KVALITETNA ROČNA AVTOPRALNICA NOVICE IZ OBČINE LITIJA IN OBČINE ŠMARTNO Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco Prispevke pošljite do 8. AVGUSTA 2003 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siolnet NA GEOSSU ODKRILI SPOMENIK RODOLJUBU 17. maja 2003 so v prenovljenem spominskem parku na Geometričnem središču Slovenije na Spodnji Slivni pri Vačah slovesno odprli prenovljen park, hkrati pa odkrili spomenik rodoljubu osamosvojitvene vojne iz leta 1991. Slavnostni govornik je bil načelnik generalštaba slovenske vojske brigadir Ladislav LIPIČ, ki je nato s predsednikom Zveze vojnih veteranov Slovenije Srečkom LISJAKOM odkril spominsko znamenje rodoljubu. Kajti prav 17. maja pred desetimi leti je bila ustanovljena ZVVS, ki združuje vse, ki so aktivno sodelovali v obrambi komaj rojene države. Na prireditvi je bil navzoč tudi generalni sekretar veteranske federacije Marek HAGMAYER, ki je prisotne uvodoma pozdravil tudi v slovenskem jeziku. Spomenik rodoljubu sestavlja 36 kamnitih kvadrov, ki predstavljajo pokrajine, kjer živijo Slovenci, in simbolično sporočajo, da smo državo skupaj gradili različni rodovi. Kvadre povezuje sidro iz nerjavečega jekla, ki ponazarja povezanost Slovencev v krvi, jeziku, kulturi, delu in življenju. Spomenik pa krasi plošča bojevnika z vaške situle, delo domačina Zvoneta Kolenca. Prenovljen park in spomenik rodoljubu je s tem dnem še ena kulturna priidobitev tako za sam kraj Spodnja Slivna kot celotno občino, katero si bo želel ogledati marsikateri turist ali izletnik. Ciril GOLOUH Kdaj odpre vrata šmarska »mestna hiša«? 0 tem se sprašujejo novi občani že domala od novega leta dalje; nič čudnega, saj bodo novi prostori za marsikoga prvi »otipljiv« dokaz o obstoju nove občine. Zdaj župan obljublja, da bodo predvidoma ob koncu meseca junija (dan gor aii dol) menda že uradovali v novih prostorih na Tomazinovi. Seveda se sprašujemo, kakšna bo nova občinska uprava. Te dni je v javnosti razpis za vroča delovna mesta. Župan želi najprej zapolniti »finančne vrzeli«, zato bodo najprej poiskali finančnega svetovalca, njegovega pomočnika in pa tajnico (da ne bo zamenjave-to ni direktor občinske uprave; izbor slednjega bo seveda predmet političnega daj-dam sistema). Upamo na pester izbor kadrov (daj bog, da bi bila stroka pred politiko) in na srečno roko župana. Le-ta bo to poletje dosti lažje dihal, če mu bo uspela delitvena bilanca (v Šmartnu pravijo, da »bremzajo« v Litiji, v Litiji ne rečejo nič). Nas bodo v »šmarski beli hiši« sprejemali prijazni in predvsem sposobni nameščenci? Teh je tudi v naših krajih dovolj, nedvomno; pravijo, daje orati ledino nekaterim (idealistom) še vedno izziv, sposobne realiste pa privabi dober zaslužek in odprte možnosti. Bo slednjega v Šmartnu dovolj? (A.Š.) peRKPiKsnsi Perkakšns so ritem, perkakšns navdušujejo, perkakšns vas popeljejo, perkakšns je ime toikalne skupine, perkakšns je deset fantov, z ritmom, z voljo; deset fantov, praviloma brez glasbene zgodovine, Id kontrolirano tolčejo po različnih bobnih, zvoncih in drugih folkalnih pripomočkih. Perkakšns se potapljajo v južnoameriške, bližnje-vzhodne in afriške plemenske ritme, jih začutijo in zato jih začutite tudi vi. Perkakšns so 14. maja nastopili v Cankarjevem domu na Zasavskem večeru z Irskimi prijatelji. Nastopiti na velikem odru Gallusove dvorane sploh ni mačji kašelj. A jim je brez dvoma uspelo, trema za odrom se je spremenila v totalen trans na odru in gledalke so bile navdušene, pa tudi gledalci. Perkakšns so 6. junija pospremili koncert Fejat Sejdič Orkestra v atriju Velenjskega gradu in spet popolno navdušili. Prva “truba” Balkana, Fejat Sejdič, ki je igral maršalu Titu in sodeloval z mnogimi priznanimi glasbeniki si je zaželel, da zaigrajo skupaj. On živa legenda in Perkakšns. Zaigrali so in bilo je blazno. Bravo fantje in bobnajte še naprej in še! KajaMLAKAR-AGREŽ Poletje je prehitelo koledarski in naš življenjski ritem. Če se niste dali motiti in ga uživate v polnem zamahu, se ne dajte motiti! Še najmanj polna dva meseca vam ga preostane. Je pa žal malo tistih, ki v teh klimatskih spremembah najdejo veselje (pa še tisti odrastejo!). Tudi Občanu pohaja sapa, zato smo pred počitnicami pripravili dvojno številko. Znova izidemo avgusta. Takrat bomo lahko zapisali, da se je v Litiji končno nekaj spremenilo. Imeli bomo novo bencinsko č rpalko in velik prodajni center. Šušlja se, da bo zrasel še trgovski center (pa ne vzemite teh besed za zlato). Dejstvo je, da je litijsko pol je žal (še najbolj) rodovitno za beton. Toliko laično o tem, kako si »urejamo« prostor, bolj strokovno pav Občanu arhitekt Marko Boltin. V časopisu pa boste našli še razmišljanje Kaje Mlakar Agrež o tem, zakaj v Litiji koncert ne more uspeti, preberite si novosti (berite: ugodnosti) o Matični knjižnici Litija, občani Šmartna ne pozabite na zbore krajanov in še marsikaj. Dragi bralci in bralke ostanite zdravi, šolarjem pa želimo prijetne in brezskrbne počitnice! Andreja ŠTUHEC DELAVNICE BIVŠEGA GRADMETALA LITIJA Kdo se ne spominja proizvodne hale ob Ljubljanski cesti v Litiji, nekdaj last Gradmetala Litija, v kateri je služilo svoj kruh nešteto delavcev. Po osa-moosvojitvi se je dogajalo s tem objektom marsikaj, prav tako pa z delavci, ki so vsi ostali na cesti. Na objektu je bil dolgo napis »MANTEL«, zdaj tega ni več in tudi delavcev ne. Zakaj? To vedo najbolj povedati delavci, ki so ostali na cesti. Danes daje objekt videz zapuščenosti, ali je to res se marsikdo sprašuje, ali smo res tako bogati, da je objekt že toliko časa prazen? Kaj menita nova lastnika, ki se že kar nekaj let pregovarjata, katere prostore bo kdo imel, objekt Tekst in foto: Ciril GOLOUH »bh. pa je takšen, kot ga vidijo ljudje. V njem ni življenja... Sedaj bo temu objektu delala družbo že četrta bencinska črpalka, ki jo Litija »nujno« potrebuje. Samo nebo je nad nami Po rednem delu drugo mesto je pomenilo nekaj slabše izhodišče v končnici in pa večjo »jezo« igralcev, ki so ta zaključni del odigrali več kot odlično in v sedmih srečanjih sedemkrat zmagali. Po vrsti so najprej premagali Tomaž Mila Poetovio iz Ormoža, Dobovec in v velikem finalu v treh srečanjih s tremi zmagami sosede iz Zagorja, ekipo GIP Beton Mto. Od tega dvakrat na njihovem terenu (2 : 5, 3 : 4) in enkrat pred svojimi navijači 6:5. Drugič zapovrstjo so osvojili dvojno krono, sicer pa že tretjič. Trenerski palici sta bili v rokah Dareta Feleta in Lahko tudi dodamo, da so s številnimi reprezentanti njegovega pomočnika Vojka Majcna. V začetku krojili igro v slovenski izbrani vrsti, kar je samo sezone je bil na trenerski klopi tudi Andrej Vrhovec, potrdilo dobro delo v nekaj zadnjih sezonah. Igralci Seveda pa ne smemo pozabiti vodstva kluba na čelu in trenerski kader, ki je najboljši v državi tej, sliši na s predsednikom kluba Francijem Kremžarjem. In vsi imena: Pavšek Jože, Kristan Borut, Zorč Primož, omenjeni se vam zahvaljujejo za čestitke, ki so bile Horvat Tomi, Ibrišimovič Denis, Džafič Senudin, poslane in izrečene na naslov kluba. Perendija Dragan, Tokič Darko, Širca Aleš, Kurtič Nenad, Kos Mito, Simič Dejan, Macanovič Elvir. Stane KOKALJ V Gallusovi dvorani so “Perkakšni" navdušili tako z glasbo kot z videzom. Skupni nastop “Perkakšnov” sprvo “trubo” Balkana Fejatom Sejdičemjedo konca razgrel občinstvo. To si lahko z vso pravico zapojejo in rečejo igralci malo nogometnega kluba Svea Lesna Litija saj so še petič v kratki osemletni zgodovini uradnih malonogometnih prvenstev naše države postali državni prvaki. Če dodamo še pred časom osvojeno peto zvezdico v pokalnem tekmovanju, to pomeni, da je Svea Lesna daleč najboljši klub Slovenije. V NASI STRANKI SMO ZASKRBLJENI SLS. Slovenska ljudska stranka Vnaši stranki, kot tudi meni osebno, se v tem trenutku pojavlja vrsto dilem, vprašanj, s katerimi se srečujemo v slovenskem prostoru in bo potrebno o njih razmišljati in jih reševati. Najbolj vidno izstopa bogatenje “elite”, ki si na zakonit način brez vloženega truda in dela prilašča materialna bogastva in na drugi strani porast, kot posledica načrtnega zapiranja tovarniških obratov in nespodbujanja širitve privatnega sektorja Temeljni problem v viziji razvoja naše družbe vidimo v naši stranki v nedorečenem vzgojno- izobraževalnem sistemu,v katerem je sam proces naravnan na faktografijo, ki zaradi hitrega tempa razvoja znanosti nima nobene praktične vrednosti. Sistem pa onemogoča otrokom iz socialno šibkih okolij, da bi nadaljevali šolanje. Študij ob deluje danes nujnost, sicer na svojem delovnem področju ni mogoče napredovati. Država namesto da bi študij ob delu podpirala in odpravila šolnine, omogoča institucijam, da odirajo izredne študente. V kolikor bo v tej državi študij le privilegij bogatih, bomo izgubljali talente in se sami odpovedali hitrejšemu razvoju. V tem trenutku se sprašujemo, kje mladi vidijo svojo življenjsko perspektivo. Najbolj privlačen je proračunski javni sektor, kjer je zagotovljeno stalno delovno mesto in redni osebni dohodki. Dejstvo je, da se mladi utapljajo v delu brez izzivov in odgovornosti in kako smešno in žalostno izgleda projekt vlade, ki propagira Evropo s “pravljico” o uspehu in to s tem, da se v tej deželi bogati brez dela, ne ceni znanja, ne spodbuja privatnega sektorja in zanemarja kmetijstvo in podeželje, Iti bi ga morali v teh nezdravih razmerah še kako čuvati in negovati, če hočemo ostati zdrav narod. Evropa nam da lahko veliko, malo ali nič. Svoje mesto v tej deželi narodov si bomo morali ustvariti sami, vendar bomo uspešni le ob spoznanju, daje človek “vrednota”, ne pa “denar", kot se to dogaja sedaj. _________________________________________________Gvido KRES Poslanski večer: Kakšna bo prihodnost na območju srednje Save? »Kako bomo živeli in gospodarili v prihodnje na območju Srednje Save«, je bila rdeča nit na ponedeljkovem poslanskem večeru, ki ga je pripravil poslanec DZ Franci Rokavec. Pogovor je pritegnil veliko pozornost zlasti občanov, ki živijo ob glavni cesti Litija-Ljubljana, predvsem zaradi poteka nove trase med Zgornjim in Spodnjim Hotičem. Končna lokacija namreč še vedno ni določena, še posebno zaradi možnih idejnih študij zamožnoizgradnjo hidroelektrarne naSpodnji Savi, konkretno hidroelektrarne Ponoviče. Pogovor je pokazal, da je z javno razpravo, ki jo je sprožil poslanec Franci Rokavec, potrebno nadaljevati. Le ta pamoračimprej z argumenti pristojnim državnim organom povedati, da naj država čimprej s svojimi fantazijskimi idejami preneha ovirati načrtovanje optimalne cestne povezave izven omenjenih naselij. Dejstvo je, daobčinavzvezizizgradnjohidroelektramePonovičenemorestatiobstraniinsebo morala aktivno vključiti v razreševanje omenjene problematike. Poslanec Franci Rokavec se je zavzel za koordinacijo sestanka na Uradu za prostorsko planiranje Republike Slovenije. Prisotni pa so soglašali, da mora občina čimprej organizirati javno razpravo o idejnem projektu nove trase glavne ceste, skozi naselje Zgornji Log, kiježekarnekajčasana občini Litija. Jože PERME Voščilo ob dnevu državnosti Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje 25. junija, Dneva državnosti. Letos mineva dvanajst let od uspešne osamosvojitvene vojne za Slovenijo in od rojstva neodvisne samostojne države Slovenije. • Želimo, da bi imeli radi svojo državo. • Želimo, da bi tudi država spoštovala vsakega svojega državljana in prispevala k njegovi blaginji. • Želimo, da bi ohranili našo prelepo deželo zanamcem in naš lep slovenski jezik na sončni strani Alp. OBČINSKA ORGANIZACIJA SLS LITIJA predsednik Gvido Kres in poslanec DZ RS Franci Rokavec Vesti iz UT parlamenta POSLANSKA VPRAŠANJA Na 26. redni seji Državnega zbora RS je poslanec SLS FRANCI ROKAVEC zastavil dve poslanski vprašanji. Prvo je naslovil na ministrico za gospodarstvo go.Teo Petrin. Časnik Finance je v sredo, 7. maja, pod naslovom "Najnagrade v Petrolu, Mercatorju in Kolinski” objavil predlog nagrad od dobička članom nadzornih svetov. Po tem predlogu za razdelitev nagrad članom nadzornih svetov naj bi v Petrolu razdelili nagrade v višini 85,2 milijona tolarjev, v Mercatorju 73,5 milijona tolarjev in v Kolinski 49,8 milijona tolarjev. Zanimalo ga je ali se vlada strinja s sedanjim modelom izplačevanja nagrad članom nadzornih svetov v gospodarskih družbah in ali na podlagi navedenega pripravljajo spremembe. Opozoril je, da je delitev tako zajetnega kolača članom nadzornih svetov popolnoma nesprejemljiva. Se posebej pa se zastavlja vprašanje, na primer pri trgovskih podjetjih (Mercator), kako je možno, da prav menedžerji omenjenega podjetja v pogajanjih s socialnimi partnerji niso bili pripravljeni povečati uro nedeljskega dela za 230 tolarjev, da bi prišlo do ustreznega kompromisa in to se mu zdi nesprejemljivo. Ministrica za gospodarstvo Tea Petrin je poudarila, da so razlogi za omenjeno vprašanje trenutna veljavna zakonodaja, saj se na podlagi tega članom nadzornega sveta za njihovo delo zagotovi plačilo in udeležba pri dobičku, kar določi statut ali skupščina. Zatrdila je, da bo ministrstvo spremljalo rezultate, sedanjega modela