Cdizione per 1'estero — Inozemska' Izdaja Leto LXXI štev. 63 a Spedlzlone In abbonamrnto poitals Poštnina plačaua « (tolo»inl Naročnina mesečno IS Lir, za Inozem« stvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, u inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnic al ovo mesto, ^ Uredntitvolnopravai Kopitarjeva t, LJubljana. Izključna pooblaščenca za Bglalevanje Italijanskega Jn lujega | Redazione, Amministrnzionei Kopitarjeva 4, Lubiana. izvora« Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana | Telefon «101—400?. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznflca. Abbonamenti: Mese IS Lire. Eitero, me-3150 Lir«. Edi- (ione domenica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C.C. Pj Lubiana 10.650 per £11 abbonamenti, 10.349 per 1« in-•errionL Filial«! Noto roe.to, Concesslonarla eselnsfra per la pnbbTIcfli 31 provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A^ Milano. Ofenziva pri Bjelgorodu napreduje Obkoljene sile pri Harkovu pred uničenjem — Nov nemški obrambni uspeh pri llmenskem jezeru Hitlerjev glavni stan, 17. mar. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Jugovzhodno od Harkova obkoljene sovražnikove sile so bile po odbitju več izpadnih poskusov stisnjene na tesen prostor in se bližajo uničenju. V prostoru pri Bjelgorodu napreduje naš napad dalje proti vzhodu. Močni sovražnikovi protinapadi so bili odbiti in pri tem je bilo uničenih 66 oklepnih voz. Oddelki bojnih letal so z uničujočim učinkom napadali umikajoče se sovjetske kolone in sovražnikova ojačenja pri hitrih pohodih na bojišče. V hudih borbah ob llmenskem jezeru so naše čete včeraj dosegle nov obrambni uspeh. Sovjeti so se ves dan zaman zaletavali proti nemiki vilne oklepne vozove. Bollettino No 1026 Intensificata attivita delle opposte artiglierie sul fronte tunisino 21 sommergibili avversari affondati e 15 dannegiati negli ultimi 6 mesi dai mezzi navali italiani Un convoglio nemico attaccato U Quarticr Generale delle Forie Armato eomunica: Intensifirata attivita delle opposte artiglierie nel settore meridionale t u n i s i n n ; velivoli germanici haiinu bombardato il porto di T r i-pi> 1 i ed agilo su di un aereodromo avversario nella Tunisia settentrionalo distruggendo tre - fronU jn ime,. . ,cm hude krvgve , fce ter apparecchi al suolo. . . I izgubili razen tega pred našimi postojankami ite- Altn reparti aerei tedeschi attaccavano leri ■ * r un convoglio in navigazione ad ovest di B e n-g a s j silurando due piroscafi di medio tonncl-laggio, un terz« niercantile, colpito si incendiava. Nel Mediterraneu rentrale umi unitn leggera, al rnmando del eapitann di rur-votta Cecrarei Alberto di Anrona ha alfoudato un sontmergibile. lTn allro sonimergihile nemiru o esploso nrtando con trn un nostro sbarrainentn di mine. Con 1'ailnne odierna I mezzi navali italiani antlsonimergihili hanno distrutti nesli ultimi sei mesi 21 snmmrrgihili avversari e ne hannn dan-neggiato in modo piu o meno gr.no almeno altri (juindici. Vojno poročilo št. 1026 Povečano topniško delovanje v Tunisu V zadnjih 6 mesecih so italijanska pomorska sredstva potopila 21 nasprotnih podmornic, 15 poškodovala Sovražni kersvoj napaden Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča je prišlo samo do bojev krajevnega pomena. Z južnega odseka tuniške ironte poročajo o živahnem obojestranskem topniškem delovanju. Letalstvo je potopilo v Sredozemskem morju 10.000 tonsko trgovsko ladjo. Pri napadu oa sovražni konvoj so bili trije prevozni parniki zažgani. Nekaj lahkih angleških bombnikov je v včerajšnjih večernih urali ob slabem razgledu napadlo reki kraj v zahodni Nuncij, Prebivalstvo je imelo izgube. 1 sovmrno letalo je bito sestreljeno. Berlin, 17. marca. AS: I/, vojaškega vira so je izvedelo, da jo sovražnik predvčerajšnjim napadal zahodno od Kirova iu Vjazme s tremi bataljoni. Hil jo odbit. Berlin, 17. marca. V zvezi z nemškimi uspehi ob Doncu je zanimivo zadržanje nasprotne propagande. Krcmeljski poročevalski urad in njegovi Pripravlja se nemška ofenziva pri Kursku Več sovjetskih divizij obkoljenih južnovzhodno od Harkova Berlin, 17. marca. AS. Nemška ofenziva na južnem odseku vzhodnega bojišča se nadaljuje in širi. Po zavzetju Harkova so nemški napadalni oddelki prodrli globoko proti severovzhodu ter ogrožajo Bjelgorod, ki ga bodo skušali Rusi za vsako ceno braniti. Iz priprav se da tudi sklepati, da se pripravlja močan nemški prit>sk severnozahodno od Kurska. Torej se bliža trenutek, ko bodo novi nemški oddelki prešli iz obrambe v napad v trenutku, ko se sovražna razvrstitev nahaja v krizi na svoiem levem krilu, ki je razbito. Nemškemu poveljstvu gre po vsej verjetnosti za zasedbo vzhodnega brega reke Donca ter tamkajšnih važnih strateških postojank. Iz tega sledi, da je bila nemška taktika »elastične obrambe« res strateškega značaja in da niso imeli prav Angleži, ki so trdili, da je hotel Hitler s tem opravičevati svoje velike poraze. Včerajšnje nemško poročilo govori tudi o ob-kolitvi sovražnih sil južnovzhodno od Harkova. Iz dodatnih poročil se je izvedelo, da gre za več Glavni Stan Italijanskih Olioroženih Sil objavlja: Pospešeno topniško delovanje na južnem od- < . srku t u n i š k e g a bojišča, nemška letala so | torej zori nov nemški uničevalni uspeh divizij, ki so bile odrezane od glavnine, ko so šle - 5 proti Harkovu na pomoč tamkajšni obrambi. Tako Podrob- napadla pristanišče Tri pol i s ter neko nasprotno letališče v severnem Tunisu, kjer so uničila tri stroje na kopnem. Drugi nemški letalski oddelki so včeraj napadli neko sovražno spremljavo, ki je plula zahodno od Bengazija ter so torpedirali dva firednjevelika parnika, tretja trgovska ladja pa jo bila tudi zadeta in se je užgala. V srednjem Sredozemlju je neka lahka rdinica pod poveljstvom korvetnega kapitana Orcacci Alberta iz Ancone potopila eno podmornico. Neka druga podmornica se je razletela, ko je trčila v neko našo minsko zaporo. Z današnjim nastopom so italijanska proti-podmorniška pomorska sredstva v zadnjih šestih mesecih potopila 21 nasprotnih podmornic, najmanj 15 nadalnjih pa so bolj ali manj težko poškodovala. ■ iimiiiiinii miiiiimiiH nejša poročila bodo objavljena prihodnje dni. Med tem, ko se nadaljuje uničevalna bitka južnovzhod no od Harkova, pa sc pričakuje, nadaljni razvoj nemških napadov pri Bielgorodu in Kursku. Na severu poskuša maršal Timošenko pri llmenskem jezeru povečati svoj pritisk ter prodreti v nemško razvrstitev. Tamkaj je zbral velike množice pehote in topništva. Računa se, da ima okoli 500 baterij vseh velikosti, ki streljajo na Nemce. Navzlic temu Rusi niso dosegli nikakega uspeha. Po mnenju nemških vojaških strokovnjakov se ne more več govoriti o veliki in koordinirani sovjetski ofenzivi. Čeprav so sovražni napadi na nekaterih odsekih še tako siloviti, so vendarle čisto krajevnega značaja. Najpomembnejši boji so na odseku nemške ofenzive. Pripominja se tudi, da je treba na drugo sovjetsko zimsko ofenzivo gle-doti drugače, kakor na ofenzivo leta 1941-42. Med njima so velike razlike, tako z ozirom na vremenske razmere, kakor tudi na strateške pogoje, na obsežnosti in silovitost bitke in na število nastopajočih sil. Leta 1942 so nemška uradna poročila šele 26. marca začela poročati o kopneniu snega in šele 3. aprila so se lahko začeli boji. Do konca marca je trajala ruska ofenziva na Krimu, na celotnem doneškem bojišču kakor tudi na srednjem in severnem odseku. Pobuda je bila celotno v boljševiških rokah. Ofenziva med Harkovom in Kurskom je zavlekla nemško ofenzivo. Sedaj pa jc položaj drugačen. To je »ugoden znak za proli-boljševiško Evropo v bodočem poletju. angleški ter severnoameriški zvočniki naznanjajo, da cilj nemške ofenzive ni bil zavzetje Harkova, marveč obkolitev in uničenje ccle rdeče armade med Bielgorodom in Izjumom. Namen lega govorjenja je jasen. Nemške čete so dosegle le delen uspeh in izguba Harkova v splošnem položaju ni tako huda. Množice nepoučenih bralcev nai bi imele občutek, da se sovjetska ofenziva med Donom in Doncem ni spremenila v uničevalno bitko ter v sovjetski poraz. S priznanjem nemškega uspeha pa sc priznava tudi to. kar se jc včeraj še zanikalo, namreč, da nemško poveljstvo razpolaga s silami, ki so sposobne preobrniti položaj in se pripraviti za pomladansko in poletno ofenzivo. Boli Segava je varianta vojaškega kritika lista • Ncws Cronicle«. Ta svetuje, da bi Sovjeti storili najbolje, če bi si dovolili luksus novega splošnega umika, namesto da bi podili Nemce iz Rusije. Jeseni naj bi potem ponovili pohod proti zahodu in izčrpali nemški vojaški stroj. Četudi ta ofenziva nc bi imela odločilnega uspeha, bi se ponovilo to, kar sc je zgodilo poleti 1942 in lansko pomlad. Odločitev pa bi padla na zahodu. Važno pa je, da sovjetska armada veže glavnino Hitlerjeve vojske. Iz tega sc torej vidi, da Amerikancev in Angležev nc skrbijo morebitni novi ruski porazi, pač pa morebitni obrambni uspehi. Ti uspehi bi onemogočili zmago anglosaških sil. S skrajno rezervo pa na ameriški in angleški strani govore o invaziji v Evropo. Pojavlja se le nekaj govoric o Tunisu in jugovzhodni Evropi. Angleška propaganda je razširila najneumnejše glasove o vojaških pripravah v Bolgariji ter o pozivih prebivalcem nevtralnih držav, naj zapustijo Bolgarijo. To je že nešteti poskus ribarjenja v kalnem, ki ima namen, podžigati ruskega zaveznika k vztrajnosti. Vsi ti manevri pa izražajo naraščajočo nervoznost v anglosaških krogih. »Dnevnik nasprotnikovih bedastoč« Ustvarja se nova evropska zavest Razlika med letošnjim in lanskim položajem na vzhodu Turih, 17. marca AS. »Gazzetta deli Popo-lo« piše v svojem komentarju o vzhodnem l>o.j i -šču, da je tamkajšnji položaj konec letošnje zime popolnoma drugačen kakor lansko ileto. (Osne sile imajo letos mnogo večje prednosti. Južno krilo nemškega bojišča je nedotaknjeno in vse kaže, da je pripravljeno1 za protinapad. Lansko zimo so boljševiki imeli še Sebastopol in Kerč, letos pa je ozka kerška ožin« zavarovana s trdnim mostiščem, ki so nadaljuje vzhodno od polotoka Taman. DBnnmnKunBranaBBMaB. Mac Millan odpoklican iz Severne Afrike Tanger, 17. marca. AS. Iz Alžira se ie zvedelo, o danes Giraudu še sploh ni odgovoril. Njegov sodelavec je dejal londonskim časnikarjem, tla zaenkrat še ni nje odločenega. Njegov list »France* nu'- ne poroča o Giraudovi pobudi in verjetno Iki moralo preteči še precej časa do novega sestanka med Ciraudom in De Gaullom V zvezi s političnim razvojem na evropski celini poudarja list, da je tudi majhna kneževina Lichtenstein, ki se ni nikdar udeleževala vojne in svetovne politike, dala sto prostovoljcev za boj proti boljševizmu. Med junaškimi branilci civilizacije 60 tudi nizozemski prostovoljci, katerim je ta vojna prinesla okupacijo njihove domovine ter izgubo njihovega imperija. List zaključuje, da so ti znaki dokaz, kako se ustvarja nova evropska zavest. Rim. 17. marca. AS. Včerajšnje uradno poročilo o nasprotnikovih bedastočah pravi: Nekateri listi prinašajo pod vidnimi naslovi uradno poročilo angleškega pomorskega poveljstva o nastopu britanske podmornice »Umbra« na Sredozemskem morju ter izjavo njenega poveljnika Maydona. »Telegraph« ga objavlja |>od naslovom »Letala in podmornice so pognale v bog italijansko brodovje*. >Daily Mailc pa pod naslovom »Naše podmornice so gledale preplah brodovja«. Isti >l)aily Mail* prinaša tudi članek Johna Isherja o sedanjem življenju na francoski obali. Člankar končuje svoja izvajanja takole: »Kar zadeva italijansko zasedbo Riviere, se no zdi. da bi povzročala kakšne posebne skrbi. Razlika med italijansko in nemško zasedbo se kaj lepo vidi iz anekdote, ki jo je pripovedoval Moroselli, kateremu se jc pred kratkim posrečilo pobegnili v Anglijo. On je dejal, da so tedaj, ko so Italijani zasedli Korziko, priplulo v Ajarcio ladje, s katerimi se je pripeljalo 000 do 1000 vojakov. Čete so se tam izkrcale in se podale v vojašnice, vsako od njih pa je vodil po en francoski mornariški podčastnik ali pa štirje ali pet francoskih mornarjev. Italijani so prosili, da bi smeli iti v vojašnice, a nek podčastnik je odgovoril, da ima ukaz, preprečiti Italijanom vstop v vojašnico. Če bi pa kdo kljub v' tonm poskušal vstopiti — je dejal podčastnik — boni prisiljen streljati s strojnico. Noč je legala na zemljo in lilo je ko iz škafa. Italijani so se ustavili na klopeh in so noč prespali zunaj na prostem.* V svojem poročilu >Daily Mail* zatrjuje, da misli Mussolini imenovati generalnega guvernerja za Hrvaško. To imenovanje naj bi imelo namen streti Mihajloviča, preden bi so začeli izvajati načrti za skupen nastop četnikov in partizanov. Potem pa nadaljuje: »Generalni guverner bo moral rešiti tudi težavno nalogo, poravnati neprestane prepire in tekmo mod raznimi italijanskimi oblastmi na Hrvatskem* >Brooklyn Eagle* prinaša poročilo, po katerem naj bi se sv. oče nameraval podati začasno v latinsko Ameriko, po vsej verjetnosti v Brazilijo. Prvi kos svoje poli bo naredil z letalom ali pa s kako podmornico. Obisk newyorškega nadškofa Spolniana naj bi bil v zvezi z ukrepi, ki naj bi bili izdani za varstvo sv. očeta in za xa-gotovitev njegovega nemotenega potovanja. Glavni namen, zaradi katerega jo msgr. Spelman prišel v Evropo, naj bi bil, vzpostavili stike med papežem in raznimi vladami, ki jim je kaj na tem. da bi sv. oče lahko povsem varno odpotovaL Načrt za gospodarsko zasužnjenje sveta Storkholm, 17. marca. AS: Londonski dopisnik lista >Dagens Niheter« poroča, da so Angleži v zvezi z Edenoviin obiskom v NVashingtonu slavili zelo izdelan in zamotan predlog za ustvaritev posebnega kliringa in skupne devize za Anglijo, Združene države, Rusijo in njihove zaveznike po vojni. Načrt je skoraj izključno delo znanega Ke.vnsa. ki je danes svetnik v angleškem finančnem ministrstvu in ravnatelj angleške državne banke. Zlate devize, ki jih predlaga kot plačilno sredstvo med zavezniki, ne bi krožile v notranjosti držav, marveč bi služile izključno za njihova medsebojna plačila in za celotni plačilni nromet med vsemi državami, čeprav ne bi sklenile tozadevne W Težavne Edenove naloge v Washingtonu Stockholm, 17. marca. AS: Washingtonski dopisnik lisla »Manchester Guardian« izjavlja, da je po mnenju ameriške javnosti Edenov obisk v Združenih državah v prvi vrsti posledica stremljenja po skupnem angleško-ameriškem nastopu do Šovjetov, s katerim skušajo na najprimernejši način rešiti vrsto vprašanj, ki bi utegnila izzvati nevarne spore. Ameriške javnosti ne skrbe toliko neskladnosti med Ameriko in Anglijo, kakor neskladnosti med Rusijo in Ameriko. Nervoznost vlada tudi v odnošajih med Rusijo in Kitajsko in nekoliko manjša tudi med Kitajsko in Anglo-amerikanci. Ameriška javnost gleda s precejšnjo zaskrbljenostjo na te razpoke v združenih narodih, ki ogrožajo njihovo koinpaktnost tor enotnost vojaških in političnih nastopov in zahtevajo takojšnjo in izdatno odpravo. Lizbona. 