jju Ionsko številko, ki je de|aV»ed številka Codellovega telefona. branjem zapisnikov je odv. stJ tello ugotovil nekatere lietot'j)0(ln nih stražnikov, ker je bil P0/^ zavojem, v katerih so že v P* j. klosti tihotapili mamilo. Pri na jg nejšem pregledu so ugotovili, a 1 v m'rin res 12 kilogramov n juUiie.