izplačevanja in bo na podlagi tega pripravilo nadaljnje ukrepe. Če se bo izkazalo, da to negativno vpliva na konkurenčnost gospodarstva ali pa gospodarsko rast, bo vlada predlagala ustrezne ukrepe, ki bi lahko vključevali tudi spremembe zakonodaje. Drugo vprašanje pa je postavil ministru za informacijsko družbo, dr.Pavlu Gantarju v zvezi z bruto mesečno plačo direktorja Pošte Slovenije, Alfonza Podgorelca, ki znaša 2 milijona 96 tisoč tolarjev. Minister je odgovoril, da jih je podatek o višini plače, ki je bil objavljen v medijih presenetil, zato so že pozvali nadzorni svet Pošte Slovenije naj preveri skladnost pogodbe o zaposlitvi generalnega direktorja s priporočili vlade. Če bodo ugotovili prekoračitev, bodo plačo uskladili. Petra Hiršel Z zamrznitvijo plač do nujne streznitve na področju javnih financ V teh vročih poletnih dneh je ena od najbolj aktualnih tem razprava v celotnem javnem sektorju, s tem pa tudi v vladi RS in državnem zboru. Aktualen je predvsem podpis aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti za leto 2003 in pogajanja o novem načinu uvrščanja, delovnih mest in nazivov v plačilne razrede za javni sektor. Dejstvo je, da je za URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC nujna takojšnja umiritev rasti plač v javnem sektorju, zato v POSLANSKI SKUPINI SLOVENSKE UUDSKE STRANKE podpiramo predlog vlade o ZAMRZNITVI RASTI PLAČ vsem funkcionarjem (poslanci, ministri, državni sekretarji, direktorji javnih agencij, javnih zavodov, javnih skladov in drugih oseb javnega prava), ker je letak zgled podlaga za skupen dogovor v javnem sektorju in odpravo avgustovske eskalacije plač. Pri tem pa v Slovenski ljudski stranki opozarjamo, da mora vlada RS nemudoma storiti vse potrebno, da odpravi nered pri plačah direktorjev v javnih zavodih, podjetjih, agencijah in drugih osebah javnega prava, saj plače le-teh v mnogih primerih presegajo nivo plač ministrov, ta razlika pa je nedopustna. Franci ROKAVEC, poslanec DZ RS LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE DRUGAČE Z ODPADKI Prvega maja drugo leto, bo Slovenija postala članica Evropske unije. S tem bo dosežen, poleg osamosvojitve, najpomembnejši cilj državljanov in državljank oz. države. Mnogo organizacijskih in vsebinskih sprememb smo že sprejeli in se nanje že navadili, prišle so v naš vsakdanji način življenjain razmišljanja, mnogo pa jih še pride. Ena od teh je tudi ravnanje z odpadki, ki je bilo pri nas dolga leta zanemarjeno. Šele zadnjih deset ali petnajst let smo se nekoliko resneje spoprijeli s to vsebino, ki je sicer ena od svetovnih problemov človeštva. Tudi naša pogajalska skupina za usklajevanje zakonodaje z evropsko, je imela na področju okolja, (poleg kmetijstva), kamor spada ravnanje z odpadki največ dela in problemov. Neekotoško, negospodarno in nespametno ravnanje z odpadki, je pri nas v preteklosti naredilo ogromno škode. Domala vsi odpadki, od gospodinjskih do nevarnih, so končali v naravnem okolju. Največ na popolnoma neurejenih deponijah, del pa na raznih drugih lokacijah v naravi, pri čemer pa glede na posledice ni (bilo) nobene razlike. Največji davek temu nespametnemu početju plačujemo že sedaj, saj domala ni več naravne površinske vode, ki ne bi bila že na izviru problematična. S prvim januaijem 2004 se bo v občini veliko spremenilo. Glavna deponija v Ponovičah, ki je na več kot neprimerni lokaciji (tik ob Savi!!!), bo prenehala »obratovati.« Zadnji čas, saj so doslej večino vsebine, za katero nikoli ne bomo vedeli kakšna pravzaprav je (bila), odnesle narasle vode Save. Ta naša najve č j a reka pa napaja podtalnico v domala vseh območjih nizvodno. Ostala vsebina pa počasi, vendar vztrajno, še naprej pronica v globino in v reko. Kako in kdo ter kdaj jo bo saniral, kar pomeni odstraniti vso vsebino in jo prenesti na varno deponijo, se ne ve. Nekoč bo do tega, izjemno dragega postopka, moralo priti. Mi bomo z novim letom odpadke pričeli voziti na deponijo v Hrastnik, ki je regijska in zgrajena po sodobnih standardih. Pravzaprav bomo vozili le preostanke odpadkov, saj bomo odpadke že na izvoru, to je pri odložitvi v posode, zbirati točeno. To bo organizirano na posebnih ekoloških otokih (za soseske, vasi...), tako zbrane frakcije pa bomo oddali v nadaljnjo predelavo. Ta sistem smo v delu Litije oz. Gradca pred leti poskusno že uvedli, vendar je bil po nekaj letih žal opuščen. Tisto, kar ne bo možno odložiti na ekološke otoke kot ločene odpadke, bomo zbirati v drugih posodah in jih voziti v Hrastnik. Najbrž je vsakomur jasno, da bodo ti postopki zelo dragi. Poleg nabave opreme, bo največji strošek vložek v regijsko deponijo, občinsko sortirnico, plačevanje odloženih odpadkov in prevozi. Cene za ravnanje z odpadki bodo neprimerljiva z današnjimi. Tega se moramo zavedati in se na to pripraviti. Navsezadnje tudi v drugih državah to ni poceni. Bo dražje, vendar še vedno neprimerno ceneje, kot pa popravljanje napak in posledic neekološkega odmetavanja odpadkov in zastrupljanjaokoIja.Otemvečprihodnjič.(mb) straokamladihslovenije SMS GRE NA VOLITVE ZA EVROPSKI PARLAMENT S/Z/S www.sfns.si Predstavniki Stranke mladih Slovenije smo se v začetku maja udeležili 14. sveta Evropske federacije zelenih strank (European Federation of Green Parties - EFGP) na Malti, katerega so se udeležiti predstavniki 32. strank iz 29-držav. Na tridnevnem svetu se je med drugim govorilo o skupni zunanji politiki EU, o iraški krizi in predvsem o volitvah v evropski parlament leta 2004. Člani SMS smo bili z udeležbo zadovoljni saj smo večini delegacij predstaviti svojo vlogo za članstvo v EFGP, katero smo uradno že posredovati Arnoldu Casolli, generalnemu sekretarju EFGP. Vloga za včlanitev v EFGP je kar evolucijski korak, rečemo lahko kar organski razvoj stranke. Po ustanovitvi stranke julija 2000 smo nastopiti na volitvah in v državni zbor so vstopiti 4 poslanci SMS. Nato smo organizirali strankarske odbore SMS po celi Sloveniji in novembra 2002 uspešno nastopiti na lokalnih volitvah ter pridobiti 122 mestnih in občinskih svetnikov, ponekod imamo tudi podžupane ter smo vstopili v občinske vladajoče koalicije. Po vzpostavitvi stranke v Republiki Sloveniji in ob skorajšnji vključitvi Slovenije v EU smo se začeti udeleževati tudi v mednarodnem, predvsem evropskem prostoru. Pri tem smo največ sorodnosti in razumevanja za naše programske to č ke videti v EFGP, ki jo v evropskem parlamentu zastopaGreens/EFAgroup (European Free Alliance), ki je peta najmočnejša skupina s kar 45. poslanci. V Sloveniji morda marsikdo meni, da so zelene stranke ozko usmerjene in sicer večinoma le v varstvo okolja. Vendar, če pogledamo smernice federacije, vidimo, da gre za napredne stranke, ki posegajo na vsa področja političnega delovanja. Tako je med smernicami federacije, demokracija in transparentnost, dostop do informacij in izobraževanja, visoko na lestvici je enakost in socialna pravičnost. Dober zgled dajejo s sestavo njihovih organov, saj imajo v obeh organizacijah, tako v federaciji, kot v poslanski skupini, dve vodji, ki sta različnega spola. Do začetka septembra pričakujemo obisk predstavnikov predsedstva EFGP, ki bo o SMS napisal poročilo, ki bo osnova za odločitev predstavnikov članic EFGP nasvetu, ki bo zasedal predvidoma 7. novembra 2003 v Luksemburgu, o položaju SMS v EFGP, leta 2004 pa bomo kandidirali tudi na volitvah za evropski parlament. S tem želimo v SMS pridobiti širino vplivanja in soodločanja v EU, saj smo prepričani, da je to edini način, da bo lahko Slovenija izrabila vse pozitivne elemente, ki jih ponuja vstop v EU in s svojim aktivnim delovanjem upravičila visoko podporo vstopu v EU. SMS Litija, SMS Šmartno pri Litiji N.Si Nova Slovenija PRVA OSMINA Krščanska ljudska stranka V mislih imamo prvo osmino štiriletnega mandata župana in občinskih svetnikov v ponovno ustanovljeni občini Šmartno. Za resnejšo analizo dela teh organov je še prezgodaj, pač pa je priložnost za nekoliko kritičen pogled na nekatere sprejete odločitve. Prva splošna ugotovitev je, da je delovanje usmerjeno v čim večjo količinsko storilnost. Svetniki so dobiti v odločanje sorazmerno veliko število pomembnih zadev, o katerih so brez zapletov in dokaj na hitro odtočili oz. jih potrditi. Ati so bile odločitve dovolj premišljene, pretehtane in sprejete odgovorno ter pravično do vseh segmentov prebivalstva občine, pa je že vprašanje, ki si ga moramo vedno znova zastavljati. Tokrat bi opozoriti le na dve stvari in sicer v zvezi s sprejetjem statuta in proračuna. Na prvi redni seji občinskega sveta, dne 18.12.2002, so svetniki s 15 glasovi ‘za’ in 0 glasovi ‘proti’ sprejeti sklep: »Splošni pravni akti občine Litija začasno veljajo tudi za občino Šmartno pri Litiji do sprejema in uveljavitve splošnih pravnih aktov občine Šmartno pri Litiji.« Statut občine Litija, ki je veljal do sprejetja novega šmarskega statuta tudi za občino Šmartno, v drugem členu opredeljuje, daje občina razdeljena na krajevne skupnosti, v četrtem poglavju od čl. 55-68 pa podrobno opredeljuje način delovanja krajevnih skupnosti ter za statusne spremembe zahteva referendumsko odločanje krajanov. Predlog statuta občine Šmartno je krajevne skupnosti ukinjal in kljub pisnemu opozorilu OO N.Si Šmartno in še nekaterih krajevnih skupnosti, je predlagatelj vztrajal pri prvotnem predlogu, občinski svet pa je to sprejel in na nezakonit način ukinil krajevne skupnosti. Tako je že na samem začetku prekršil določila najvišjega veljavnega občinskega akta - statuta. Kaj pa mnenja prizadetih krajanov? Najpomembnejši vsakoletni akt je gotovo odlok o izvrševanju proračuna občine. Sestavljen in predstavljen je bil tako, da ni bila razvidna primerjava s proračunom prejšnjega oz. prejšnjih let Najbrž ne brez razloga; v strukturi odhodkov so namreč veliki premiki. Nekatere postavke na odhodkovni strani (npr. cestna dejavnost, kmetijstvo, kultura..) so tako okleščene, da bi bila primerjava s prejšnjimi leti preveč moteča Po drugi strani pa zelo narašča poraba proračunskega denarja v primerjavi s prejšnjimi leti, zlasti pri stroških občinske uprave in občinskih organih. Pri tem bode v oči povsem nepotrebna investicija 24 mio SIT za ‘občinsko zgradbo’, ki je iz nekaterih vidikov tudi neprimerno locirana Istočasno seže ponuja v najem 61 m2 prostorov bivše pošte, kijev občinski lasti. V juniju bo prostore izpraznila Krekova banka, napovedujejo celo ukinitevjavnega zavoda Bogenšperk. Prostora več kot dovolj in še kaj bi se ga našlo v propadajoči IUV. Več kot polovico občinskega proračuna se namenja izobraževanju - predšolski vzgoji in osnovnošolskemu izobraževanju, vendar gre znotraj te postavke kar 31% občinskega proračuna za gradnjo prizidka k osnovni šoti. Ta postavka pa je lahko tudi problematična, če zastavimo vprašanje: Ali lahko vzdrži občinski proračun brez škode za ostale porabnike, če se kar 1/3 proračuna nameni za eno investicijo? Pri tem razmišljanju ne smemo pozabiti, da se je gradnja prizidka kar nekaj let prelagala iz leta v leto in potrebno bi bilo tudi, da bi zdajšnji svetniki, ki so biti v tej vlogi tudi v prejšnjem mandatu in še zlasti aktualni župan, odgovoriti ali so v zvezi s prizidkom k OŠ Šmartno storili dovolj, da bi se stvari v preteklosti odvijale drugače. Rudi VIDIC Ob dnevu državnosti čestitamo vsem občankam in občanom občine Litije in občine Šmartno. OO N.Si Litija in OO N.Si Šmartno x____________________________ Pomembnost mladih v naši občini V N.Si OO Litija menimo, da smo ravno mladi tisti, ki bomo krojili prihodnost. Mladi ljudje imamo sveže ideje in smo neobremenjeni s starimi zamerami in očitki. Zanima nas prihodnje delo in projekti, predvsem si želimo boljši jutri in boljše življenje. Primož Lambergar in Boštjan Sukič sta mlada in ambiciozna člana N.Si, ki zavzemata pomembne in odgovorne funkcije, tako vstrankikotvobčinskcm svetu. Oba se zavedata, da bo potrebnih še veliko izobraževanj in trdega dela pri ustvarjanju boljših življenskih pogojev v naši občini, vendar to dejstvo sprejemata kot izziv in ne kot breme. Na mladih svet stoji in zato se je naš občinski odbor odločil, da ravno njiju predlaga kot kandidata za državnozborske volitve. Informacije o stranki so objavljene na spletni strani www.nsi.si. Informacije o včlanitvi v stranko pa na telefonski številki in e-poštnem naslovu; 040 882-590 - Primož Lambergar, litija@nsi.si. Nekateri pravijo, da mladi nimamo izkušenj in tako nimamo kaj iskati na političnem prizorišču. Politiko naj bi vodili starejši in izkušeni ljudje, ki so bolj resni in odgovorni kot mladina. (KOVAČ, BAR KOVAČ ^ Podkraj 2, LITIJA VuOimo vas v prenovljeni letni vrt! iftfMjrv i«ikm 1 - Odprto: PON.