17. marca. AS: V zvezi 7. Edenovim obiskom v Washingtonu je »Times« objavil uvodnik o dvoumnostih, nastalih med Londonom in \Vashingtonom pri zavezniškem izkrcanju v Severni Afriki. List vztraja na stališču, da je treba opustiti zmotno naziranje o Angliji, ki bi stremela samo po evropski politiki ter se ne bi mogla ali hotela več zanimati za svetovno politiko. Če je res, da bodo Združene države iz svojih postojank na Atlantskem morju še nadalje glodale proti zahodu in vzhodu, sc je treba zavedati, da ima Edenov obisk v novi hiši značaj Canosse. morju. Združene države torej no smejo misliti, da bi bila Anglija izrinjena iz tihomorskega področ- ja zato, če pri svojih vojaških načrtih daje prednost evropskim bojiščem. Združene države morajo povedati svoje točno stališče, da se bo ustvarila potrebna pa ne zadostna solidarnost med obema narodoma, ker je treba izboljšati odnošaje tudi med ostalimi združenimi narodi. Podpredsednik Združenih držav gotovo ni pretiraval nujnost te potrebe, ko je opominjal svoje sodržavljane, da se morata Anglija in Združene države zadovoljivo sporazumeti z Rusijo. »Times« nalo zaključuje, da Edenov namen v \Vashingtonu ni le postavitev konkretnih predlogov, marveč tudi jasna ugotovitev ameriških pogledov ter točila postavitev splošnih smernic za sedanjo in bodočo angleško politiko. Berlin, 17. marca. AS: V zvezi z Edenovim obiskom v VVashingtonu pripominja »Diplomatska in politična korespondenca«, da je angleški zunanji minister v svojih prvih izjavah zastopnikom tiska priznal težaven položaj tako zvanih združenih narodov, ki so več kakor prehodnega značaja. Zato se je treba pripravili še na marsikatera razočaranja in na številne udarce. List nato navaja ostre komentarje ameriških in angleških listov o izvajanju vojne ter o sporih med Londonom, Moskvo in Washinglononi. Po mnenju lista, ima Edenov obisk v Beli hiši znajaj Canosse. Eden mora prositi severnoameriškega predsednika, naj pomaga Angliji in naj ne popušča preveč nenasitnemu boljševiškemu imperializmu. pogodbe. Ta sistem hi bil torej vsiljen tudi nevtralnim državam in bivšim sovražnim državam v primeru zmage »združenih narodov«. Načrt predvideva tudi uslanovitev klirinške banke s sedeži v Londonu, Waschingtonu ter Moskvi, kakor tudi številna zastopstva vseh držav, ki naj bi omogočila in zagotavljala to obliko finančnega suženjstva vsega sveta trem velikim zaveznikom. Zdaj podrobnosti tega načrta še niso objavili, loda v VVashingtonu že razpravljajo o njem. Prevladuje vtis, da ga bodo Amerikanci odobrili. Perzijci se upirajo Sovjctom Carigrad. 17. marca AS. V Iranu vlada velika zmeda. Perzijska vojska se je sprla z okupacijskimi boljševiškimi četami v celem severnem Iranu. Nekateri vojaški oddelki so hoteli narediti konec pobijanju perzijskega prebivalstva od GPU. I5o borb med Sovjeti in iranskimi oddelki je prišlo v Gilanti, Azerbajd/anu in zlasti v Tabrizu. V imestu Tabrizu so boljševiki zbrali vse svoje sile in premagali iranske čete. ujetnike pa krvavo poklali. Strahotno se maščujejo nad domačim prebivalstvom, ki je pomagalo svojim vojakom. Drugod pa so zmagali Iranci in osvobodili ves jugozahodni del I abriza, odkoder koraka jo proti mestu Tabriz, da bi maščevali pokolj svojih rojakov. Svarilni ameriški glasovi •Lizbona, 17. marca AS. »Newyork Times« razpravlja o angleško-ameriških pogovorih v VVashingtonu ter izjavijo, da gre za prvi poskus določiti povojno zadržanje in povojno politiko. List pripominja, da je ovira rešitvi tega vprašanja v sovjetski vladi, ki stavi svoje zahteve, utemeljujoč jili z netočno trditvijo, češ da se Sovjetska Rusija sam« vojskuje. Senator Wheeler je svaril, da je brez |w>mena govoriti o povojnih načrtih dokler se točno ne ve. kaj Iki nastalo v Evropi in v Aziji. Združene državo po njegovem mnenju ne sinejo sprejeti nikake mednarodne obveze, dokler ne bodo vedele, kaj bo mogel in hotel dobiti Stalin. Tudi »Herald Tribune« opominja, dn bi bila neumnost, če bi se Združene države zavezale s socialnimi predlogi za dolgo dol>o. pač pa je potrebno preprečiti katastrofo, ki hi lahko nastala ob koncu vojne z brezposelnostjo, ko bodo množice moških prihajale z bojišč ter iz .vojne industrije. Otav, ro. Bitka za Harkov Berlin, 1B. marca. Bitka za Harkov z nemške strani obsega dva dela. V prvem delu eo nemške čete po določenem načrtu redčile sovjetske vrste vzdolž Doneča v dolžini sto kilometrov. V drugem delu pa so ee nemške sile strnile in osredotočile napad na mesto samo, ki so ga nato postopoma tudi zavzele. V6a inicijativa v tem delu bojišča je prešla v nemške roke, Dasi so bile v poslednjih mesecih na tem odseku nemške sile oslabljene, pa se je zdaj vojni stroj nemških čet zagnal nazaj na to I>odro3je in podrl vse pod seboj. Na jugu od Harkova je bil sovražnik tudi te dni razbit in razkropljen v trdih bojih, a na severu mesta in na vzhodu od Bjelgoroda so se strnile močne rdeče čete, ki se trdovratno upirajo nemškemu navalu. Padec Harkova pa je tem bolj porazno vplival na sovjetsko vojaštvo in prebivalstvo, saj 6i zlasti zaradi rdeče propagande, ni nihče niti v sanjah mislil, da bi se začeta ofenziva utegnila ustaviti. Ne smemo pozabiti, da je mesto Harkov eno od trojice prestolnic v Sovjeti ji, drugi dve sta Leningrad in Moskva, kjer je bilo boljševi-štvo z vsemi koreninami zasidrano nn področju boljševiške miselnosti, politike in boljševiškega gospodarstva. Vse najraznejše boljševiške smernice so se stekale v Harkovu. Tu je imel komunizem svoj mogočen sedež. V Harkovu je bilo tudi središče težke industrije, je bilo poljedelsko trgovsko središče in zares tretja prestolnica rdeče države. Leta 1910 je bilo v Harkovu 200.000 prebivalcev, zdaj jih je bilo čez milijon. Na raz-sežnem prostoru so se vile široke ceste, kraj njih je stalo mnogo novih stavb. Znan je bil zlasti prostrani trg Džeržinskij, ki se je dozdeval domačinom, da je največji mestni trg na svetu. V teh dneh pa je na tem trgu množica nemških oklepnih voz in tankov. Kakor pripovedujejo ruski ujetniki, je bil namen rdeče vojake, da vprav Harkova na uoben način ne izpustiti iz rok in da je bil Harkov poglavitno ojx>rišče in izhodišče zimske sovjgtske ofenzive, ki so nanj polagali vse svoje upanje in vso moč. Vsa strategija Ti-mošenka v letih 1941 in 1942 6e Je opirala ia ta del fronte, odkoder bi načela predor za v Ukrajino in bi na tem odseku povsem zlomila moč osnih sil. Zdaj pa se je obrnilo vse drugače. Vprav na tem področju bojišča so sovjetske čete morale prestati največ preizkušenj, tu so imele največ izgub, tu je bilo zajetih več ko četrt milijona ujetnikov, da niti ne j>omislimo na velikansko število uničenih motornih vozil, topov, strojnic. oklepnih avtov in zlasti še tankov. Uspehi nemške ofenzive zadnjih dni so velikanski, zlasti, če pomislimo, da svojih pridobljenih točk niso rdeče čete obdržale nič delj ko tri tedne. Mimo tega je treba pomisliti, da je z mestom Harkovom. ki Je zdaj ena sama ruševina in blato, izgubilo vodstvo rdeče vojske najvažnejšo industrijsko področje, odkoder se vojska ne bo mogla nič več oskrbovati. Sovjetske čete same so bile že vse pomembno industrijske točke 6ame porušile, drugI nemški napad Je storil seveda še svoje. Zdaj nima sovjetska vojska nobenega gospodarskega središča več v območju Donca. Udarec je hud, tako hud, da so sovjetske čete ne bodo mogle odpomoči. Nemški tisk nadalje poroSa o silnem razmahu nemške armade na tem kraju bojišča. Sovjeti le s težavo zbirajo svoje čete in jih spravljajo v edinice, česar niti ne utegnejo, ker jim je nemška vojska zmeraj tik za petami. Povsod se koj vnemajo hude bitke in sovražnik iz-I gublja ljudi tn ozemlje. Na bojiščih prt Vjazmi se prav tako zbirajo nemške četo, zmeraj sledeč določenemu načrtu. 0 sekanju pomaranč In še kaj ■ Šport Tradicionalni turnir Mladike Igralci namiznega tenisa bodo tekmovali za prvenstvo Most in Kodeljevega Po enoletnem presledku priredi S. K. Mladika svoj tradicionalni table-teniški turnir za prvenstvo Most in Kodeljevega. Za ta turnir je bilo vedno veliko zanimanje. Pričakuje s« udeležba najboljših ljubljanskih igralcev tudi na letošnjem turnirju. Igrali bodo v naslednjih disciplinah: V četrtek popoldne od dveh naprej moštva, nadaljevali bodo z moštvi v petek dopoldne ob devetih, potem pa bodo sledile igre juniorjev in dvojic. Turnir se nadaljuje v solioto nopoldne ob treh s prvenstvom seniorjev. V nedeljo dopoldne bodo na sporedu zaključne igre v skupini seniorjev in juniorjev in mixe double (če se prijavijo vsaj štiri dvojice). Ker bodo sodelovali vsi najboljši liubljon-ski igralci, upamo, dn bodo igre zadovoljile vsakega prijatelja tega lepega športa. Sezona gozdnih tekov Gozdni teki dejansko ne spadajo v področje lahke atletike. Na jesen jih zelo radi gojijo smučarji, kdaj pa kdaj pa tudi čitamo o gozdnih tekih telovadcev nogometašev, veslačev in celo plavalcev. Tekmovalcem, ki jim je na tem, da bi 6i nabrali zadostnih zalog telesnih moči, je znano, da pomenijo gozdni teki zelo učinkovite dihalne vaje in krepilne vaje za srce. Dihalne vaje, katere priporočajo različni telovadni sistemi, so v i6tem razmerju do gozdnih tekov ali do tekov čez drn in strn, kakor teorija do prakse. Spet smo v sezoni gozdnih tekov in ta sezona bo trajala V6e do maja, ko bodo otvorili igrišča. Iz Livorna, z Dunaja, pa tudi iz drugih mest smo že prejeli prva poročila o letošnjih gozdnih tekih. V Livornu so tekli na 10 km za absolutno italijansko prvenstvo v tekih čez drn in 6trn. Med atleti C^ozsrilo Prehranjevalnega ?avoda Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za ljubljansko pokrajino sporoča: Ugotovilo se je, da je zmanjkalo iz paketa poslanega občini Brusnice (Novo mesto) 39 žjvil-kili nakaznic za mesec marec, ki so označene s številkami od 173462 do 173000, a niso izpisane in so brez pečata. Te živilske nakaznice so neveljavne, nn knr posebno opozarjamo vse trgovce in gostinske obrate, ki so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, ki bi predložil katero izmed teh nakaznic. Ponovno opozarjamo trgovce in gostinske obrite, da ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani. je bilo zelo veliko zanimanje za lo prireditev; nastopilo je 40 tekačev, med katerimi je bil najhitrejši Costantino Salvatore iz Najiolija. Co6tantino Sal-vatore je pretekel 10 km v 33 min. 20 sek. Od 40 tekačev jih je prispelo 30 na cilj. V nekaterih mestih Italije so začeli preteklo nerfeljo tudi s tekmami v hitri hoji. V Milanu 6o pešačili na 5 km iu je zmagal Cairo Ettore v 27 minutah. Tudi v dunajskih gozdovih 60 6e pojavili v nedeljo prvi tekači, športni znanilci pomladi. Okrog sto jih je teklo po mehkih gozdnih stezah 8 km dolge proge. Zmagal je Grojer, član SK Rapida, v 28 min. 7 6ek. V tem mesecu bodo priredili na Dunaju še več množičnih gozdnih tekov na krajše proge. . Šport v kratkem Trboveljski nogometaši v Mariboru. Rudarska enajstorica je tudi preteklo nedeljo potrdila sloves dobrin igralcev nogometa. Pred tednom so premagali Trboveljčani mariborske železničarje s 5:4, v nedeljo pa, ko so nastopili na povratni tekmi, so izsilili v mariborskem že-lezničarskem stadionu izid 1:1. Prvi gol je zabil Horvat (Trbovlje), za železničarje pa je izenačil v drugem polčasu Koller. Tekmo je sodil Jenko, gledalcev pa je bilo okrog 700. Celjani sc postavljajo z namiznim tenisom. V celjskem nemškem domu so gledali v nedeljo igre z malo žogico med Gradčani in Celjani. Slednji so tudi tokrat pokazali, da se razumejo na tenis v malem. V odločilni tekmi za štajersko prvenstvo so premagali Gradčane s 3:2. Največ zanimanja je bilo za srečanje med Vre-čičem (Celje) in Rnbitschem (Gradec). Prvič je zmagal Vrečič s 3:2, drugič pa je premagal Rabitsch štajerskega prvaka z 2:0. V jeseniškem športnem domu so spet gledali boksarske tekme. Poleg domačinov so nastopili tudi boksarji iz Celovca in Kranja. Lepe nagrade Kranjske industrijske družbe sta si priborila Ce-lovčana Kolleger in Ameisbichler. Slednji se je boril proti Volčiču (Kranj) in ga premagal po točkah. Med zmagovalci sta bila tudi Jeseničana Ko-bal in Zupan. Prijatelje plavalnega športa bo zanimalo, da je dosegla Lisi Wcber dvoje izvrstnih znamk v plavanju na 100 m. V prostem slogu je preplavala omenjeno progo v 1 min. 14 sek., v hrbtnem slogu pa v 1 min. 16.6 sek. Webrova je trenutno najhitrejša plavačica med Nemkami in je rodom iz Bayreutha. V neki nemSki tovarni čevljev so napravili zanimiv poizkus z industrijskim športom. Vpeljali so tedensko po pol ure športa za vse nameščence in ugotovili, da so postali delavci za 2.5 odstotka zmogljivejši. Po uvedbi športnega razvedrila so izdelali tedensko 610 parov več čevljev. Poizkus so raztegnili na pol leta in se je, kakor poročajo, obnesel v prid športa. Koledarski dnevi so nas privedli v obdobje, ko sekanje pomaranč in njih prodaja sploh dosežeta višek. Letos se ravno ne moremo pritoževati, da s pomarančami- nismo dobro založeni: dovolj jih je dobiti povsod, prav tako so tudi cene zmerne in si jih vsakdo lahko privošči. Zato je pričakovati, da se bo letos v bolj izdatni meri ohranil naš stari običaj sekanja pomaranč, ki smo v zadnjih letih precej zanemarili, a je škoda, ]=_— DALE CARNEGIE Hahn si pridohiž prijatelje!) ga S Saj nihče ni bolj potreben nasmeha, kakor pa tisti, ki ga ne mere več dati.« Nasvet, ki vas bo osrečiL da bi kar" tako mimogrede prišel v pozabo. i Jim Farley je postal sirota, ko je imel šele Ne pravimo s tem, da so to navado opustili ■ deset let. Začel je svoj zaslužek z delom v neki na deželi, kjer je še vedno ohranjena in vsako ■ opekarni. Potem pa se je polagoma povzpel, če-leto privablja zelo veliko število fantov, ki pri H prav ni imel zadostne izobrazbe. Vrgel »a je v sekanju kažejo svoje sposobnosti v zadevanju in g politiko in šestinštirideset let star je dobil častni udarnosti. Izgubila se je v Ljubljani, kjer lani ln »doktorat štirih univerz, bil predsednik Narodno predlanskim pri najboljši volji niBmo mogli nikjer m demokratičnega odbora ter generalni direktor po-opaziti kakšne večje družbe, ki bi se bavila s to JP šte in brzojava v Združenih državah. — »!„..!