-PET. od 15. ure, SOB. in NED. od 10. ure! Frizerski salon "rZinAo/' cffiaUs/ Ponoviška 12, Litija tel.: (01) 8981-206 DELOVNI ČAS: Ponedeljek 7.30-12.00 in 15.00-18.30 Torek 7.30-12.00 in 15.00-18.30 Sreda 7.30-12.00 Četrtek 7.30-12.00 in 15.00-18.30 Petek 7.30-12.00 in 15.00-18.30 Sobota 7.00-12.00 KUPON UGODNOSTI A flO/ GOTOVINSKI I u /c -K- (0 POPUST Velja v mesecu juliju. PESEK NA CESTI (ali vprašanja tistim, ki naj bi bili odgovorni) Živim v Črnem potoku, prijetni in mirni dolini, skozi katero vodi ozka asfaltirana cesta. Blizu NAJNOVEJSE UREJANJE PROSTORA V LITIJSKI OBČINI Ne morem si kaj, da ne bi napisal nekaj ob sprejemanju novega prostorskega dokumenta, ki bo v prihodnosti reguliral gradnje v Občini Litija. Znanci me sprašujejo, za kaj gre; torej: “Gre predvsem za to, da je država s 01.01.2003 nepreklicno razveljavila star prostorski dokument - Urbanistični red, na podlagi katerega se je lahko pridobilo gradbeno dovoljenje. Ker pa imajo ljudje pravico zidati na zazidljivih površinah, ki pa jih država seveda ni kar ukinila, mora občina nadomestiti ta dokument z novim, ki bo ljudem to pravico čimhitreje vrnil” nas je peskokop, ki ga ima od 1.1998 v najemu g. Poglajen. In od takrat po cesti (od Vintarjevcado križišča pri gostilni Krznar), ki so jo zgradili krajani s samoprispevkom, vozijo pesek tovornjaki vseh vrst, predvsem pa najtežji, med njimi je veliko takih s priklopniki. Vozijo od jutra do večera s povprečno frekvenco 1 tovornjak na minuto. Poskusite si predstavljati, da vsako minuto mimo vašega doma prihrumi tovornjak, velik kot hiša in se vse trese, kot daje potres. Kako prijetno je živeti s tem, vemo ne samo prebivalci naše doline, pač pa tudi Šmarčani in drugi ob njihovi poti. Cesta, ki ni bila grajena za take obremenitve, pa je seveda že v zelo žalostnem stanju. Ker drugačne rešitve ne vidim, čeprav sem poskusil z neposrednimi vprašanji odgovornim, sprašujem : 1. Občino Litija, ki je verjetno izdala dovoljenje za obratovanje peskokopa g.Poglajnu: Do kdaj dovoljenje še velja in koliko časa na dan lahko peskokop obratuje, kdo, če sploh, izvaja nadzor ter če so pri izdaji dovoljenja vključili klavzulo, ki bi govorila o vrnitvi ceste v prejšnje stanje? Če pa so to osebni podatki, kot mi je dejala ga Rappl z litijske občine, pa prosim za odgovor kdo lahko to izve in kje! 2. Gospoda Poglajna, ki prodaja pesek, ki ga tovornjaki vozijo: Ali namerava prispevati za popravilo ceste, ki bi bila brez vseh teh obremenitev še v dobrem stanju? 3- Policijsko postajo Litija, ki naj bi skrbela za red in izvajanje CPP na naših cestah: Kdaj bodo policisti pri nadzoru prometa opazili in sankcionirali tudi očitno kršenje CPP s strani voznikov težkih tovornjakov in prikoličarjev, ki jim sedaj dovolijo voziti mimo prometnih znakov, ki prepovedujejo vožnjo takih vozil, s preveliko skupno dovoljeno težo ali osno obremenitvijo in to celo ob nedeljah (n.pr. dne 30.03.2003)? Krajev, kjer stojijo taki znaki je veliko na cestah od Litije proti Ljubljani, čez Šmartno, pri mostičku na cesti proti Bogenšperku itd. Če sem v zmoti in je morda litijska policijska postaja pristojna samo za male (mislim seveda avtomobile), mi, prosim, oprostite za nadlegovanje. V upanju, da bo vsaj kdo odgovoril, vas lepo pozdravljam! Ljudje ob sprejemanju raznih prostorskih dokumentov najprej pomislijo, da bo tak dokument določal zazidljiva zemljišča. V tem primeru ne, ker je to akt nižjega ranga od družbenega plana, ki pa med drugim določa tudi zazidljivost. Tokrat je to prostorski izvedbeni akt, ki se mu reče Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Litija ali na kratko RUP za občino Litija. Tak dokument določa, kaj in pod kakšnimi pogoji bomo gradili na zazidljivih parcelah. Zakaj pa se sprejema ta najnovejši dokument ? Iz več razlogov, med katerimi je najvažnejši ta, da je »država« s 1. januarjem 2003 sprejela dva nova za posege v prostor ključna zakona in sicer Zakon o graditvi objektov /ZGO-1/ in Zakon o urejanju prostora /ZureP/ in istočasno nepreklicno razveljavila zelo star dokument - Urbanistični red, ki je kot Prostorski akt reguliral gradnjo na prostoru pozidanem predvsem z redko razpršeno gradnjo, torej predvsem podeželje. Z ukinitvijo Urbanističnega reda je prišlo do nekakšne »pravne luknje«, kar pomeni, da lahko sicer imaš zazidljivo parcelo, pa na njej ne smeš zidati, ker ne obstoja dokument, ki bi določal kaj in pod kakšnimi pogoji lahko na svoji zazidljivi parceli zidaš in prav ta dokument je pravna podlaga za izdajo odločbe za gradbeno dovoljenje. Zakaj ni Občina Litija prej ukrepala, je drugo vprašanje in zakaj je država to čez noč prerezala tretje vprašanje. Ne bom komentiral. Zdaj torej govorimo o tem novem dokumentu. Zakaj ga rabimo je vsaj približno jasno. In da se s sprejemom novega PUP-a mudi je tudi jasno. Kakšen pa je, dober ali slab, to je zdaj vprašanje? Moje mnenje je, da se pri sprejemanju takšnega dokumenta ne sme muditi. Do skrajnosti zmrcvarjen prostor mesta Litija ne bo prenesel še enega slabega regulacijskega načrta, medtem ko bo podeželje, ki je v naši občini zelo obširno, še nekaj časa požiralo in skrivalo naše napake, ki zato v kratkem času ne bodo tako očitne. Izgleda, da sem ta dokument že označil kot slab. Ni čisto tako. Pravzaprav se mi zdi v tistem splošnem delu, kjer regulira predvsem podeželje (to je prav tam kjer nadomešča Urbanistični red) še najboljši. Nedodelan pa se mi zdi na področju večjih krajev in predvsem Litije. Nesprejemljiv pa se mi zdi v vseh tistih alinejah, kjer se iztrgano iz konteksta dobesedno prepisuje iz obstoječih prostorskih aktov. Ker je bilo premalo časa, da se pošteno premisli območje večjih krajev v naši občini, sem mnenja, da bo dokument po pripombah in prostorski konferenci sprejemljiv za to, da se nadomesti Urbanistični red, ne pa tudi ostalih prostorskih izvedbenih aktov, ki naj bi jih odpravil. Se en pomislek imam in sicer, če je država sprejela nov zakon in z njim tudi opredelila nova poimenovanja in vrste prostorske dokumentacije, bi pričakoval, da jih bo novi PUP tudi vseboval. Kar bo sedaj sprejeto na občinskem svetu, bo urejalo naš prostor kar nekaj prihodnjih let. Ozrite se naokoli in premislite. Marko BOLTIN, univ.dipl.inž.arh. Marko KONJAR, Črni potok 8 ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno, M deluje na področju zdravega in aktivnega preživljanja prostega časa otrok in mladine, je v letošnjem letu kandidiralo za sredstva javnega razpisa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in je bilo Izbrano za organizatorja zdravstvenih letovanj otrok v izpostavi Litija. Do udeležbe v zdravstveni koloniji so upravičeni otroci, ki so bili večkrat na zdravljenju v bolnišnici ali ooaosteie bolni in zato večkrat odsotni od pouka. Starši morajo v ta namen pri otrokovem osebnem zdravniku pridobiti potrdilo o upravičenosti do znižane cene letovanja in ga skupaj s prijavnico poslati na naslov: Društvo »PROSTI ČAS«, Pungrt 9,1275 Šmartno pri Litiji. Na voljo so naslednji programi: Lokacija RADENCI V BELI KRAJINI - OB REKI KOLPI - dom CŠ0D Radenci Termin 12. - 22. julij 2003 Lokacija RAKOV ŠKOCJAN in SEČA PRI PORTOROŽU - dom CŠ0D Rak in dom CŠOD Burja (kombinirano) Termin 6.-16. avgust 2003 (3 dni Rak, nato Burja) Lokacija FIESA - dom CŠOD Breženka Termin 9. -19. avgust 2003 Lokacija BOHINJ - dom CŠOD Bohinj, Ribčev Laz Termin 16. - 26. avgust 2003 Otroci bodo nastanjeni v domovih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, spremljali pa jih bodo strokovno usposobljeni pedagoški delavci, ki jih zagotavlja Društvo »PROSTI ČAS«. Cena 11-dnevnega letovanja (10 polnih penzionov) za otroke, ki bodo prijavnici priložili ustrezno potrdilo osebnega zdravnika, znaša samo 13.000 SIT (stroški prevoza in strokovnega kadra). Prijave pričakujemo na naš naslov ali telefonsko številko 031 721 013, in sicer do zasedbe prostih mest. Letovanja se glede na proste kapacitete lahko udeležijo tudi otroci brez zdravstvene indikacije. Ti se lahko prijavijo v: e 7-dnevni program (22.800 SIT za člane društva s plačano članarino), • 11 -dnevni program (30.000 SIT za člane društva s plačano članarino). za Društvo »PROSTI ČAS« Danica SEDEVČIČ POČITNIŠKE DEJAVNOSTI DPM LITIJA Datum Dan Ura Kraj Kaj? 1.7.2003 Torek 17.00-19.00 Igrišče na Rozmanovem trgu Šport 2.7.2003 Sreda 17.00-19.00 Park na Stavbah Ustvarjanje 3.7.2003 Četrtek 9.00-17.00 Izlake Kopalni avtobus 8.7.2003 Torek 17.00-19.00 Igrišče na Rozmanovem trgu Šport 9.7.2003 Sreda 17.00-19.00 Park na Stavbah Ustvarjanje 10.7.2003 Četrtek 9.00-17.00 Izlake Kopalni avtobus 15.7.2003 Torek 17.00-19.00 Igrišče na Rozmanovem trgu Šport 16.7.2003 Sreda 17.00-19.00 Park na Stavbah Ustvarjanje 17.7.2003 Četrtek 9.00-17.00 Izlake Kopalni avtobus 22.7.2003 Torek 17.00-19.00 Igrišče na Rozmanovem trgu Šport 23.7.2003 Sreda 17.00-19.00 Park na Stavbah Ustvarjanje 24.7.2003 Četrtek 9.00-17.00 Izlake Kopalni avtobus 29.7.2003 Torek 17.00-19.00 Igrišče na Rozmanovem trgu Šport 30.7.2003 Sreda 17.00-19.00 Park na Stavbah Ustvarjanje 31.7.2003 Četrtek 9.00-17.00 Izlake Kopalni avtobus 5.8.2003 Torek 17.00-19.00 Igrišče na Rozmanovem trgu Šport 6.8.2003 Sreda 17.00-19.00 Park na Stavbah Ustvarjanje 7.8.2003 Četrtek 9.00-17.00 Izlake Kopalni avtobus 12.8.2003 Torek 17.00-19.00 Igrišče na Rozmanovem trgu Šport 13.8.2003 Sreda 17.00-19.00 Park na Stavbah Ustvarjanje 14.8.2003 Četrtek 9.00-17.00 Izlake Kopalni avtobus 19.8.2003 Torek 17.00-19.00 Igrišče na Rozmanovem trgu Šport 20.8.2003 Sreda 17.00-19.00 Park na Stavbah Ustvarjanje 21.8.2003 Četrtek 9.00-17.00 Izlake Kopalni avtobus 26.8.2003 Torek 17.00-19.00 Igrišče na Rozmanovem trgu Šport 27.8.2003 Sreda 17.00-19.00 Park na Stavbah Ustvarjanje 28.8.2003 Četrtek 9.00-17.00 Izlake Kopalni avtobus Več informacij na telefonu 01/898 12 69 v času uradnih ur: torek 16.30 -18.30 in četrtek 10.00 - 12.00 Kopanja na Izlakah se lahko udeležijo otroci med 7. in 12. letom. Prijave sprejemamo v času uradnih ur v prostorih društva na Ponoviški 12 (nad Centrom za socialno delo Litija). Javnost bomo sproti obveščali v lokalnih medijih, na spletnih straneh www.litija.net in na kabelskem kanalu E TV (elektroprom). DPM Litija KDAJ V LITIJI EKOLOŠKI OTOKI Z letom 2004 se začne tudi v Litiji ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov. Zato bi morali biti že danes postavljeni ekološki otoki kot ga vidite na sliki, za zbiranje papirja, plastike, stekla in drugo, kot jih že imajo v vseh okoliških občinah Litije. Kdaj lahko pričakujemo v Litiji takšen podvig, oziroma začetek postavljanja teh otokov? Kdo je v občini odgovoren za izvedbo tega, Oddelek za prostor in okolje, oddelek za gospodarsko infrastrukturo ali direktor Stanovanjsko komunalnega podjetja Litija? Lepo bi bilo, ker smo v središču Slovenije, da bi bili prvi tudi v tem pogledu, žal vse kaže, da bomo zadnji in še vprašanje je kdaj. Ciril GOLOUH MESTNA SKUPNOST LITIJA VABI NA caaissaa 'vsšbb v ponedeljek, 23. 06. 2003, ob 19.uri, pri Ribiškem domu v Litiji. Ob 19.30 - promenadni koncert Pihalnega orkestra Litija Ob 20.30 - zabavni program Ob 21.30 -kres - Družabno srečanje z ansamblom - UPZ Gradec - Vokalno - instrumentalna skupina ZAGŠMALIT - Litijski tolkalci - PERKAKŠNS - Plesna skupina OŠ Gradec - Moški pevski zbor DU - Vokalna skupina OŠ Litija - Skavtski steg Litija Preventivne aktivnosti Policijske postaje Litija v maju in juniju Dne 10.05.2003 je Policijska postaja Litija v sodelovanju z nekaterimi drugimi policijskimi enotami in Generalno policijsko upravo pri OŠ Šmartno pri Litiji, v času poteka prireditve Dnevnikov šolski ekipni kros 2003, izvedla prikaz dela policistov in kriminalistov, predvsem pa prikaz dela prometnih policistov z motorji s Postaje prometne policije Ljubljana, policistov kolesarjev s Policijske postaje Ljubljana Moste, policistov vodnikov službenih psov s Policijske postaje vodnikov službenih psov in policistov konjenikov s Postaje konjeniške policije Ljubljana. Med 11. in 15. uro je bila na ogled razstava in predstavitev dela na področju preventivnega in represivnega delovanja Policije in sicer na področju kriminalitete (predvsem predstavitev dela kriminalistične tehnike, preventivno delovanje na področju ropov in vlomov, preventivno delovanje na področju tatvin koles ter problematika nasilja na šolah) in na področju prometne varnosti (prikaz laserskega merilnika hitrosti, prikaz delovanja elektronskega alkotesta). Na voljo so bile zloženke o preventivnem ukrepanju policije z napotki za občane o možnih samozaščitnih ukrepih. Policijska postaja Litija je organizirala to preventivno aktivnost z namenom, da bi prikazala in približala delo Policije občanom, predvsem pa mlajšim kategorijam in prosvetnim delavcem ter da bi vzbudila večjo samozaščitno osveščenost občanov. Policijska postaja Litija sicer zelo dobro sodeluje s sosednjimi in ostalimi policijskimi enotami kakor tudi z lokalnimi skupnostmi na območju njenega delovanja. Ocenjujemo, da je dobro sodelovanje tudi s šolami na tem območju. Se posebno dobro je sodelovanje z OŠ Šmartno pri Litiji. Ocenjujemo, da so varnostne razmere na območju delovanja Policijske postaje Litija, ki svoje naloge opravlja na območju dveh občin, in sicer na območju Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji, dobre. Na področju kriminalitete smo v letu 2002 beležili približno 57% uspešnost pri preiskovanju kaznivih dejanj, podoben procent uspešnosti pri preiskovanju kaznivih dejanj pa beležimo tudi v prvem trimesečju letošnjega leta. Istočasno smo evidentirali manj kaznivih dejanj. Tudi na ostalih področjih policijskega dela beležimo razmeroma ugodne varnostne razmere, saj smo v letu 2002 evidentirali manj prekrškov na področju javnega reda in miru ter obravnavali manj prometnih nesreč z manjšimi posledicami. V prvem trimesečju letošnjega leta smo v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta beležili sicer manjši porast števila prometnih nesreč, vendar so posledice v teh prometnih nesrečah podobne, smo pa evidentirali manj kršitev na področju javnega reda in miru. Policijska postaja Litija je dne 11.06.2003 organizirala tudi dan odprtih vrat s podobnim programom, saj poskuša še izboljšati sodelovanje z občani, lokalnimi skupnostmi in drugimi dejavniki na območju obeh občin. Policisti Policijske postaje Litija so skupaj s policisti Postaje konjeniške policije opravili tudi obiske v otroških vrtcih, policisti pa so sodelovali tudi pri izvajanju kolesarskih izpitov na osnovnih šolah ter na nekaterih osnovnih šolah izvedli predavanja na temo varnost v prometu. Upamo, da bodo te preventivne aktivnosti pripomogle k še boljšemu sodelovanju in spoznavanju policijskega dela. Jože PAVLI, komandir policijske postaje PESTRA IZBIRA APARTMAJEV V NASELJU - SEVID (Hrvaška) Sredi Jadrana (420 km iz Litije) vas vabimo na poletni oddih v prijetne apartmaje. Samo 30 metrov od bivanja je čudovita plaža, rezer virana samo za vas. Blizu so mesta Trogir, Rogoznica, Primošten in Split, kjer se lahko sprehodite in občudujete znamenitosti in doživite pestro nočno življenje. Za vse ostale, željne miru in tišine, pa predlagamo sprehod ob obali ob šepetanju morskih valov. APARTMA 1: 64m2 + 26m2 terasa oseb 4+1 Različni termini: od 35-50 EUR/dan APARTMA 2: 20m2 + llm2 terasa Različni termini: od 20 do 30 EUR/dan DODATNE INFORMACIJE IN REZERVATE: tel.: 01/8983-843, GSM: 041-719 444 Krajevni odbor RK Dole Novi odbor nadaljuje svoje aktivnosti Takoj po izvolitvi novega odbora sredi maja smo se opravili na obisk k 12 našim članom v Dom Tišje v Črnem potoku. Po pozdravnih besedah je oskrbovance s svojo harmoniko in humorjem razveselil naš član Mirko Vresk. Sledil je prijazen in sproščen klepet. Naši člani so nam bili za obisk in pozornost zelo hvaležni, saj smo jim polepšali lep majski popoldan. V KO RK Dole smo na prvi seji dne 19.05.2003 izvedli konstituiranje krajevnega in nadzornega odbora, kjer smo novoizvoljene člane seznanili z delom naše organizacije, dogovorili pa smo se glede organizacije srečanja starejših občanov in krvodajalcev ter pregledali vse tekoče zadeve. V petek 06.06.2003 smo se udeležili proslave v Litiji, ki jo je ob 50-letnici slovenskega krvodajalstva organiziralo OZ RK Litija. Zelo smo bili navdušeni nad pestrim programom, še posebno pašo nas navdušili plesalci skupine »«Grof)e«, ki so s svojim nastopom prikazali kulturno dediščino iz 18. stoletja. Na tej prireditvi sta spominsko priznanje za dolgoletno delo na področju krvodajalstva prejela tudi dva naša člana g. Henrik Prijatelj st. in ga. Jožefa Kraševec. V nedeljo 08.06.2003 pa je lep sončen dan privabil na srečanje starejših občanov in krvodajalcev preko sto obiskovalcev. Srečanje smo tudi tokrat organizirali v sodelovanju z DU Dole. Naši mladi člani - učenci podružnične šole Dole so pod vodstvom mentorice ge. Rezke Mrhar pripravili prijeten kulturni program, katerega je vodila ga. Jožica Vrtačnik. Program je popestrila še pevska skupina Izgnanci Dole pod vodstvom g. Mirka Vreska. Ta skupina se v našem kraju s svojimi pesmi vse bolj uveljavlja. Na prireditvi so trije naši mladi člani, ki so bili v tednu RK sprejeti v članstvo, prejeli člansko izkaznico in značko. Na letošnjemu srečanju smo vso pozornost namenili tudi našim krvodajalcem, saj smo pred dnevi praznovali 50-letnico naših krvodajalskih akcij. Na prireditvi je priznanje za 25x darovano kri prejel naš član Martin Željko, podano pa je bilo tudi poročilo z udeležbe naših krvodajalcev na letošnji krvodajalski akciji v mesecu marcu in na izredni krvodajalski akciji. Jožica Vrtačnik je poudarila, da je krvodajalstvo posebna vrednota prav zaradi prostovoljnosti in anonimnosti, katere besede je na vseslovenski prireditvi v Zagorju med drugim izgovoril predsednik države g. Janez Drnovšek. Po končanem kulturnem programu sta navzoče pozdravila še sekretarka OZ RK Litija ga. Danica Sveršina ter predsednik sveta KS Dole g. Dušan Mak, ki sta čestitala krvodajalcem za praznik, KO RK pa sta zaželela uspešno delo tudi v bodoče. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki ostalih društev in organizacij v kraju. Ob zakuski in glasbi ter sproščenem klepetu se je srečanje nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. Ana KOTAR v*fx GRADB Praprotnik Vinko s.p. EN1ŠTVO I IN CEMENTNI IZDELKI 2,1270 Litija, tel./fax: 01/8985-140 Zgornji Log 1 Nudimo številne ideje za ureditev vašega vrta! Z izrezanimi kuponi sodelujete v nagradnem žrebanju. 30. avgusta 2003 bomo izžrebali 3 NAGRAJENCE, ki bodo do 27. 8. 2003 na naslov uredništva poslali vse tri zbrane KUPONE. Vsak mesec bomo objavili po en kupon. 1 NAGRADA: mlin na veter; 2 NAGRADA: korito za rože; 3 NAGRADA: bet. polž Seja predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije v geometričnem središču Slovenije Ni naključje, da se je predsedstvo Zveze kulturnih društev Slovenije, krovne organizacije kulturnih društev, na pobudo litijskega predsednika zveze kulturnih društev Jožeta Gorenca sestalo v geometričnem središču Slovenije. V torek, 13. maja, so se namreč srečali na kmečkem turizmu Kimovec v Spodnji Slivni. Dva od devetnajstih članov predsedstva sta namreč v zadnjih dveh letih prejela pomembno priznanje, medaljo državnega sveta Slovenije za prostovoljno delo: Ema Tibaut iz Veržeja, ki je ob vsestranskem prizadevanju za razvoj društvene kulture na območju Ljutomera in okolice zaslužna za organizacijo tradicionalnih Osterčevih dnevov konec maja in nasploh za ohranjanje spomina na skladatelja Slavka Osterca in Ivo Turk iz Kopra, ki je poosebljenje prizadevanj koprskih kulturnih društev za kakovostno in bogato kulturno delo. Seje so se udeležili tudi predstavniki zvez kulturnih društev Trbovlje in Šmartno pri Litiji. Tako se je predsedstvo ob odobravanju vseh članov srečalo najprej na redni peti seji, na kateri je obravnavalo predvsem problematiko lokalnega kulturnega programa. Zakon o uveljavljanju javnega interesa na področju kulture namreč narekuje lokalnim skupnostim, da v teku letošnjega leta pripravijo lokalni program kulture. Glede na to, da je samo v 25 od dvestotih slovenskih občin kultura organizirana profesionalno, drugod pa dejavnost pokrivajo društva in društvene organizacije, je za nastanek kakovostnega lokalnega kulturnega programa odgovorna tudi lokalna zveze kulturnih društev. Skupaj z javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je Zveza kulturnih društev Slovenije sprožila pobudo, da bi bili akterji za nastanek takšnega programa lokalne izpostave sklada in zveze kulturnih društev. Pripravili so tipski projekt in ga kot ponudbo poslali vsem županom. Po podatkih se je veliko občin odzvalo na to pobudo in tako pričakujemo, da se bo pozornost tudi tam, kjer je društvena kultura bolj odrinjena, obrnila k njej in ji priznala konstitutivni pomen. Predsedstvo je tudi obravnavalo svoj program za letošnje leto in se dogovorilo, da bo njegova osrednja postavka, redna letna konferenca, v jesenskem času, posvečena pa bo ustanovitvi oziroma obnovitvi delovanja Pevske zveze Slovenije. Potrdilo je tudi dodelitev Zlate plakete ZKD Slovenije organizatorjem Osterčevih dnevov ob njihovi 50-letnici, Zvezi kulturnih društev Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje in priznanje veržejskemu kulturnemu društvu Slavka Osterca. Zlato plaketo ZKD Slovenije so dodelili tudi Andreju Tiršku, prizadevnemu in izjemnemu tenoristu Mariborskega okteta, ki je veliko prispeval k razvoju kakovostnega zborovstva v Mariboru in tudi širše. Po seji sta sprejela goste na točki geometričnega središča Slovenije litijski župan Mirko Kaplja, ki je gostom predstavil občino Litija in njena prizadevanja za kakovosten razvoj in predsednik društva GEOSS Jože Dernovšek, tudi nekdanji župan, pa je spregovoril o razvoju in nalogah društva, kratek kulturni program pa sta prispevala Zvone in Mojca, člana družinskega gledališča Kolenc z Vač. Na terasi kmečkega turizma Kimovec so člane predsedstva sprejeli člani glasbene skupine Leseni rogisti iz Kresnic, ki je zaslovela z izdelavo in igranjem na lesene rogove in tako s prijetnim kulturnim dogodkom sklenila zanimiv dan v geometričnem središču Slovenije. Za program je poskrbela Zveza kulturnih društev Litija -pravzaprav njen predsednikjože Gorenc in tajnica Helena Jerebič in člani predsedstva so se tako njima kakor tudi litijskemu županu Mirku Kaplji in predsedniku društva GEOSS Jožetu Dernovšku zahvalili s hvaležnostjo. Marjan PUNGARTNIK Ur CAR hfcfcs LJUBLJANSKA 16. 1270 LITIJA Commerce outo emocion 01/89 80 440 01/89 83 173 Nova SEAT Cordoba Ljubljenka vetra. Nova Cordoba vas bo prevzela in navdušila. S svojim sodobno oblikovanim in varnim aerodinamičnim telesom vzbuja občudovanje. Z izjemnimi bencinskimi in zmogljivimi, a varčnimi dizelskimi motorji samozavestno osvaja daljave.Nova Cordoba je vse kar želite, in vse, kar potrebujete pri vašem TRGOVCU CAR LJUBLJANSKA 16. 1270 LITIJA commerce Rejniška dejavnost je lahko tudi poklic Kot ste že verjetno iz medijev izvedeli, je bil s pričetkom leta 2003 sprejet novi zakon o rejništvu, ki se imenuje Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti. Novi zakon bolj podrobno ureja področje rejništva, predvsem pogoje in način izvajanja rejniške dejavnosti, postopke pridobitve dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti, financiranje rejniške dejavnosti in ureja tudi pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic. Kaj je rejništvo? Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je n amenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. V občini Litijaimamo trenutno 10 rejniški družin. Vedno iščemo tudi nove kandidate, oziroma družine, ki bi bile pripravljene medse sprejeti otroka. Če vas takšna oblika pomoči otrokom zanima, se za nadaljnje informacije lahko obrnete na Center za socialno delo Litija, Ponoviška 12, osebno ali po telefonu 890-03-80. Nataša VRHOVEC 0 delu Policijske postaje Litija v letu 2002 PP Litija je v lanskem letu preiskala 533 (predlani 570) kaznivih dejanj, kar znaša 6,5 % padec števila kaznivih dejanj, glede na leto 2001. Na pristojno državno tožilstvo smo podali 418 (504) kazenskih ovadb zoper 262 (377) osumljencev ter 115 (66) poročil. Na področju javnega reda in miru smo evidentirali 608 (642) kršitev javnega reda, zaradi katerih smo podali predloge za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, kar pomeni 5,3% upad glede na leto 2001. Poleg tega so policisti po različnih predpisih izrekli 27 (40) denarnih kazni, kar pomeni 32,5 % upad ukrepov, izrekli pa so tudi 3 (1) opozorila. Struktura kršitev po zakonih je ostala približno enaka kot v letu 2001. Največ kršitev je bilo storjenih ob sobotah in sicer 102 (103), sledita petek s 86 (59) storjenimi kršitvami in nedelja z 77 (71) kršitvami. Daleč najmanj kršitev smo obravnavali ob ponedeljkih in sicer 41 (64), Tako kot v letu 2001 je bilo največ kršitev storjenih v popoldanskem in večernem času, zlasti izstopa čas med 18. in 22. uro s skupno 155 (159) kršitvami. Policisti PP Litija so izvedli 627 (650) intervencij, kar pomeni zmanjšanje za 3,5 % ter zaradi pijanosti in utemeljenega suma, da bodo osebe nadaljevale s kršitvijo javnega reda in miru, do streznitve pridržali 30 (30) oseb. Tudi omenjeni podatki kažejo na izboljšanje stanja na področju problematike javnega reda in miru, saj je bilo izvedenih manj intervencij kot v preteklem letu ter nismo beležili nobene množične kršitve JRM. Na območju delovanja Policijske postaje Litija se je v letu 2002 zgodilo 382 (415) prometnih nesreč, kar je tudi manj, kot se jih je zgodilo v letu 2000, ko je bilo 386 prometnih nesreč. Nekoliko (za 11) se je povečalo le število prometnih nesreč s telesno poškodbo, vendar je manjše skupno število telesno poškodovanih 180 (186). Bistveno manj je bilo hudo telesno poškodovanih 25 (41), nekoliko več je bilo le lahko telesno poškodovanih 155 (145). V prometnih nesrečah so tri (v preteklem letu štiri) osebe izgubile življenje. Jože PAVLI, komandir policijske postaje Čistilna akcija V soboto 17. maja, ko je jutranje sonce pripekalo, smo si elani organizacij članic Mladinskega sveta Litija zadaii nalogo, da za vami (nami) pospravimo iz gozda kar ni de! njega (torej smeti). Ob 9-uri smo se dobili na nogometnem igrišču v Litiji, kjer nam je Tomo Vehovec postregel z dobrodošlo jutranjo kavico. Nato smo »napadli« hrib nad nogometnim igriščem. Napolnili smo kar nekaj vreč z zelo pestro vsebino (po 10 vrečah sem nehala šteti le te), ki smo jih pridno znosili v zabojnik, katerega nam je dostavilo Komunalno podjetje Litija. Občutek dobrega dejanja in sožitja z naravo nas je gnal naprej po potoku navzgor. In tam smo doživeli pravo neprijetno presenečenje. Nismo odkrili le kupov papirja ali plastenk, ampak pravo pravcato smetišče. Saj veste, tisto s štedilniki, pa bojlerji..., kjer plastenke prav nedolžno izgledajo. In ta kup človeške malomarnosti je kraljeval sredi gozda kot pretvornik na Sitarjevcu. Izpod dvometrske plasti smeti pa je veselo žuborel potok, iz katerega nižje v dolini napajamo svoje hišne ljubljenčke (da o gozdnih živalih ne govorim) in iz katerega gozd črpa svoje življenje. Mi korenjaki smo čistili približno dve uri. In kakšen dober občutek nas je preveval ob pogledu na očiščen graben - kot da bi potok očistili zla. A hkrati sem občutila tudi krivdo, da spadam k rasi človeštva, ki je tako brezbrižna do matere narave. Po petih urah čistilne akcije so se oglasili naši želodčki, prav tako utrujenost. Podprli smo se z malico, ki jo je velikodušno prispevala Mestna Skupnost Litija. Kljub nizkemu številu udeležencev (9), smo postorili veliko. Če bi nas bilo več, bi lahko očistili še eno smetišče 50 metrov višje. Zato smo se domenili, da ta čistilna akcija ni bila zadnja. Na naslednjo čistilno akcijo vabimo vse, ki bi želeli kaj postoriti za naravo. Da bi delili z nami občutek pripadnosti in dobrega dejanja. Največji problem pa niso odlagališča v bližini naselij. Najnevarnejša za naravo in vsa živa bitja so odlagališča, ki jih vidi redko kdo, v višje ležečih zaselkih občine Litija. Kjer sredi »neokrnjene« narave piješ vodo iz potokov, kijih imaš za čiste kot solza. 