„ — „„1„ n.ooiaK i—' i" hi se ■ Vem, da je Farley imel izreden spomin za imena. Nekoč sem ga intervjuval in ga povprašal igro. Morda je igra celo preslab izraz in bi se kdo lahko čutil užaljenega; nič preveč no bi napisali, če bi se izrazili kar enostavno — tekma: saj tudi tukaj tekmujejo fantje med seboj, kdo bo boljši in kdo si bo nabral več trofej. Koliko zabavnih prizorov je videti po vaseh in po podeželskih mestih, kadar kdo zgreši ali pa ne zadene tu ko, kot so stavili. Prav za prav je težko zadeti v polno in morajo biti tekmovalci že zelo izurjeni v svoji stroki, da vedno pogode v polno. Taki S vsekakor zaslužijo tako težko priborjen sadež in ■ ti skrivnosti njegovega uspeha: »Vedno sem delal ■ neutrudno,« mi je odgovoril. »Neumnosti« sem mu [j rekel. J Tedaj me je povprašal, kaj bi bil po moje ■ vzrok njegove sreča. B Odgovoril sem: »Vem, da lahko kličete deset- B tisoč ljudi z njihovimi imeni.« Motite sel Ne deset tisoč, temveč petdeset tisoči« po- ostalim iz družbe se sline cede. ko jih gledajo ■ Bodite prepričani, da mu je to mnogo pri njihovem pogubonosnem uničevanju tega le- H magai0 pri njegovem življenjskem vzponu, pega in dobrega sadeža. A težko delo zahteva ■ hočete poznati njegov sistem? Je zelo plačilo. Zato vsi tovariši zmagovalcu priborjeno ■ prepr0st. sadje privoščijo, hkrati pa jim je to v spodbudo, B ^e se je hotel s kom seznaniti, se je takoj dal da se sami še bolj potrudijo in dosežejo višino ■ poučiti 0 njegovem imenu, koliko članov šteje boljših. S njegova družina, kaj dela on sam in h kakšni Koliko Je načinov stav pri ciljanju, je težko B poiitjčnj stranki pripada. Ce je srečal tistega člo-ugotoviti. Bržkone jih je precej. Najbolj znana ■ veka ieto dnj za tenii ga je prisrčno poklical po sta vsekakor tista dva, po katerih se mora novec ■ ;menUi ga povpraševal o njegovi ženi in o njego-izgubiti v notranjosti pomaranče, ali pa da samo g vih 0trocih. Seveda si je na ta način ustvaril pri-polovica ostane zunaj. Uspešni strelec seveda vza- ■ :a{c]jev me pomarančo, tisti pa, ki je stavo izgubil, jo ■ Mesece in mesece, 5e preden je začel volil-mora plačati. Da branjevec ali pa branjevka ni- g no borbo za R00sevelta, je Farley spisal dnevno mata ničesar proti, je popolnoma razumljivo. Se ■ na stotine pisem neštetim znancem po vseh Zdru-vesela sta, če Je okrog njune stojnice velik vrvež ■ ženjh državah) potoval na dolgo in široko z vsemi in gneča. ■ prometnimi sredstvi ter povabil na kosilo, na Največja udeležba pri sekanju je gotovo v a veierj0, na čaj nešteto ljudi, da bi se z njimi tistih krajih, kjer je sv. Jožef cerkveni patron in ■ „maice porazgovoriU. imajo ta dan žegnanje. Od vsepovsod se zbere H Ko se je vrni, ,e ,sa, svojlm „st0pnikom v dovoljno Število mladih fantov, ki se navdušujejo ■ V5akem mcstUi Ui ga fe obiskal, da mu pošljejo za sedanje in ki so tudi najpndnejši obiskovalci ■ natanCen imenik V3eh oseb. ki ,0 bile njegovi stojnic. Najboljši so predmet splošne pozornosti in a gostje slo je „ tigoee in Usoče ^men In vendar kar dobro se jim zdi, da jih toliko ljudi obču- ■ so vsi dobiH osebno pismo od jim, Farleya, ki duje. Seveda pa tudi ta slava mine kaxor vsaka ■ 5e • ^j^nio z ,dragj jak„b« oziroma »dragi druga. Po nekaj dneh pozabijo na tedaj največ- a Janez. ,n se kon£a]o 9 podpisom »Tvoj Jim«. SUnTeVrX?\om^a;eSLeLP^v^e ,hnarrS Na splošno se ljudje zanimajo za svoje ime trudijo, da bodo izboljšali uspehe lanskoletnih g Jo^kak« pa^vsa d^imem-^pa^Ce Zma'Tako prehaja ta lepa navada lz leta v leto; ■ in ho »kuSal P°vsod uslreCi- . ,, . vsakokrat sicer enaka, a vedno nova, zabavna in 5 Kaj je bil vzrok ogromnemu uspehu, ki ga je g imel Andrej Carnegie? Carnegieja so imenovali ~ kralja jekla, v resnici pa se na jeklo ni razumel nič. Imel je več sto podrejenih ljudi, ki so se na Nova družba v Zagrebu V Zagrebu je bila a svojo stroko veliko bolj razumeli kakor on. Toda ustanovljena delniška družba »Seme« z glavnico ■ 0n je vedel, kako je treba občevati z bližnjim. 10 milijonov kun za pospeševanje gojitve indu- ■ Ze kot otrok je jasno pokazal svoje organizatorne strijskin rastlin. Država je prinesla aporta za B ;n voditeljske zmožnosti, in že ko je bil star de-9.5 milijonov kun v obliki 4 vzornih državnih ■ Set let, je spoznal važnost, ki jo ima ime za člo- privlčna. kmetijskih posestev. Hrvatski splošni kreditni zavod d. d. v Za-grebu bo izplačeval tudi za leto 1942 na glavnico 10 milij. kun dividendo 1°lo. TEL. KINO MATiCA n-«i Dnevno dva sporeda: Ob delavnikih ob 14.SO ln na praznik tor v nedeljo ob 10.30 zgodovinski velefllm lz križarskih vojska »Kapitan Tempesta« Adrlano Rlmoldl, Dorl« Durantl, C. Nlnchl. Ob delavnikih ob 10.30 ln 18.80 ter na praznik ln v nedeljo ob 14.30, 16.30 1n ob 18.30 najnovejši pevski tlim Benjamina Glgllja »Bajazzo« FIlm o nastanku slavne Leoncavallove Istoimenske opere. —---V glavnih vlogah: Altda Valil, Paul HOrblger IEU £2-21 sirote V gl. vlogi Laura Nucel ln Ermlnlo Spalla PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 ln 18.30; ob nedeljah ln priznlkih ob 10.30, 14.30, 16.30 In 18.30. KiNO UNION Zabaven tlim o usodi mlade »Hiša čarovnic« rEU K ENO SLOGA n-ii Velik glasbeni film poln Iskrenega veselja, živahnosti ln zabave b originalno zgodbico ljubezni »Sestanek ob 5« Mlchael Bartlett — June Knlght. Predstave od 14.30 dalje. ■ veka. Nekega dne je dobil v dar zajkljo, ki mu je Jj v kratkem vrgla številen zajčji prirastek. Toda 2 Carnegie jih ni mogel s čim hraniti. Kaj je tedaj ■ storil? Povedal je otrokom naokrog, da bo zajčke ~ poimenoval v znak priznanja z njihovimi imeni, če mu bodo donašali trave v zadostni količini. Načrt se je popolnoma posrečil in Carnegie ga ni nikoli pozabil, gj Mnogo let pozneje je Carnegie pridobil mili-— jone in milijone, ker je uporabljal isto metodo v poslovnih zadevah. __ Carnegie in Pullman sta se borila med seboj H za prevlado v zadevi spalnih vagonov, Kralj jekla 1 se je spomnil zgodbe o zajcih in je nekega dne napadel Pullmana: »Dober večer, gospod Pullman! Zdi se mi, da sva prav velika bedaka, ko si tako nasprotujeva ter skušava drug drugemu S iztrgati zmago, znižujeva cene itd.« »Kaj hočete ■ reči?« vpraša Pullman. Carnegie mu tedaj raz-H loži svoje mnenje: »Spojiti obe družbi v eno samo B ter doseči tako znatne koristi.« Pullman ga paz- ■ ljivo posluša, prepričan pa ni. ■ »In kako bi imenovali novo družbo?« vpraša ■I h koncu. Carnegie pa hitro: »Družba spalnih vago-J nov Pullman«. Puilmanovo obličje se razjasni od % veselja: »Pridite k meni, o tem bova še govorila!« li In zadeva je bila zaključena. S'. Andrej Carnegie se je hvalil, da pozna vsa B imena svojih delavcev in je večkrat z upravičenim IS ponosom rekel, da v njegovih tovarnah ni bilo gj nikoli nobenega štrajka, ko jih je on sam oseb-3, no vodil. S Ljudje so tako ponosni na svoja imena, da jih skušajo na vse načine ovekovečiti. Slavni Barnum JU ni imel moških potomcev, ki bi mu ohranili ime, M zato pa je ponudil svojemu nečaku C. H. Seelyju H petindvajset tisoč dolarjev, da bi svojemu imenu % dodal tudi ime Barnum. p Knjižnice in muzeji se morajo za svoje naj-tj bolj bogate zbirke zahvaliti ljudem, ki se niso fi mogli sprijazniti z mislijo, da bi njihovo ime mo-B ralo za vedno izginiti. 29' za bagdsdsko že'ezir«o V jeseni leta 1898 je bil lord Curzon imenovan za podkralja ndije. Na svoje mesto se je podal poln nezaupanja proti Rusom v erziji in v srednji Aziji in je sklenil braniti angleške postojanke za vsako ceno. V svoji knjigi o Perziji je lord Curzon nekaj let poprej pisal: »Smatram sleherno podelitev kakšnega oporišča Rusiji ob Perzijskem zalivu za premišljeno žalitev Anglije. Tako dejanje bi bilo nedopustna kršitev dejanskega stanja in namembno izzivanje vojne.« Curzon torej nikakor ni zaupal Rusom. Prepričan je bil, da bi bila vsaka proga v Bagdad terjala zaključek ob Perzijskem zalivu in najbrž bi po njegovem mnenju končna postaja te proge bila v lepem pristanišču Kuweitu, ki leži v severozahodnem delu zaliva. Večina prejšnjih načrtov za bagdadsko železnico je računalo s tem, da bo Ku-vveit končna postaja te proge. Ko je v letu 1898 ruski grof Kapnist predlagal železniško progo od sirijsk« obale do Kuvveita, se je lord Curzon še bolj zaobrnil proti Rusiji. Kuweit pa je pripadal pokrajini, katere glavno mesto je bila Basora in ta pokrajina je plačevala davek Turkom, toda basorski šejk je bil skoraj popolnoma neodvisen pri upravljanju svoje pokrajine. Šejk je bil v zelo dobrih zvezah z Anglijo in je menil, da se bo z njihovo pomočjo lahko uprl okrepitvi turškega vpliva v svoji pokrajini. Curzon je s šejkom sklenil pogodbo in pogodba je bila podpisana 23. januarja 1899 in v tej pogodbi se je šejk zavezal, da ne bo odstopil nobenega dela svojega ozemlja kaki drugi državi, če mu tega ne bo dovolila angleška vlada. Tajni dogovor o Kuweitu je bil naperjen neposredno proti ruskim namenom. Ta kraj pa je potem pozneje igral še veliko vlogo v zgodovini diplomatskih zvez med Anglijo in Nemčijo. Prav tedaj, ko je bila sklenjena ta tajna pogodba, so Nemci proučevali možnost zgraditi si oporišče v Maskaiu ali pa v Kuvveitu. Kmalu pa so od svojih načrtov odnehali zaradi silno krutega obnašanja Angležev s Francozi, kajti Francozi so tedaj pri sultanu dosegli, da jim je sultan odstopil v najem zbirališče premoga v Omanu. To se je zgodilo v februarju eta 1899. Angleži so imeli s sultanom tajno pogodbo, ki je bila skle- njena v marcu 1891 in tedaj se je sultan že obvezal, da ne bo oporišč I Maskato in Oman odstopil nikomur drugemu kakor Angležem. Ta pogodba pa ni bila v skladu s prejšnjimi dogovori med Anglijo in Francijo, s katerimi sta se obe državi obvezali, da bosta spoštovali neodvisnost Omana. V letu 1899 pa je angleški konzul zbral vse razpoložljive pomorske sile in se podal v Maskato ter vložil ultimatum. Grozil je z bombardiranjem in tako 6ultana prisilil, da je preklical koncesijo, podeljeno Francozom. Angleški predsednik vlade Salis-bury se je zaradi tega silno razburil, ker je smatral tako postopanje za žalitev Francije in to ravno v trenutku, ko je angleška vlada pripravljala s Francijo dogovor o Nilu. Curzon pa je ves potek nastopa tako pospešil, da niti angleška niti francoska vlada nista mogli več preprečiti dejanja. Vsekakor je bil francoski načrt preprečen in Nemci so se dovolj zavedali svoje moči in niso ponovili tega poskusa. Vsa ta borba ob Perzijskem zalivu je jasno izpričala, da so Angleži čvrsto odločeni preprečiti sleherne ruske in francoske poskuse. Nemci še niso stopali v ospredje. Dokler Nemci niso s progo silili proti Perzijskemu zalivu, tako dolgo se jim ni bilo treba bati angleške opozicije. Angleške koristi je zastopal upravni svet anatol-ske železniške družbe in angleški upravni svetniki so podpirali nazi-ranje, da naj Angleži prevzamejo vso železniško progo Smirna—Aidin, prav tako pa naj se priključijo delom za železniško zvezo med Carigradom in Bagdadom in do Perzijskega zaliva. Neki angleški pisatelj je v angleških dnevnikih tedaj zagovarjal naziranje, da bi bilo bolje imeti Nemce v Mezopotamiji in v Mali Aziji, kakor pa Ruse, ki bi se v Mali Aziji utrdil tako, da bi zaprli vrata angleški trgovini. Nemške investicije v Turčiji bodo samo pospešile modernizacijo in reformo Turčije. Člankar je pisal: »Nemčija bo postala tako budna straža proti napadom od zunaj, prav tako pa bo Turčijo na znotraj popolnoma preuredila.« Celo angleški veleposlanik v Carigradu sin Nicholas 0'Co-nor je bil pripravljen podpirati Nemce in sicer na temelju angleškega sodelovanja. Isto stališče je zastopal angleški državnik Arhodes, ki je med svojim obiskom v Berlinu leta 1899 podžigal Nemce, da naj uresničijo svoje načrte v Mali Aziji, Govoril je, da je poslanstvo Nemčije odpreti Malo Azijo svetovni trgovini in Nemčija naj bo tista, ki bo znala izrabiti Mezopotamijo in sicer prav tako, kakor je naloga Anglije, da pospeši razvoj Afrike, Zato je Biilow naročil Siemensu, da naj začne izvajati svoj načrt. Siemens pa ni bil ravno preveč navdušen, vendar pa je v maju 1899 zaprosil za koncesijo podaljšanja proge od Konije do Bagdada. Izbrali so ta načrt, ker je bil načrt severne proge Ankara—Diarbekir—Bagdad daljši in bi bilo to progo tudi težje zgraditi. Ni izključeno, da so Nemci opustili načrt severne proge zaradi opozicije Rusije, ker Rusije niso marali preveč izzivati, dasi si je sultan severno progo najbolj želel. Mnogo zgodovinarjev zagovarja to naziranje, dasi ni nikjer najti nobenih sledov o kakšnem ruskem protestu proti zgraditvi te ali one proge. Pogajanja s turško vlado so se razvijala na običajen način in sicer med raznovrstnimi intrigami. Nemški veleposlanik je potem, ko je bilo vse sklenjeno in podpisano, pisal: »Turški državniki so prepričani, da je njihova dolžnost do domovine ta, da zapletajo najbolj enostavne stvari.