50 metrov višje pa se lahko čudiš kupom plenic (?) in akumulatorjev... In tako se porajajo vprašanja kdo to dela, koga je treba ekološko ozavestiti... In konec koncev kdo bo ta vprašanja rešil ter ukrepal. Pa saj vemo kdo - naši potomci. Kaj si sploh delam skrbi... Branka OJNIK VREČE ZA ZAŠČITO vaših krznenih, volnenih in drugih tekstilnih oblačil! Ščitijo pred molji, prahom in ostalo nadlogo. Varna in naravna zaščita. GSM: 041 734 291 Letos že drugič smo v okviru Oblikovalske sekcije Turističnega društva Polšnik organizirali tečaj iz slikanja in risanja. Zaključek risarskega tečaja na Polšniku Dosedaj smo se z risanjem ukvarjali ljubiteljsko, V naših glavah pa se je že dolgo pletla ideja o organizaciji risarskega tečaja. Ker pa gre za obširno zadevo, smo za pomoč povprašali slikarja Pavla Smoleja. Pavel že dolgo rad zahaja v naše kraje, kjer je prepolno slikarskih motivov, zato je povabilo velikodušno sprejel in tako se je pričelo. G. Pavel Smolej nam je z veseljem priskočil na pomoč in z vso svojo zagnanostjo prevzel mentorstvo nad skupino mladih risarskih zanesenjakov. Tečaj smo prvič organizirali že lani, kjer nas je Pavel popeljal od samih osnov risanja, ugotavljanja proporcev, kotov, senc, pa do barvnih tehnik, predvsem akvarela ki je njegova primarna prvina. Za temo smo si izbrali cerkvice v okolici Polšnika, kjer nas tudi popelje že tradicionalna pot Od cerkvice do cerkvice in sicer lansko leto zunanjorti letos pa detajle notranjosti. Na 7. pohodu »Od cerkvice do cerkvice« smo nastala dela prikazali na razstavi ob zaključku pohoda. Poleg nas je razstavljala tudi novopečena Polšničanka Olga Tomažič, ki je ponudila pomoč tudi pri pripravi razstave. Vsi udeleženci risarskega tečaja se iz srca zahvaljujemo Pavlu za dragocen čas, ki ga je vložil v naše izobraževanje. Upamo, da se bo rad vračal na Polšnik, kjer bo vedno dobrodošel. Špela, Katja, Sonja in Uroš MLADINSKI SVET OBČINE LITIJA 2. aprila 2003 je bil ustanova! zbor Mladinskega Sveta občine Litija (MS0U). Osem organizacij, M se ukvarjajo z mladimi se je odločilo za članstvo is sodelovanje, to so: HM Forum Združene Liste Socialnih Demokratov Litija, Mladi Liberalni Demokrati Litija, Mladinski Klub Baza Litija, Hud KUD, KLIŠE - klub litijskih in šmarskih študentov, Društvo prijateljev mladine Litija, Društvo za pomoč duševno prizadetim SOŽITJE Litija in KUD Regrat. Namen Mladinskega sveta občine Litija je prispevati k oblikovanju okolja, ki bo omogočal mladim razvoj v odraslega človeka, kakršnega potrebuje družba v prihodnosti. Najpomembnejši cilji MSOLi so: • zavzemanje za ustanovitev in delovanje mladinskega centra • vzpodbujanje in usklajevanje mladinskih aktivnosti • omogočanje sodelovanja pri odločanju o pomembnih vprašanjih za skupnost in pri vprašanjih, ki se neposredno dotikajo mladine • svetovanje občinskim oblastem pri vprašanjih, ki so neposredno povezana z mladino • vzpodbujanje povezovanja mladine in njihovega organiziranja • krepitev mladinske politike • prizadevanje za zmanjševanje odliva intelektualnega potenciala mladih iz Občine Litija • izobraževanje mladinskih delavcev, vzpodbujati ustvarjalnost vsakega mladega človeka Organizacije članice Mladinskega Sveta občine Litija so že začele plodno sodelovati, saj so v času od ustanovitve skupaj organizirale že dva dogodka -čistilno akcijo in MajMladosti -več o njih si lahko preberete v posebnih člankih. Informacije o Mladinskem svetu občine Litija: GSM: 041388661 ali maktito@yahoo.com MajMladosti Ze v letih 2688 in 2081 se je v maju odvija! koncert alternativne, predvsem rockavsko naravnane glasbe, v parku gradu Poneviče. Takrat se je dogodek imenoval Dan Mladosti. Letos se je v okviru Mladinskega sveta občine Litija spet nabralo dovolj volje, za organizacijo podobnega koncerta - tokrat v središču Lilije - na delu parkirišča pred občinsko stavbo. Koncert MajMladosti se je zgodil v soboto zadnjega maja. Predstavilo se je nekaj skupin iz Litijske občine (tolkalna skupina Perkakšns, Pointless, S.I.N., vokalna skupina Pavza, Pihalni orkester Litija) in tudi gostje (Kvazi cirkus, Terminal dis-ease, Gdo?, Od franclna možgani). Vse skupine so nastopile brezplačno. Fantje iz Hud KUD-a so podali pobudo za koncert in pri pripravi izdatno pomagali s svojimi intelektualno-fizičnimi sposobnostmi. Društvo prijateljev mladine je pripravilo poznopopoldanske (na žalost slabo obiskane) otroške delavnice. Klub litijskih in šmarskih študentov - KLIŠE je priskrbel ozvočenje. Društvo Sožitje je z otroškimi slikami popestrilo sceno. Pri pripravi prostora je pomagala tudi članica Mladih Liberalnih Demokratov Litija. Vse organizacijske niti pa smo držalijanko Kežar (HudKUD), Rosana Maček (JSKD 01 Litija) in Kaja Mlakar-Agrež (Mladi Forum Združene Liste Socialnih Demokratov) Litija. Najlepše se zahvaljujemo Gostilni Kovač za gostinske usluge, Remy baru za elektriko, lokalu V&R, Komunalno stanovanjskemu podjetju Litija in vsem posameznikom, ki so nam prostovoljno priskočili na pomoč. Glasba je presenetila kar nekaj mimoidočih. Pred odrom se je zbrala prijetna množica mladih in pogumnih. Oživele so tudi savske brežine. Sredi večera nas je sicer neprijetno presenetila nevihtica, ki so jo pregnali plemenski zvoki bobnov. Koncert smo s krajšo pavzo nadaljevali. Vse je teklo kot po maslu - potem pa... Potem pa so nas obiskali gospodje policisti. Prijazno so nam razložili, da so seznanjeni s prireditvijo in dovoljenim časom zanjo; vendar, da so njihovo linijo zasuli klici nezadovoljnih meščanov. Prosili so nas, da glasbo utišamo in koncert čimprej zaključimo, jn res smo ga - uro prekmalu. Oproščamo se vsem, ki morajo ob nedeljah delati in jim želimo, da na jesenskem referendumu uspejo. Potem bodo lahko naslednje leto brez težav prišli na naš koncert. Vsem tistim, ki pa v soboto zvečer nimajo nobene bolj zanimive zaposlitve, kot da klepetajo s policisti; pa želimo popoln zasuk v njihovem družabnem življenju in mnogo mnogo več strpnosti. Saj je Litija mesto in za vsako mesto je pozitivno, če v njem obstaja vsaj nekaj nočnega (večernega) življenja. Kaja MLAKAR-AGREŽ 'M J ¥ A c 60STILHA IN PIZZE« IA 1 V Graška c. 64, 1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Vabimo vse zaključene družbe! manjše in večje družbe, za poroke, obletnice jSOose Ugodna nedeljska kosila. Vabljeni v povečano in prenovljeno prodajalno Mercator Sava - Pohištvo Litija H Mercator ^®yštiw(o) Mercator Sava - Pohištvo Litija Valvazorjev trg 15, Litija • Tel.: 01/ 89 62 908 ODPRTO: po-pe 8.00 -19-00 ure, sobota od 8.00 do 12.00 ure VELIKA IZBIRA POHIŠTVA SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV - kuhinje - jedilniško pohištvo - spalnice - otroške sobe - predsobe - regali - sedežne garniture - kosovno pohištvo - svetila - preproge in tekači - bela tehnika - akustika Peto srečanje zasavsko - posavskih upokojenskih pevskih zborov V nedeljo 18. maja 2003 je bilo na gradu Bogenšpek že 5. srečanje Zasavsko- Posavskih upokojenskih pevskih zborov. Na srečanju so sodelovali MePZ DU Litija, ŽePZ Invalidsko upokojenskega društva Zagorje, MoPZ Steklar, DU Hrastnik, Mo PZ DU Brežice, ženska vokalna skupina MAVRICA DU Litija, MePZ DU Sevnica, MoPZ DU Trbovlje, MePZ DU Zalog, MoPZ DU Litija In ŽePZ DU Trbovlje. Vsak pevski zbor se je predstavil s tremi različnimi pesmimi, katerih zvoki so se odbijali od grajskih zidov do maloštevilnih litijskih poslušalcev. Zbori zdru- žujejo v svojih vrstah dobre pevce in pevke, med katerimi je bil najstarejši udeleženec in še kreposten pevec star 91 let. Zaželimo mu, da bo še dolgo pel, družbo pa mu je delalo šest pevcev in pevk, ki so že vsi krepko prestopili 80 let. Vse jubilante so ob tej priložnosti obdarili s skromnimi spominskimi darili. Po skoraj tri urnem prepevanju pa so ob zaključku srečanja vsi zbori pod taktirko Lojzke KORITNIK zapeli še pesem »Ne damo se« z željo, da se tudi naslednje leto ponovno srečajo. Ciril GOLOUH Ob zaključku srečanja so vsi združeni zbori pod taktirko Lojzke KORITNIK zapeli pesem Jožeta Škrinara »Ne damo se«. Z željo, da se naslednje leto zopet srečajo na gradu Bogenšperk. GRAJSKA MIZA NA MAČKOVCU V vsaki vasici se nekaj dogaja, zato se moramo pohvaliti, da smo tudi v majhni vasici Mačkovec s krajani postavili vrtno hišico. Pod to hišo pa je kamnita miza, ki bo drugo leto stara že 700 let. Čeprav bo minilo že skoraj leto dni, kar nam jo je otvoril gospod župan Mirko Kaplja, najlepša vam hvala, da ste se odzvali našemu povabilu. Pri tej mizi si bomo krajšali poletne večere ob dobri kapljici rujnega in gradili nove načrte. Kot že veste je vsako leto pohod na GEOSS. Pot pa nas lahko popelje prav do te mize. Pri domačiji “Titkovi” dobite dobro kapljico žganja in domač kruh. Ob pohodu pa vas čakajo še potica in kava. Prisrčno pozdravljeni in vabljeni! M.P. Dole pri Litiji Likovna delavnica “Gozdovi in voda” V organizaciji KUD “Venčeslav Taufer” Dole pri Litiji je v soboto, 17.5.2003, potekala likovna delavnica “Gozdovi in voda”. S temo smo se nekako vključili v prireditve ob Tednu gozdov, katere organizira Zavod za gozdove Slovenije, in so letos posvečene vodam. Voda je na Dolah vsekakor aktualna tema (napipe nam teče gor, ne dol), nakraških planjavah zastonj iščemo vodne vire ali objekte. Je pa po dolinah in grapah, ki se spuščajo na vse strani, mogoče najti krasne motive ob vodi in tudi nekaj delujočih ali stoječih vodnih objektov mlinov in žag. Nekaj utrinkov lepe majske sobote so zbrani umetniki prenesli na papir; izdelki so bili predstavljeni domačinom v dvorani na Dolah, udeležencem zaključnih prireditev ob Tednu slovenskih gozdov v Sopoti, načrtujemo predstavitev v Litiji in še kje. Likovne delavnice se je udeležilo 18 likovnikov: Jože Barachini prsti izkušenih in manj izkušenih umetnikov je nastalo nekaj in Ludvik Kos iz Radeč, Sonja Hribernik iz Slovenske Bistrice, krasnih stvaritev, predvsem pa zanimivih motivov. Ob Ela Moravec, Majda Žgajner in Djuro Penov iz likovne skupine glasbi in petju domače Pevske skupine “Izgnanci” in “Senožeti” Radomlje, Stanka Baloh iz Kamnika, Cvetka Lavrin zaključni besedi umetniškega vodje smo končali umetniško in DesankaKreča z Izlak, domačin Tone Sveršina, Pavle in Marija druženje. Smolej iz Kresnic, ter Marjan Sonc, Maja Brilej, Berta Juvan, Stane KMETIČ Aleksander Juvan in Katja Rudolf iz Liti je. Umetniški vodja je bil akademski slikar Jože Meglič iz Smartna pri Litiji. V svežem majskem jutru smo se zbrali v prijetnem ambientu lovske koče na Dolah, kjer sta nas prijazno sprejela oskrbnika Nace in Darja Božič. Odpravili smo se na nekaj znamenitih točk naše naravne in kulturne dediščine ter ustvarjali do popoldneva. Pred kosilom smo že lahko občudovali umetnine mojstrov risbe in barv. Prilegel se je topel obrok v zavetju lovske koče. Po krajšem počitku smo se odpravili do oglarske vasi Slavina. Prijazni domačini so nam predstavili oglarjenje (Brinovčevi so ravno pospravili oglje in se koparsko črni spravili k malici, Odlazek Marjan pa nam je ob svoji kopi, ki je ravno puščala zadnje dišeče dime, razložil postopek kuhanja oglja). Ob prigrizku in domačem jabolčniku smo videli in izvedeli še marsikaj zanimivega. Pozdravil nas je tudi predsednik KS Dole Dušan Mak. Proti večeru smo se zbrali v dvorani na Dolah, postavili zasilno razstavo izdelkov in komentirali rezultate likovnega ustvarjanja. Pod spretnimi POR I AL NEPREMIČNINE Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01 /898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: dejan.groselj@siol.net Agencija za posredovanje v prometu z nepremičninami. Imetnik licence pri Informacijski borzi nepremičnin. • Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN: - HIŠ - STANOVANJ - POSESTI, PARCEL IN KMETIJSKIH ZEMUIŠČ - VIKENDOV - POSLOVNIH PROSTOROV - GARAŽ - OSTALO • Priprava pogodb S Kompletna izpeuava postopkov pri prenosu lastništva ® Ureditev pogodb pri najemnih razmerjih ZIK-KULTURNI CENTER Tudi v maju se je v Kulturnem centru Litija marsikaj dogajalo. Na svoj račun so prišli tako najmlajši kakor tudi odrasli gledalci. V SOBOTO, 10. maja, so se nam predstavili mladi igralci KUD DOLSKO z otroško igrico PU IN PRIJATELJI. Nastopajočih je bilo zares veliko, kar je vedno zanimivo. humorja. Predstave čarodeja Romana Freliha so res nekaj posebnega. Odlikuje ga zlasti oblika komuniciranja z mladimi gledalci in visoka raven pedagoškega smisla njegovih predstav. Po končani predstavi so otroci dočakali presenečenje. Za sodelovanje in pomoč je vsak dobil od čarodeja balon v obliki psička, zajčka, metulja. Otroci so se od njega težko poslovili, vendar so odšli domov veseli in zadovoljnih obrazov. Navdušenje pa se je tudi kazalo na obrazih staršev. Ob zaključku otroških matinej v tej sezoni se vam v Kulturnem centru zahvaljujemo za vaš obisk. Upamo, da smo staršem in otrokom ob druženju na naših predstavah pripravili veliko veselja in užitkov. Želimo si, da bi program še bolj obogatili z različnimi otroškimi predstavami. Vabimo vas jeseni v Kulturni center Litija. ZIK - GŠ Litija Oddelek za balet in izrazni ples Otroci so morali kar hitro obračati svoje zvedave glavice, da so lahko sledili vsem Pu-jevim prijateljem na odru, katerih pa ni bilo malo. Zadnja matineja v tej sezoni V SOBOTO, 24. maja, smo v Kulturnem centru pripravili zadnjo matinejo v tej sezoni. Na programu je bil čarodej Roman Frelih. Obiska čarodeja se otroci vedno veselijo in tudi tokrat je bilo tako, saj jih popelje v čarobni svet, kjer nemogoče postane mogoče, kjer iz nič naenkrat nastanejo rutice, baloni, dežniki... Toda otroci pri tej predstavi niso bili samo gledalci, temveč sodelavci in pomočniki. V programu je bilo veliko komičnih situacij in V sredo, 14. maja, smo si v dvorani KC Litija, lahko ogledali BALETNI VEČER, plesnega oddelka GŠ Litija. Bil je posvečen 25. letnici neprekinjenega delovanja plesnega oddelka GŠ pod vodstvom učiteljice, mentorice Žužane Bartha. Hvala za prelep večer plesa, glasbe in hvala učencem in mentorici Žužani Barthi. 8BgB8aaBBa»ggaagsgfflssKga!BBBiigaB^ Zaključni koncert GŠ Litija ZIK - Glasbena šola Litija vsako leto prireja ob zaključku šolskega leta koncert, na katerem mladi glasbeniki pokažejo, kaj so se naučili med letom. Tudi letos je bilo tako. Zaključni koncert je potekal 26. maja v dvorani KC Litija. Predstavili so se učenci z vseh oddelkov na različnih instrumentih in v različnih sestavah. Zaigrala sta harmonikarski in pihalni orkester, zapele so mlade pevke in zaplesale nadobudne plesalke baletnega oddelka. Večer je bil prečudovit, prežet s posebno energijo, ki jo oddaja prav glasba in ples. Vsem učencem in mentorjem GŠ in oddelka za balet želimo, da bi bili tudi v naslednji sezoni tako uspešni. A.S. Razmišljate o prihodnosti, o svojih ciljih, načrtih in željah? Prav gotovo jih ni malo. Od nove stanovanjske opreme, novega avta, zamenjave računalnika, dodatka k pokojnini, štipendije za otroka do sanjskih počitnic... Da jih boste laže uresničili, vam ponujamo različne oblike postopnega varčevanja. Saj veste, iz majhnega raste veliko: modro varčevanje, rentno varčevanje in srebrno varčevanje. Po dopolnjenih treh letih varčevanja pa imate tudi možnost najeti ugodnejše posojilo za nepremičnine. Vabimo vas v našo poslovalnico, kjer vam bomo svojo ponudbo podrobneje predstavili in vam z veseljem svetovali. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Litija MAK - MojA Knjižnica Knjižnica v juniju 2003 začenja z akcijo MAK. MAK je Moja knjižnica. O vseh dejavnostih vas bomo obveščali sproti. Tokrat pa naštejmo samo dva vzroka za MAK: - pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnic - pridobivanje novih članov knjižnice. Ko boste v prihodnosti slišali besedo MAK ali videli makov cvet, se spomnite na knjižnico. Beseda in cvet bosta postali stalnici pri našem delu. Zdaj pa nekaj uvodnih informacij. KDO SMO? Matična knjižnica dr. Slavko Grum Litija je splošna knjižnica, s knjižnico v Šmartnem in potujočo knjižnico. Ima gradivo za mladino in odrasle. Dolžnost knjižnice je zadovoljevati informacijske, kulturne, izobraževalne in razvedrilne potrebe uporabnikov in članov. Splošno knjižničarstvo je javna služba, ki jo financira občina (del knjižničnega gradiva financira Ministrstvo za kulturo). KAJ POČNEMO? Da knjižnica lahko posluje in izvaja javno službo, mora imeti zagotovljene naslednje pogoje: knjižnično gradivo, prostor in tehnično opremo, strokovne delavce in seveda financiranje. Vlada je v Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic te tudi določila. Za lažjo predstavo naj naštejemo kaj izvaja in omogoča knjižnica: Osnovne storitve knjižnice • vpogled v knjižnične zbirke v prostem pristopu in njihovo uporabo • uporabo javnih klasičnih knjižničnih katalogov, vzajemnega kataloga in drugih podatkovnih zbirk in informacijskih virov • dostop do splošno dostopnih elektronskih virov javnih oblasti in njihovo uporabo • posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva, e izposojo knjižničnega gradiva v knjižnici in na dom • medknjižnično izposojo • usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice • pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, informacij in pri uporabi knjižnice • seznanjanje z novostmi v knjižnici • preslikovanje iz knjižničnega gradiva, ki je v lasti knjižnice • rezerviranje knjižničnega gradiva • uporabo tehnične opreme namenjene uporabnikom • dostop do svetovnega spleta • dostop do dejavnosti in prireditev PRAVILNIK O SPLOŠNIH POGOJIH POSLOVANJA KNJIŽNICE je bil sprejet na podlagi Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS št.87/2001), Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS št.29/ 2003) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št59/99). Velja d 22. junija 2003- Pravilnik določa etiko poslovanja, medsebojne pravice in dolžnosti knjižnice, uporabnikov in članov knjižnice, dostopnost in pogoje uporabe knjižnice, časovne in druge omejitve pri izposoji gradiva, storitvah in uporabi knjižnice, nadalje jezik poslovanja ter vrste in cenik storitev. Nekaj novosti iz pravilnika: Član - uporabnik Uporabnik knjižnice je fizična oseba, ki uporablja gradivo, storitve, prostore in opremo knjižnice. Član knjižnice je uporabnik, ki se včlani v knjižnico. Brezplačno do 18. leta Člani do osemnajstega leta starosti in brezposelne osebe so oproščeni članarin in vpisnin. Član, ki uveljavlja pravico do oprostitve članarine in drugih nadomestil zaradi mladoletnosti in brezposelnosti, dokaže svoj status z ustreznim uradnim dokumentom. Članarina 500 SIT Po novem bo članarina, ki velja za eno leto 500 SIT. f Medsebojne pravice in dolžnosti knjižnice, uporabnikov in članov knjižnice V knjižnici imamo kar nekaj težav z uporabniki in člani, ki ne upoštevajo splošnih pravil uporabe gradiva in obnašanja v knjižnici. Pogoste so gl okvare računalnikov in neprimerno f obnašanje. V zimskem času se je knjižnica že dogovarjala za pomoč z varnostnikom. Prav to poglavje pa je v pravilniku zdaj bolj jasno opredeljeno. Zaposleni v knjižnici imajo pravico odstraniti iz knjižnice tistega, ki še ne ravna po pravilih iz prejšnjega člena tega pravilnika. IZKAZNICA Izkaznica bo po novem pomemben element pri izposoji gradiva in uporabi knjižnice. Izkaznica je neprenosljiva, to pomeni, da jo sme uporabljati le njen lastnik. Dogaja se, da nekateri člani ravnajo neetično in na svojo izkaznico-jemljejo gradivo za nečlane knjižnice. Nekateri prebivalci tudi menijo, da si morajo kot člani izposoditi veliko knjig. To ni res, za ozaveščenega člana je tudi ena knjiga dovolj. Knjižnica je dolžna dajati o svojih članih in uporabnikih statistična poročila. Knjižnica je tudi dolžna (po novem) vključiti med svoje člane kar 40% prebivalcev. Zato bo ena od akcij MAKa pridobivanje novih članov in ozaveščanje prebivalcev, da je biti član knjižnice dvakrat dobro: prvič zaradi sebe, saj v knjižnici dobimo informacije in knjižnično gradivo za izobraževanje, razvedrilo in osebnostno rast; drugič zaradi statističnih podatkov o včlanjenosti v knjižnice in bralni kulturi v občini. Ko boste v prihodnje razmišljali ali bi ali ne bi (postali član knjižnice), se odločite ZA. Zaradi statističnih obveznosti knjižnice bodo imeli izkaznico člani in uporabniki. Počitniški obratovalni čas (julij - avgust 2003) LITIJA PONEDELJEK 12.00-19-00 TOREK 08.00-14.30 SREDA 08.00-14.30 ČETRTEK 12.00-19.00 PETEK 08.00-14.30 ŠMARTNO ČETRTEK 12.00-18.00 PRIREDSTAVITEV KNJIGE Igor Gošte, pesnik iz Izlak, je svoj pesniški prvenec Svetla tema predstavil tudi v litijski knjižnici. V torek, 10. junija 2003, je avtor ob spremljavi glasbenikov litijske skupine Perkak-šns spregovoril o svojih pesmih, ki so občutena pripoved življenja, ljubezni in bivanja. Z avtorjem se je pogovarjala Joža Ocepek, pesmi pa je predstavila Rosana Maček. SE PRAVLJICE NA POTEPU POSLAVIJAJO? Pravljice se potepajo v obliki knjižne vzgoje in razvedrilne dejavnosti za otroke so v Sloveniji edinstvena oblika in potekajo le v litijski in šmarski občini. Dejavnost je tri leta vodila pravljičarka Marta Kmetič. S svojo igrivostjo je otroke popeljala v svet pravljic in igre in jim enkrat na mesec dopolnila popoldanske obveznosti z razvedrilom. V krajih, kjer ni potujoče knjižnice, so si otroci lahko tudi izposodili slikanice na dom. Pravljice na potepu so potekale preko javnih del in s pomočjo občine Litija. Tudi v letu 2003 so bila knjižnici odobrena javna dela za celo leto. Žal pa so se pogoji spremenili, saj bodo pravljice zaključene z julijem in jih v jesensko - zimskem času zavod za zaposlovanje ne bo več sofinanciral. Žal! Kako bo v jeseni še ne vemo. V obdobju od septembra 2002 do junija 2003 je pravljice na Vačah, Savi, Konjšici, Primskovem, Dolah, Javorju, v Gabrovki, Vintarjevcu, Štan-garskih Poljanah, Hotiču in Kresnicah obiskalo več kot 1000 otrok, ki so si izposoditi ve č kot 700 slikanic. Joža OCEPEK ČURKL0VANJE 2003 ...In po Siddarti Big Foot Mama in Tabu... Kud ČURKELJ in KLIŠE Litija, prirejata dne 04.07.2003 ob 19 uri, v Jevnici na Športnem igrišču, koncert skupin Big Foot Mama in Tabu. KUD ČURKELJ in KLIŠE Litija!! KUD “Venčeslav Taufer” Dole pri Litiji vabi na KRESOVANJE na predvečer DNEVA DRŽAVNOSTI v torek, 24.6.2003, na športnem igrišču pri šoli na Dolah. Ob 19. uri proslava, sledi družabno srečanje z ansamblom Svit. Preko 700 pohodnikov Od cerkvice do cerkvice na Poišniku Vsaka lete (letos že sedmič} imama PolšRfčanl prvo nedeljo v juniju nekakšen praznik. V naš kraj peiaime goste, prijatelje, umetnike, sorodnike, da se nam pridružijo na poti od cerkvice do cerkvice, s čudoviti in mirni naravi. Veseli smo, da se pohodniki vsako leto radi vračajo, veseli pa nas tudi to, da prihajajo k nam v Polšnik iz zelo oddaljenih slovenskih krajev. Letos se je po poti sprehodilo preko 700 pohodnikov iz vse Slovenije. Da pa ni bilo vse samo pohodniško, smo na postojankah tako kot vsako leto pripraviti različne razstave in predstavitve glasbenih skupin. Po prijavi in jutranjem prigrizku so v centru Polšnika zapeli dobrodošlico pevci Moškega pevskega zbora Polšnik, ki jih vodi Anton Tori. Na vrhu Ostreža je pohodnike s harmoniko pričakal »švicarski« Slovenec Fišter Slavko, v cerkvici pa so si pohodniki lahko ogledali razstavo fotografij domačega kraja, ki jo je pripravila Katja Bolte. Spust je bil hiter, saj so na Prevegu že prepevali Senta-nevski pavri, ljudski pevci iz Koroške. Pri cerkvici Sv. Lovrenca na Stranskem vrhu je igrala skupina Mandala svetovno ljudsko glasbo. Pohodniki pa so lahko sodelovali pri zanimivi zabavni igri z lestvijo. Enouren počitek je pohodnikom prišel prav, saj jih je čakala še osvojitev zadnje postojanke, Glinjeka. Na gozdni jasi ob cerkvici Sv. Jurija smo se zbrali pri sveti maši, katero je s svojim čudovitim prepevanjem polepšal pevski zbor Glasbena matica iz Ljubljane. Za konec je bila pri Lovski koči na ogled slikarska razstava domačih umetnikov, saj so vse leto s pomočjo g. Smoleja obiskovati tečaj in rezultat tega je bila čudovita razstava. Umetnikom je pri aranžiranju pomagala Olga Tomažič, ki je prav tako umetnica in je presenetila obiskovalce s svojimi deli. Turistično društvo je s pomočjo Društva podeželskih žena in deklet Polšnik pripravilo razstavo in srečelov domačih izdelkov. Izdelke je prispevalo 81 družin oz. posameznikov, katerim še posebna hvala, da so se odzvali našemu vabilu k sodelovanju. Pripravljen smo imeli tudi kulturni program, vendar nas je presenetila nevihta, ki je v pol ure pokvarila pevsko srečanje vseh sodelujočih skupin na pohodu. Ko je spet posijalo sonce, pa je bilo živahno in zanimivo do poznih veče rnih ur. Igral nam je ansambel Zlati klasi, ki je z dobro glasbo naplesišče zvabil utrujene pohodnike, domača skupina Skrhane kose pa je spet navdušila poslušalce s svojo izvirnostjo. Pri organizaciji je sodelovalo preko šestdeset domačinov, ki so svoje naloge opravili odgovorno, tako kot vsako leto. Hvala vsem. Turistično društvo se zahvaljuje sponzorjem: Občini Litija, Tiskarni Hren Ljubljana, Centru za razvoj Litija, Radiu Trbovlje, Krajevni skupnosti Polšnik, Tedniku Družina, Radiu Ognjišče, Zavarovalnici Triglav, Heliosu, Lovski družini Polšnik, Avtoprevozu Kastelic Polšnik, Gostilni Majcen Polšnik, Ključavničarstvu Repovš Polšnik in Mizarstvu Kos Polšnik. MatejaSLADIČ-VOZELJ Kmetijsko gozdarska zadruga Litija BISTRO VALVASOR, Valvasorjev trg 3, Litija Vabimo vas v NOVE SPODNJE PROSTORE in v POLETNO TERASO. Možna rezervacija do 60 ljudi. Nudimo vam MALICE, PIZZE in ostale jedi po naročilu. V zgornje prostore vabimo manjše in večje skupine ter vam poleg ostalih jedi nudimo tudi POSLOVNA KOSILA. MENUI. 