« Ni bilo več nobene resne nevarnosti, da bi se načrti razbili, ko se je v poletju pojavila zmeda "in panika, ker je neki Anglež po imenu Rehnitser predlagal, da zgradi progo od Aleksandrete do Perzijskega zaliva brez vladnega poroštva. Ta predlog je podpiral turški minister za javna dela, ki je menil, da bo najbrž na ta način od Nemcev izsilil čim več podkupnine Resnično je bil Rehnidserjev načrt brez zadostnih finančnih sredstev. Najbrž bi pa tudi sultan odbil načrt železniške proge iz Sirije do Perzijskega zaliva, ker bi ta proga resnično služila samo angleškim koristim. Tudi angleški veleposlanik 0'Conor je svoji vladi sporočil, da Rehnitserjev načrt ni resen, ker tudi Anglija ne sme začeti nobenih del brez zadostnih vladnih poroštev. Vkljub temu pa so se Nemci nekaj časa bali, ker so mislili, da podpira Rehnitserja angleško veleposlaništvo in so bili zaradi tega v precejšnjih skrbeh. Prebroditi je bilo treba novo mlakužo intrig, preden je Rehnitserjeva zadeva prešla v zgodovinske arhive. Dne 27. novembra 1899 je sultan objavil poseben razglas, v katerem ie potrdil, da ie dal koncesijo za progo anatolski železniški družbi. Družba se je obvezala, da bo v osmih letih zgradila progo iz Konije v Bagdad in nato v Basoro Odločilni korak je bil storjen in veliki načrt železniške proge v Bagdad, o katerem so toliko razpravljali, se je začel izvajati, (Dalje.) štiri partizanske žrtve na Molniku izkopane Med njimi je izkopano tudi truplo kaplana Antona Hočevarja » m W 1 Šmarje, 16. marca 1943. Davi so se podali italijanski vojaki in ^IB člani protikomunistič- ne legije iz Šmarja in Police zaradi ekshu-macije tam pokopanih in najdenih žrtev, zlasti zaradi izkopa trupla čast. gospoda kaplana Hočevarja Antona iz Male Stare vasi pri Grosuplju. Ekshumirani so bili 3 moški in 1 ženska. Prvi in edini, ki ga je bilo mogoče na mestu samem identificirati, je bil pok. g. Hočevar Tone. Bil je rahlo z zemljo zakrit, tako da so živali Kaplan A. Hočevar lahko rozgreble grob in deloma poškodovale spodnji del trupla. V neposredni bližini je ležalo še rahleje za-grebcno žensko truplo. Bila je to mlada oseba 20 do 25 let s temnimi, kratkimi lasmi in negovanimi nohti. V zdravem zobovju je bilo opaziti na vsaki strani po en 6rebrn zob. Truplo tretje žrtve so našli kakih 200 m proč od prvih dveh. Bila je to moška oseba srednjih let, srajca modrorižasta, kratke rjave hlače, temno-siv pulover brez rokavov, usnjat, precej širok pos. Četrta žrtev je bila najdena nekoliko nižje. Bila ie to oseba stara okoli 40 let, s temno obleko. Vsa štiri trupla so bila položena v rakve in so sedaj v mrtvašnici šmarskega pokopališča. Ako kdo sluti, da bi bil eden od zadnjih treh kak njegov svojec, naj se čimprej obrne za pojasnila na župni urad v Šmarju. Točnejši opis, v kakšnem stanju so bile žrtve najdene in kako so bile mučene, bomo priobčili naknadno. Dela pri otroškem igrišču v Tivoliju napredujejo Iz dneva v dan opažamo več gostov v našem Tivoliju. Lepo vreme in že posušena pota izvabljajo vse vrste ljudi na kratek sprehod, ki po zimskem spanju vsakomur dobro dene. Doslej zagate za prostor še ni bilo. Ko pa se bo vreme ustalilo in bodo travniki ozeleneli, tedaj bo šele nastopil višek. Vsepovsod bo dovolj sprehajalcev, prednjačili pa bodo starši s svojim nadebudnim naraščajem, ki je komaj dobro shodil ali pa zapustil trdna tla vozička. Za take in še malo starejše od teh je namenjeno otroško igrišče, kjer se bodo po mili volji lahko naletali, naigrali in se ločeni od ostalih v zadostni meri naužili svežega zraka in vseh dobrin, ki jih bivanje v prosti naravi nudi. Kakšno je danes otroško igrišče v Tivoliju, boste najlepše videli če se postavite na zgornjem delu, koder vodi pot k Čadu. Opazili boste, da je nasip okrog igrišča že izgrajen; zdaj bodo verjetno položili še travnate ruše po pobočjih in tako igriščno ploskev obdali z lepim zelenim vencem, ki bo vse ostalo poživil. Tudi stopnice, ki služijo za dohod k igrišču, so že dokončane. Po vsej ploskvi so v primernih in enakih razdaljah posadili drevesca. Pot, ki pa je zelo široka in vodi preko igrišča, bo primeren prostor za sprehajanje odn. za prepeljavanje otroških vozičkov. Kajti malo-■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Borcu Jožetu Krannerju v spomin Več dni je že od takrat minilo. Bila je lepa, sončna nedelja, ko je veliki farni zvon pri Dev. Mar. v Polju tako milo zadonel, da nam je postalo tesno pri srcu. Oznonil je daleč na okrog Tvojo zadnjo pot. — Poljski fantje 6o dvignili na ramena Tvojo belo krsto in Te ponesli v zadnji domek. Dolga vrsta ljudi, prijateljev in znancev od blizu in daleč, ki so Te spremili na zadnji poti, je zgovoren dokaz, da ni malo onih, ki obsojajo komunistično nasilje nad našim narodom. Še pred kratkim si, dragi Jože, ves vnet in poln ognja odhajal prostovoljno v boj proti zlu, v boj proti peklenskim silam. Nazaj med nas pa si se vrnil brez življenja, ves nem in tih. Vem, da se nisi bal umreti. Smrt, ki si ji mnogokrat zrl v oči, je bila zate le kratek korak s tega sveta v boljše onostranstvo, kajti veroval si v Boga in v mnogo lepše in boljše posmrtno življenje. In tam si našel svoja vojaška tovariša Hočevarja in Holo-zana Dragota ter našega dobrega podžupana Pogačnika z ženo. Jože, Ti si nam zgled protikomunističnega borca! Stopil si v borbo, ki je častna za slehernega človeka, posebno za slehernega Slovenca. S Teboj je zgubila naša edinica enega najhrabrejših borcev. Preganjal si komuniste pod Razori in na Pogledu, pri napadu na Mokrec pa Te je zadela svinčenka in Ti končala življenje. Dragi Jože, kratko je bilo Tvoje življenje, komaj devetnajst kratkih pomladi si dočakal, a bilo je polno borbe in 6vetlih idealov. Tu v domači žemljici boš spol in čakal na vstajenje. Še pozni rodovi pa bodo hodili k Tvojemu grobu, Ti prinašali lučk in cvetja v znak hvaležnosti, kajti naslednji rod bo znal pravičnejše ceniti Tvoje delo in Tvojo žrtev, kot ga marsikdo današnjega časa. Slava Tebi, hrabri Jože! katera mamica se bo težko odrekla užitku, ki ga nudi pogled na igrajoče se otroke; saj bo v teh malčkih gledala svojega nadebudnega otroka, ki se bo morda že prihodnje, morda čez dve leti, pomešal med to razigrano množico naraščaja. Smrt kaplana Hočevar.a Igrišče je na isti vTŠini, kot je ribnik. To je dalo sicer precej dela, a zdaj je končano. V za- _ hodnem delu igrišča je v glavnem tudi že naka- J ^or poročamo na drugem mestu, so saoroj zano brodišče za otroke. Vanj bo napeljana vodo- i po petih mesecih našli in ouaopau mu.ciio Lupio vodna voda, ki bo pritekala v potočku, tako da 4 »-jn-lja kaplana v Man vasi pr, Orunupiiu Antuua bo poleti prijetno topla, a vendar čista. Otroci i nocevarja. Anton hocevar je bU sin »avma.nega bodo po tem brodišču spuščali barčice, gradili mlinčke, tako da se bo po vseh potokih vrtelo vse polno mlinskih koles. Ribnik ostane tak, kakršen je sedaj. Seveda . bo primerno očiščen in olepšan. Prav tako bodo \ okrog njega zasadili nizko bodeče grmičje, da ne " bo kak preveč podjeten naraščajnik zdrsnil v vodo. Do sedaj kraljujeta ribniku oba laboda, ki sc zmagoslavno in zelo paradno prepeljavata po vodi gor in dol. Vedno imata dovolj občudovalcev. Lahko pa jih bosta imela še več, kajti v načrtih je predvideno, da bo po obodu nasipa tekla 6 m široka sprehajalna cesta, ob njej bodo pa postavljene klopi za mamice in varuhinje, ki bodo z budnimi očmi pazili na sleherno kretnjo malčkov, se z njimi radovali uživali ob njihovi razposaje- j " " skdovl,"« so bili pri ekshumaciji najdeni na nosti, zraven pa ogledoval, lepo okolico v bližini \ . . mučenje. in Grad ter mesto v dal,av,. 1 « |mrti' nam prihajaj0 na misel V smeri proti glavnemu drevoredu bo mehka f besede, ki jih je v partizanskem tajnem tisku ob-zelena trata, na njej pa polno jam s peskom in f javil komunistični voditelj Edvard Kocbek. V svo-najrazličnejše priprave za igranje, gugalnice, vrti- (' jem pismu že umorjenemu patru Norbertu govori Ijaki in podobno. Tako bo tudi s te strani dovolj .... -_*.< -u-u -----1---i- poskrbljeno za prijeten odmor in osvežitev našim malčkom. Upajmo, da bodo dela za to igrišče, zdravju in rasti naše mladine tako potrebno, kmalu končana in da bomo v kratkem lahko pozdravili prve, ki bodo zastavili svoje junaške korake po novih poteh in kot prvi zarajali po zelenih tratah. mlinarja, tipičen zastopnik tistega slovenskega sla-nu, ki mu po vse) pravici gre naslov »proleiarski-«. Ker )e že zgodaj začutd veselje do ounovoLSkega stanu, je stopil v ljubljansko bogoslovje ter daroval prvo sveto maso 1. 19J9. Ud takrat naprej je bil ves v službi ljudstva. Njegova tesna povezanost s preprostim človekom je bila njegova največja oduka. BU je ves iz ljudstva in ves za ljudstvo. Med kmečkim in delavskim slojem se je počutil kakor enak med enakimi. Nič čudnega, če so ga ljudje povsod imeli kakor svojega in ga klicali kar ..naš 'lonček«. Konec oktobra lanskega leta pa so ga pripadniki komunistične oborožene organizacije ugrabili iz Perovega pri Grosuplju in ga kmalu nato na Molniku nad Šmarjem na nečloveški način umo- I.etošnji simfonični konccrti so gotovo v vsem dosedanjem ljubljanskem glasbenem življenju redkost tako jxi številu kot po udeležbi. Z gotovostjo lahko trdimo, ne da bi šli gledat v kake statistike, da še ni bilo sezone, ki bi dosegla pri simfoničnih koncertih tako visoko številko kot letos: pa ti koncerti še niso končani, obeta se nam jih še večje število. Tudi obisk jo nad vse časten, dvorana je menda vedno do zadnjega stojišča razprodana. To razveseljivo dejstvo je v korist ne samo prirediteljem, ampak v prvi vrsti občinstvu, ki bo na ta način v kratkem času spoznalo čim večje število del iz skoraj neizčrpnega repertoarja simfonične literature. Na prvem mestu zadnjega, sedaj že desetega koncerta, je zaigral godalni orkester v počastitev 60 letnice skladatelja in slikarja S. santla njegovo sonato za godalni orkester. Delo ima tri stavke, pisano je jasno, prozorno v klasično umirjenem slogu. Poslušalec sc lahko Deseti simfonični koncert nemoteno in neposredno prepusti uživanju; le * Jn"^ pridobivali" z"rsvoie**brcžbožne"ciIieT štcvilo zadnji, fugirani stavek zahteva več pozornosti doscdaj um0rjenih duhovnikov je 17, vštevii boni zbranosti. Godalni orkester je delo dobro , fioslovca Janeza Hočevarja. Vse te so umorili ko- namreč ta volk v ovčji obleki o moralnem in duhovnem preoblikovanju slovenskega človeka, o priliki, ki jo partizanstvo nudi slovenskim kristjanom za krščansko preosnovo ter pravi krSčanski apostolat. Piše, da je treba prav danes dokazati, da je krščanstvo sposobno svojega pravega izraza, svoje prave moči, in da je nastop protikomunistič-nih oddelkov pravi odpad od krščanstva, pravo krivoverstvo. Toda kako kričeče postavljajo na laž vse to govorjenje dejanja, io sicer nasilna, morilska de-janja prav nad duhovščino, ki so se ji po drugi ' strani Kocbek in njegovi komunisti tako dobrikali »Praznik cvetočih češenj« na Rokodelskem odru Igralska družina Rokodelskega odra si že veliko upa. Da bi jwkazala, kaj vse zmorejo njeni člani, si je izbrala za zaključno predstavo letošnje sezone »Praznik cvetočih češenj«, iajionsko igro v 4 slikah, ki jo je po Takcdo Izumijevi kakih dve sto let stari »Vaški šoli« spisal Klahund. Vsebina igre je kljub svoji zunanji eksotičnosti vendarle splošno človeška, saj nam kaže domovinsko ljubezen v najlepši luči herojske žrtve. »Praznik cvetočih češenj« je vsebinsko in odrsko težka igra. Koliko jo je občinstvo doživelo in doumelo, je vprašanje. Mestoma se je zdelo, da ji ni dorastlo, ko se je ob težkih izvajanjih in scntencah spozabilo celo v smeh. Igralci in igralke pa so svoje vloge podali kar presenetljivo dobro. Vsi zaslužijo prav pohvalno priznanje, zlasti Tukačev Genzo, Cankarjeve Chiyo in Iztokov Kwan. Genzov ples z mečem je bil tako dovršen, da kaj takega na Rokodelskem odru kljub njegovi višini nismo pričakovali. Učenci — zlasti Kotaro Dolarjeve — so bili živahno razgibani, pa naj so bili v šoli, naj so uganjali svoje norčije z resnimi starci romarji ali naj so se v maskah veselili praznika cvetočih češenj. Koroščev Matsuo je bil dostojanstven in izrazit v nastopu in besedi, Cekuta je ustvaril z Gembo marcialnega Japonca, Kostova pa s Tonani skrbno, tipično Ja-ponko. Starci romarji, ki so jih podali Gostin-čar, Pregelj in Kržišnik, so bili kakor utelešeni duhovi japonske zemlje. Po vsem moremo reči, da se je igra popolnoma posrečila, kar je seveda tudi zasluga spretne Pirnatove režije, in še, kar je treba tudi poudariti, scene, ki jo je oskrbel to pot prvič s svojim priznano umetniškim okusom arhitekt Gajšek. Igra se bo še ponavljala in z njo doseže Rokodelski oder v tej sezoni — 30 predstav, kar je rekordno število, ki ga doslej še nikdar ni dosegel. Tudi k temu uspehu moramo igralcem čestitati. izvedel, le v zadnjem stavku smo pogrešali večje plastičnosti. Tudi tehnično ni bil t a stavek povsem izdelan. Ko skladatelju k uspehu čestitamo, mu obenem želimo, da bi ustvaril še veliko kvalitetnih del na obeh področjih svojega umetniškega udejstvovanja. Kot drugo točko smo slišali Tartinijev kon- t1 cert v d-duru za violončelo in godalni orkester, ki sta se mu pridružila še dva rogova. Solistični del je izvajal Čcnda Šedlbaucr. Pokazal je odlično tehniko; tudi jKidajanje je bilo prav dobro. Opazili jia smo, da je unionska dvorana za korpus kot je godalni orkester, pa tudi za solista ali prevelik ali pa ob polni udeležbi premalo akustičen prostor; v ugodnejših okoliščinah bi ton na obsežnosti pa tudi na plemenitosti le še pridobil. — Schubertova uvertura k operi »llozamunda«, ki so jo izvajali na tret- k°munislc ,bi b"»-. P"e' ,d" jem mestu, sj.ada med najlepše skladbe, kar hovmke^obili na svojo stran in jih zvabili v svo- jih jc Schubert kdaj napisal. V njej se druži sveža iznajdljivost z ljubkostjo izraza. Tudi orkester jo je sveže izvajal. — Na zadnjem »Preludiji«. Skladatelj se tudi v tem delu pokaže kot eden izmed glavnih temeljev, na katerem sloni vse moderno simfonično ustvarjanje. V skladbo je Liszt položil vso barvitost modernega orkestra, ki jo je posebno romantična doba s tako ljubeznijo kultivirala. V velikih obrisih je orkester »Preludije« dosti dobro izvajal, v posameznostih smo pa močno pogrešali podrobne izdelave. Tako pogosti koncerti imajo, kot smo že rekli, to dobro stran, da seznanijo občinstvo s čim večjim številom Gosnodarsivo goslovca__________ . munisti iz sovraštva do Cerkve. In Se pravi Kocbek, da partizanstvo nudi slovenskim kristjanom priliko za krščansko preosnovo in apostolatl Seveda ga to ne moti, da ne bi zagrozil v istem pismu: če sc nam ne boste pridružili, bomo krščanstvo uničilil Torej najprej prikazuje samega sebe kot apostola in zagovornika krščanstva, potem pa grozi, da bo skupaj s svojimi krščanstvo uničil, če se duhovščina oe bo pridružila komunistom! Tako hudobija pobija samo sebe: Kocbek v imenu krščanstva grozi, da bo krščanstvo uničili V istem pismu si prizadeva, da bi pridobil kakega duhovnika za vstop med partizane. S tem bi ljudstvo zadobilo ono zaupanje, ki ga ie dolgo več nima za partizane. Nič ne moti Kocbeka, da so komunisti hladnokrvno pobili že toliko duhovščine. Večja je oddelke. Toda zaman si prizadeva Kocbek, da bi razdvojil duhovščino, strnjeno okrog svojega škofa. mestu smo slišali Lisztovo simfonično pesnitev $ Duhovščina je kompaktna v borbi proti brezver-....... -..........1 - Stvu. Nič ne ovrže te kompaktnosti zivlienisko izgubljeni in sam v sebi razklani kaplan Metod Mi-kuž, ki se je ob koncu svojega duhovniškega brodoloma oprijel potapljajoče sc deske — partizan-stva in postal po odredbi komunističnega vodstva partizanski kurat. Podobnih izgubljencev je bilo vedno nekaj tudi med duhovniškimi vrstami in ti s svojim zadržanjem narede sicer veliko pohujšanja, potrjujejo pa po drugi strani spet pravilo, da je treba Boga bolj posluiati kakor ljudi; čo torej duhovnik ne oznanja več Boga, temveč služi simfoničnih' del, vendar kvaliteta izvajanja pri J koristim tega sveta ali celo koristim brezboStva, tem ne sme trpeti. Občinstvu, ki v občudovanja ie suba vrednem številu prihaja jxislušat te koncerte, je treba nuditi vedno le najboljše stvari in tudi kar se da dobro podane. M. T. veja na telesu Cerkve, je odpadnik, in če govori, ne govori več v imenu božjem, temveč v imenu sveta in tistega, ki se mu je uslužil. Narod je znal dobro ceniti to strnjenost duhovščine okrog svojega Škofa v borbi proti brez-verstvu, znal tudi ceniti mučeniško smrt, ki jo j« storilo za vero in Cerkev že toliko slovenskih duhovnikov. Tudi smrt kaplana Antona Hočevarja bo nepozabno ostala v narodovem spominu kot smrt požrtvovalnega duhovnika, ki je v njegovi sredi prelil kri zanj in za njegovo vero. Povečanje proizvodnje na Spodnjem Štajerskem. Da bi se kmetijska proizvodnja na Sjod-njem Štajerskem še bolj povečala, je bilo letos predpisano tudi, kaj in koliko se mora obdelati, obenem pa tudi točno določene količine pridel- i . , , . ,„ « kov. ki jih je treba oddati. Prehranjevalni uradi P°rabi M domafe J^podmjstvo. Tudi za delo v so dobili nalogo, da morajo poskrbeti za to, da bo posejano toliko in toliko površine s krušnim žitom, ječmenom, koruzo, ovsom, krompirjem in zelenjavo. Urad nato določi obseg jx>vršine za posamezne občine, kjer krajevni zaupniki predpišejo vsakemu obratu, koliko mora obdelati. Okrajem se predpiše tudi najmanjša količina pridelkov, ki jih je treba oddati, okraji pa poskrhe za izvajanje teh navodil jio občinah. Občine določijo prispevke za posamezne kmetije. Prispevki so: rž. pšenica, koruza, ječmen, oves, krompir, fižol, seno in slama. Pridelovalci zelenjave morajo skleniti obdelovalne pogodbo in oddati iz-vestne količine zelenjave. Kar se pridela več, je prodati po obstoječih predpisih, v kolikor se ne kmetijstvu so oproščene delovne sile. Poleg tega je ustanovljena vzajemna va.ška fiomoč za delo, ki skrbi za vse vrsto pridelkov v občini. S tem računajo, da se bo proizvodnja na Sjvvlnji Štajerski znatno izboljšala tako v kakovostnem kot v množinskem pogledu. Slovaška zunanja trgovina. V lanskem letu je znašal uvoz na Slovaško 3.9 (3.49) milijardo kron, izvoz pa 3.3 (3.18) milijarde kron, tako da je postala slovaška zunanja trgovina lani pasivna v še enkrat večjem znesku kot leta 1941. Del zvišanja obsega zunanje trgovine je pri pisati višjim cenam, vendar pa je treba omeniti, da ima Slovaška z dvema glavnima državama pogodbo za stalne cene t. j. z Italijo in Nemčijo, KULTURNI OBZORNIK Umetnostna izložba Franca Klemenčiča Slike, katere je te dni razstavil v izložbah Salona Kos akad. slikar Fran Klemenčič, niso neka zgolj slučajnostna, prodaji namenjena izložba, temveč pomenijo v slilfarjevem umetnostnem življenju nekako tretjo razvojno stopnjo. Osnovna oblikovalna volja ga sicer še druži s prvo dobo (pred prvo svetovno vojno), ko se je izživljal v oblikovanju portretov in interierov z nekakim še akademskim poizkusom in z drugo, povojno, ki je našla svoj polni izraz v pleinairu in bila že močno osebnostna in dograjena; toda vendarle pomeni današnja razstava v Klemenčičevi umetnosti nekaj novega tako v svojem tehničnem izrazu kot v svoji predmetnosti. Lahko bi rekli, da je nekaka sinteza tehničnih pridobitev in pleinaira druge dobe in predmetnosti prve. Slikarsko lopatico, ki je v povojnih letih zamenjala prvotni široki čopič, je ta zdaj spet izpodrinil, toda ne več v svojih prvotnih vertikalnih, dolgih potezah, temveč v kratkih, sunkovitih in močnih potezah v stran. Ne odpove se jim niti tedaj, ko bi predmet sam zahteval nepretrgano potezo (n. pr. stol). Na ta način je slikar stopnjeval modelacijo predmetov do skrajne ostrine s širokimi, izrazito slikarskimi barvnimi kompleksi (»Tihožitje s čebulo«). Kljub svojemu slikarskemu izrazu pa Klemenčič še vedno živi tudi iz pridobitev svojih mladih let, ko se je pečal še s kiparstvom, oz. rezbarstvom v lesu, ki ne oblikuje gmote v okroglih, mehkih formah, temveč jo ploskoma reže v les. 2e od vsega po-četka je Klemenčič strpmel po širokih, enotonskih ploskvah barve (neodvisno od Cezana in kubizma), po modeliranju, v katerem ne dobi sleherni predmet le svoje lokalne barve in globine, ampak tudi svojo težo in gmoto. Začasno je moral slikar zapustiti svoje priljubljeno krajinarstvo in se predati intimnejšemu slikanju interieurov in tihožitij. Le nekaj krajin na tej razstavi nas še vodi v preteklost: opozarjam zlasti na učinkovito, »a prima« dogotovljeno podobo »Glinščice v snegu«, ki kaže res eruptiv-ni, burni slikarski zanos in močno »Jutranje sonce« z igro svetlobe na travniku in s kontrastno temačnostjo okvirja gozdnega roba v ospredju. V teh slikah se zrcali vsa umetnikova prednost in zvestoba naravi, ki mu je prva in glavna učiteljica. Klemenčičev lirizem ni običajna, meščanskemu okusu prilagojena sentimentalnost, temveč krepko, elementarno in prav zato enostavno gledanje na mrtvo in živo naravo. Sonce, hiša, kozolec, potok, sneg — vse zaživi v neki večnostni teži. In celo rože, vrč, sadje, izgube svojo slučajnost in se izpremene v neko dinamično »bivanje«. »Pelar-gonije« (6., 17) so nudile slikarski predmet, v katerem se je mogel slikar razživeti v vsej svoji tehniki in barvitosti. Ta močni osebni značaj ga ni zapustil niti pri »Nagljih« (19), čeprav le-ti zelo lahko zapeljejo s svojim mehkim, žametnim tonom v osladnost. Klemenčič je tudi pri njih ostal zvest samemu sebi ter znal z odločno potezo ujeti njihov prvinski barvni in gmotni značaj. Klemen-čičevo realistično občutje izdaja zlasti »Tihožitje z zeljem«; stolov naslanjač pa mu nudi hvaležen globinski pripomoček. Posebne vrste lirično in barvno dognano občutje veje iz »Tihožitja s cvetko«, dočim je v eni najboljših slik — »Deklica ob oknu« — zadihala notranjščina sobe v vsej svežini sončnega dneva, tistega starega, dobrega znanca iz njegovih krajin, ustvarjajoč uravnovešeno sozvočje svetlobe, barv in predmetov ter človeškega lika. Prostornine ustvarja predvsem z barvnimi skupinami. Te barve naravnost brizgajo iz sebe neko razgreto, fanatično silo in ustvarjajo efektno, žarečo celoto. Problem svoje vrste so nudiii slikarju prosojni predmeti (kozarci, vaza), katerega je slikar rešil z ostrimi barvnimi kompleksi, ki nenadoma izi»ineio v barvi predmetov v ozadju. Klemenčičeva umetnost ne tiplje za svojimi cilji, temveč se za njimi sunkovito zaganja. S svojo mladostno zagnano umetnostjo in z izrazito slikarskim temperamentom si je Klemenčič izoblikoval svoj lastni, adekvatni izraz, poln tiste trpko-sladke ustvarjalne ihte, v kateri še danes ponavlja: »Stremel sem po čisto Klemenčičevi umetnosti, da bi ne bil podoben starim impresionistom, temveč bil nekaj čisto samosvojega. To opažajo v mojih delih zlasti preprosti ljudje ...« Da, o tem nas je prepričala že njegova kolektivna razstava 1. 1941. in prav tako nam današnja razstava potrjuje, da je naš slikar še poln mladostnega zagona, neizčrpne volje in zaupanja v svoje delo, ki je, kljub včasih težkim življenjskim prilikam, nepretsana borba za čim popolnejši, čim višji, res »Klemenčičev« slog. C. C. Novi Slovenski učitelj Zdi se mi, da bi nosil vodo v Savo, ako bi na dolgo in široko razlagal in razpravljal, kak jsomen ima edino pedagoško glasilo v sedanjih časih za vzgojo slovenske mladine. Oj»ozoriti hočem le na novosti, ki se odražajo že v prvi številki letošnjega letnika. Doslej je bil »Slovenski učitelj« pedagoška revija in glasilo Slomškove družbe, odslej pa je glasilo katoliških vzgojiteljev in Slomškove družbe. S tem se mu je delokrog razširil. To se vidi tudi v sfiolnitvi uredništva. Doslej mu je bil en sam urednik, odslej ima tri: za srednje šole gosp. dr. Lovrenčiča, za meščanske šole dr. Brumna, za ljuHske šole Štruklja, nadzornika v pokoju. Poleg ljudske šole bo razpravljal odslej intenzivneje tudi v zadevah srednje in meščanske šole, kar je pravilno in potrebno. Vzgajati morajo vse kategorije šol od otroškega vrtca pa do univerze. Pri vzgoji pa je nujna enotnost. To združeno enotnost lepo pozdravlja in blagoslavlja v svojem lepem članku škof dr. Rozman, veseli so je pa tudi ljudski učitelji, kakor je videti iz Pozdravne besede knt. vzirnii'- teljem srednjih in meščanskih šol pod skupnim krovom »Slovenskega učitelja«. Kakor kn/o vsebina daljnega članka g. profesorja Potočnika Družinska vzgoja, je bodo veseli tudi starši, ki so prvi vzgojitelji naše mladine. Ta snov pa bo dobrodošla tudi vsem, ki j)rirejajo roditeljske sestanke. Dr. A. Breznik razlaga v članku Ljubi bližnjega kakor sam sebe pravilno rabo zaimka sam, za kar mu bodo hvaležni učitelji, profesorji pa tudi vsi pisatelji. Dr. V. Brumcn piše O višji ali visoki pedagoški šoli* kar je zajemljivo za vse, ki jim je mar pedagoška veda in vzgoja učiteljev pedagogov. Dr. K. Ozvald nam na njemu lasten način zanimivo razlaga, kako je duhovno rasel, in odkriva mnoge dušeslovne činjenice, jjo katerih se bo tudi vsak sam lahko preštudiral. V članku Blaže in Nežica nam nepodpisan avtor kože Slomška kot pedagoga, katerega ideje primerja s sedanjimi pedagoškimi in psihološkimi dognanji in zahtevami ter tako odkriva Slomškovo pedagoško veličino, članek Franja čučka Okolje delavskega otroka nam zopet nudi mnogo snovi za uporabo no roditeljskih sestankih. Sledita dva članka v spomin umrlim članom Slomškove družbe in zelo potreben informativen članek K. Hafnerjeve šolarske knjižnice, iz katerega bodo lahko učitelji knjižničarji izbirali knjige za krajevne šolske knjižnice. V Književnih vesteh so ocenjene tri knjige, ki so primerne za nabavo knjižnicam kakor tudi posameznikom. Izrabljen je celo ovitek s poročilom o občnem zboru Slomškove družbe. Iz vsega navedenega je razvidno, da hočejo novi uredniki spraviti list na kolikor mogoče visoko in aktualno višino. Naj bi ne bilo slovenskega kat. vzgojitelja, ki bi ne bil naročnik še edi-neea slovenskega pedagoškega glasila, ki jo velikega pomena za pedagogiko in kulturo sploh. Vemo, da je primum: Viverel Enako pa tudi vemo, da ni pravega življenja brez duha! ?ivr1i cotrudnlVi Iti rLlIniHI $hOJ&He novice Koledar Četrtek. 18. sušca: Ciril Jeruzal., škof in cer-kvoni učenik; Narcis, škof in mučenec; Edvard, kralj in mučenec. Petek. 19. sušca: Sv. Jožef, ženin D. M., Kvartila, mučenica. Zgodovinski paberkl 18. sušca: L. 1414. je bil ustoličen po starem slovesnem obredu na Gosposvetskem polju Ernest Železni iz rodbine Habsburg za koroškega vojvodo. To je bilo zadnje ustoličenje, pri katerem je osebno navzoči vladar sprejel oblast iz rok slovenskega krnela. Kasnejšim vojvodom, ki so bili večinoma tudi rimsko-nemški cesarji ter ogrsko-brvatski kralji, se je obreed ustoličenja zdel poniževalen, zato so se mu odtegnili in sprejemali rajši samo poklon deželnih 6tanov, toda ne več pri starodavni Gospe sveti, ampak v glavnem mestu Celovcu. L. 1710. je proglasil rimsko-nemški cesar Karel VI. Trieste in Fiume za svobodni mesti. L. 1S58. se Je rodil v Vlnkovcih pisatelj Josip K o z a r a c. Po poklicu agronom je živel največ v slavonski Posavini. umrl je v Vinkovcih 1. 1€06. Napisal je vrsto povesti (Biser Kata, Mira Kodeličeva. Teua, Proletarci, Pri ljubavi) in dva romana (Mrtvi kapitali in Medu svijetlom i tmi-110111). Zanimajo ga socialni in gospodarski problemi. Videl je moralno, gospodarsko in kulturno zaostalost Slavonije, jo analiziral in ji iskal zdravila v kulturi. V tem je podoben Matiji Relj-koviču. Kozarac je hladen in trezen realist. L. 1804. se je rodil v Sesani na Krasu slovenski pesnik Srečko Kosovel. Umrl je 27. maja 1. 1920. Študiral je v Ljubljani. Koncem univerzitetnega študija je začelo njegovo zdravje pešati; preživljal ee je z instrukrijami in honorarji; v osmem semestru februarja 1926 je zaradi pomanjkanja in neprestanega prodiranja vase in okolico hudo zbolel; ko je za silo okreval, se je vrnil domov, kjer je kmalu nato umrl. Zn pesništvo se je Srečko vnel že v dijaških le-tib, tnko je 1. 1920. osnoval na realki literarni krožek »Kres«, pozneje Je sodeloval v literarnem krožku dijaškega društva »Preporod«, dokler ni začel izdajati lastnega lista »Lepa Vida«. Svoje glavno delo je osredotočil v »Literarno-dramat-skem krožku Jvan Cankar1«; snoval je literarne in kulturne načrte in nekajkrat tudi javno nastopil s programatično borbenimi predavanji in recitacijami. Njegovo delo se loči v glavnem po dvojni orientaciji. Prvo je čustvenoimpresionistič-na lirika, ki se opira na tradicijo moderne; v nji prevladuje otožna krajinska pesem Murnova in miselna eibčnost Kettejeva, poleg tega se kaže borbena tradicija Cankarjeve življenjske in kulturne kritike. Druga doba se začenja z nastopom socialnega pesni kovanja. Novi grobovi + Tonček Hočevar. Kot žrtev partizanskih grozodejstev je padel kaplan v Stari vasi pri Grosupljem g. Tonček Hočevar. Na mrtvaški oder so ga položili v Šmarju, od koder bo prepeljan v petek popoldne v Grosuplje, kjer bo v soboto, 20. sušca ob poldosetih pogreb. ■f" Fani Lap. V Ljubljani je umrla vzgojiteljica, gospodična Fani Lap. Rajnico bodo pokopali v četrtek 18. sušca ob pol 8 popoldne 1« kapele sv. Jožefa na Žalah. + Franc Bahnik. V Zgornjem Kašlfu je umrl ugledni posestnik in strojar Franc Babnik. Rajnika so pokopali v sredo popoldne na pokopališču v D. M. Polju. -f- Ciril Mnlavašič. Na Vrhniki je umrl ugledni trgovec Ciril Malavašič. Blagega rajnika bodo pospremili na zadnji poti v petek, 19. sušca ob treh popoldne iz hiše žalosti v Kolodvorski ulici na Vrhniki na farno pokopališče. -J- Marija Purelj. V Zlebiču je v 57. letu starosti za vedno zatisnila oči daleč naokrog poznana in spoštovana gostilničarka in poseetnica, mati in gospa Marija Pucelj. Blago rajnico bodo pospremili na zadnji poli iz hiše žalosti v Zlebiču št. 14 na pokopališče v četrtek, 18. sušca ob devetih dopoldne. -f- Albertina Kastelie. V Novem mestu je umrla v ponedeljek 80 letna poštna uradnica v p. gdč. Albertina Kastelie. Rajnico so pokopali dne 17. sušca popoldne na mestnem pokopališču v Novem mestu. Naj rajnfm sveti večna Luč! Vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje! Kupujte znameniti roman »Postružka« Spisal Dario Niccodemi Zlatomašnik Jože? Kalin - 80 letnik Ob vznožju gorskega velikana Krna stoji uro hoda od državne ceste, ki vodi po lepi dolini na Koroško ljubka vasica, ki je sedež župnije, kjer že dobrega pol stoletja — od 17. septembra 1892 dalje — pastiruje zlatomašnik Jožef Kalin, ki jutri praznuje svoj 80. god. Rodil se je bil naš slavljenec 7. marca 1863 v Aidussini in bil 6. maja 1888 posvečen v mašnika. Po štiriletnem kaplanovanju v Mirnu je prišel v svoj podkrniški planinski raj, od katerega se tudi po svoji upokojitvi ne more ločiti. Pretesno je namreč povezan z vrlimi, vernimi Draženčani, s katerimi je pozidal pod sivim Krnom veličastno cerkev presv. Srca Jezusovega, katero je ob posvetitvi 1. okt. 1941 gorizijski nadškof proglasil za romarsko cerkev božjega Srca. Rrezštevilnih težav in 6krbi se naš častiti go-dovnjak ni ustrašil, da je le mogel dovršiti častitljiv božji hram, ki ga je začel slaviti še pred prvo svetovno vojno. Kljub temu, da se je v vojnem času s svojimi dragimi farani moral za dalj časa umakniti v notranjost države in pustiti za-početo delo nedovršeno, je prav zalo še z večjo vnemo delo po vrnitvi nadaljeval, ker je ostala započela stavba neporušena. Z radodarnostjo in požrtvovalnostjo častilcev božjega Srca postaja to prelepo svetišče vedno dragocenejši naš biser, bleščeč se v čast presv. Srcu Jezusovemu. Poleg presv. Srca Jezusovega goji g. zlatomašnik Kalin posebno zaupanje do svojega pa-trona sv. Jožefa. Tako je pred petimi leti svojo zlato sv. mašo prav na tihem v vsej skromnosti, po opravljenih duhovnih vajah, opravil pri hožje-potni cerkvi sv. Jožefa nad Celjem. Bog daj požrtvovalnemu in neutrudljivemu delavcu v vinogradu Gospodovem dočakati še mnogo srečnih in zadovoljnih let zemeljskega življenja, potem pa res božje plačilo v božjem presvetem Srcu! • — Cerkev sv. Jožefa. Na praznik sv. Jožefa bo v tej cerkvi celodnevno češčenje presv. Reš-njega Telesa. Najsvetejše se izpostavi zjutraj ob 6, ko je sv. maša s pridigo in petjem. Potem so sv. maše vrste vsake pol ure do pol 11 (zadnja maša). Ob 8 je slovesna sv. maša. Dopoldne in popoldne se vrsle adoracijske ure kongregacij in zavodov; povabljeni pa so tudi drugi verniki v Čim večjem številu. Zvečer ob 6 govor, pete lita-nije sv. Jožefa In zahvalna pesem. Nato bo darovanje okrog velikega oltarja za cerkvene potrebe. Priporočimo se z zaupanjem sv. Jožefu, mogočnemu zaščitniku naših družin. — Rokodelei, mojstri, pomočniki in vajenci imaj jutri, na praznik sv. Jožefa ob 7 zjutraj v križanski cerkvi skupno ev. mašo in obhajilo. — Prav lepo vas vabimo k vsakoletni proslavi nebeškega zavetnika rokodelcev v križansko cerkev. — 2alni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »R02A«, cvetličarna. Iz Novega mesta Pomočniški izpiti obrtniški vajeneev za prvo četrtletje so bili v nedeljo, 14 marca, zaključeni. V prvem četrtletju je polagalo 16 vajencev pomočniške izpite, in sicer: 1 mlinar, 1 pečar, 7 čevljarjev, 3 mizarji, 8 ključavničarji in 1 klepar. Izpit so vsi vajenci opravili in so bili a tem proglašeni za pomočnike. Nabiralna akcija za restavracijo kapiteljske cerkve je dokončno zaključena in je rodila kaj lepe uspehe. Novomeščani so tudi to pot pokazali smisel in obilno razumevanje za stvar. Na podlagi dovoljenja oblasti je bilo organizirano smotrno nabiranje prostovoljnih darov oziroma prispevkov. Po mestu se je pobiralo v več odsekih in vsak Novomeščan je dal 6voj obolus. Dekleta Marijine družbe so obiskale skoraj vsako hišo v mestu in pri manj premožnih ljudeh nabrale 6280.25 lir; višje in premožnejše sloje pa sta obiskala gg. vikar Janko Oblak in prot. Gregorič Jože. Ti so poklonili cerkvi kar 19.497.24 lir. — Skupno je Novo mesto dalo za popruvilo svoje častitljivo župne cerkve lepo vsoto 25.777.49 lir. Nabirulna akcija je sicer zaključena, vendar bo cerkev od gotovih strani še prejela razne zneske, ki so ji že obljubljeni, a ne še nakazani. Z nabranim denarjem so bili plačani vsi dosedanji računi, ostanek pa bo porabljen za predvidena dela, s katerimi bodo pričeli takoj po veliki noči. Seveda nabrana vsota še daleč ne bo zadostovala za vsa dela, ki bodo pri cerkvi nujno morala biti izvršena, saj bi zato bili potrebni sto-tisoči; vendar postopoma, lelo za letom bo z darovi meščanov in uvidevnostjo oblasti vendarle mogoče dokončno restavrirati cerkev in urediti njeno okolico. Iz Grosuplja Pogreb rajnega kaplana Hočevarja. Kot poročamo na drugem mestu, so ta torek uašli in prepeljali v Šmarje med drugimi tudi truplo pokojnega g. Hočevarja Antona, kaplana iz Male Stare vasi pri Grosupljem. Truplo bo do petka pol poldne v Šmarju, nakar bo prepeljano v Grosuplje v cerkev, kjer ostane do sobote 20. marca doi>oldne, ko bodo tam ob pol 10 maše zadušnice in pogreb na tamkajšnje pokopališče. Kdor ne bo mogel osebno prili, naj se spomni pokojnega gospoda v molitvi ali pri sv. maši. NAROČNIKOM „NAŠE KNJIGE" Bolgarski roman Jordana Jovkova Domattla na mefl izide v petek 22. t. m. * IV. del Dorritova nafmla|Sa (Charles Dickens) pa v sredo 81. t. m. * Kdor Se ni naročnik na to najboljšo zbirko leposlovnih del, naj pohiti z naročilom, ker so v prodaji knjige mnogo dražje. Založba Nago knjiga Ljudska knjigarna v Ljubljani, Pred Škofijo 5 lz dela in življenja - od tu in tfam Z Gorenjskega Korošcem in Gorenjcem je govoril 13. marca gauleiter dr. Rainer v Celovcu in je med drugim tudi omenil, da se je na Koroškem doslej prostovoljno priglasilo že 1141 mož in 2743 žena za celodnevno delo, +64 mož in žena pa za pol-dnevno zaposlitev. Mnogo obratov je samo od 6cbe uvedlo delo za oklopnjake. Sprejem v koroško domovinsko zvezo. Slovesno in lepo je sprejel krajevni skupinski vodja v Kranju 12. marca v strankinem domu nad 200 novih članov v koroško domovinsko zvezo. Razdeljene 6o jim bile izkaznice. Poroke. Na Bledu so se poročili: ITans I.adislaus Gregor Kocli in Elfrida Rosa Elizabeth Till, oba z Bleda, Valentin Larisi in Katarina Kosel oba iz Corii, Jožef štucin in Marija I>o-linšek, Franc Soklič in Albina Kokalj, oba z Bieda. Nesreča zaradi neprevidnosti. 12. marca popoldne so se v kranjski okolici igrali otroci po tratah iu se lovili. l'o nesreči in ker ni pazila je 12 letna Rezika Pustovrh iz Planine nri Kranju stopila na ročno granato, ki jc ležala v travi in ki je ostala tam še iz časa razsula jugoslovanske vojske. Granata je eksplodirala in dekletce hudo ranila na nogah. Prepeljali so j« v bolnišnico nu Golniku. S Spodnjega štajerskega Uvedba tečajev za pomožne učitelje. »Mar- burger Zeitung« prinaša uradno objavo, ki sporoča, da bodo zaradi pomanjkanja učiteljskih moči na Ljudskih šolah pripuščeni tudi pomožni učitelji. Pomožni učitelji bodo postali lahko obiskovalci pomožnih šol, ki obsegajo tri stopnje: 1. trimesečni učni tečaj; 2. glede na predizobrazbo in obnašanje 1—2 letno praktično delo kot pomožni učitelj in 3. devetmesečni zaključni tečaj, ki bo omogočil prvi izpit za učitelja v ljudskih šolah. V poštev pridejo prosilci in prosilke od 19. do 30. leta, kl imajo zaključna spričevala iz 4 ali 6 razrednih meščanskih šol ali 6 razredov srednjih šol, odnosno odgovarjajoča izpričevala drugih višjiih šol. Prosilci, kl imajo samo ljudskošolsko Izobrazbo, nimajo upanja, da bi bili sprejeti, pač pa lahko prosijo prosilci, ki imajo manj kakor polovico srednješolske izobrazbe, Če so posebno nadarjeni in jih priporočijo nekdanji učitelji, ali Če 60 se kasneje sami izobrazili, tako da bi jim to za pouk v šoli služilo in to dokažejo. Prošnje za začetni trimesečni pripravljalni tečaj je treba na Spodnjem Štajerskem oddati do 25. marca pri šolskem svetniku domačega okrožja. Tečaj je brezplačen, če je prosilec siromašen, lahko dobi mesečno podporo 80 mark. Ukinitev podružnice deželnega svetnika v Slovenjemgraacu. V zvezi s totalno mobilizacijo in z ukrepi, ki naj poenostavijo uradovanje, je bila ukinjena podružnica mariborskega deželnega svetnika v Slovenjemgradcu. Vse posle, ki jih je doslej opravljala podružnica, je prevzel urad deželnega svetnika v Mariboru. Vsak teden bo v dosedanjih prostorih podružnice mnaBBBBBBBBBiaDnaaa ii Izšel je najlepši roman znanega pisatelja Fogazzara PESNIKOVA SKRIVNOST" Roman je pesem ljubezni Dobite ga po vseh knjigarnah in trafikah imel poseben razpravni dan urad deželnega svetnika iz Maribora in sicer od 8.30 do 12.30. V St. Jurju ob južni železnici so priredili vaško popoldne na kmetijski šoli. Strokovna učiteljica Regina Schafferjeva in šolski ravnatelj Buda-ker sta pripravila štajerski spored z ljudskimi pesmimi, plesi, jodlarji in starinskimi igricami. Nastopili so nameščenci, gojenci in gojenke kmetijske šole. Plese in petje je spremljal ob klavirju g. Mastnak. Zbrali so 375 mark za zimsko pomoč. Iz Hrvaške Sporočilo glavnega ravnateljstva za javno varnost v NDH. Glavno ravnateljstvo za javno varnost v hrvatskem notranjem ministrstvu je dne 12. t. m. sporočilo, da je bil 9. t. m. med postajama Blackog-Jakšiča in Pleternice ubit železniški uslužbenec Andrej Janeš. V koliko v zakonitem roku oblasti ne bi prijele pravega morilca, bo v smislu objavljene odredbe ustreljenih deset oseb iz vrst policijsko ugotovljenih komunističnih prvakov. Hrvatski zadrugarji na obisku v Sofiji. Prejšnji teden se je mudila v Sofiji skupina hrvatskih za-drugarjev-državnih uradnikov, ki si je hotela na licu mesta ogledati ter proučiti delovanje bolgarskega zadružništva, ki je tekom svojega dosedanjega razvoja doseglo zavidne uspehe. Hrvatski zadrugarji so ob tej priliki povabili tudi svoje bolgarske tovariše na občni zbor Hrvatske zadružne zveze, v kateri so včlanjene vse zadružne organizacije hrvatskega državnega uradnižtva. Popravilo Mihanovičevih Novih dvorov. Po poročilu hrvatskega časopisja je započel vinagorski župnik Vukina s svojimi prijatelji akcijo za popravilo Mihanovičevih Novih dvorov, ki so bili že več let zapuščeni ter so pričeli razpadati. V teh dvorih je Mihanovič ustvaril svojo »Lijepo domovino« ter je v njih tudi umrl. Dvori stoje ob glavni cesti nekaj kilometrov pred Klanjcem in Zelenja-kom ter so jih zgradili grofje Erdodi v začetku XVII. stoletja. Župnik Vukina predlaga, naj bi se dvori popravili ie letos in preuredili v okrevališče. Delavsko gledalUče v Varaždinn. Podružnica HRS v Veraždinu je pričela zidati svoj dom, v katerem bo tudi velika gledališka dvorana. Iz Srbije Predsednik srbske vlade govori o boljševi-ški nevarnosti. V zadnjem ča6u je bila v Beogradu spet večja skupina kmetov iz zaječarskega okraja. Zastopnike kmečkega ljudstva je sprejel" tudi srbski ministrski predsednik general Nedič ter je imel nanje tudi daljši politični nagovor, s katerim je odločno nastopil proti komunistični propagandi. Poudarjal je, da bi zmaga boljševizma pomenila za Srbijo katastrofo. Zaradi tega se mora Srbija držati treh zapovedi: Komuniste je treba s sodelovanjem vsega ljudstva iztrebiti, mir in red se morata pod vsemi pogoji vzdržati, ker je Srbi ja dolžna s svojim delom pomagati borcem, ki rešujejo Evropo pred komunistično nevarnostjo. Odkritje srbske policije. Beograjsko časopisje poroča, da so organi srbske varnostne straže pred kratkim odkrili v bližini Cačka močno komunistično organizacijo ter polovili vse člane tamkajšnjega okrožnega odbora komunistične stranke. Po tem uspehu 60 varnostni organi kmalu nato odkrili na posestvu nekega kmeta-komunista še pravilni podzemeljski bunker, v katerem so se skrivali komunistični funkcionarji. V bunkerju je bilo spravljeno tudi orožje in strelivo ter propagandni material. V zvezi s tem odkritjem so oblasti v Cačku zaprle več sumljivih oseb. Drobna ljubljanska kronika Pripravljalni odbor 5 prvih sobot dane« nima seje, pač pa prihodnji teden. — Predsednik. Stolna kongregaclja ia gospe vabi ivoje članice, da se udeleže na praznik sv. Jožela ob 8 v karmeličanski cerkvi na Selu svete mašo s skupnim sv. obhajilom. Udeležba je dolžnost vsuke članice. Kongregaclja gospodlčen ln kongregaclja učiteljic pri sv. Jožefu imata na praznik sv. Jožefa ob C.,30 skupno sv. obhajilo, popoldne ob 3 pa v cerkvi skupno češčeuje. Molile bomo iz molitvenika Ure češčenja, ki ga je izdala Družba sv. Mohorja. Pridite vsel Cerkvena glasba na praznik sv. Jožefa v »erkvl sv. Jožefa. Jutri ob 8 slovesna sveta maša, med katero se izvaja: Missa in hon. st. Stanislavi Kostkae, zložil St. Premrl Gra-iluale: Domino praevenistieum. zl. A. Foer-ster. Po ofertoriju: Snlvo pater Salvatoris, zl. I. Mohr. Po maši: Blagor tebi sv. Jožef, zl. dr. Fr. Kimovee. Delavska prosvetna prireditev. Pokrajinska delavska zveza vabi delavce in nameščence. zlasti pa svoje člane in odbornike in njih družino nn delavsko prosvetno prireditev, ki bo v nedeljo, 21. marca ob 4 popoldne r dvorani Pokrajinske delavske zvezo na Miklošičevi cesti. Na sporedu so pevske in recltacijake točke. »Za norcem! Z* norcem!« so vpili paglavci po Asizu, kadar so zagledali sv. Frančiška. Asižani so paglavcem pritrjevali. Sv. * run-čiSek pa se ni dni omajati in jo vztrajni na poti k llogn. Ponižnost, pokorščina in ljubezen so bile njegovo kreposti in z njimi je povsod zmagoval: v rodnem mestu, v domovini in po vsem svetu . . . Igro iz življenja sv. Frančiška, ki jo je napisal Uheon in pre; vol g. prof. Kuret, bodo Veliki Frančiškov! križarji uprizorili v petek, nn praznik sv Jožefa v frančiškanski dvorani. 1'rodprodnjn vstopnic io P'i Sflllgolu Igra ima naslov »Božji trubadur Frančišek«. Obdelano n.llve In vrtovi. Sodni je v naj vISjom razmahu po mestu in v okolici naj težje krnoUko in vrtnarsko delo, namreč ora nje, oziroma lopatanje zemlje. Kdor je mogel, je to delo opravil že v jeseni, kar je bolj priporočljivo, drugi pa opruvljajo to sedaj. V mestu si more le malokdo privoščiti oranje z živino, ki gre hitreje, večina malih posestnikov in najemnikov zemlje pa mora z lopatami preobrniti zemljo. Ljubljanski mali pridelovalci tudi pridno vozijo, kolikor ga pač imajo, gnoj na svojo majhno parcelo v upanju, da bodo pridelali vsaj krompirja in stročjega ifžola za svojo družino. Mestni gospodarski urad v \Veldherr-jevi hiši v Beethovnovi ulici sedaj zopet razdeljuje med mule pridelovalce semenski krompir. Zaenkrat pridejo v poštev kmetijski pridelovalci, ki niso še dvignili prod tednom dni semenskega dnnskegu krompirju. Z danskim krompirjem se prejemniki splošno pohvalijo in ni bila opravičena bojazen, da ni ve* krompir pomrznil. V nič ga je prišlo le malo in še ta je bil dobrodošel za prašiče. Knr jo bilo dobrega danskega krompirja pa sodaj izvrstno kali in je upati, da bo dni dober pridelek. Ljubljanski vrtnarji in mali pridelovalci pa so že posejali, oziroma še so-jejo »eduj korenje, petršilj, berivko in zgodnji grah. Zanimanje sa konjsko meso v Ljubljani. Pred nekaj leti je bilo zanimanje za konjsko meso med Ljubljančani prav malenkostno. Vzrok temu je bil velik dovoz hrvatskih buš in manj vredne goveje živine nn ljubljanski trg. Ta živina je bila tnko poceni, dn so ni splnčnio klali konj. Sieer pa je le malokdo prodal konja za klanjo, kor je bil konj, če jo bil količkaj dela sposoben, še vedno več vreden, knkor bi kdo dobil zanj. Tudi so Itno-li ljudje nek predsodek proti konjskemu mesu, češ dn ni okusno in se je nekaterim gabilo. Med prvo svetovno vojno pa so Ljub-liančani pojodli mnogo konjskega mesa, zla sti v obliki raznih salam. Znano jo, da imela nekntera evropska mesta, n. pr. Dunaj posebno konjske restavracije, knmor so z a; hnlnli tnHi usihali netičnl ljudje, da bi «i mogli privoščiti vso drugnčno meso. Toda zrezki iz konjskega mesu so že od nekdaj velinli za posebno specialiteto. Zlnstl ljudem s sladkorno boleznijo so toplo priporočali uživanje konjskega meaa, kl je redilno in nnsitljivo, vendar prav nič ne škoduje takim bolnikom. Seveda bo klali pretežno mlade živali, posebno, ako se je kak konj ponesrečil. Po okusu in nežnosti n. pr. meso mladega žrebeta prav nič ne zaostaja za finim telečjim. Sedaj, ko jo goveje meso ra-cionirano, pa je med Ljubljančani zopet naraslo zanimanje za konjsko meso in tako večkrat vidimo med tednom, knko rnde gospodinje hodijo v konjske mesnice. Konjsko meso je v Ljubljani vseloj razprodano. Ljubljansko gospodinje so zelo spetne in znajo konjsko meso priprnviti že tnko okusno in tako različnih oblikah, dn tekno slehernemu, kdor pač promaga predsodek proti temu mosu. Praznik eretotSIh iešenj — dan veselja ln dan mladosti, praznik življenja in smrti. Komaj spočeta ljubezen mora umreti, dn opere greh v preteklosti. Čeprav jo žrtev velika, se zdi, da je zaman, a nnsprotno čujemo, da nobena žrtev, ki očisti in opere, ni zaman. Knko krntn so včasih igra usoda, bomo vidoli v nodoljo 21. mnrca ob pol 6 popoldno na Itokodcl. odru v Klahundovi drami »Prnz-nik cvetočih češenj«. Opozarjamo, da si občinstvo preskrbi vstopnice v predprodaji, ki bo v nedoljo od 10—12 in tri uro pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12, I. nadstropje, dosno. Živilski trg v sredo. Včerajšnji živilski trg v Ljubljani je bil le za spoznanje bolj živahen kakor običajno delavnike. Pozna se, da smo še zgodaj spomladi in da imajo vrtnarji ter kmetje le mulo pridelkov, da bi jih prinosll na trg. Ne bo dolgo, ko bo trg ob srodah zaživel v običajnem vrvežu, knkor jc ob sredah navada. Branjevci so bili seveda primerno založeni z zgodnjim južnim sočiv-jom. kRteremu pa tudi že dela uspešoo konkurenco domači radič, motovileč in podobno. Nekaj okoličank je prineslo nn trg par jer-bnsov lepega domačega radlča, kl so ga vzgojile v kleti, oziroma v drugi zavarovani posodi. Cim dalje več. pa je na trgu raznih Romen. Poleg trgovcev, kl dobivajo semenn iz bolj oddaljenih kriijov in celo Iz tujine, se pojavljajo nn trgu tiuii ze (ioinnči seme-nnrji, ki v okolici sumi vzgajajo semena prnv primerno za Ljubljano in ljubljansko okolico. Take »farmo somen so sodaj zelo dobičkanosne, ker vso povprašuje po semenih. Cim dalje več jo na trgu tudi čebulčka. Pred tednom dni je bil še po 18 lir kg, sedaj pu je že lep čebulček po 10 lir. Ako bi prišlo še več okoličank nn trg s čohulčkoin, hi eenn verjetno še bolj padla. Ljubljanska okolica nekoč niti čebule ni pridelovala, kaj šelo čebulček. Vse lo smo dobivali iz štajerske lu-karije. So prod to vojno pa je ljubljanska okolica začela pridelovati čebulo v izobilju, sedaj pu tudi čebulček in čebulno seme. Ker je tudi uvoz iz starih italijanskih pokrajin, je oskrba Ljubljano s čebulo krita v zadovoljivi meri. Kdor ima količkaj lelie, pa si potrebno čebulo sam pridela. Neka Trnov-čanku je prinesla nn trg tudi žo prve šopke sadik, namreč zgodnje solato. Tudi ta je delala dobre kupčije. Kakor običajno zadnjo dni je bil trg tudi dobro založen spomaran-čami ln llmonnmi, ki jih nekateri kupujejo prav velike množine. Zlasti posamezne mlekarno iztučijo sedaj mnogo limonade in tudi oranžade ter pokupijo mnogo tega sadja. Poleg uvožene oranžade, ki jo dostavljajo nekatere italijanske tovarne, so se pojavili v mestu že domači prodajalci oranžade, ki znajo iz oranž napraviti prav okusne sokove. Gledališče •Operas Četrtek, 18. marca, ob 17: »Thals«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, U. marca, ob 14i »Princeska ln imaj«. Mladinska opereta. Izven. — Ob 17.80: »Beg Iz seraja«. Izven. Prvi nastop Nade Stritarjeve. Cene od 28 lir navzdol. Sobota, 20. marca, oh 17.: »Janko In Metka«. 1'romiera. Ked premierski. Opozarjamo na petkovo predstavo Mozar tove opere »Beg Iz seraja«, v kateri bo prvič nastopila soprunlstku Nado Stritarjeva partiji Konslnnce. Ivanka Ribičeva pa jc prevzela vlogo Blondo namesto bolne Polaj-narjovo. Sodelujejo še: Anžlovnr — Selim-pašn, Lipušček — Belmontc, Bunoveo — Pe-drlllo In Rotctto — Osmin. Dirigent Neffat, režiser C Deboveo, načrti za kostuma Jela Vilfanova, Drama: Četrtek. 18. marca, ob 17.30: »Ple« v Trnovem«. Ked Četrtek. Petek, 1) marca, ob 17: »Primer dr. Hlrnac. Izven Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota, 20. marca, ob 17.30: »Veliki mož«. — Iled B, Nedelja, 21. marca, ob 14: »V LJubljano jo dajmo«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: »Jesen«. Izven. Znižano cene od 15 lir navzdol. Gherardo Gherardl »Jesen«, komedija v troh dejanjih. Osebe: Riccardo Giosio — VI. Skrbinšek, Grcgorio Pasti — P. Kovič, Te-rosa — Putjuta-Nablocka, Giuditta — San-cinova, Stefano — Nakrst, Carlo — Brezigar, Mario — Raztresen, Lonn — Roinčcva, Oiu-lia — Gabrijelčičeva, Altiiio — Verdonik, Mnriu — Simčičeva. Godi se v gorski vili v severni Italiji — danes. Režiser prof. Sest, scenograf inž. E. Franz. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja. 21. marca, ob pol 6 popoldne: Klabundova drama »Praznik cvetočih češenj«. — Predprodaja vstopnio na dan predstave od 10—12 in tri ure pred predstnvo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., desno. RADIO. Četrtek, 18. marca: 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved čaBa .poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.45 Pesmi in romance — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Pisana glasba — 13.25 Pronos iz Nemčije — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10 Vojaške pesmi — 15 Poročila v slovenščini — 1" Nnpoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Nove plošče »Cetra« — 10.30 Poročiln v slovenščini — 10.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa, poročila v itnli-janščinl — 20.20 Komentar dnovnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Koncert orkestra «Co-rn« — 21 Simfonični koncert vodi dirigent Viotor de Sabato — 22.10 Predavanje v slovenščini — 22.20 Pesmi za vso okuse vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo t m njo lekinss: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-KlanJ-šček, Via Arielln Rea 4, iu mr. Bohlnee dod., Cesta 29. oktobra 31. Neka'1 za mlada srca Pravljična noč v kuhinji V hi5i je bilo mirno. Tedaj pa je Janezka zbu-dilo neko ropoUnie, ki ie bilo slišati, kakor če bi bila služkinja Minka slabe volje ia bi s ponvami in lonci onegavila po kuhinji. Janezka je strašno žejalo in je poklical Minko, na; prinese vode. A nihče ga ni slišal. Tedaj je prižgal luč, si nataknil copate in je odšel v kuhinjo. Počasi je odprl vrata; a kako 6e je prestrašil, ko je pogledal skozi režo med vratil Pomencal si je oči: Na veliki mizi 6redi kuhinje te šklopotalo 6em in tja. Deska za sekljanje je objela valjar in je plesala z njim valček po zvokih, ki so se od nekod oglašali skozi okno iz zvočnika. Nož in vilice sta se 6prijela in se sprehajala po okenski polici. Na tablici pa. ki je visela na vratih, je bilo napisano: »Nocoj vsi na zabavo v kuhinjil« Tamle 60 prihajali trebušnati vrč za kavo, nato 6ladkornica in lonec za mleko. Zraven so tekle skodelice. Na široko je stopala porcelanasta posoda za juho. za njo pa 6ta šla strgalnik in sir. Hotela sta poiskati domači sir, ki je bil pa še na krožniku pod pokrivačem. A 6trgalnik je bil močan in je pokrivač dvignil tako visoko, da je mogel sir zlesti ven. Iz mreže za na trg so 6e 6kc^ bacali korenčki, koleraba in kumara. Celo železni lonec, ki ni mogel tako hitro stopati, se je prigu-gal s police. S »čindarata čindarata« so prišle še pokrovke in 60 si delale svojo godbo. Slednjič se je prikazala izpod štedilnika gospa v črni obleki. Bila je jako resna v lice. »Kaj pa ta,« si je mislil Janezek, »to je vendar lopatica za premog!« A {Srna gospa je zapovedujoče dvignila roko in je spregovorila: »Gospoda — prosim posluh!« Nato je nadaljevala: »Kakor to storimo vsako leto o priliki zabave v kuhinji, bomo tudi letos razdelili nagrade za najlepšo žlico, najlepši nož in najlepše vilice. Prosim, da pristopite!« Tedaj so prikorakale vilice V6eh velikosti, od najmanjše za sladkarije pa do največje za pečenko. Bilo jih je več ko dva ducata. Ko so prišle mimo pete vilice, se je zaslišal vzdih: »Ah!« in začulo se je šklopotanje, kar je pomenilo ploskanje. Te vilice so bile prav posebne vrete, imele 60 Prijetno zabavo ti nudi tale igra. Na kos belega papirja preri: šeš tele štiri glave in preganeš papir najprej čez sredo v ospredje. Če zdaj zavihaš vogale po črtkani črti nazaj, se glave in obrazi na čudovit način zamenjajo. Kdor je kaj spre-ten, si bo še sama priskrbel mnogo zabavnih sprememb s temi glavami. krasno glavo in vitek ročaj 6 prelepim okraskom, anezku je začelo srce kar bolj hitro utripati. »Prosim, izvolite na 6tol za lepotce in lepotice,« je dejala gospa v črni obleki. In lanezkove vilice 6e ljubko usedle na srebrno solnico, ki je bila ie6 stol. Nato so nastopili noži. Spet je bil Janezkov nož tisti, ki je prejel nagrado za lepoto. In ko so prišle žlice na vrsto, 6e ni Janezek že nič več čudil, da je bila tudi žlica njegova in j« dobila nagrado za lepoto. Razsodnica za nagrade e tem trem podelila čudovito posteljico iz tan-cega usnja in e svetlomodro 6vilo obloženo. Za »skušnjo so se morali kar'koj uleči vanjo, glej, sila je natančno zanje primerna. Spet se je zasulo glasno ploskanje. A 6redi tega hrtrpa 6e je h g06pej priztbala kuhinjska ura in je pokazala na svoje čelo. »Mislim, da bo čas,« je zabobnjala. »še pet minut!« Obrnila se je, da bi 6pet šla nazaj na svoje mesto na steno, 6aj bi morala koj naznaniti prvo uro po polnoči in 6 tem konec kuhinjske zabave. Toda — joj! Pri tem 6e je zadela ob nekaj kozarcev, ki 60 stali zadaj za njo. Popadali 6o žvenketaje na tla. Nastala je črna tema. Janezek je brž prižgal luč. Mencal 6i je oči, začudeno 6e je oziral krog 6ebe... Saj, saj ni bil v kuhinji.. Saj je bil v 6palnici v postelji... Kozarec z vodo pa, ki mu ga je bila Minka postavila zvečer na omarico, je ležal razbit na tleh.. »Drugo jutro kar ni mogel dočakati, da b čim prej prišel v kuhinjo. A se mu je bilo vse ti6to nemara le sanjalo? Resnično: deska in valjar tn lonec — vse je bilo na svojem mestu ko vedno. Tako tudi skodelice, jestvine. pribor in vse drugo. Pa je Janezek vendarle gledal vse te reči z drugačnimi očmi. Celo stara, črna lopatica za premog je nekam mežikala, češ: »Midva že veva! Glej, da ne črhneš besede!« Janezek je seveda molčal. Le svojo mater je prosil, naj mu pokaže njegovo kretno darilo, ko je videl, kako 60 se žlica, vilice in nož lepo blestele na svili v škatli, je bil še enkrat bolj ponosen na to darilo, saj je zdaj vedel, da je bilo nagrajeno z lepotno nagrado. Odtlej se že veseli časa, ko bo zadosti velik, da bo smel uporabljati ta lepi pribor. Toda nikoli več ni Janezku uspelo, da bi bil še kdaj videl zabavo v kuhinji. Kako si predstavljaš oazo? Iz šole poznamo oaze, tako da so to kraji, kjer raste nekaj ducatov palm, ki kje v kotlini neskončne puščave štrlijo v nebo, zraven je nekaj bornih koč, kjer živi revno, puščavsko ljudstvo. A to v resnici ni tako! Oaze so večidel pokrajine, ki so nekatere skoraj tako velike kot naša Ljubljanska pokrajina. V njih prebiva na tisoče ljudi in so ondi palmovi gozdovi, kjer ni le po deset tisoč, ampak tudi na sto tisoče palm. So oaze, kot na primer Nefta in Touzeur v Tuniziji, kjer je mnogo studencev in je ondi ko v raju, in vse bohotno raste. Mimo raznih datelj-novih palm uspevajo tu tudi oranže, limone, granatna jabolka, grozdje, marelice, breskve, paradižniki, olive, melone itd. Tudi ječmen in pšenica tu odlično uspevata. Ker je veliko vode na razpolago, živijo tu ljudje ko v raju. — So pa tudi oaze, kjer se je treba vsak dan iznova ubijati s prirodo, kakršno je, na primer, v Mozabitih v južnem Alžiru, kjer je treba na tisoče vodnjakov izkopati. Iz teh vodnjakov je treba dan na dan, uro za uro prav s težavo dvigati vodo in jo po neštetih majhnih jarkih odvajati k rastlinam. Te oaze imajo kaj bridko obličje. Ce se ondi le za malo časa usuši voda, je koj vse rastlinstvo in življenje obsojeno na smrt. — V oazah so tudi mesta, kjer so vse ulice zaradi vročine pod oboki hiš, ali pa so pred soncem zavešene z zastori. Ce nas kdo sreča, ki bi nam moral biti hvaležen, 6e tega koj spomnimo. A kolikokrat srečamo človeka, ki mu moramo biti sami hvaležni, pa na to prav nič ne pomislimo! IU BOTANIKE Strani neba in drevesna debla Gotovo je te kak pozornejšl opazovalec narave opazil, da niso debla dreves na vseh straneh enaka in enako zgrajena. Na prvi pogled se zdi človeku nemogoče, da bi se znala tudi drevesa usmerjati po nebesnih straneh. Toda, če natančneje premislimo, da ne vplivajo zunanje sile od vseh strani enako, bomo uvideli, da ne more deblo rasti enakomerno. Od južne strani je drevje močneje izpostavljeno soncu, od severne senci, od vzhodne in zahodne različnim vetrovom. Zunanji vplivi se čutijo tudi pri rasti dro-vesa, oziroma lesa, plutovine, lubja itd. Skorja je na južni strani močneje razvita, kot na severni. Tako imajo mlade lipe in jablane na severni strani še gladko skorjo, medtem ko se na južnem delu že pojavljajo razpoke in lusko. Platane imajo posebnost, da se poleti njih lubje lupi v velikih krpah in odpada. Staro lubje ima čmkastosivo barvo, dočim je mlado Bvetlo-rumenkasto-rjave barve. Ker se obletavauje ne zgodi istočasno, jo videti drevo kot pisana kača. Obletavanje lubja pri plalanah se prične vedno na južni strani, medtem ko je na severni strani lubje še nenačeto in črnkasto. Ta naravni pojav, ki ga je lahko opazovati, je privedel v zmoto, da tudi les ni simetrično zgrajen in bi naj bila južna stran debelejša od severne, tako da jo stržen pomaknjen proti severni strani. Po stari veri, ki jo posebno razširjena v Franciji, se drevo pri presaditvi posuši, če ni bilo vsajeno točno tako, kot je raslo. Zaradi tega zaznamujejo v tamkajšnjih krajih mlada drevesca, namenjena presajanju, s stranmi neba. Čeprav no moremo trditi, da se pri gotovih drevesih dA dokazati neenakomerno rast debel, vendar nima to ničesar skupnega s stranmi neba. Neki strokovnjak je dokazal, da kažejo slične pojave popolnoma prosto rastoča drevesa. In sicer popolnoma različno In brez vsakega pravila. V kraljestvu rastlin imamo tudi rožo, ki kaže strani neba ln se imenuje zalo kompastiica. Jo lo neka divjo rastoča solata (lactuca scariola). Čo raste ta rastlina na soncu, se obrnejo listi poševno od zemljo proti nebu, In sicer tako, da so obrnjene dlani listov vedno proti soncu, dočim kažejo konire listov jug-scver. Ko sonce vzhaja, so dlani listov obrnjene na vzhod, potem so polagoma krive v vodoravno lego, kot gre sonce, in se nalo obračajo k zahodu. Ko se sonce skrije na obzorju, so listne dlani zopet v navpičnem položaju. Podolgcm pa kaže rastlina vedno sever-jug. čarobno znamenje na mumijah Vemo, da so stari Egipčani svoje mrliče tako predelali z raznimi tekočinami in mazili, da so dobila trupla to lastnost, da se sploh niso razkrojila. Poslednje izkopanine v Egiptu v poslednjih desetletjih so spet dokazale, da so tako bal-zamirana trupla prestala po več tisoč let, ne da bi se bila količkaj spremenila. Imamo mumije, ki so stare več ko 3500 let, pa so še natančno takšne, kakor da bi jih bili pravkar dali v grob. Tej veliki umetnosti balzamiranja se moramo dandanes tem bolj čuditi, ko vemo, da skoraj vse organske snovi sčasoma razpadejo in se uničijo. Tekočine in mazila, ki so z njimi Egipčani prede-lavali trupla svojih rajnih, so bile pa tudi take organsko snovi, a učinek, ki so ga dosegali z njimi, presega vse naše znanje. Iz tega spoznamo, da je bila umetnost balzamiranja pri starih Egipčanih tako popolna, kakršne zdaj še ne utegnemo doseči. Egipčani so imeli torej takšno prirodoslov-no znanje, ki ga za zdaj mi te nimamo. A zakaj so stari Egipčani balzamirali svoje mrtvece? Odgovora na to vprašanje st dolgo nismo znali razlagati. Vedeli smo pač, da je bilo balzamiranje v zvezi z njihovo vero. A šele nedavno eo raziskovalci kraljevskih grobov Faraonov, zlasti grobnice mladega faraona Tutenkamo-na, ki je umrl pred 3500 leti, našli knjige v grobnici, ki so predstavljale mrliški obred Egipčanov in s tem v zvezi se je pojasnilo, čemu so skušali Egipčani za večne čase ohraniti neokrnjena trupla svojih rajnih. V mrliških knjigah, ki so jih našli v grobnicah kraljev, je napisano, da je človeška duša dotlej v zvezi s telesom, dokler se truplo ne razkroji. Zato so tako skrbno balzamirali trupla. Razen tega pa so dali rajnim v grob tudi neko čarobno znamenje, ki naj bi obdržalo dušo rajnega v bližini telesa. To znamenje je tako zvana »pentlja tet«, ki jo je imel mrlič na prsih. Tudi na Tutankamonovih prsih so dobili to pentljo. Truplo so balzamirali 9 posebnimi zarotitva-ml, ki so imele nekatere ta pomen, da bi ohranile rajnemu večni mir. Kdor bi motil ta. mir, POVEST PILOTA ŠTEFANA '^116 »Kje pa je Lia sedaj?« je že oddaleč zavpil Tom. Štefan se je počasi obrnil, se nasmejal in mu odgovoril: »Kmalu bo postala moja žena, sicer pa, kaj bi ti pravil!« 117. Motorja sta znrohnela, počasi se je premaknilo letulo, zavilo proti sredini letališča, se pognalo, da sta zatulila propelerja in že je bilo v zraku. črkovnica a — a — a — a — a — a — e — e — g — i — i — 1 — i — k — k — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — m — n—-n — n — n—-o— r — s — S — z Ba .«111 . ba #iir « • ba ■ » i i i i bi i i i a i k ba » > i ■ t . ba Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: Mesto v Albaniji; država v USA, otočje v Sredozemskem morju; oseba v Shakespearovem »Viharju«; slov. pisatelj (t 1935), odn. pesnik (t 1918); pojav razkroja. Rešitev žrkovnire z dne 11. marca: Atropos, Catania, slatina, Pilatus, hidrati, Kategat. naj bi ga višje sile kaznovale. Ko so odprli omenjeni Tutankamonov grob, pa so videli, da so bili že nekoč, v pradavnim, roparji v njej. Pa niso mogli nič ukrasti, ker so bili — kot je videti — še pravočasno prepodeni — po višjih silah. Bodi tako ali tako, res je, da so znali stari Egipčani tako balzamirati, da 60 trupla, ki so stara že po tisoč in tisoč let, še dandanes ohranjena. Ali bomo dosegli kdaj to njihovo umetnost. Skrb živali za mladiče Med živalmi srečamo pogosto tako zvane mamice, da jih moramo občudovati. Ozrimo se samo okoli doma in videli bomo, koliko nežnosti in pozornosti posvečajo svojim mladičem n. pr. mačke. Ti so spočetka slepi; nebogljenčki si ne morejo sami pomagati in zato so skrbne mamice vedno kraj njih. Gledajo ne le na to, da so njihovi želodčki polni, da jim je lejjo toplo, ampak jih tudi čistijo, v nevarnosti neizprosno branijo, j>o potrebi prenesejo na varnejše mesto, se z njimi neumorno igrajo, kasneje tudi vežbajo v pridobivanju plena. S posebnimi glasovi jih vabijo k obedu, opozarjajo na sovražnike, svare k poslušnosti in le redko kaznujejo, če opomini ne zaležejo. Kot so te mamice mile in dobrosrčne, znajo biti tudi hude in bojevite, kadar gre za otrokovo življenje. Tako ponosno kot stopajo mačke na čelu svojih otrok, morejo hoditi Ie srečne matere, ki jim čitamo zadovoljstvo iz lesketa njihovih oči. Avstralija — živalski svet zase Dostikrat skote živali tako negodne mladiče, da potrebujejo še posebne nege. Oglejmo si nekoliko vrečarje, ki so se na svojski način razvijali v Avstraliji. To je celina, ki jo je morje že v pradavnih časih ločilo od ostalega kopnega sveta. V njej je potekalo svojevrstno življenje in razvijale so se živalske vrete, katerih predniki so v drugih ža davno izumrli. V trdem boju za obstanek so podlegli drugim, bolj razvitim živalim. Osamljeni vrečarji so se prila-gojevali podnebju in hrani. Nastale so prav različne vrste, ki nas spominjajo na popolnejše naše sesalce. Poznamo kuno vrečarico, volka vrečarja, medveda vrečarja in druge živali, ki imajo skupni znak: vrečo. »Cigančekc — osem mesecev v materini malhi Najbolj znani vrečar je klokan. Velik je kakor človek in težak preko sto kilogramov. Samica ima na trebuhu zgu-bano kožo, ki sliči vreči in skoti navadno le enega zelo slabotnega mladiča. Velik je približno kot rjavi hrošč, popolnoma gol in slep. Noge ima prav slabo razvite in jih komaj opazimo. Ne-bogljenček je bolj podoben debelemu črvu, kot mladiču tako močno razvite matere. Zato ga takoj po rojstvu samica nežno prime z gobcem, odpre in razširi s prednjima nogama vrečo ter povezne otročička na sesek. Tu je revček dobro zavarovan, mu je prijetno toplo in se hrani z mlekom. V kožni gubi ostane mladiček do osem mesecev, da se med tem časom razvije. Ko malo odraste, rad gleda iz vreče in zvedavo opazuje, kako se mati pase in tudi sam že poskuša odtrgati kako bilko. Dorasel mladič zapusti vrečo in si išče hrane z ostalimi vred. Zmeraj pa je v bližini mamice in v nevarnosti se hitro zateče v njeno vrečo. Z urnimi skoki zbeži mati na varno mesto in tnko reši svojega ljubljenčka. Zadnje noge ima izredno dobro razvite in lahko skoči do deset metrov daleč in do treh metrov visoko. Hitre noge rešujejo klokana prav tako kot našega zajca. Samica nhatega netopirja je zelo požrtvovalna. Navadno skoti po enega, včasih tudi dva mladička. Prosta palca no- sita kaveljčasta kremplja, s katerima se obeša. Da mala dojenčka ne padeta na tla, podvije rep z obrobno letalno mre-nico in jima tako pripravi nekako zibelko, v katero ju prestreže. Starka mladička nfežno obliže; nato se kmalu spne-ta materi na prsi in prisesata na seska. Da se bolj čvrsto pritrdita, se poslužita tudi krempljev in kaveljčastih mlečnja-kov. Vse vrste netopirk nosijo med pr-hutanjem mladičke s seboj, ker si morajo iskati hrano, ki ni ravno pičla. Tu ostaneta nebogljenčka tako dolgo, da moreta samostojno prhutati in si preskrbeti živeža. Tudi če mati pogine, vztrajata še nadalje pri njej ln jo zlepa ne zapustita, lako sta navezana na ro-diteljico. Mladiči pod zaščito mater velikank Kitova 6amica porodi samo enega, toda dobro razvitega mladiča. Temu je pa najskrbnejša mati in ga ne zapusti v nevarnosti; pripravljena je za njega žrtvovati celo svoje življenje. Če mu preli nevarnost, sprejme tudi že odraslega pod plavut in sovražnik hitro okusi opasnost njenega silnega repa, a mlajšega pa še vedno ščiti pod plavutjo. Kitolovci dostikrat preganjajo mladega kita, čeprav ni za rabo, samo da privabijo starko, ki jo pri obrambi mladiča ubijejo. Rasle počasi in dorasle šele z dvajsetim letom. Tudi mrožica svojega mladiča brezmejno ljubi. V morju ga nosi pod pazduho ali pa na hrbtu. Mati mu je mogočna zaščltnlca in ga v največji stiski ne zapusti. Pri obrambi otroka rada žrtvuje svoje življenje. Že ranjenega, ali celo ubitega mladiča, iztrga ljudem in pobegne z njim v globočino. Ako usmr-te staro, potem izlahka ujamejo mladiča. V očetovi vreči se razvijajo mladiči in se v nevarnosti zatekajo vanjo Morski konjič je riba, čeprav je njej le malo podoben. Glava s cevastimi usti mu ne stoji ravno, temveč se upogiba v kotu in je slična konjski. Vsa svatbena opravila, katera pripadajo sicer ženskemu spolu, so zamenjana in jih prevzame samec. Skrb za potomstvo preide na očeta, ki se pri drugih vrstah prav malo, ali pa nič ne zmeni za od-gojo zaroda. Jajca vali v trebušnem mešičku. To sta dve mehki kožni gubi, ki se v sredi stikata in tvorita »nepravi trebuh«. Samci so manjši, manj številni in v preprosti noši, samice pa se ob drstitvi preoblečejo v svatovska oblačila. Jajca zore v belkastem sluzu samca, prepredejo jih silno tanke žilice, ki dovajajo iz očetovega telesa hranilne sokove. Dvanajstega dne se mešiček odpre in Iz njega se usujejo mladi morski konjički, ki so slični odraslim. Vrečica se kasneje tesno prileže k trebuhu in je ni več mogoče opaziti. Možiček kot oče prav malo sitnari in ravna s svojimi otročički tako ljubeznivo, da se celo že samostojno živeči konjički v nevarnosti zatekajo v varno očetovo malho. Utrujeni mladiči se povznno čopastemu pondirku na hrbet Prav tako srečamo neustrašene in nežne mamice tudi med pticami. Poglejte samo našo kokljo in takoj boste vedeli, da imate opravka z veliko za-ščitnico drobno družine. Kako neumorno išče drobižu hrane in kako jih vedno opozarja pred morebitno nevarnostjo. Vsa se posveti mladini in nase skoraj popolnoma pozabi. Takih svetlih prime- Irov vzornega materinstva je med krilat-ci prav obilno. Omenimo še dobrega potapljača, čopastega pondirka, katerega ženička je mladičem tako potrpežljiva mamica, da jih izmučene rada sprejme na svoj hrbet in ponosno nosi sladko breme. Rakova samica ščiti zarod pod rakovo plavutjo Potočni rak se ženi pozimi. Na spomlad začne samica leči jajčeca, ki jih je skupno okoli dve sto. Mati jih nosi previdno pod plavutjo med zadkovimi končinami. Vsako jajce ima namreč kratek repek, s katerim se obesi na nožico in na vsaki se jih nabere 20 do 30. Tako jih nosi prav tja do konca junija. Takrat predro kožico in mladi račiči prilezejo na dan. Majhni so in skoraj prozorni ter počasi lezejo okoli matere, ki brižno bdi nad njimi. Če jim preti nevarnost, brž prestrašeni zbeže pod rad-kovo plavut in se poprimejo rešilnih materinih nožic. Tako spravi skrbna mamica družino urno na varno. Samica zloglasnega škorpijona prenaša na hrbtu negodne mladiče Kakor nekateri pajki, nosi s seboj nezrele mladiče tudi karpatski ščipalec ali škorpijon. Takoj, ko znese samica jajčeca, zlezejo iz njih belkasti mladič-lstave, z malimi svetlimi brki, s Ornimi lasmi in velikimi modrimi očmi. Piše se Skeel.« Cleaver se je prezirljivo nasmehnil. »To nikakor ni bil tip, ki je plesalki ugajal... Niti malo se ni zmenila za mladeniče... vsaj kolikor mi je znano!« V tem trenutku se je Cleaverju približal mlad uslužbenec, se mu priklonil in dejal: »Zal mi je, da vas motim. Nekdo kliče vašega brata k telefonu. Zdi se mi, da gre za važno zadevo. Ker pa vašega brata ni tukaj, mi je teleloni6t naročil naj vas vprašam, če morda veste, kje je.« »Kako neki morem vedeti zanj?« je nestrpno odvrnil Cleaver. »Nikar me ne nadlegujte z njegovimi pozivi!« »Ali je tukaj v mestu vaš brat?« je brezbrižno vprašal Markham. »Spoznal sem ga pred nekaj leti. Prebiva v San Franciscu, kaj ne?« »Da pristen Kalilorničan je. Prišel je v New-York za nekai tednov. Tako mu bo San Francisco še bolj drag, ko se vrne tja.« Imel sem občutek, da je to izjavo podal nera-dovoljno, kakor da ga je nekaj vznevol|ilo. Markham pa je bil preveč zaverovan v svojo zadevo, da bi bil to opazil. Takoj je zopet prešel na prejšnji razgovor; »Po/nam nekoga, ki se je pred kratkim zanimal za gospodično Odeli. Morda je eden izmed tistih, ki ste jih videli v njeni družbi. Ta gospod je star kakih petinštirideset let, ie temnopolt in ima goste, sive brke. (Opisal je Spotsvvoodeja).« »Brez dvoma!« je pritrdil Cleaver. »Videl sem ga v njeni družbi pred enim tednom pri Mou-quinu.< Markham je bil razočaran. »Zal smo tega morali črtati iz seznama... Vendar mora biti še kdo, ki mu je plesalka zaupala. Ste pofx>lnoma prepričani, da bi zaman iekali v svojem spominu?« Cleaver se je zamislil. »Ce gre samo za nekoga, ki mu je dekle zaupalo,« je izjavil čez nekaj časa, »lahko imenu- jem doktorja Lindquista. Doktor Ambrož Lindquist stanuje, če se ne motim, nekje v bližini Lexing-ton Avenue. Ne vem, koliko bi vam ta mogel pomagati... Včasih je bil njen največji zaupnik...« »Hočete reči, da se je zanimal zanjo več kakor 6amo poklicno?« »Tega sicer nisem hotel reči,« je odvrnil Cleaver in nekaj časa molče kadil, kakor da premišljuje o zadevi. — »Na vsak način vam povem to kar mi je znano. Doktor Ltndquist je nekak Specialist za živčne bolezni. Vodi tudi sanatorij za živčno bolne ženske. Bržkone je precej bogat in družabni položaj je zanj življenjske važnosti... Pripada torej tisti vrsti ljudi, ki jih je plesalka zbirala kot žrtve. Vem samo to, da jo je obiskoval bolj pogosto, kot bi 10 bilo potrebno za kakršnokoli zdravljenje. Nekoč 6em se srečal z njim v njenem stanovanju. Ko me je jjosj»odična predstavila, se je pokazal zelo malo vljudnega.« »Morda bi bilo dobro, da se pozanimamo zanj,« je brez navdušenja dejal Markham. »Ali poznate še koga, ki bi nam mogel pomagali?« Cleaver je odkimal. »Ne, nikogar ne poznam.« »Vam ni nikdar govorila o kom, ki bi jo nadlegoval ali Vam pa omenila kakršno koli neprijetno presenečenje?« »Nikdar. Snočnji dogodek me je naravnost presenetil. Navadno ne čitam nobenega drugega Ii6ta, razen jutranjika »Herald«. Ker danes zjutra| v njem še ni bilo ničesar o zločinu, sem izvedel o njem še le nekoliko pred večerjo. Pogovarjali so se o tem v biljardni dvorani. Takoj sem poiskal večerni list. Ce ne bi slučajno slišal govorili o tem, bi za umor zvedel šele jutri zjutraj.« , IOSIju »kM lTisanAI sSluziosc>TJiL LASSATIVO • DEPURATIVO - DIGESTIVO KI MEHČA. ČISTI POMAGA PREB AVL J ATI j cura inIes(ino, slomaco, fegalo| £ e reni •• zdravi črevesje, želodec, |e!ra] in obisti L «.00 U SCAT01A • t. 0.75 LA BUSTA CON 4 00SII L 6.60 ŠKATLA - I. 0.73 ZAV0IČEK S I DOZAMI| LJtB. O. MANZONI C C. - MILANO Tla Vela i k Umrla je gospodična FANILAP vzgojitelica Pogreb bo v četrtek, dne 18. t. m., ob pol treh popoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Kamnik, 17. marca 1943. Sorodstvo letošnjo veliko mi - konec sveta! Nedvoumna Nostradamusova prerokba, ki pa se je le ni treba preveč bati Prvič v sedanjem stoletju bo letos velika noč na dan 25. aprila. Zadnjikrat je bila tako pozno lela 188ti., lorej pred 57 leti. Ves čas od tedaj, ko so velika noč sploh praznuje, pa do danes je padla samo petnajstkrat na 25. april. Še |>ozneje, kakor je lotos, sploh biti ne more. V šlirih sio-letjili — od leta 1700 do 21