1.300 SIT MENUII. 1.500 SIT MENU lil. 1.950 SIT Poleg MENU-JA lahko naročite tudi sladice (KREM REZINE, JAB. ZAVITEK, PALAČINKE in SADNO KUPO). Del. čas: DODATNA PONUDBA: OTROŠKI MENU: - MARTIN KRPAN - 600 SIT (PURAN PO DUNAJSKO, POMERI, PALAČINKA) - MIKI MIŠKA - 650 SIT (SV. NARAVNI ZREZEK, NJOKI, SADNA SOLATA) - PIKA NOGAVIČKA - 200 SIT (PALAČINKA) GOVEJA JUHA Z REZANCI ali GOVEJIM MESOM 480 SIT NJOKI V SMETANOVI OMAKI 660 SIT SOLATA VAIVASOR 500 RIT ZELENJAVNA PIZZA 750 SIT vsak dan od 7.00 do 22.00 ure nedelja in prazniki zaprto Telefon: (01) 8983 087 NOVICE IZ OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Litija je 29.maja 2003 najprej dokončal svojo 6.redno - aprilsko sejo, ki je bila prekinjena pri obravnavi medobčinskega centra za ravnanje z odpadki v Zasavju, nato pa začel še s svojo redno 7.sejo. Na nadaljevanju svoje 6. redne seje je občinski svet: - Obravnaval in sprejel na znanje informacijo o pripravi Odloka o proračunu Občina Litija za leto 2003 - in sejo zaključil s pobudami in vprašanji svetnikov. Na 7. redni seji pa je občinski svet: - v 1. branju obravnaval Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Litija. Občinski svet je predlog odloka sprejel v prvem branju, sprejel je tudi sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka. Javna obravnava bo dne 18.06.2003 ob 18. uri, v veliki sejni sobi občine Litija. - obravnaval in sprejel sklep o podaljšanju začasnega financiranja občine Litija, pri čemer je občinski svet trajanje začasnega financiranja, ki poteka na podlagi Odloka o proračunu občine Litija za leto 2002, podaljšal do 31.07.2003. - obravnaval in sprejel sklep o zagotovitvi sredstev za kritje drobnih osebnih potreb in o opredelitvi namena porabe teh sredstev upravičencu do celodnevnega institucionalnega varstva. Upravičencu do socialno varstvene storitve celodnevnega institucionalnega varstva (domovi za starejše, idr.zavodi) s stalnim bivališčem v občini Litija, ki je v celoti oproščen plačila storitve in katerega zavezanci so deloma ali v celoti oproščeni plačila prispevka, se priznajo sredstva za kritje drobnih osebnih potreb v višini 20% osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar predstavlja 8.704,00 SIT/ mesečno. Sredstva se namenijo za kritje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, za nenujne prevoze v zdravstvene domove oz. bolnišnice, za zdravila, ki so na vmesni oz. negativni listi ter za osebne potrebe upravičenca. - pri točki kadrovske zadeve opravil imenovanja na predlog članov svetniške skupine SDS v delovna telesa občinskega sveta. V odbor za družbene dejavnosti je bil imenovan, Jože Hostnik, C KS 16, Litija; v odbor za finance je bil imenovan Janez Prašnikar, Praprošče 4, Litija; v odbor za gospodarjenje z nepremičninami je bil imenovan Jožef Lajevec, Ribče 57, Kresnice in v odbor za kmetijstvo je bil imenovan Jožef Lajevec, Ribče 57, Kresnice. Pri tej točki so svetniki obravnavali tudi način obračuna sejnin za prisotnost oz.predčasni odhod svetnika s seje, z dnevnega reda pa je bil umaknjen predlog imenovanja predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda ZIK Litija. OBČINA LITIJA, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, Jerebova ulica 14, Litija poziva starše predšolskih otrok, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v občini Litija in katerih otroci bodo s 1. septembrom 2003 vstopili v vrtec na območju občine Litija ali v vrtce v drugih občinah, da oddajo vloge za znižano plačilo vrtca (obrazec 1,82; prodajajo knjigarne) najkasneje do 15.avgusta 2003 v prostorih Občine Litija, soba 52 ali priporočeno po pošti v skladu s 3. odstavkom 9. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki določa: » Za otroke, ki se vključijo v vrtec med šolskim letom, se znižano plačilo uveljavi z dnem, ko je otrok sprejet v vrtec, če starši oddajo vlogo najkasneje 15 dni pred predvideno vključitvijo«. V primeru, da vloge za znižano plačilo vrtca ne bodo oddane najkasneje do 15.avgusta 2003, bodo obravnavane v skladu s 4. odstavkom 9. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki določa: »V primeru, da starši zamudijo rok iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se znižano plačilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko so oddali vlogo«. Dodatne informacije lahko dobite na Občini Litija, Oddelku za družbene dejavnosti, telefon 01/ 898 -12 -11 (Tina Naglič). Z N Ob 25. juniju »Dnevu državnosti«, vsem občankam in občanom iskreno čestitam. Želim vam prijetno praznovanje z najlepšimi spomini na tisti čudoviti poletni večer, ko je v letu 1991 prvič ponosno zavihrala slovenska zastava v samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Župan Občine Litija: Mirko KAPLJA v_____________________________________________________v NOV ELEKTRONSKI NASLOV OBČINE LITIJA Vse občane in vse bralce Litijskega občana obveščamo, da je občina Litija spremenila naslov elektronske pošte. Ta se po novem glasi občina.litija@gov.si. Ostale aktualne informacije o delu občinske uprave, župana, občinskega sveta, javnih zavodov in organizacij, ki delujejo v javnem interesu ter o drugih dogodkih in prireditvah pa še vedno lahko prebirate na spletnih straneh http://www.litija.net 24. vpis učencev iz občine Litija v Zlato knjigo in Knjigo dosežkov Občina Litija, v sodelovanju z glasbeno in osnovnimi šolami, vsako leto ob zaključku šolskega leta organizira vpis učencev v Zlato knjigo in Knjigo najboljših dosežkov. V Zlato knjigo se vpišejo učenci, ki so v vseh letih osnovnošolskega in osnovnega glasbenega izobraževanja dosegli odličen uspeh, v Knjigo najboljših dosežkov pa tisti učenci, posamezno ali ekipno, ki so na šolskih državnih tekmovanjih iz znanja, športa, kulture ali drugih področij osvojili 1.mesto ali Zlato priznanje po merilih in pravilih predmetnega tekmovanja. Letošnja prireditev, ki jo pripravlja Glasbena šola Litija ter vpis učencev s podelitvijo nagrad in priznanj bo potekala v torek, 24.junija 2003 ob 19.00 uri v dvorani Kulturnega centra v Litiji. Ob tej priložnosti pozivamo tudi vse tiste učence s stalnim prebivališčem na območju občine Litija, ki niso obiskovali osnovne ali glasbene šole v litijski občini, pa izpolnjujejo pogoje za vpis v Zlato knjigo ali v Knjigo dosežkov, da na občino Litija - oddelek za družbene dejavnosti, sporočijo svoje podatke in nam predložijo ustrezna dokazila. IZBERI ŽIVLJENJE LAS Litija- Lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti REZULTATI RAZISKAVE NA PODROČJU ODVISNOSTI OD DROG IZVEDENE V LETU 2002 NA OBMOČJU OBČINE LITIJA - med mladimi v starosti od 14 do 29 let: ALKOHOL - 94% anketirane šolske mladine je že poskusilo alkohol - večina anketiranih je poskusilo alkohol, ko so bili mlajši od 11 let - največ anketiranim so alkohol prvič ponudili starši - več kot 1/2 anketiranih je po svoji oceni že bilo pijanih in prvič že v starosti med 14. in 15. letom KAJENJE - 61% anketirane šolske mladine že ima izkušnje s kajenjem cigaret - večina anketiranih je že poskusila prvo cigareto, ko so bili mlajši od 11 let - največ anketiranim je cigareto ponudil prijatelj - redno kadi 17% anketirane šolske mladine, ki največ pokadi do 1 škatlico na dan - 39% staršev je negativen zgled anketirani šolski mladini, saj v družini kadita oba ali vsaj eden od staršev INFORMIRAJMO - PREPREČUJMO - SVETUJMO - POMAGAJMO LAS Litija; Oddelek za družbene dejavnosti občine Litija Vprašanja po e-mailu: lasklepet@email.si (anonimnost zagotovljena) Aktivnosti in tekoče informacije: www.litija.net; LAS Litija Vsebino prispevkov pripravili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES OBČINA LITIJA, ODDELEK ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO, Jerebova 14, Litija OBVESTILO OBČANOM Vse prebivalce Občine Litija in vse ostale zainteresirane, obveščamo, da bo od 4.6.2003 do 4.7.2003 potekala javna razgrnitev osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Litija (v nadaljevanju PUP-ov) v prostorih Občine Litija, Jerebova ulica 14, Litija. Vsi občani in zainteresirani lahko v času javne razgrnitve in med javno obravnavo podajo svoje pisne pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek PUP-ov. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Občino Litija, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, na Nirmalo Krofi, telefonska št: 01/898-12-11, ali osebno v sobi 59. Obravnava PUP-ov ni namenjena novim pobudam za spremembe namenske rabe iz kmetijskih (nezazidljivih zemljišč) v zazidljiva zemljišča. S PUP-i SE DOLOČAJO LE POGOJI GRADNJE NA ŽE OBSTOJEČIH ZAZIDLJIVIH OBMOČJIH. VARČUJ MO Z ENERGIJO REDNO VZDRŽEVANJE OGREVALNIH SISTEMOV Zgorevanje kurilnega olja, plina je veliko bolj popolno, kot pa je zgorevanje trdih goriv. Zaradi tega postopke čiščenja izvajamo bolj poredko, ponavadi to naredimo 2x v kurilni sezoni. Najbolj enostavno pa je to narediti ob koncu kurilne sezone in se tako pripraviti na novo. • Peč: obloge, ki se naberejo zaradi nepopolnega zgorevanja, očistimo mehansko, najbolj trdovratne obloge pa odstranimo s kemičnim postopkom. Vsak milimeter oblog na stenah kotla pomeni do 6% izgub. Obloge delujejo kot toplotni izolator in preprečujejo učinkovit prestop toplote iz plamena na vodo v kotlu. Mehansko odstranimo obloge s ščetko in raznimi kovinskimi strgali. Vseeno pa vedno ne moremo v popolnosti odstraniti vseh najbolj trdovratnih oblog. V tem primeru uporabimo kemični postopek. S posebno tekočino popršimo obloge. Te posebne tekočine znižujejo temperaturo zgorevanja oblog. Nato zakurimo. Z znižano temperaturo izgorevanja tako zgorijo tudi najbolj trdovratne obloge. • Gorilnik: gorilnik naj bi se servisiral po približno 4000 litrih porabljenega ekstra lahkega kurilnega olja. Le dobro vzdrževan in nastavljen gorilnik omogoča zanesljivo in varčno delovanje. Pri dobro nastavljenem gorilniku se da privarčevati tudi do 10 % kurilnega olja. Obvezno se menja šoba gorilnika. • Dimnik: je namenjen odvodu dimnih plinov, zato ga je potrebno skupaj z ostalimi dimovodnimi napravami redno čistiti. Čiščenje dimnika in dimovodnih naprav prepustite dimnikarju, ki bo delo opravil strokovno. Običajno pa tudi nimamo vsega potrebnega orodja za kakovostno izvedbo del. Pri kurjenju na trdno in tekoča goriva je potrebno dimnik čistiti enkrat mesečno, pri plinastih gorivih pa vsaj dvakrat v ogrevalni sezoni • Serviser: na obisk serviserja se pripravimo. Imejmo pripravljen merilni protokol predhodne nastavitve gorilnika, poiščimo tehnično dokumentacijo za gorilnik in kotel (nazivna toplotna moč obeh naprav, parametri gorilnika-tlak olja premer šobe, itd). Prepričajmo se, da ima serviser ali izvajalec meritev primerno in atestirano opremo. Da bi lažje kontrolirali delo serviserja, naj naštejemo opravila, ki jih mora serviser izvršiti: -kontrola dovoda goriva in filtra -kontrola filtra za zrak na gorilniku -očisti oljni filter pred oljno črpalko -očisti ventilator gorilnika vseh prašnih oblog -očisti dovodne zračne kanale prašnih oblog -očisti fotodiode -pregleda elektrode, izolatorje -zamenja razpršilno šobo (zamenjava je potrebna, saj se zaradi abrazije spremeni premer in oblika iztočne šobe) Po pregledu, čiščenju in zamenjavi delov sledi nastavljanje gorilnika. S posebnimi merilnimi pripravami se meri: • Sajavost: preko posebnega filterskega papirja se prečrpa določena količina dimnih plinov. Površina uporabljenega papirja mora biti skoraj popolnoma bela (stopnja 1 do 2 v večstopenjski lestvici sajavosti) e Vsebnost ogljikovega dioksida CO: pri pravilno nastavljenem gorilniku je vsebnost CO : 12% d ZAHVALA V 92. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta TONČKA KAMNIKAR roj. POGRAJEC (1912 - 2003) iz Šmartnega pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in Obrtni zbornici Litija za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, g. župniku za lepo opravljen obred, za občutene besede slovesa, osebju Doma Tišje za lepo skrb v zadnjih letih njenega življenja in ge. Mariji Trček za njeno nesebično skrb in prijateljstvo. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega sina in brata MIROSLAVA DOBROVOLNA -MIRČA 1970-2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, izrekali pisna in ustna sožalja in darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala motoristom za vse darove in lepo opravljen obred. Zahvala govorniku g. Juvančiču za prebrane misli ob odprtem grobu. Hvala trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo prerano zadnjo pot. Žalujoči: vsi njegovi ' m V SPOMIN Našemu nepozabnemu BRANKU BIZJAKU 19. junija minevajo žalostna 3 leta od bolečega slovesa. POGREŠAMO TE. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Tiho je živel, tiho je odšel. ZAHVALA V 78. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric KAREL SUKIČ iz Litije 25.10.1925-18.05.2003 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvala tudi g. župniku, pevcem Zvona, trobentaču in pogrebcem. Iskrena hvala tudi Centru za socialno delo, dr. Kolšku in ekipi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. (D. Kette) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina in brata MITJE AVBLJA iz Kala pri Dolah 04.04.1981 -26.05.2003 se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim prijateljem in znancem ter sosedom, ki ste nam izrazili sožalje in delili z nami bolečino. Hvala vsem in vsakomur posebej za sočustvovanje in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču iz Polšnika, domačemu mladinskemu pevskemu zboru Zlati žarek, govorniku KS g. Dušanu Maku za izrečene tople besede slovesa. Iskreno se zahvaljujemo PGD Dole za organizacijo pogreba in sosednjim PGD ter ostalim praporašem, KZ Trebnje in obratu Dolka, podjetju Rotal Dole ter Mitjinim in Andrejinim sošolcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste darovali cvetje, mu prižgali svečke ter ga tako številno pospremili na njegovi mnogo prezgodnji poti do preranega, poslednjega domovanja. Vsi njegovi ZAKAJ ZBOLIMO? Ko govorimo o zdravju ali bolezni, običajno obravnavamo organe oziroma dele telesa tako, kot da ne bi delovali v istem telesu, prav tako pa obravnavamo ločeno tudi čustva, miselno naravnanost itd. Dejstvo pa je, da ima vsaka bolezen tesno povezavo z našim odnosom do samega sebe, medsebojnimi odnosi in splošni naravnanosti do življenja. V medsebojnih odnosih nekako ne vemo, kaj naj od bližnjih pričakujemo, čutimo pa, da nekaj manjka, podobno pa se nam dogaja tudi v poklicnem življenju. Negotovost glede bazičnih predstav o tem, kako naj bi svet okoli nas deloval, pa nas dela neodporne proti krizam in stresu, povezanim z različnimi strahovi in zaskrbljenostjo. Na tej negotovosti pa ne temelji le stres, temveč tudi beg v delo in različne zasvojenosti, ki jim je skupno to, da nudijo zavetje pred potrebo po premišljevanju o tem, kako bi izboljšali svojo vlogo in mesto v svetu ter ubežali pred občutkom notranje praznine. To pa je že prvi korak v bolezen, kajti vsako negativno čustvo vpliva na naše zdravje. Človekovi avri (elektro - fotonskem polju, okoli našega telesa), zlahka pripišemo vlogo izmenjevalca informacij. Ruski biofizik Konsantin Korotkov iz St. Petersburga je namreč s pomočjo instrumenta, ki ga je razvil leta 1996 in je bil tri leta kasneje s strani Ruske akademije za znanost in zdravstvene oblasti že odobren kot diagnostično sredstvo, dokazal, da jakostna porazdelitev sproženega elektro - fotonskega sija okoli človekovih prstnih blazinic, vsebuje povsem jasno informacijo o človekovem psihofizičnem stanju. Z opazovanjem elektro - fotonskega sija človeka z instrumentom Korotkova vidimo, da ima informacija, vkodirana v elektro - fotonskem siju, izvor v človekovi zavesti. Korotkov je namreč ugotovil, da najdemo povsem identično deformacijo v elektro - fotonskem siju osebe, ki ima raka tudi pri osebi, ki ga sicer nima, a se ga boji. Znano pa je, da imajo bolezni osnovo na energijski ravni in je torej pričakovati, da bo tudi oseba, ki se raka boji, čez čas za to boleznijo tudi resnično obolela. To pa je direkten dokaz, da so resnične trditve, da na naše fizično zdravje vpliva predvsem to, kaj mislimo in čutimo. Odkrili pa so tudi direktne povezave nekaterih misli in čustev z organi, ki so: - strah/umirjenost: vpliva na mehur, ledvica, ušesa, lase, kosti, sklepe in spolne organe; - jezafprijaznost: žolčni mehur, jetra, oči, nohti, mišice, kite in stopala; - zaskrbljenost/empatija: želodec, vranica, slinavka, ustnice, zobje in mišice trupa; - žalost/pogum: debelo črevo, pljuča, nos, koža in stegna. Vidimo torej, da npr. kronična zaskrbljenost povzroči rano na želodcu, sovraštvo in ljubosumnost pa najbolj škodita srcu. Znano je tudi, da ima veliko hudih bolezni, kakršna je npr. rak, svoje korenine v čustvenih problemih, predvsem tistimi, povezanimi s samim seboj in našimi najbližjimi. Konec koncev so tudi drugi obremenilni elementi, kot npr. onesnaženo okolje, živila, polna kemičnih snovi, ki pospešujejo rast, vedno slabša voda itd., posledica našega mišljenja in vedenja - tako individualnega, kot kolektivnega. Če torej vemo, da bolezen ne prihaja od zunaj, ampak je njen pojav najtesneje povezan z našo miselno/čustveno dejavnostjo, je rešitev spoznanje, da smo mi sami tisti, ki lahko za svoje zdravje največ naredimo. To dejstvo nam pokaže nesmiselnost prelaganja odgovornosti za naše zdravje na zdravnike, kar pa seveda ne pomeni, da njihova pomoč ni dobrodošla. Vsekakor pa ostaja dejstvo, da je seme zdravja in bolezni v naši notranji naravnanosti, v tem, da si za prijatelje izbiramo tiste ljudi, ki jim zaupamo in nas v naših hotenjih podpirajo, ne pa one, ki nas omejujejo in zastrupljajo z mnenji, da so nam nekatere osnovne stvari nedostopne. Pri vsem našem ravnanju pa nam naj bo vodilo strpnost in notranja mehkoba. PRETNERJEV Tadej Zdravje Rak materničnega vratu (RMV) je eno redkih rakavih obolenj, ki ga lahko preprečimo in učinkovito zdravimo. V večini primerov raste počasi preko predstopenj in ga je zato mogoče odkriti v predklinični fazi. Sodobno odkrivanje, zdravljenje In nadzor predrakavih sprememb materničnega vratu Histerektomija je primerna za starejše ženske, če konus ni bil odstranjen v zdravo in pri ženskah z dodatnimi ginekološkimi težavami kot so miomi, prolaps maternice... Po zdravljenju pa je važen tudi nadzor z odvzemi citoloških brisov in sicer v prvem 1 do 2 letih na 6 mesecev nato pa doživljenjsko na 1 leto. Zaključek: Kakovostno ukrepanje pri ugotovljenih prekan-cerozah MV pomeni preventivo raka materničnega vratu. Z 80 % pregledanostjo žena v okviru državnega programa Zora, z registrom brisov materničnega vratu in zagotavljanjem kakovostnih diagnostičnih ter terapevtskih postopkov za prekanceroze, naj bi v Sloveniji do leta 2010 padla incidenca RMV iz 20/100.000 na 10/100.000 žena. Ali bomo uspeli tudi v Litiji? Prepričana sem v to. Zato torej, drage Litijanke, ne pozabite se odzvati na vabila. Tiste pa ki še niste opredeljene, ali pa že dolgo niste bile na pregledu, pa ne čakajte vabil, ampak opravite pregled čimprej! NOVOSTI S PODROČJA KONTRACEPCIJE Pomembno je, da ženske poznajo vse metode kontracepcije, da se tako lahko odločijo za najprimernejšo in da imajo dostopno zdravstveno službo. Raba kontracepcijskih sredstev tako v Sloveniji kot v svetu naraščata. Pri nekaterih novih metodah kontracepcije gre le za nov način aplikacije, pri drugih pa za nove učinkovine. Hormonske tablete - Oralna kontracepcija se lahko po novem režimu jemlje brez prekinitve tudi več mesecev, do starosti 50 let (kadilke do 35 let). Novost so ultranizkodozne tablete z 20 mcg etinilestradiola v dnevni dozi (v svetu že 15 mcg,), hkrati se uvajajo novi gestageni z ugodnejšim delovanjem (ni pridobivanja teže, manj mozoljavosti, manj slabosti...) Pokoitalna kontracepcija - Progestagenska tabletka, ki se uporabi najkasneje v 72 urah po odnosu v dozi 1 tabletka čez 12 ur šel tabletka(prednost:ni slabosti,cena cca 1300 sit) Depo injekcije: veljajo enaka priporočila kot za tabletke, dovoljene so pa tudi kadilkam po 35 letu in doječim ženam, kar za tablete, ki zmanjšujejo mlečnost, ne velja. Pri nas so dajejo v dozi 150 mg na 13 tednov v mišico. Dovoljene so nad starostjo 18 let,do 2 leti. Maternični vložek s progestagenom - Uporablja se do 5 let, prednost je v zmanjšanju količine in bolečine menstruacij in v veliki zanesljivo- Razvoj se začne kot intraepitelijska lezija t.i displazija, ki preko blage (CIN I), zmerne (CIN II) in hude (CIN lil) preide v intraepitelijski karcinom. Povprečen čas prehoda do intraepitelijskega karcinoma je 6 do 10 let, od hude displazije do intraepitelijskega karcinoma pa samo 1 leto. Pri 5 % je povprečen čas krajši od 3 let. Znani pa so tudi primeri, ko displastične spremembe ne napredujejo ali pa celo izginejo same. Za zgodnje odkrivanje predstopenj RMV je učinkovita presejalna metoda citološki pregled brisa materničnega vratu po PAP-u, ki ima 5 stopenj: PAP I neg pomeni, da bris vsebuje normalne ploščate, metaplastične in žlezne celice vratu. Če sta 2 zapored na 1 leto neg, se priporoča odvzem čez 3 leta, pri zdravljenih predstopnjah pa doživljenjsko na 1 leto. PAP II neg bris vsebuje vnetne, reparatorne, metaplastične, blago diskariotične, atipične celice. Priporoča se zdravljenje vnetnega brisa, kontrolni odvzem brisa teh variant pa na 3 do 6 mesecev. PAP III suspecta: sumljiv bris, ki vsebuje zmerno do hudo diskariotične celice. PAP IV,V pozitivni bris, pri katerem najdemo maligne celice ploščatega ali žleznega epitela. Pri ponavljajočem PAP II, pri PAP lil, IV, V se priporoča pregled ustja pod povečavo in odvzem vzorcev sluznice za histološke preiskave: ciljano biopsijo sumljivih mest, abrazijo kanala,ob ponovitvi patološkega brisa ob normalnem kolposkopskem izvidu pa celo z diagnostično konizacijo. Zanesljivost citoloških izvidov je do 90%. Patohistološki izvidi predstopenj RMV, ki jih dobimo z opisnimi metodami so: CIN I, CIN II in CIN lil z viškom predstopnje Ca in situ, to so intraepitelijske spremembe-displazije, ki zahtevajo natančen nadzor in ukrepanje. KAKO UKREPAMO IN KAKO ZDRAVIMO TE SPREMEMBE? Zdravljenje preinvazivnih intraepitelijskih lezij materničnega vratu (CIN) se je v zadnjih deseletjih spremenilo. Odstranitve maternice in konizacije so postale redkejše, nadomeščajo jih lokalne destruktivne in ablativne tehnike. Asimptomatske okužbe s humanimi papiloma virusi, če ni displazij, ni potrebno zdraviti. Bolnice s CIN I je smiselno spremljati s kolpo-skopijami in z brisi na 4 do 6 mesece. Enako spremljanje se priporoča za večino bolnic s CIN II, izjema so starejše ženske, še posebej tiste z endocervikalnimi lezijami.Vse bolnice s CIN lil potrebujejo zdravljenje. Načine zdravljenja delimo v 3 skupine: 1. lokalno destruktivne tehnike: kriokirurgija s tekočim dušikom, hladna koagulacija, elektrodiatermija,laserska vaporizacija (na ginekološki kliniki uporabljajo Co2 laser) 2. ekscizijske (ablativne)tehnike: električna ekscizija z zanko (LETZ; LOOP), električna konizacija z zanko, laserska konizacija, klasična konizacija). 3. histerektomija (operativna odstranitev maternice). Uspeh zdravljenja je pri vseh omenjenih tehnikah podoben (približno 95 % ozdravitev). Konzervativne lokalne tehnike, še posebej laserska vaporizacija (LV) in ekscizija z zan-ko(LOOP) se uporabljata tudi za zdravljenje perzistentnega CIN I in CIN II. Enodnevna ambulantna posega v lokalni anesteziji postajata vse pomembnejša, ker ne zmanjšujeta plodnosti pri mlajših ženskah, čas celitve je kratek in ker sta cenovno ugodna. Lezija mora biti vidna na ustju v celoti, ne sme segati v kanal, sicer se je bolje odločiti za konizacijo. TEŽJE BESEDE: AMINTAS, MAURIAC, LEZAVT, ECIJA, ČOT SESTAVIL: JožeVIZLAR NAGRADE PRISPEVA JOŽE SEVLJAK, avtor nove knjige - Zgodbi iz središča (Presežek in Kamnolomar) Rešeno nagradno križanko pošljite do 8.8.2003 na naslov uredništva. Izžrebali bomo tri reševalce. Izžrebanci bodo prejeli knjigo pisatelja Jožeta SEVL.JAKA z naslovom Zgodbi iz središča. Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANCI MAJSKE KRIŽANKE: 1. Andreja BUČAR, Gabrovka 2. Primož KADUNC, Šmartno 3. Bernarda VUKOSAVUEVIČ, Litija AVTO - ŠOLA Sl ° CAR svetič sti, slabost pa v ceni cca 30.000 sit. Prihajajo: kožni obliži (Ortho Eura, nalepil se bo na kožo vsakih sedem dni), podkožni vsadki z ge-stagenom (šest paličic za 5 let, Norplant, za 3 leta Implanon), nožni-čni obroči s hormoni ko v tabletki, spermicidi s proti-bakterijskim delovanjem... Dr. Jožica KEŽAR ■tiTERALTfl CVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM www.interalta.si PVC OKNA IN VRATA PE Ljubljana tel.: 01/511-16-24 PE litija - GSM: 041/770-298 - tranzitna trgovina - posredovanje |>ri upravnih postopkih - svetovanje pri gradnji in urejanju okolice Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija., tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 1.7. 2003 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL : 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA Uroš Kramberger s.p. C.D.K. 35, 1270 Litija GSM: 031/632-962, FAX: 01/898-52-86 KS PVC in ALU okna vrata, rolete, senčila police, gar. vrata Nudimo vam kvalitetno vgradnjo ter ostala zaključna dela. iALEI A Okna z razgledom PREDSTAVNIŠTVO ZA: