ii-Л* fli/FIVFf ш
^'„"„«^'(„"S	2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	КЖ^ЉГ^К
___ %f
Težave med CSR in Vatikanom
Apostolski nuncij odpotoval nenadoma v Rim
Zadnje čase se ponavljajo vesti o nastalem nesporazumu med češkoslovaško vlado in sv. Stolico. sOsservatore Romano«, paše celo, da je praški apostolski nuncij Матт-nggi nenadoma odpotoval v Rim, da poroča sv. Stolici o dejanskem položaju.
Zadnje veliko nesoglasje je izbruhnilo med ČSR in med sv. Stolico leta 1925., ko je papežev nuncij vsled oficijelne soudeležbe praške vlade pri husitskih slavnoetih odpotoval iz Prage in se ni več vrnil do leta 1928. Skozi tri dolga leta so se vršila mukepolna pogajanja, ki so se zaključila s takoimenovunim Modus vi-vendi, ki jc začasno do sklepa končnoveljavne-ga konkordata uredil razmerje med sv. Stolico in meti ĆSR državo. Лко smemo soditi po pisanju čeških listov, so nove težave nastale vsled razlage gotovih členov zgoraj omenjenega Modus vivendi iz letu 1928. Člen prvi določa, da nolMMia škofija ne sme segati preko mej republike, kar je dalo povod za velike spore, ker vralislavska nadškofija sega daleč v ČSR državo. Nadalje je znano, da imata obe, ko-šiška in olomuška škofija razsežna posestva na Madžarskem in v Prusiji. Težave so se rešile na ta način, da je ČSR država kraitikomalo po-
toni agrarne reforme razlastila vse inozemske škofije, ter se polastila njih posestev. Z odločitvijo češkoslovaškega dela od vratislavske škofije, je postalo seveda nujno, h kateri že obstoječi škofiji naj se ta del priključi. Nemci so zahtevali, da se ustanovi nova škofija s sedežem v Tropavi ali v Moravski Ostravi. Govorilo se je celo, da bo dosedanji pomožni škof v Ob mucu imenovan za ordinarija novo ustanovljene škofije. ČSR vlada se temu seveda upira i/, umevnega razloga, ker bi rada preprečila ustanovitev popolnoma nemške škofije v republiki.
Zelo trn jeva so tudi nasprotstva med praško vlado in med Vatikanom z. ozimni na imenovanja škofov in drugih višjih cerkvenih dostojanstvenikov. Modus vivendi je v tem pogledu določil, naj se škofje imenujejo sporazumno s praško vlado. Sv. Stolica se je le določbe tudi stalno držala. Toda preteklo leto je ČSR vlada nedvoumno izjavila, du velja določba tudi zu imenovanje apostolskih administratorjev, o katerih [и v pogodbi iz leta 1928 ni nobenega govora. Sveta Stolica je namreč imenovala na ozemlju Slovaške apostolske administratorje, ki stojijo neposredno pod jurisdikcijo Vatikana. češkoslovaška vlada pa je odrekla svoje potrdilo apostolskim administratorjem češ, da

Ustanovni shod jugosl.-madjarshe trgovske zbornice
Veliki neznanec*
Miinchen, 24. jan.
Gospod urednik!
Vašemu vabilu, da Vam v kratkih potezah podam obris sedanjega gospodarskega stanja v Nemčiji, se prav rad odzovem, zlasti ker vidim, da zunanji svet premalo pozna težave, s katerimi se mora Nemčija boriti in ne uvidi resnosti položaja, v katerem se nemški narod nahaja.
Gospodarski položaj Nemčije se je zamajal že v poletju 1929, v času haaške konference. Tedaj je inozemstvo pisalo, da se ustvarja umetna kriza, zato da se izognemo prevelikih gospodarskih bremen. V resnici pa je naš kapital pričel bežati i/, dežele in zaupanje v naše finance je bilo že močno omajano. H koncu istega leta se je gospodarska kriza že močno občutila in se stopnjuje mesec za mesecem vse do danes.
Seveda se ne sme podcenjevati upliva splošne svetovne gospodarske krize, ki ne prizanaša nobeni državi. Vendar so posebni vzroki za naše gospodarske težave, ki imajo izvor med nami.
Ne rečem, da se ni morda v finančni politiki nekoliko preveč eksperimentiralo. Nemci smo bil vedno ponosni na ogromno proizvajalno silo naše industrije, kakor tudi na razmeroma visoko kultiviranost našega kmetiš-kega gospodarstva. Velik uspeh, ki smo ga dosegli z Rentenmarko, je gospodarskim krogom precej vrnil samozaupanje. Saj smo imeli leta 1925. samo 5 miljard zunanjega dolga. Toda koncem leta 1929. že 22 miljard.
Bilo je na dlani, da je industrija največja nemška gospodarska sila. Zato se je skušalo njeno produktivnost podvojiti iu polrojiti, to pa zalo, ker smo videli v tem edino možnost, da zadostimo reparacijskim dolžnostim. Šli smo v šolo k Amerikancent in po njihovem zgledu racionalizirali industrijo. Postali smo evropski Amerikanci. In izvoz nemškega blaga se je res dvignil. Toda racionalizacija ima lo slabo stran, da stroji opravljajo vedno več dela mesto ljudi. Od tod tako porazne številke naraščajoče brezr poselnosti. Še v poletju 1929 smo šteli le 1 milijon 200.000 nezaposlenih. Koncem lanskega leta jih je bilo 3 milijone 500.000. Kakor veste, je dr. Curtius na zadnjem zasedanju v Ženevi že govoril o 4,600.000 brezposelnega delavstva v Nemčiji. Brezposelnost je hidra, ki se pošastno razteza preko Nemčije in raste z dneva v dan v neverjetne dimenzije.
Ker se mora država brigati za te milijone brezposelnih, je vse naše gospodarstvo strašno obremenjeno. Celotno se ceni letni dohodek Nemčije nn 69 miljard mark. Toda od tega poberejo samo davki 26 in pol ntiljarde, to je več kot 38%. Zato se ne smete čuditi, ako je položaj pri nas vedno bolj vznemirljiv. Slišijo se glasovi, da živimo samo še po čudežu. Gospodarsko je Nemčija morda najbolj občutljiva država v Evropi in nas en sam resen pretresljaj lahko vrže na rob propada.
Naše stanje je tem težavnejše, ker se ini zdi, da nemški narod na tolike stiske moralno ni dovolj pripravljen. Z delavnostjo in pridnostjo smo si osvojili lepo mesto pod solncem. Vojna in povojna leta sta pa narodu naložila težke preizkušnje, za kalere radi dolgoletne materialistične vzgoje ni bil pripravljen.
Slabo gospodarsko stanje ima seveda svoje politične posledice. Zmerni elementi se vedno bolj potiskajo v manjšino, ekslremisti in politični avanturisti pa taslejo. Glejte samo parlament! Brùningov cent rum se le s težavo drži proti 77 komunistom, 107 desničarskim revolucionarjem (Hitler) in 41 nacionalislom, ki se samo v taktiki razlikujejo od skrajnih nacionalističnih elementov. Zadnje volitve v septembru so bile volitve obupa. Narod se meče z ene skrajnosti v drugo, a nikjer ne najde pravega izhoda. Pred nami vstaja grozeče vprašanje: kaj če zadivja socialna revolucija?
Mi si prav nič ne prikrivamo položaja. Vidimo, kako socialna kriza žene delavstvo v masah v naročje komunizma, ki ponekod že slavi svoja zmagoslavja. Jeklena hrbtenica predvojne Nemčije je bil dobro situiran srednji stan. Danes srednji stan razpada, ker en del odhaja v proletarijat, drugi del se pa usmerja k skrajnemu nacionalizmu, ki je v zunanji politiki za vsak še tako vrtoglav poizkus, samo da razbije obstoječe stanje. Gotovo Vam ni znano, da je v številu brezposelnih, ki se hitro bliža grozeči številki 5 miljard, že do dnites nad 1 milijardo inlelektualcev, ki nimajo dela in ki stradajo. Od 65 milj. prebivalcev jih je 62 mili. in pol, katerih imetje se ceni nižje od 5000 mark. Samo 80.000 bogalinov je, ki razpolagajo s premoženjem, večjim od 100.000 mark. Izmed 32 milijonov Nemcev, ki so pridobitni, jih je 29 milijonov, katerih mesečni dohodek znaša manj kot 200 mark in ne presega 140 mark mesečno. Življenjski indeks je pa v Nemčiji razmeroma visok. Zato razumete, da bo moralo inozemstvo polagoma spremeniti svoje nazore o dobro si-tuiranl »meščanski« Nemčiji. Nasprotno, široke plasti naroda zapadajo ubobožnnju. Zato so nestrpne in razdražene. Opazuje se to v javnem življenju. Že mali politični prepiri, ki drugod potečejo brez posledic, se pri nas redno končavajo s smrtnimi slučaji. Kot v vseh gospodarskih stiskah v zgodovini, opazujemo tudi
* Priobčujemo gornji dopis iz Nemčije kot nad več zanimivo informacijo, ne du bi zavzeli kako stališče (Ur.)
Belgrad, 26. jan. 1. 24. januarja je bila v Budimpešti ustanovljena madjarsko-jugoslovanska go-! spodarska zbornica. Na ustanovnem občnem zboru so sodelovali madjarski in jugoslovanski gospodarski krogi v velikem številu, Ustauovitev se je izvršila v soboto opoldne v slavnostni dvorani »Pester Lloydac. Skupščino je vodil bivši finančni minister dr. Kallay.	*
V govorih se je nagl;<*ila važnost in vloga medsebojnega gospodarskega zbliinnja obeh držav. Minister Kallay jo pozdravil jugoslovansko-madjar-нко delegacijo in v krepkih potezah orisal cilje novo zbornice ter navedel celo vrsto stvarnih podatkov, da dokaže kako je v poslednjih petih letih iu-nanja trgovina med obema državama stalno naraščala. Čeprav imata obe državi izrečno agrarni značaj, je vendar zelo veliko takega blaga, ki ga morata med seboj izmenjavati. Dr. Kallayev govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem.
Pri volitvah upravnega odbora je bil soglasno izvoljen za predsednika dr Kallay, za izvršujočega podpredsednika jugoslovanski gen. konzul v Budimpešti dr. Pavlinovič, za belgrajskega podpred-
London. 26. jan. kk. V poslanski zbornici je bil danes velik dan. Na dnevnem redu je bila In-I dija iti indijska politika vlade. Ministrski predsednik MacDonald je govoril o svrbi indijske konference ter o smislu in obsegu tega, kar se je na konferenci doseglo. Bilo je to ponavljanje onega, kar je govoril pred tednom dni. Razen tega je vsak poslanec dobil izvod Modre knjige o resolucijah konference.
En stavek iz govora ministrskega predsednika MacDonalda je posebno važen v teh časih, v katerih povsod tako vpijejo po stanovskih zastopstvih naroda. MacDnnald je izjavil, naj se zvezni parlament po možnosti ne zgradi po skupinah posameznih verskih društev, kast in svetov, ker se na ta način v Indiji nikdar ne h» mogla doseči zavestna politična odgovornost in čut obveznosti za stvari, ki se tičejo celokupnega interesa indijske deželo. Do pravega patosa pa je prišel MacDonaldov govor v svojem zaključku, ko je govoril o alternativah sporazuma z Indijo. Kazen sporazuma je alternativa samo zatiranje, in sicer ne samo zatiranje vsega naroda, temveč tudi zatiranje duha časa. če hoče poslanska zbornica, da angleški vojak prevzame nase (o nalogo, potem naj odobri to zahtevo. Toda nasilnega zatiranja proste volje kakega naroda Anglija niti ne ho gledala niti spoštovala. Če pti hoče poslanska zbornica, da se bodo milijoni I udov hvaležno spominjali Anglije in ponosni ostali v zvezi z britsko državo, potem naj poslanska zbornica odobri politiko vlade.
Med MncDonnltlovim govorom sta prišla v dvorano novi indijski podkralj, lord Willing-ton s prejšnjim podkraljem, lordom Irwinom in sta se vsedht v tribuni, ki je določena za člane zgornje zbornice. Pa tudi indijski domačini so bili zastopani po velikem številu svojih politikov in časnikarjev.
sednika pa madjarski trgovinski ataše v Belgradu dr. Geza Csilagy.
V	imenu madjarskih gospodarskih krogov je jugoslovanske delegate pozdravil v srbohrvatskem jeziku Emil Vertes. Zahvalili se je dr. Pavlinovič.
Član jugoslovanske delegacije Juraj Tomišič, ravnatelj Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, je imel predavanje, najprej v madjarščini, nato pa v nemščini. Naglašal je važnost gospodarskih vezi med obema državama. O isti temi je govoril dr. Geza Csilagy, ki je imel izčrpno predavanje. Na podlagi dosedanjega razvoja trgovskih zvez med obema državama je dokazal važnost novo ustanovljene zbornice in njenih nalog.
V	imenu madjarske težke industrije je govoril član gosposke zbornice dr. Evgen Guido. Govoril je tudi slovenski industrijalec Krejči, ki se je zahvalil za gostoljubnost in opozoril na vezi, ki vežejo obe državi na gospodarskem polju.
V	madjarski javnosti se pripisuje ustanovitvi jugoslovansko-madjarske trgovske zbornice največja važnost. Skoro vsi budimpeštanski listi prinašajo obširna poročila o tem in intervjuve z dr. To-mišičem.
Za konservativce je govoril sir Samuel Hoare. Njegova izvajanja se prav za prav ne morejo ocenjevati kot opozicionalen govor, govoril pa je, kakor je sam izjavil, samo zu del svoje stranke. Churchill pa bo vodil delo za impérialiste. Hoare se je zadovoljil s tem, da je podčrtaval ogromne težkoče, ki preprečujejo vprašanje ustave za vso Indijo. Njegov mirni in pametni govor pa je končal z izjavo nade, da del pristašev njegove stranke indijskega vprašanja ne bo obravnaval tako, kakor se je svoječasno obravnavalo irsko vprašanje skozi več stoletij.
Gandi svoboden
Newdelhi, 26. jan. AA. Sest dni po indijski konferenci je podkralj Irwin odredil, naj se izpuste na svobodo Gandi in drugi voditelji indijskega kongresa, ki so vodili agitacijo za državljansko neposlušnost. Žrtev teh agitacij je bilo več angleških uradnikov in častnikov.
Gandi bo sklical danes najbrže indijski kongres, da proslavi obletnico boja za indijsko neodvisnost.
Politični jetniki so bili po naredbi podkralja v vseh velikih mestih izpuščenih brezpogojno. Zborovanja kongresa bodo dovoljena in ukinjena odredba indijske vlade, ki proglaša izvrševalni odbor indijskega kongresa za nelegalnega. Podkralj upa, da se bo sedaj Indija pomirila in da bo omogočena mirna razprava o rešitvi važnih indijskih problemov.
Bombaj, 26. jan. AA. Ker je bil Gandi izpuščen, so vrednostni papirji poskočili na tukajšnji borzi za 20 točk.
Newdelhi, 26. jan. AA. Na seji zakonodajne skupščine je minister Crerar izjavil, da je bilo izpuščenih 54.000 obsojencev, ki so bili kaznovani zaradi raznih kazenskih dejanj pri agitaciji za državljansko neposlušnost. Nad 20.000 aretirancev je bilo izpuščenih proli častni besedi.
ona kot naslednica privilegijev avstrijskih cesarjev in madžarskih kraljev ima pravico so-odločevati pri imenovanju vsakega škofa, najsi se tudi imenuje apostolski administrator. Sv. Stolica pa stoji seveda nu stališču — ki je isto ne saino v ČSR, ampak v vseh takoimenovanih nasledstvenih državah — da so z Habshurgov-ci vred izginili tudi vsi privilegiji, ki so jib imeli habsburški vladarji.
Vsa navedena nesoglasja, ki se ne bodo dala od danes na jutri izločiti, bodo brez dvoma vplivala tudi na notranjo solidarnost sedanje češke vlade, v kateri najdemo češko ljudsko stranko s prelatom Šramekom nu čelu. Nemški krščanski soeialci so se iz nacionalističnih ozi-iov sami izločili iz vladne koalicije. Sedaj čutijo posledice tega političnega greha, ker uvi-devajo, da bi strnjen nastop vseh katoliških strank veliko pripomogel do ugodne rešitve nastalih težav. Socijalisti in liuzili hočejo spor namenoma povečati, kar se jim pn ne bo posrečilo, prvič, ker je sodelovanje katoličanov pri vladi neobhodno potrebno, drugič pa ker je dr. Beneš prebister diplomat, dn bi ne videl in razumel, da nov spor /. Vatikanom njegovi državi ne more prinesti nobene koristi ne nn zunaj ne na znotraj.
Osebne vesli
Ljubljana, 26. jan. AA. G. ban dravske ha-lioviue dr. Marušič Drago in pomočnik bana dr Pirkmajer Otmar v torek 27. in v petek 30 t. m zaradi zasedanja banskega sveta ne bosta sprejemala privatnih strank in deputacij.
Stara natolcevan'a
Rim, 26. jan. ž. »Giornale d'ltalia« poroča i2 Gorice, da je preiskava, ki se je zvršila v Bovcu ugotovila, da so ta atentat poskusili izvesti slovenski teroristi. Preiskava traja dalje. Vodja ti teroristične bande je napravil ne samo ta atentat nego tudi atentate na Sottosantija in na finančnega stražnika Frateliija. Policija ga že davno išče. Dc sedaj sc mu je vedno šc posrečilo, skriti se pc kmetskih hišah. V zvezi s temi atentati se je izvr šilo mnogo aretacij. Te dni sta bila aretirana mladeniča Franc Soban in Miroslav Poliole, ker st;; osumljena, da sta podtaknila ogenj v neki šoli. Oba sta proti fašistom.
Jutiosi. smučarji v Romuniji
Bukarešta, 26. jan. AA. V prisotnosti romunskega kralja in prestolonaslednika ter ostalih članov kraljevske rodbine in mnogih odličnjakov s. bile včeraj v Predealu mednarodne smuške tekme ki so se jih udeležili tekmovalci iz Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije. Prvo mesto it zasedla Češkoslovaška, drugo Avstrija, tretje Ko munija, četrto pa Jugoslavija.
Trg. pogajanja s ČSR
Dunaj, 26. jan. kk. Kakor poroča ;Neue Freie Presse*, se bodo še tekom meseca februarja začela trgovinska pogajanja z Jugoslavijo in Češkoslovaško, pri katerih se bodo po možnosti skušali uveljaviti novi regionalni dogovori, ki so bili sklenjeni v trgovinski pogodbi Avstrije z Madjarsko.
O uredbi o skupnem davku
Belgrad, 26. jan. AA. Oži odbor gospodarskih organizacij, ki skrbi za zbiranje materijala za izdelavo uredbe o skupnem davku, je končal svoja dela in predal o tem elaborat, ki se deli v tri dele. Prvi del govori o tarifih za skupni davek, drugi o načinu zbiranja podatkov, tretji pa vsebuje predloge o izprememfcah in dopolnitvah zakona o skupnem davku. Predlogi, ki se tičejo treh četrtin tarifnih postavk. Za nekatere pred-mete, ki so podvrženi temu davku, je predlagana nova skupina.
Na koncu izraža odbor željo, da se dopolnijo razne odredbe iz osnovnega načela o tem davku.
Lavalova prizadevanja
Pariz, 26. jan. kk. Radikalnn socialna stranka je imela danes zvečer sejo svoje frakcije, na kateri se je soglasno sklenilo, da se bo vzdrževala vsakega sodelovanja v kabinetu, ki ga Ima sestaviti Laval. Svoj sklep utemeljuje s tem, da je z ozirom na sklep svojega občnega zbora ovirana sodelovati v kabinetu, v katerem bi bila zastopana skrajna desnica. Laval bo kljub temu poskušal, tekom današnje noči sestaviti kabinet.
Bethlen na Dunaju
Dunaj 26. jan. kk. Danes jebila podpisana no-va avstrijsko-madjarska prijateljska, poravnalna in razsodiščna pogodba. Ta pogodba je obširna spo-polnitev razsodiščne pogodbe, ki je bila sklenjena 10. aprila 1923. Spori med obema državama se imajo predložiti sodnemu ali razsodiščnemu postopanju, pred katerim pa se morajo vršiti po danih okolno-stih obligatorična ali pa fakultativna pogajanja za poravnavo. Če se spor ne. reši s poravnavo, daje la pogodba polrebna navodila za razsodišče, in če bi ludi lo ne privedlo do uspclm, se sppr predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Zopu pride na Dunaj
Dunaj, 26. jan. kk. Albanski kralj Zogu dospe v sredo slrogo inkognito za več dni na Dunaj. Že pet let si ni privoščil počitka, sedaj pa hoče vprašati na Dunaju zdravnike za svet. Če mir bodo zdravniki liasvetovall, bo odšel z Dunaja v kako zdravilišče.
v Nemčiji v poslednjem času močno nerazpolo-ženje proti razmeroma bogatim Zidom. Proti-židovsivo imajo Hitlerjanci kar v svojem pro-I gramu.
Toliko o našem gospodarskem in moralnem položaju, dn vidite, kako pod težo razmer gine nekdanja nemška disciplina. Presenetljivo veliko ljudi najdete, ki postajajo docela apatični, drugi zopet s strastno vnemo pridigajo, I dn prinese rešitev samo uopolna surentembn
v gospodarskem redu. A eni kot drugi usmerjajo ktirs — hote ali nehote — v boljševizem, ki vedno jačje dviga glavo. Nemčija ne najde svojega notranjega ravnovesja, ona kljub svojim 65 milj. prebivalcev do danes ni mogla več zavzeti mesta med velesilami. Težko je prerokovati bodočnost. Toda morda se ne varam, ako si upam trditi, da je z bodočnostjo Nemčije lesno zvezana bodočnost vse Evroo<\
Dr. W.
Indije ni mogoče vladati z bajoneti"
Velik državniški govor MacDonalda
Zasedanje banshega sveta
Ljubljana, 20. jan.
V nadaljevanju seje, ua katori se je razpravljalo o proračunu oddelka za prosveto, je vršile« dolžnosti načelnika prosvetnega oddelka dr. Lončar Dragofin podal podatke, koliko znaša stanarina in stroški za kurivo učileljstvu ter kate-hetske uagrade. Nato je odgovarjal na posamezne očitke, ki so jih iznesli posamezni člani banskega svetu, ter je sporočil, da so se posamezne napake skušale ie odpraviti s potrebnimi navodili iu okrožnicami.
Gotovo velik del učiteljeva je dober in nm-bicijozeu. Ne sme se j>odeeiijevati njihovo težko službo mnogokrat jako težko in pod neugodnimi in težkimi pogoji ter v slabih prostorih.
Pri proračunu gluhonenmice v Ljubljani, deškega vagajaldšia v Ponovičah in zavoda za slepo deco v Kočevju je načelnik dr. Dolšak Fran ob-jasnil nastanek teh zavodov, njih razvoj, število gojencev na posameznih zavodih ter slikal uspehe in utemeljeval pdrebo, da se ti zavodi ne samo nadalje ohranijo, temveč še bolj razširijo.
(G. Lebinger Ilinko poudarja, da je zamisel g. pomočnika bana o preselitvi deškega vzgaja-lišča v Ponoviče posrečena.
O. Prcpeluh Albin je opozarjal, da ima banovina zavod za slepo deco, nima pa še zavoda za slepce srplolt,. d as i ravno imamo dovolj slepcev v naši banovini.
G. dr. Sajori» Ivan je mišljenja, ali ne bi kazalo koncentrirati vse te zavode na enem mestu. Primerno za to se mu zdi veleposestvo Ponoviče.
G. ban dr. Marušič je pojasnil, da se je o tem že razmišljalo.
G. Steblovnik Martin izjavlja : Hotel je povsem poudariti, da je premalo učiteljstva, ki bi bilo vešče, odnosno se hotelo zanimati za kmetijstvo.
Glede Sokola navaja, da on nikakor ni proti Idealnimi sokolskim delavcem, katerih delo ne omalovažuje, samo način, kako se tu in tam dela, rodbinskim očetom ui po volji. Pri tem misli predvsem na vežbanje v večernih urah. Ako hoče ta organizacija res delati proti pijančevanju in za dobro versko in moralno vzgojo naroda, potem tudi njemu podpora za Sokola kraljevine Jugoslavije ni prevelika.
G. Ramovš Jakob izjavlja kot duhovnik, da ee v sokolski vzgoji premalo poudarja versko moment. Naš narod je globoko veren in zaradi tega to težko pogreša. Mi vsi smo za nacijonnlni princip in za vzvišene ideje Njegovega Veličanstva kralja, povdarjati pa mora tudi verske momente, ker bi na ta način odpadli marsikateri ugovori.
G. ban dr. Marušič je pripomnil, da si moram« biti na jasnem: Sokol kraljevine Jugoslavije je nacijonalna ne pa verska organizacija. Sokol mora gojiti požrtvovalnost, bratslvo, ljubezen do domovine, verska vzgoja pa je v rok?h duhov-ništva. Sokol itn« svoje etične ideje in zamisli, ki niso in ne morejo biti v nasprtlslvu z verskimi, stičnimi načelii. Ne more se pa posvetnim ljudem dati naloga verske vzgoje, ki je stvar du-liovništva. "
G. Ramovš Franc je izjavil, da je liotel po-vdari'ti, naj se ne bi ničesar uelvarjslo, kar moro Ufll njem kot duhovniku ali pa pri vernem ljudstvu vzbujati občutek, da se namerava žahiti ver-Ш čut. tako naj bi izostale telovadbe in javni nastopi ob času, ko se vrši v cerkvi služba božja, in pri izletih naj se da otrokom prilika, da se udeležijo sJužbe božje.
G. ban dr. Maruši? je izjavil, da se bo gledalo na Io, da se kaj takega ne bo zgodilo.
G. dr. Pivko Ljudevit je povdarjal, da je Sokol že od nekdaj stal na stališ&u, da ne sme žaliti verskega čuta. Mi moramo tudi onim našim državljanom, ki niso iste vere, kot smo mi, omogočiti vstop v Sokola; zato moramo biti strpni. Apeliramo predvsem na človeka, ne pa na verskega pripadnika.
G. Lebinger Ilinko je izjavil, da so se že po vojni vršila pogajanja med Sokoli in OrLi za /družitev. Ako bi se takrat hotelo, bi se ta združitev že davno izvršila. Pa tudi po zakonu o ustanovitvi Sokoila kraljevine Jugoslavije se ta prehod ni mogel gladko izvršiti. Važna je načedna izjava C. bana, ki bo gotovo marsikatera nasprotja premostila. Tudi šestmesečni poskusni rok za vstop je marsikateremu ovira. Novo vstoipivšim članom naj se da tudi vpliv na uipravo.
G. dr. Pivko Ljudevit je pojasnil 6-inesečno čakalno dobo. V tej dobi naj se izvrši vsestranski pretres dotičnega v nacionalnem in moralnem cedru.
Nato se je pričela razprava o proračunu tehničnega oddelka in proračuna ces nega fonda.
G. bau dr. Marušič je povdarjal, da je ban-eka uprava pri scetavi tega dela proračuna zavrela stališče, naj pri cestah plačuje oni, ki jih največ uporablja ali se z njimi največ koristi in fih najbolj izkorišča.
G. Mihclfič Alojz naproša bansko upravo, naj upošteva in uvažuje sklope okrajnih cestnih odborov. ki so jih sporočili glede uvrstitve bivših okrajnih cest. Cesta Zidani most—Celje na| se uvrsti med državne ceete. ta osel je n«to želje ln prošnje za izboljšanje odnosno preureditev raznih cest v celjskem okraju. Isto je storil g. Robtč Srečko in g. Gajšek Florijan. G. Roš Franjo je predlagal, naj se razpravlja le o glavnih točkah proračuna.
G. pomočnik bana dr. PirkmajeT je pojasniJ vprašanje revizije kategorizacije cest.
G. dr. Goričan Alojz .je prosil, naj ee regulacija Savinje pri Celju vzame v resen pretres.
G. Raj h Jakob je predlagal, naj se davek na vprežno živino črta. ker ta zadene le malega kmeta. Event. nastali primanjkljaj za cestni fond naj se krije iz postavke za nepredvidene izdatke.
G. Steblovnik Mart. je predlagal, na j se ne ukinejo započeta dela na cesti Šmartno ob Paki, Mozirje in Nazarje. Že iz socialnih ozirov ne bi kazalo ustavili to delo.
q, ban Marnšič je nato pojasnil озпшек zakona o davku na vprežno živino ter je poudarjal, da eo predvidene olajšave ravno za malega krnela.
O. Lebinger ilinko se ne more strinjati s tehnično sestavo proračuna ter se izrazi proti cestnemu fondu. Je proti temu, da ee nastavi že prvo Mo vseh 42 cestnih nadzornikov. Pogreša tarifo pri davkih cestnega fonda. Davek na vprežno živino se mu no z/l i uime.*len. Zavzema stališče proti osebnemu delu na cestah, odnosno odkupu In proei bansko upravo, naj v tem zmislu posreduje pri centralni vladi. Iznese razne želje lokalnega zna-
Nato Je g. pomočnik bana dr. Pirkmajcr dal pojasnila k tehniki proračuna. On prevzema vso odgovornost za pravilnost proračuna glede tehnične strani. Davščina na vprežno živino je bila vstavljena v proračun Iz principa, naj prispevajo k vzdrževanju oeet tudi oni, Id »e jih poslužujejo.
(I. Litrnp Štefan je prosil podporo m ceslo Rad-roouittôe—Tumišče. — G. Pire Ciril je nagJaeal, da
je okr. cestni odbor v Kranju z izdatki za ceste občutno preobremenjen. -— G. Deteta Oton ee je pridružil predgovoru i l;u ter prosil bonsko upravo za posredovanje, da se zbiranje podatkov za odmero prispevkov za prekomerno uporabo cest jx>-enostavi. — G. Lončar Ivan je prosil bansko upravo. naj predlaga, da se zakon o nedržavnih cestah toliko izpremeni, da delovna enota ne bi znašala tri dni, temveč snmo en dan.
G. tierbinek Ivan je predlagal, naj se da okr. oestuim odborom ista kompetenca, kot so jo imeli prej okrajni zastopi. — G. Itahnik Valentin je prosil bausko upravo, naj se prazna mesta cestarjev čimprej ludi zasedejo. — G. Košir Anton je predlagal, naj se čimprej izvede regulacija Dravinje.
Nato je bila seja zaključena.
AA. Ljubljana, 20. januarja.
Na četrti seli
bonskega sveta se je nadaljevala razprava o proračunu tehničnega oddelka in proračuna cestnega fonda.
G. Veršič Ivan je prosil pojasnila, kako je raz deljena skupna postavka za regulacijo splavili h in plovnih rek. — G. dr. Sn.iovic Ivan je poudarjal, da so nekatere ceste, predvsem pa doleujske, zelo slabe.
Osuševanje barja.
G. Kregar Ivan je govoril o projekiu osuševanja ljubljanskega barja in poglobitve Ljubljanice. Prosi pojasnila, ali je prispevek banovine za ta dela unešen v proračun, v kakšnem stanju je sedaj ta zadeva in kdaj se namerava pričeti z deli. Končno predlaga, naj banska uprava zahteva od detič-nega podjetnika, naj zaposli samo naše domače delavce in naj jih tudi debro plača.
Načelnik tehničnega oddelka ing. Kraje je pripomnil, da so v,sa la dela proračunjena približno na 40,000.000 Din. Financiranje je rešeno na ta način, da prispeva k stroškom tretjino država, tretjino meslo Ljubljana, šestino banovina, šestino pa Glavni odbor za osuševanje harja, odnosno interesenti. Licitacija del desedaj še ni odobrena. V tekoči račun je država vnesla letni odgovarjajoči prispevek, v predlogu bodočega proračuna pa je dr-žava predvidela 1,000.000 Din kot letni prispevek. Za Barje je treba še terenskega snimanja. Stroški za to so predvideni v banovinskem proračunu.
G. Bcnko Josip se je priključil izvajanju dr. Sajovica glede preobremenitve motornih vozil z davščinami. — G. dr. Koritnik Bogdan govori o dezolatnih cestnih razmerah v čabarskem okraju. — G. Pfeifer Josip priporoča graditev vodovoda za Krško polje. — G. Kurent Alojz je poudarjal, da je bil krški okraj 6 preureditvijo cest težko udarjen. — G. Lipcj Fran se v splošnem pridružuje predgovomiku. Naglasa potrebo regulacije Save pri Brežicah do meje savske banovine, kakor tudi regulacijo Sotle.
Nato je g. pomočnik bana dr. Pirkmajor pojasnil, da znaša da v'čina na nakladanje odnosno razkladanje komaj 25 par od 100 kg.
G. Robič Srečko je iznesel razne želje glede regulacijskih del v obeli mariborskih okrajih. —-
G. Člžek Alojz je predlagal izvršitev najnujnejših regulacijskih dej Mielinje.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je pojasnil, da imajo окт. cestni odbori pravico jk> dosedanjem pravilniku razpolagati z zneskom 10.000 Din. Ko «je bodo nastavili pri okr. cestnih odborih tehnični strokovnjaki, se bo mogla tudi njih kompelenca povedati.
G. fiolnuh Rudolf je govoril o osebnem delu na cestah ter poudarjal, da je ta zgrešen tudi glede delavstva. Delavec mora plačati za kuluk Din 300,
kar znaša več kot njegova tedenska mezda. — G. dr. Roš Franjo je poudarjal važnost, ki jo ima regulacija Savinje za celjski in laški okraj.
G. Šiniti Ivan je opozoril ua važnoet regulacije Kamniške Bistrice in jc prosil, naj se zapo-četa dela nadaljujejo. Davek na vprežno živino se mu zdi krivičen, ker l>o plačal tako poklicni voznik kakor tudi kmet, ki ne rabi toliko ceste. Prosi bansko upravo, naj stori vse, da se osebno delo na cestah odpravi. Govornik je poudarjal, da je pri imenovanju okr. cestnih odborov izpadlo mnogo dobrih in delavnih ljudi. Prišli so novi ljudje, ki nimajo v tem pogledu toliko izkušenj in se je bali, da bi so poslabšalo cestno g' s-podarsitvo.
G. ban dr. Marušič je pojasnil, da so bili pri imenovanju članov novih okr. cestnih odborov me-rodajni snmo stvarni vidiki. Zaradi združitve cestnih odborov se je zmanjšalo število članov in zaradi tega so morali nekateri odpasti. V odbore so bili imenovani zlasti oni, ki so voljni in sposobni delali. Princip je bil ta, da se temu delu pritegnejo nove moči in da se delo osveži. Brez cucira na kakšno kategorizacije in prejšnje stranke moramo na novo usmeriti naše poslovanje. Pri tem naj velja načelo, da se pri istih osebah ne kopiči preveč javnih funkcij in da je posameznika pritegnili v prvi vrsti za ono delo, za Icatero je najbolj sposoben.
G. dr. Obersuel Maks izjavlja, da gospodarski lcrogi teplo pozdravljajo veliki cestni program banske uprave. Glede načina finaneiranja predlaga, naj se vse to, kar ni tekočega značaja, v bodočih proračunih unese kot investicija. Roji se, da donos cestncga fonda morda le ne bo tak, kot se od njega pričakuje.
G. Mihelčič Alojz je predlagal, naj bi banska uprava posTedovala za čim večji državni prispevek za regulacijo Savinje in dotokov. Osebno delo na cestah naj se ne izvaja ali vsaj po možnosti omili.
G. Šcrbinek Ivan je priporočal nadaljevanje regulacije Pesnice, posebno v okolici femarjete. Občinske ceste, ki so splošnega pomena, posebno one, ki vežejo obmejne kraje z mejo proti Avstriji, naj se proglasijo za banovinske.
G. Prepelnh Albin je poudarjal, da je tehnični način predlaganega blidžetiranja glede cest dober. Dvomi pa, da bo naša generaoija, ki ima toliko potreb, mogla prenesti vsa ta bremena. — G. dr. Senč&r Matej je izjavil, da z ozirom na pojasnila g. pomočnika bana ne more nasprotovati davščinam za cestni fond.
G. Steblovnik Martin zahteva, naj se izvajanje osebnega dela skuša omiliti ali po enotah ali pa
pri načinu izvajanja. Davek na nakladanje in razr kladanje se mu zdi s stališča malega kmeta sirn-jiatiČen. Po njegovem mnenju naj bi se la davek zvišal, ker zadene predvsem voleindustrijo, ki je itak interesirana na prometu in razmeroma malo plača.
G. Rajh Jakob priporoča regulacijo Sčavnioe, ki je zu Ljutomer velikega gosjioda.rskega pomena. Pridruži se jjredlogu g. Benkn glede Bgradbe mostu v Radencih. Prijx>roča /.nižanje jiovprečne delavske mezde za odkup osebnega dela. — G. Litrop Štefan se pridružuje predgovomiku glede ukinitve osebnega dela na cestah ter g. Benku glede regulacijo Mure. Končno predlaga, naj se v okr. oestne odbore ne imenujejo učitelji.
G. ban dr. Marušič je pojasnil, da so redki slučaji, da bi bili imenovani učitelji v te odbore. Gledo eventuelnih pogrešit, ki so ee zgodile pri imenovanju, se bo potrebno ukrenilo.
G. lav.izar Josip je predlagal, naj ee izboljšajo ceste v radovljiškem okraju in naj se predvsem pospeši in dokonča gradnja ceste na Vršič, ki je eminentno tu.iskopromelnega pomena. Dalje naj se popravi cesta Jesenice-Sv. Križ in cesto okoli Bohinjskega jezera itd. — G. Rabnik Valentin je prosil, naj se iz pestavke za regulacijo plovnih rek da 200.000 Din za regulacijo Save v okolici Medvod, da se Sava zapet spelje v staro strugo. Dalje predlaga, naj se s pobiranjem davka na vprežno živino počaka vsaj še letos. —
G. Lebinger Ilinko je poudarjal, da je treba vso pažnjo posvetiti problemu savskih cest. Zgraditev naj bi prevzela država. 7. ozirom na obstoječo brezposelnost naj se ta dela čimprej prično. Glede osebnega dela na cestah se stninia z izvajanjem g. Golouha, кет je s tem najbolj prizadeto delovno ljudstvo, industrija pa je prosta. Asfaltiranju cest v večjih krajih naj se posveti čim večja pozornost. Nove ceete v višnjegorskem e1'—!ju naj se uvrstijo med banovinske. — G. Veršič Ivin jo predlagal, naj se glede ptujskega okraia upoštevajo tozadevni predlogi okr. cestnega odbora.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer je nato za-kliučil debato o proračunu tehničnega oddelka ter dal še naslednja pojasnil«: priporoča lokalno financiranje in to potom raznih interesnih ekupin ali vodnih zadrug. Po važnosti regulacijskega objekta prispeva banovina okoli 30 do 00 odstotkov in več. Banovinski prispevek okr. ceslnim odborom je pavšalno povsod izplačan, točno bo pa določen šele po odobritvi obračunov. Glede onebnepa deln na epstrh uriznava, da ie težko na iti povsem socialno pravično rešitev. Vendar delavstvo v splošnem cd banovine ni tako obremenjeno, kot ee je poudarjalo.
Priznava, da je kompetenca cestnih odborov ree ozka. To pa je po»!edina tega, ker nimamo povsod tehnično izvežbanega osebja. Ce bodo dobili ti odbori sčasoma svoje tehnične strokovnjake in-ženjerje, se bo ludi kompetenca teh odborov lahko povečala.
Nato se je pričela razprava o proračunu oddelka za
socialno politiko in narodno zdravje
ter o detajlnih proračunih skrbstvenih zavodov.
G. načelnik dr. Dolšak Fran je podal poročilo o banovinskih skrbstvenih zavodih ter stploèni eks-poze k postavkam splošnega socialnega skrbstva, nakar se je seja zaključila.
Nemške države in mi
Kaj poroča naš dopisnih o možnostih za zbMžanje z nemškimi državami
Dnnaj, 26. januarja. Obe nemški republiki imata v odno-ajih z Jugoslavijo gotova odprta vprašanja, med njimi kot najliolj važno, vprašanje Anschlussa, nadalje razmerje nemških držav do Francije in Male amtante na eni strani, do Italije in Rusije na drugi. V šteli bi lahko tudi manjšinsko vprašanje, ki pa je preveč komplicirano, dn bi se moglo v kratikom razdobju rešiti, ukoravno <-o se dosegli zelo razveseljivi napredki. Tež.nje po Anschlussn se pojavljajo sporedno z drugimi jx»kreti, kakor recimo federativne težnje |x> zveizd donavskih držav ali pa legitimistični načrti. Samo edon teh je hkrati inogoč in dokler se večina nemškega naroda končnoveljavno ne opredeli za enega izmed njih, tudi nimamo razloga, da bi se vznemirjali. Kar se tiče Anschlussn, so sicer res malone vse stranke v Rajh« in polovica Avstrijcev iskreno zanj, a vsled modre politike močne Francijo je vprašanje Anschlussa (»ostalo veliko muinj aiktuelno nego pred dvema letoma.
Novi jugoslovanski režim je bil s početka v Nemčiji in v Avstriji sprejet z velikim nezaupanjem. Toda jugoslovanska zunanja jx>li-tiko se je s taktom umela ogibati vsakršnega sjx>rn in je veliko doprinašala h krepitvi fran-cosko-nemških odnošajev te hrbtenice vse evropske politike. Kakor jc bila smrt Strese-mannn v septembru 1929 vidika izguba za francosko-nemško zbliževanje, tako je bila tudi smrt poslanika Kostera v februarju 1930 izguba za jugoslovansko nemško zbliževanje.
l/H h ko tudi rečeni, <ki je ostalo sovjetsko in
fašistično snubljenje brez pravega odmeva v obeh ner^kih republikah. Ta neuspeh je posebno očiten pri fašizmu. Nemci čutijo namreč, da ima Mussolini preveč železov hkraiti v ognju. Fašistično govoričenje o Srednji Evropi jxkI italijanskim protektoratom, intrigi ran jc v Varšavi, v Moskvi iin na Balkanu je prisililo Nemce, da so postali oprezni. Dejstvo, da je fašistično časopisje prenagljeno pozdravljalo Hitlerjevo zmago, je povzročilo veliko zamero pri Centrumu in pri meščanskih stramkah, ki vendar votli jo nemško zunanjo jx>litiiko. Neuspeh fašizma se je ravno tako jasno pokazat tudi v Avstriji. Padcu Schoberjeve vlade v septembru 1950, je sledil naval nacijonnlizma ter profu.šistične agitacije, ki se je pa komčal s fiudim poruizom pri naslednjih volitvah.
Danes se ne more več dvomiti o tem. d« jc obstojala nevarnost nekega bloka Kiira—Budimpešta—Dunaj s tihim sodelovanjem Berlina. Ta možnost je vrgla precej tem.no senco tudi na bodočnost Jugoslavije. V marcu 1950 je Scho-ber obiskal Rim, v juliju Pci«to. kjer se je sestal z Ljapčevem. Od takrat datira tudi izraz o »močnejši politiki avstrijske vlntle«, besed«, k.i se je [>ri njenih sosedah čisto pravilno razumela. Kar avstrijsko politiko pred rajhovsko najbolj odlikuje, jc neka instinktivna odvratnost proti vs;ike.inu ekstremu. Sedanji predsednik vlade ni občudovalec fašizma, niti pi metodah, niti po osebah. Zato je trdna garancija, du bo Avstrija ostala izven vsake politične avanture, kar volja tudi za Nemčijo, dokler
bo slednja ostala pod vplivom centruma. Za Jugoslavijo in za njene odnose napram tema d vem« nemškima državama, je položaj resnično ugoden.
V pogledn gospodarskega razmerja med Jugoslavijo in obema nemškima državama, je trenotno odločujoča evrojiska gosjxxlarska kriza. ki je v Nemčiji in Avstriji še hujša, kakor v Jugoslaviji. Nemčija mora prehraniti velikansko število nezaposlenih, ter mora vrhutega plačevali težke dajatve za reparacije. Zato mora Nemčija štediti, to sc pravi uvoz iz tujine kolikor mogoče omejiti. Vzhodne agrtirne države so neduvno izrazile željo, da bi rade dale posebne ugodnosti onim industrijskim državam, ki bi hotele od njih kupovati (»oljske pridelke. Ta predlog so induwtrijci tako v Neimčijd, kakor v Avstriji z veseljem pozdravili. Avstrijski in nemški industrijski in obrtni zavodi že iščejo neposrednih stikov z jugoslovanskimi. To je zadovoljivo dejstvo, seveda snmo tako dolgo, dokler se na izključno gospodarske težnje ne navežejo tudi politične, recimo v obnovitvi predvojnega »Drang naeli Osten«, ali bolj točno povedano, vse dokler naravna ekspanziv-nost nemškega naroda ostane v zdravih mejah, ter se skrbno izogiba katastrofalnih poizkusov predvojnega tien i št va. Mi, ki živimo v trajnih stikih z nemštvom, bodisi v Avstriji ali v Rajhn, imamo vtis, da se bliža čas bolj intenzivnega sodelovanja med Jugoslavijo in meti nemflkima državama, ako tega zl»l,ižanja nacio nolistične gonje ne bodo onemogočale.
Zakon o zdravnikih podpisan
Belgrad, 26. jan. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglat-il zakon o sp.re emaniju v službo zdravnikov, o vpraSatnj-u pravice do osebne pokojnine, o upokojitvi, premeščanju in odpuščanju nameščencev in zdravnikov-uradii'kov Osrednega urada za zavarovan»;« delavcev m njihovih krajevnih organov.
Belgrad, 26. jati. AA. Sprejetje zakona o spreiemajviu v službo zdravnikov, o vprašanju pravice do osebne pokojnine, o upokojitvi, pre-meečaniju in odpušiaa;u nameščencev in zdravni-kov-uradnikov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njihovih kra'jevnih organov je izzvala potreba po ureditvi zdravn ško-uradniške službe pri Osrednjem uradu za za va rov a me delavcev in nijejjovih krajevnih uradih, da se s to ureditvijo zavarujeio potrebne strokovne delovne sile.
Po tem zakonu morajo zdravnilci-uraJn-ki, ki pridejo v službo na Osrednji urad za zavarovanje delavcev in njihovih krajevnih organov potom natečaja, izpolniti razen drugih predpisanih pogojev tudi tega, da so absoivtiraii kurz iz socijal-ne medicine, ftef-zdravnik in zdravniki-urad liki pri Osrednjem uradu in glavni zdravnik-uradnik pri Okrožnem uradu za zavarovance delavcev morajo biti specializirani i7. socijalne medicine in nimajo pravice do opravljanja privatne prakse. Tisti zdravniki, ki se že nahajajo v službi, so dolžni ustaviti izvrševanje p-iva'ne prakse, in sicer najmanj v roku enega leta. 0.-i<vli zdravhiki-uradniki, ki se zdaj n®ha«'ajo v službi pri teh uradih, so dolžni v roku pe'lth let spccijaHzirati se,
tako da absolvirajo kurz iz socialne medicine.
Uslužbenci Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in nijihovi krajevni organi dobe pravico do pokojnine pri izpolnitvi 10 let efektivnega deda v aktivni službi pri teh uradih.
Pod uslužbenci se razumejo uradniki-zdrav-nSka, uradniki in sluge, ne pa pogodbeni zdravniki, duevničarji in kontraktualni uradniki. Pri upokcitvi se računa efektivna služba in čas, ki je prebit pri kakem državnem zavodu za zavarovanje delavcev, kakor tudi čas, ki je bil prebit v svojslvu uradnika, ne pa v svojstvu kon.traktual-nega uradnika ali kontraktualnega zdravnika v državni ali samoupravni službi ali v službi mestnih občin.
Vpoko'je se lahko uradniki in nameščenci teh uradov, ko so absolvirali 10 efektivnih službenih lel, in če so nesposobni za službo in so izpolnili potrebno število let ali polno število let službe. Prav tako smejo biti po potrebi službe uradniki, zdravniki in uslužbenci premeščeni izven po d ;očja urada, pri katerem so nameščeni.
Tisti nameščenci, ki si niso pridobili pravice do osebne pokojnine, smejo biti po potrebi službe odpuščeni brez navedlie razlogov, tako da imajo pravico do odpravnine. Iti ne sme biti več:a od celoletnih prejemkov. Do te odpravnine nimajo pravice oni, ki so odpuščeni zaradi kazni.
Vb! sklepi, sprejeti po komisarjih Osrednjega urada za zavarovanje de'avcev po tem zakonu so izvršni, če cc v roku 15 dni pi predložitvi ministru za socrjalno in narodno zdravje ne prekličejo
ali razveljavijo. Sklep ministra za sociialmo politiko in narodno zdravje glede teh sklepov je definitiven.
Bsriinmg se pripravlja na hoj za đemohtaci'o
Kolu, 26. jan. AA. Kancler dr. BrUnning je imel pred zastopniki krščanskih strokovnih organizacij velik govor o bodočnosti. Med drugirn je govornik dejal, da bo treba sestaviti načrt za prihodnjih 10 let. Dr. Briinning je zatem govoril, da se bo treba boriti za demokracijo in da bo njegova vlada vodila ta boj mirno, a odločno.
•vMislim,« je nadaljeval kancler s poudarkom, »da bo postavljen parlament februarja meseca pred ogromno odločitev o tem vprašanju. Pri tej priliki bomo jasno videli, kaj je resnica, kaj dejstvo in kaj agitacija med narodom.«
Ktiln, 26. jan. kk. Državni kancleT dr. Brilning je na velikem zborovanju krščansko socialnih strokovnih organizacij v Kôlnu imel govor, v katerem je apeliral za ohranitev demokracije, katero hoče vlada na vsak način mirno in odločno ohraniti. Nato рл jo nastopil proti zahtevi desno opozicije, tla bi se vlada že sedaj odločila za določen datum za prijavo nemških revizijskih zaliiov. Ucjuuacij-ska bremena so sicer v daljšem časti neznosna, vendar pa se mora s sanacijo državnih Иплпс pripraviti podla;;!» za revizijsko politiko.
Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo
vreme. Ponekod padavine. Temperatura malo spri> menjeu«. Živalmi severozapadni vetrovi.
Kralj in kratjica v Zagrebu
160.000 ljudi sprejelo kraljevsko dvojico
Kraljevska dvojica prihaja iz kolodvora.
Da-li imate na sebi elegantno obleko, kako klobuk pristoja Vašemu obrazu, to vse mož opazi. Ne pozabljajte pa, da se posebno zagleda v Vaše lice in da takoj opazi, ako ste utrujena in potrta. Možki so strogi opazoval-Uporabljajte ELI DA CREME DE CHAQUE HEURE, pa boste izgledala vsak čas sveža in lepa. Ta krema daje koži nežni izgled alabastra,kiočaruja Ni mastna niti lepljiva. Ščiti polt pred vetrom in drugimi vremenskimi vplivi.
ELIDA
CREME DE CHAQUE HEURE
Kraljevska dvojica med ljudstvom
O sprejemu Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljice je že obširno poročal »Slovenski list« Zato bomo samo na kratko navedli najvažnejše momente iz veličastnih manifestacij, kakršnih Zagreb še nikoli ni videl. Mesto se je odelo v zastave, zelenje in preproge. Po mestu je valovila že od zgodnjih jutranjih ur 160.000glava množica meščanov in kmetov. Na vsej poli od kolodvora do baiisnega dvorca so stali gosti špalirji otrok, 600 društev, med njimi 50 ženskih, uradništva in drugega meščanstva, ki je zasedlo vse ulice do 30 vrst globoko, tako da je bil vsak prehod nemogoč.
Na kolodvoru so se zbrali najvišji civilni uradniki z banom dr. Peroviiem na čelu, generali-teta z armadnim generalom Mariiem, vsi trije zagrebški škofje z nadškofom dr. Bauerjem, predstavniki vseučilišča in akademije znanosti, zagrebški župan dr. Srkulj s soprogo ter drugi odlič-njaki. Pri vhodu je bila postavljena častna četa z godbo.
Točno ob 9.58 je privozil dvorni vlak na postajo. Godba kraljeve garde je zaigrala državno himno. Zagrmel je prvi topovski strel. Zadoneli so navdušeni pozdravni vzkiiki. Njuni Veličanstvi sta izstopili. Zagrebški župan dr. Srkulj je izrekel dobrodošlico kraljevskega mesta Zagreba. Kralj se mu je ljubeznivo zahvalil. Nato je kralj pregjedal častno četo in spregovoril par besed z navzočimi dostojanstveniki. Delj časa se je razgo-varjal tudi z zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem.
Ko sta kralj in kraljica izstopila iz kolodvorskega poslopja, sta vstopila v avtomobil, ki se je le z veliko težavo prerival skozi goste množice ljudi, ki jih ni mogel zadržati noben, še tako močan policijski kordou. Ko je avtomobil privozil pred banski dvorec, sta Veličanstvi izstopili in se podali v banske prostore. Množica je napolnila ves trg in tak^ '""'Hušpno vzklikala, da sta se morali
Zagreb, 26. jan.
A A. Danes ob 4 popoldne je bila seja zagrebškega mestnega zastopstva, na kateri je mestni načelnik dr. Stjepnn Srkulj pred prehodom na dnevni red imel sledeč govor:
Gospodje mestni zastopniki! Zbrali ste se danes k redni mesečni seji, dn «sklepate o tekočih poslih našega mesta. Po dnevnem redu današnje se je izgleda, da se v komunalnem življenju našega m-fpta ni ničesar posebnega zgodilo. Ali vendar Mtam vsem na obrazu nenavadno radost in veselje. Vse to kože na vaše notranje duševno razpoloženje. To razpoloženje vam je dalo prebivanje Nj. Vel., našega vzvišenega vladarja kralja Aleksandra in vzvišene njegove soproge kraljice Marije. (Mfstni zastopniki in galerija burno ap-lavdiirajo pri teh besedah 1er kličejo: Živel kralj, živek kraljica I) Bivanje Njih. Vel. v naši sredini v beJem Zagrebu tana (Meto drug Enačaj kakor sam prihod.
Nj. Vel. kralj biva sedaj v Zagrebu, kakor biva v Belgradu ali na Bledu, ter rešuje tekoče državne posle. Mi Zagrebčani tega doslej nismo imeli. To nam je manjkalo. To smo iz dna duše želeli. Kakšen dojeni je to storilo na meščanstvo Zagreba, to ste sami videli. To kar ste videli, je bil spontan izliv zagrebške dušo. Bivanje Nj. Vel. v središču hrvatskega dela našega naroda je zgodovinski dogodek v razvoju in življenju našega mesta. To.dejstvo sem povdarjal v govoru, s katerim sem pozdravil Njuni Vel. na jx^taji. V tem svojem govoru sem dejal: (Zagrebški župan prečita nato svoj govor, s katerim je včeraj |iw,drnvil Njuni Vel. ob prihodu.)
lij. Vel. kralj mi jc dejal po končanem go-
Njuni Veličanstvi večkrat pokazati na oknu. Nj. Vel. kralj je z okua banske palače tako-le nagovoril zbrane množice:
»Moji dragi Zagrebčani! Kraljica in jaz sva globoko ganjena nad tem navdušenim sprejemom našega dragega Zagreba, ki že od nekdaj goji svetle hrvatske tradicije in veliko jugoslovansko narodno idejo. Ti topli in prisrčni pozdravi krepe mojo nezlomljivo vero, da stoji Zagreb čvrsto ob svojem kralju in da mu zvesto sledi v veliko bodočnost naše kraljevine Jugoslavije. Živeli moji dragi Zagrebčani!«
Okrog 11 sta se Njuni Veličanstvi odpeljali v avtomobilu na sprehod po zagrebških ulicah. Ljudstvo ju je povsod navdušeno pozdravljalo.
Ob 13.30 sta se Njuni Veličanstvi odpeljali v spremstvu maršala dvora v Jugoslovansko akademijo iu arheološki muzej. V Jugoslovanski akademiji je najprej pozdravil Njuni Veličanstvi predsednik dr. Gavrilo Manojlovič. Pokrovitelj Jugoslovanske akademije, nadškof dr. Ante Bauer je nagovoril Veličanstvi tako-le:
»Pozdravljeni Njuni Veličanstvi v Jugoslovanski akademiji, ki je tako dolgo vrsto let bila, vedno se ravnajoč po idejah svojega ustanovitelja Stross-mayerja, nositeljica jugoslovanske ideje, ki jo je Nj. Vel. uresničilo v kraljevini Jugoslaviji. Akademija je hvaležna Nj. Vel., dn je prvi svoj obisk blagovolil napraviti Jugoslovanski akademiji. Zato vzkliknimo, gospodje akademiki: Bog živi Njuni Veličanstvi kralja in kraljico!«
Ob 8 zvečer je bila bakljada s Trga kralja Aleksandra pred banski dvorec. Ko se je sprevod pojavil pred banskim dvorcem, sta se Njuni Veličanstvi pokazali na oknu. Sprevod je defiliral skoro eno uro mimo kralja in kraljice. Še pozno v noč so bile zagrebške ulice polne ljudstva.
Zagreb ie dostoino spreiel svoip^n vladarja!
voru: »Prosim Vns, dn se tolmač naših najtoplejših čustev in ljubezni do Zagreba in do naših dragih Zagrebčanov. Hvala Vaim!«
Zagrebško meščanstvo je na potu do ban-skega dvorca in pred ban. dvorcem tolikšno navdušenje, da je Nj. Vel. kralj nagovoril Zagrebčane s temi besedami:
»Moji dragi Zagrcbčanil Kraljica in jaz sva globoko ganjena nad tem navdušenim sprejemom našega dragega Zagreba, ki že od nekdaj goji svetle hrvatske tradicije in veliko jugoslovansko narodno idejo.
Ti topli in prisrčni pozdravi krei>e mojo nezlomljivo vero, da stoji Zagreb čvrsto ob svojem kralju in da mu zvesto sledi v veliko bodočnost naše kraljevine Jugoslavije. Živeli moji dragi Zagrebčani!«
Dn, gospodje zastopniki, sedanje bivanje Nj. Vel. je razpotje, ki vodi v veliko bodočnost nnše kraljevine Jugoslavije in zagrebškega mesta. Vi pa lahko rečete, da ste bild priče in dn ste sodelovali pri tem činu.
Dobro vem. gg. zastopniki, da bi se hoteli osebno zahvaliti Nj. Vel. za ta sklop. Zato predlagam, da zaprosim v imenu vsega mestnega zastopstva nvdijenco pri Nj. Vel. kralju, d« se mu poklonimo in da se mu zahvalimo za ta čin.
Živel Nj. Vel. kralj Aleksander Karagjorgje-vičl Živela kraljica Marija!
Zastopniki vstanejo in kličejo navdušeno: >Živel kralj! Živeln kraljica!« Ovaeije trajajo več minut.
Ta del seje zagrebškega občinskega zastopa je bil zelo svečan. Nato so obravnavali druge točke dnevnega reda
Kraljeva dvojica obiskala etnografski muzej
Zagretb, 26. januarja.
AA. Danes popoldne sta Nj. Vel. kralj in kraljica posetila etnografski muzej. Dasi njun obdsic ni bil nikjer javi jen, se je vendar začela že okoli dveh zbirati pred muzejem množica meščanstva, željno pričakujoč Njuni Vel. Istotako so se zbirale množice jx> ulicah, po katerih bi iinel priti dvorni avtomobil. Posebno veliko ljudstva se je zbralo na Mesti i čk i m Frankopunski ulici. Ob tričetrt na štiri je prispel pred etnografski muzej avtomobil, v katerem se je pripeljal minister Frangcš z gospo. Malo nato so se pripeljali v drugem avtomobilu maršal dvora Boško Jeftić in ban savske banovine dir. P e r o v i č. Ob 3.05 se jc pripeljal pred muzej avtomobil z Nj. Vel. kraljem Ln kraljico. Množica zibrana nasproti muzeja je pozdravila s silnim navdušenjem Njuni Veličanstvi. Nadalje sta prispela vsak z avtomobilom dvorna dnina Eleonora Švrl juga in prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Dragoniir Ž. Stojanović. Njuni Veličanstvi sta se podali v muzej, kjer ju je pričakoval ravnatelj etnografskega muzeja F. Berger, upravnik muzeja dr. Tkalčič in uredništvo muzeja. G. ravnatelj Berger je pozd>raviI Njuni Veličanstvi. Naglasil je, da je to edinstven muzej v Evropi, kjer so zbrane vse vezilne tehnike, česar nima noben drug narod.
Nato sta šla Nj. Vel. skozi muzej ter si ça ogledala z največjim zanimanjem. Kraljico je spremljal ravnatelj Berger. Nj. Vel. kraljica je jiokazala veliko zanimanje za poedine zbi'r-ke. v katerih sc prikazujejo življenje in običaji našega naroda. Posebno se je Nj. Vel. kraljica zanimala za narodne noše. L največjo pažnio si je ogledala romunski oddelek (bnnut-ski Romuni) etnografskega muzeja. Nj. Vel. kralja je spremljal upravnik g. dr. Tkalčič. Nj. Vel. kralj si je z velikim zanimanjem ogledali razne zbirke, [»osebno zbirko kmečkih inter-jeriev. Nj. Vel. kralj se je zelo začudil, ko mu je bilo rečeno, da so te interjerje darovali muzeju sami kmetje. Po enonrnem razgleda vanju se je Nj. Vel. kralj zahvalil s prisrčnimi besedami direktorju Bergerju in upravniku dr. Tkalčiču za tolmačenje ter naglasil, da je ves etnografski materijal, zbran v tem muzeju, dokaz za edinstvenost duše celega našega naroda. Tudi Nj. Vel. kraljica se je z nekoliko prisrčnimi besedami zahvalila g. Bergerju in dr. Tkalčiču. Nato sta Nj. Vel. odšla iz muzeja. Pred muzejem ju je zbrana množica [»cenovno z velikim navdušenjem pozdravljala, z burnimi klici »Živel kralj! Živela kraljica!«
Dvorni avto je krenil v smeri Mihunovi-čeve ulice.
V Maksimira
Zagreb, 26. jan. ž. Ko sta kralj in kraljica odšla iz muzeju, sta se med burnimi »Živijo!« klici odpeljala po zagrebških ulicah v Maksi-mir. Hiše v Vlaški ulici in Maksimirski cesti so bile okrašene z zastavami. Meščanstvo je burno po/xlravljiilo kralja, ko ga je spoznalo.
V Maksimiiru sta kralj in kraljica izstopila in se šla sprehajal. Ogledala stn si zoološki vrt in vso okolico. Kmetje, ki so kraljevi pa"- zagledali, so ga navdušeno in burno pozdravljali in oplavdirali. Kralj in kraljica sta si ogledovala zoološki vrt iu Maksimir do 5. Nato sta se peljala pred bnusiki dvor, kjer je bilo še vedno polno sveta, ki i.u ie pozdravljalo.
Minister Precca o zagrebškem sprejemu
Belgrad, 26. januarja 1931.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Precca, ki se je z drugimi ministri udeležil triumfalnega sprejema suverenov v Zagrebu, se je danes vrnil v Belgrad. V razgovoru z novinarji je minister dal izraza svojemu zadovoljstvu in iskreni radosti, da so Hrvati tudi pri tej priliki dokumentirali svojo ljubezen in zvestobo do kralja.
Sprejem je bil veličasten, navdušen, spontan in prisrčen. Iz množic ljudstva so vstajali valovi navdušenja srca in duše naroda. Človek si ne more predstavljati ničesar prisrčnejšega, ničesar sveča-nejšega, ničesar veličastnejšega. Sredi ljubezni naroda in njegove pažnje sta suverena stopila med prebivalstvo, lako da med kraljem in vzvišeno kraljico in med narodom ni bilo posredovalca. Hrvatski narod je vedno kazal toliko vere in ljubezni do vzvišenega kralja in njegove dinastije, da o tem nikdar ni bil mogoč dvom. Ni treba, da bi Vam podrobneje jiopisoval ta triumf, pa tudi ni mogoče, ker so tudi novinarji mogli podati samo slabo sliko tega veličastnega sprejema. Spomin na to bo ostal globoko zapisan v srcih vseh prisotnih. Zanosa naroda ni mogoče popisati. Toda neko podrobnost vam moram izluščiti iz te splošne velike slike.
Ko sta se Nj. Vel. kralj in kraljica vozila v bansko palačo in iz banske palače, so ljudje na ulicah na več krajih v svoji navdušenosti ustnvljali avto in vzklikali kraljevski dvojici, jima poljubljali in stiskali roke, mnogi pa so imeli v očeh solze veselja. Tako more in mora ves svet, posebno pa oni, ki nam niso naklonjeni, dobiti prepričanje, koliko simpatij in ljubezni sta deležna kralj in kraljevski dom v vsej državi.
„Jutarnji list"
od 25. t. m. piše:
»Danes se je ves Zagreb kopal v morju radosti in areče, kakor da bi neka velika, nadnaravna sila zbrala vse, kakor da jim je diktirala, da gredo na ulice, da se postavijo kjerkoli in zavzamejo morda najmanjši prostorček in tam potrpežljivo čakajo po nekaj ur na veliki čas, na največji trenotek: kdaj bosta šli mimo Njuni Veličanstvi. Ta nadnaravna, velika, neodoljiva sila — to je bila ljubezen. Neizrečna in globoka ljubezen, ki ni vzklila šele tedaj, ko so zašumeli prvi glasovi ob prihodu kralja in kraljice — to je bila ljubezen že od zdavnaj Ta ljubezen je le danes prodrla v sto in sto oblikah in se manifestirala na nešte-vilne načine prav danes. Ker je današnji dan velik in pomemben za naš Zagreb, za ta naš stari hrvatski Zagreb, ki je zibelka velike jugoslovanski misli.«
»Pretežko bi bilo točno pisati vse, še težje bi bilo najti besedi, s katerimi bi se moglo vse opisati in vse iznesti, da se tisti, kateri so ostali doma in katerim je samo višja sila zabranila, da niso mogli priti in se udeležiti veličastne svečanosti, kakor je tudi pretežko vsem onim našim, ki v svojih malih domovih nestrpno čakajo, da preii-tajo, kako je bilo.
Ves Zagreb, vsa njegova okolica — celo daljna, vse to je prišlo da sodeluje ob tem velikem in zgodovinskem dogodku. Srce, toplo in divno srce Zagreba se je danes raznežilo in odprlo, kakor tudi njegova duša. In ta Zagreb je dal svojemu kralju in svoji kraljici vse.
Danes ni bilo treba držati reda: Zagrebčani so disciplinirani in znajo to sami in morda prav radi tega danes nismo videli mnogo stražnikov, kateri bi nadzorovali red. In to tudi ni bilo potrebno, ker povsod — ako se je že kje zgodilo, da je bil raztrgan kordon — je bil lo samo izbruh, j ki je moral najti duškn in ki je moral poknzati, kako silna je ljubezen Zaereba do svojega kralja iu svoie kraliice.«
Kralj v razgovoru z n adskolom dr. Bauerjem.
Zagrebški obe« svet - kralju in kraljici
Sv. Sava -prerodiieli Srbov
(Ob njegovem godu 27. jan.)
Belgrad, 2Г». jan. Razdobje, v katerem je sv. Suva živel (1169— I23b) je zelo pomembno za vos Balkanski polotok. V tem času še ni bilo ostrega pre-pada med vzhodom in zapadom, med Orijentom z bizantinsko kulturno sfero in Rimom z zadnjimi ostan,ki neikdanje slave in veličine rimskega cesarstva. On je šelo nastajal i,n se formiral s poudarjajoče težnjo nu vzhod, ki je v naslednjih stoletjih tudi prevladovala. Sv. Sava je z vso ostrostjo nastopil za srbsko versko samobitnost, se na vse mogoče načine upiral Grkom in njihovim duhovnikom, ki so pod pretvezo verskega poučevanju pridobivali srbski narod r.a grško kulturo in ga na ta način odtn-jevali narodni samozavesti in srbskemu duhiu, iki je bil radi svojega slovanskega izvoru diametralno nasproten grškemu, dasi ne morem reči, da je bil v tem času že v vsej polnosti razvit in strogo diferenciran.
V verskem pogledu se je Sv. Savn odločil na vzhod, za pravoslavje, ki se je taikrat šele dobro formiralo in je bilo daleč bliže zapadni veroizpovedi, katoličanstvu, kot je to danes. Sv. Sava je bil na vsak način dobro vpeljan v zapadno cerkev, kajti ravno v njegovi dobi je padla važna odločitev. Ob tej priliki omenjam, da je n. pr. brat sv. Save z imenom Vukuii bil vzgojen v katoliški veri in se priznaval za njenega člana, kar potrjuje gornji zaključek. Vkljuib dejstvu, da se je sv. Sava odločil za vzhod in po njem za pravoslavje, vendar ni hotel striktno prevzeti grških vsiljevanj in njihovo cerkveno organizacijo, ampak je dosledno insistiral na osamosvojitvi srbske pravoslavne cerkve, kar se mu je radi političnih zmed in omajane pozicije Bizanta tudi v polni meri posrečilo. On je hotel Srbom in n jihovi veri dati čisto narodno obeležje. Osnutek latinskega cesarstva z metro|>olo Carigradom in selitev cari-grajsikega patrijarha v tualouzijsko Nikejo nra je bila naravnost dobrodošla. Dosegel je samostojnost srbske cerkve in posta! njen prvi epi-skop in potem arhiepiskop. Ko se je z važno misijo vrnil domov, ga je narod svečano in z največjim zadovoljstvom sprejel in mu v dobro premišljenem delu dal proste roke. Sv. Sava je z organizirano u'kcijo na vseh straneh uspel. Iz episkopata in arhiepwkopata se je razvila srbska patrijaršija, Grki pa so pre|K>zno uvideli taktičen pogrešek, a razvoja srbske narodne cerkve kljub vsem mogočim intrigam in zahrbtnostim niso mogli preprečiti
Sv. Sava je bil prvi in do danes eden naj-zvitejših srbskih diplomatov (dasi ne v službenem smislu). On je pravi organizator dinastije Nenmnjićev, ki <e je po njegovi zaslugi tako dolgo obdržala. S svojo akcijo za prosvečanjem srbskega naroda ga je napravil odpornega, da je prebil Marico in Kosovo in pet sto let trdega turškega suženjstva in da je dočakal današnjo svobodo.	i
Pred dobrim tednom sem gledal posnetke originalnih fres' iz Mileševa, ki ponazorujejo v preprosti živosti posamezne fragmente iz življenja velikega Srba. Njihova originalnost in enostavnost v obdelavi, ki je pa dejansko bogata, človeka pretrese in poduhovi.
Čez nekaj lel (1936) bo srbski narod svečano proslavil sedein.stoletnico smrti svoiega reformatorja, ki je danes zaščitnik vseli srbskih šol in mnogih prosvetnih institucij. V Belgradu mu bodo mesto dosedanje male cerkvice na Vračarju postavil veličastno cerkev, ki bo menda največja na vsem srbskem jugu.
Zanimivo je dejstvo, da je srbski narod sv. Savo ohranil v živem spominu do današnjih dni in da ga je osebno proslavil v narodnih pripovedkah. Zelo popularen je celo med nepra-voslavnimi muslimani v Bosni in Hercegovini. Dokaz za to je n. pr. obnovitev patrijaršije v Peči po paši Meh medu Sokoloviéu.	T. P.
Jugoslavija mosi med katolsčanstvom in pravosiavjem
K londonskemu dopisu, katerega sino priobčili v »Slovencu« dne 19. t. m. pod gornjim naslovom, smo sprejeli od predavateljice gdč. A. Christičeve sledeče pismo, s katerim nae prosi, da popravimo dve netočnosti našega rezu tneja njenega predavanja:
»V svojem govoru nisem rekla, da pravoslavni padajo nu kolena, ampak omenilu sem saino, dn so ob priliki procesije na praznik sv. Rešnjega Telesa ulice v Belgradu polne ljudstva. ki opazuje obrede s odkritimi glavami, ter da se pobožni pravoslavni prekrižajo, kadar se približuje ba Idah in (nebo z Najsvetejšim). O kakem padanju na kolena siplon ne moro biti govora, ker k leča« je v pravoslavja sploh mi običajno. Tudi konec mojega predavanja, ki ste ga v izvlečkih priobčili, se mora v toliko pojasniti, da ne bo vzbujal vtisa, kaikor da bi Dite govorila o spreobrnitvi pravoslavja li katolicizmu, ampak samo o verskem zetlinjenju, katerega sv. Oče toliko želijo in do katerega naj pripomagn isto bratsko čustvo, ki je dovodi« do političnega zedinjenja.«
»Slovenec« radevolje priobčuje ta popravek, da prepreči napačno tolmačenje sijajnega govora naše odlične londonske sotriidniee, ki se toliko žrtvuje za udejetvitev srčne želje sv. Očeta Pija A L, da bi se vse krščanske cerkve združile v edini Kristusovi vesoljni cerkvi.
O vlomu na pošlo v Trebelnem
Trebelno, 23. januarja.
V noči od 21. do 22. t. m. je bilo \loinljeno v poštni lokal. Vlomilci so brez plena izginili.
Bilo je pozno v noč od I do 2. Culo se jc lajanje hišnega nočnega čuvaja. Prebudil se je prvi hišni gospodar in vstal ter šel gledat v
Eritličje. Bila so vsa vrata nu stežaj odprta, rž je poklical svojo ženo. češ da- so tatovi prišli po mast iu meso, ker je pred kratkim časom klal prašiča. Nenadoma pn zagleda, da so odprta vrata pošte. Mislil je, da je vlomilec gotovo še v pisarni in da ga 1к> viel. Poklical je nato poštno upruviteljico: >Nu pošto je vlomljeno, kitno, hitro pojdite z lučjo dol:i.<
Sli smo iioteni vsi skupaj no pošto. Gospodar je držal sekiro, pripravljen vsak čas, da zamahne po vlomilcu, poštarica pn mu je svetila in šla |K)gle.dot v lilagnjno, če je Se vse kakor je bilo.
Vsi so šli z največjim strahom, kajti niso si bili svesti življenja, ker niso imeli nikakega orožja razen sekire. Vlomilca ni biki nikjer, ker je pravočasno pobegnil. Odprt je bil samo en predal pisalne mize in omajana jc biki blagajn«, vendar vse tir> ni bilo ničesar!
cr
Jogal tablete
so najuspešnejše zdravilo proti
revmatizmu
protinu
išiasu
živčnim boieznim gripi
boleznm od prehlada
Togal tablete so zdravniško preizkušene, delujejo hitro in gotovo. V prvem stadiju vzete, Vas obvarujejo pred močnim, nevarnim obolenjem. Togal tablete delujejo uspešno tudi v zastarelih slučajih, in "kjer so druga sredstva brezuspešna. — Poskusite in prepričali se boste. Dobijo se v vseh lekarnah,
Huda avtomobilska nesreča
Osebni avlo trčil v lokomotivo — Na progi ni zatvornic
^ Kon jice, 26. jan.
Snoči okrog 20 sta v Konjicah trčila skupaj železniška lokomotiva in osebni avtomobil, last veletrgovca Grobelška Franca iz Maribora. Nesreča se je zgodilu tako-le:
Včeraj okrog pol 14 se je Grobelšek Fr., veletrgovec iz Maribora, s svojim šoferjem Ma-tela Mihaelom pripeljal z osebnim avtomobilom k svojim sorodnikom na obisk. Z njim sta se peljala tudi Jurčič Acin, učitelj pri "okrožnem inšpektoratu v Mariboru, in njegova soproga Štefanija. Vsi skupaj so se vračali zvečer nazaj po državni cesti iz Celja skozi Konjice proti Mariboru;
V Konjicah, kjer preseka železniška proga državno cesto, se je pomikala železniška lokomotiva, ki je bila namenjena po voz, ki je popoldne iztirili blizu Gabro/el j.
Ko je ravno lokomotiva bila na točki, kjer preseka državno cesto proga, je v trenutku privolil omenjeni avto ter z vso silo zadel v prvi del lokomotive. Učinek je bil strašen. Lastnik avtomobila Grobelšek, ki je sedel spredaj na levi poleg šoferja, jc pri strašnem sunku najbrže butnil v ogrodje avtomobila in bil v trenutku mrtev, šoler Matela Mih. in učiteljeva soproga Jurčič Štefanija sla ležko ranjena. Uči-teli Jurčič Acin pa laže. Ranjence je snoči ob 23 odpeljal tukajšnji avtotaksi Henrik Petrin v ma ri bor sito bolnišnico. Prvo pomoč jim je nudil tak. zdravnik dr. Goričtui.
Poškodbe na lokomotivi so malenkostne in komaj vidne, dočim je osebni avtomobil v j sprednjem delil zelo poškodovan im zmečkan. I Šipa jc zdrobljena. Mrtvega Gro'bel.škn so po • nalogu sodne komisije spravili v tukajšnjo mrtvašnico, od koder so ga danes ob 16 odpeljali v Maribor.
Kaj pripoveduje očividec.
Fink Mihael, uradnik Okrožne hranilnice v Konjicah, ki je ta dogodek videl, je izjavil sledeče:
»Videl sem, ko je šla lokomotiva iz želez-niš-ke ixistaje v smeri proti Zrečam. Predno jc prišla do mesta , kjor preseka železnica drž. cesto, je signalizirala v znak opreznosti. Ko je bila lokomotiva ravno na omenjenem mestni, je pridrvel s srednjo brzino avtomobil in zadel v v sprednji del lokomotive. Pri sunku se je avtomobil odbil nazaj ka.ki'h 6 do 10 m. Lokomotiva pn se je takoj, približno tO korakov naprej od nesreče, na progi ustavila.«
Nadalje pravi Fink, da sta imela oba. lokomotiva in avto luč. Kakor je sam videl, sta bila oba. strojevodja Bertoncelj Franc in šofer Matela Mihael trezna.
Zalaščck Rudolf, šofer pri tukajšnji tovarni Lnvrich, si je po nesreči ogledal ponesrečeni avtomobil in izjavili, aa jc opazil na števcu, da je šofer Matela vozil na uro 31 km, dočim je po zakonu dopustno na tem mestu
Nesreče na deželi
Ljubljana, 26. januarja.
Danes so prepeljali v Ljubljano tri ponesrečence z dežele. Prvi ponesrečenec je 311etni posestnik Janez Branček iz Petelinja. Tomu Je dopoldne, ko je popravljal kozolec, padel na glavo debel tram in ga prav resno poškodoval. Vendar pa je črepinja ostala k preči cela in njegova poškodba ni nevarna, čeprav je velika. V bolnišnico pa je prišel sam.
201etni hlapec Ivan M o renče v Št. Rnprrtu pri Krškem je davi napajal konje. Konj pn ga jo udaril s kopitom v obraz in mu prebil levo lično kost. Popoldne so ga privedli v bolnišnico.
Neprijetna nezgoda se je pripetila poldrugo lelo staremu sinčku ključavničarja Ivančku Jerov-ikn iz Jarš 40 pri Kamniku. Ta je pred tednom dni pogoltnil desetparski novec in ga revček ni mogel prebavili. Privedli so ga bolnišnico.
Dvakrat kaznovan vlomilec
Novo meglo, 2б. januarja.
Vsak se prav gotovo spomni Se boja, ki ga je imelo novomeško orožništvo н tatom Antonom Šlangljem iz Gotare vasi pri Novem mestu dno 27. oktobra lanskega leta, ko je skrit nn domačem kozolcu dobro zavarovan streljal na orožništvo, katero ga je pozivalo, naj sc uda, ter dvema orožnikoma prestrolil obleko. Alarmirani so bili tedaj tudi uovomeški gasilci za slučaj požiga. Okrog kozolca, seveda v primerni razdalji, je slaln množica ljudi, ki je napeto pričakovala, kako se bo ta borba končala. In končala se je, kakor jo bilo pričakovati, res krvavo.
Na kozolcu .ie odjeknil zadnji stre) — potem pa je bilo vse mirno. Orožniki so kmalu nato udrli ua kozolec in našli ftlanglja krvavega s prestreljeno glavo, ležečega na slami. Ker jo še žival, so ga odpeljali 7, gasilnim avtomobilom v kandij-sko bolnišnico, kjer so ga delj časa zdravili, in končno že s smrtjo se borečega vendarle ozdravili. Ozdravili so g.i, n niso mu mogli vrniti nahlrano-cenejšega: vid. Ostal je zn vedno — slep. Krogla mu je namreč prebila vidni živec.
Po ozdravljenju je ostal v domači oskrbi, a 23. t. m. pn mu je posvetna oblnst prisodila zn vse njegove grehe in prestopke, kolikor jih je napravil, kazen, ki se je glasila na tri leta in pol '4iDora in izgubo častnih pravic.
samo 8 km. Kakor kaže, je strašno nesrečo zakrivila na ovinku prenagla vožnja. Na trnko nevarnem mestu, kakor ie ravno pravkar omenjeno, je bila vožnja avtomobil« prehitra. Šofer Matela je bil v zadevi zaslišan. Kolikor je še mogel govoriti, je izjavil, da je vozil počasi in da ua njega ne pade nobena krivda. Pristavil pa K da je pred kratikim tudi neikje drugje polomil neke zatvorniee čez železniško progo. Podrobneje ga niso mogli zaslišali, ker vsled težke Toškodbe ni mogel govoriti.
Jurčič Acin je izjavil pri zaslišanju, de je šofer vozu počasi in da ga ne zadene nobena krivda pri nesreči. Naknadno se je dognalo in jc tudi razvidno iz j>repisa voznega popustil«, (la je bil šofer Matela samo pooblaščen voziti, odnosno šofirati tovorni avto,' ne pa osebnega. Vsekakor [ka je jasno dovolj, dn bi na tem nevarnem mestu, kjer preseka proga državno cesto, na kateri je zelo veliko j»rometa — pomislimo, da je to nekdanja cesta Dunaj—Trst že davno morala biti železniška zatvornica. Omenjeno mesto je tem bolj nevarno, ker se nahaja na obeh straneh visok plot, taiko da nihče, niti strojevodja ne tisti, ki prihaja po cesti, ne moreta videti drttg drugega, dokler takorekoč ne trčita skujxij.
Upamo, da se bo sedaj, ko se je dogodila ta strašna nesreča, ta nedostatak popravil. Glavni vzrok nesreče je vsekakor to. da na tem mestu ni zatvorniee.
Konjice, 26. jamuairja.
Obdukcija, ki se je pravkar izvršila, je ugotovila, da je ponesrečenemu G robeRšk u Francu počilo srce 3 cm na dolgo. Povrhu ima zlomljeno levo roko Ln nogo. Zdravniki so izjavili. da jKKlobnega slučaja še niso videli. Ker se je obdukcija zavlekla, je mariborski pogrebni avto ponesrečenega Grobelška odpeljal šele ob 13 iz Konjic v Maribor. Šofer Matela je ranjen na glavi in ima najbrž zilomljen prsni ✓ koš. Jurčič Štefanija, soproga učiteljeva, je močno ranjena na glavi in so se ji pretresli možgani. Najlažjo jx>škodbo je doibil njen mož.
Maribor, 26." januarja.
Jurčiču, ki je dobil pri nesreči manjše poškodbe. se stanje boljša. Pač pa je zelo resno stanje negove žene Štefanije Jurčičeve, ki so jo popoldne prepeljali v mariborsko bolnišnico. Nahaja se še vedno v nezavestnem stanju ter prihaja od časa do časa k zavesti. Stanje šoferja Matele, ki j so ga prepeljali na njegovo stanovanje v Pobrežje, kjer jo bil nekaj časa v domači oskrbi, se je zelo poslabšalo radi težkih poškodb na glavi, da so ga ob pol 12 morali prepeljati v bolnišnico. Truplo smrtno ponesrečenega Grobelška pa so danes prepeljali v Maribor, kjer bo pokopan na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Vesti o katastrofalni nesreči so se takoj razširile po mestu ter so med prebivalstvom, med katerim je bil Grobelšek, pa tudi ostali ponesrečenci, dobro znan, vzbudile splošno sočutje.
O zvišanih pristojbinah v bolnišnicah
Ljubljana, 26. januarja.
Banska uprava sporoča: Ljubljanski dnevnik »Slovenec« je v številki 19 z dne 24. januarja 1931 priobčil članek z naslovom »Zvišana pristojbina v bolnišnici«, v katerem kritikujc povišanje bolničnih pristojbin, ki jih je odredila kraljeva banska uprava z odobrenjero ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. Z ozirom na mnoge netočnosti, ki so v članku iznesene zoper navedeni ukrep kr. banske uprave, se podaja nastopno pojasnilo:
Neopravičeno je govoriti o »splošni mize-rijii, ki vlada sedaj v Sloveniji /. bolnišnicami«; dotacije bolnišnic so povoljne, tako dn bolnišnice že dolgo niso mogle tako točno izpolnjevati svojih finančnih obveznosti, kakor baš sednj; zdravniška in upravna služba poslujeta brezhibno — število pritožb jo padlo na minimum in zaupanje prebivalstva v te zavode dokazuje najbolj dejstvo, da so do malega vse bolnišnice prenapolnjene. Pomanjkanje prostorov je torej edini mogoči nedostntek, na katerega bi se morda mogla nanašati zgoraj omenjena pavšalna označiva. (Saj se tudi nanaša. Menda je iz našega teksta bilo to jasno razvidno. — Ur.)
Kraljevska banska uprava hoče baš s j>o-višanjem pristojbin ojačiti gradbene fonde naših bolnišnic in jim omogočiti nujno |>otre.bno razširjenje, vsled česar jc os pora vanje tego ukrepu neutemeljeno. Dii sc morejo obstoječi nedostatki v bolnišnicah odpraviti, jim je treba seveda predvsem poskrbeti potrebna denarna sredstva. Karla r gre zn nujno pomoč' zdravljenja iKitrebnih bolnikov, sc moramo ravnati po sfvairnili potrebah trenotka. ker bi s čakanjem mogla nastati nepopravljivu škoda.
Povišanje ie malenkostno, kar sc tudi v nevednem članku priznava, četudi sc opozarja, da bo težko prizadet okrožni urad za zavarovanje delavcev in kinoteko prebivalstvo, ki mora samo plačevati bol nič ne pristojbine. Tit je treba pripomnili, da je Iz vrst kmečkega prebivalstvo sorazmerno le malo takih bolnikov, ki bi plačali celotno pristojbino. Ce so gmotne razmere bolnikov in svojcev količkaj neugodne. «e bolnlčnr pristojbine znižujejo odnosno v celoti odpisujejo. Prošnje za odpis uli znižanje obskrbnih stroškov obravnava kraljevska bamtku uprava širokogrudno.
Na drugi strani je »Okrožni urad za z»varovanje delavcev« na napredku in povečanju naših bolnišnic т toliki meri interesiran, da bo s polnim umevanjera to potrebno povišanje т korist humanitarnih ziavodov brez posledic prenesel in to tembolj, ker niti s jwviSanimi oskrbninami dalciko niso kriti vsi fuktični izdatiki, ki jih ima zdravstvena uiprava z bolnikom v bolnišnici.
Občine doslej sploh ne plačujejo oskrbnih stroškov za svoje siromašne občane. Šele od t. aprila dalje bodo morale sainostalne zdravstvene občine povračati bolnišnicam bolniške pristojbine za svoje siromašne pripadnike pod pogoji § 8. »Zakona o bolnišnicah«. Za odprto tuberkulozo, venerične in duševne bolezni bo pa nosila tudi poslej oskrbne stroške država.
Združene zdravstvene občine, ki obsegajo pretežno večino kmetskih občin, so pa prejko-slej proste vseh bremen.
Koledar
Torek. 27. januarja: Janez Zlatoust, cerkveni učenik; Leander, škoi. Prvi krajec ob 1.06 uri. Her-schel napoveduje sneg in viharno.
Osebne vesti
= Za novega predsednika deželnega sodišča v Ljubljani je bij s kraljevim ukazom imenovan g. Peter Keršič, dosedanji apelacijski sodnik v Ljubljani.
= Sprememba pri upravi dvornih lovišč. Me sto dosedanjega upravitelja upok. tržnega nadzornika g. Stanka P1 e m I j a bo upravljal lovišča g. inž. Dimnik za gozdno ministrstvo.
Največja izbira
latam piašCev ta oDlek
za dame in gospode pri
FR. LUKIĆ, LJUBLJANA
Stritarjeva ulica 9
Mata kronika
if Razpis župnij v Iavantinski škofiji: Pri-hova do 6. marca t. 1.; Braslovče do 6. marca in Bizeljsko do 8. marca t. 1.
it Prvi dobitek loterije Doma služkinj' v vrednosti 7000 Din je zadela Antonija Lav rič, vdova iz Loškega potoka 64. Od zadnjih dinarjev, ki jih je trenutno imela pri hiši, je knpila srečko za 5 dinarjev, da bi tudi ona podprla dobro stvar. In sreča je ravno njo poplačala s konjem ali sobno opravo, kar si bo pač. izbrala. Ženici iskreno čestitamo.
•fr Lovska sreča. Dne 22. t. m. je v občinskem iovišču Sv. Ana pri Makolah ustrelil trgovec g. J. šošter 75 kg težko divjo svinjo.
if V prilogi Službenih novin kraljevine Jugoslavije št. 17 od 24. t. m. je objavljen »Zakon o zdravnikih«:.
if Požar v Teharju. V soboto okrog dveh popoldne je nenadoma izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika g. Kača. Ogenj se je zelo hitro širil in je kmalu objel del strehe, vendar se je požrtvovalnim teharskim in gaberskim gasilcem I>osrečilo ogenj preprečiti, rta se ni še razširil tudi na poleg stoječa sosedna poslopja in hiše, kar bi bilo nevarno za celo vas. V poslopju je bila shranjena turščenica, krma in hmelj. Kako je požar nastal, se še sedaj ne ve. Možno je tudi, da Je uaslnl po neprevidnosti otrok, ker z namenom bj si gotovo ne bil upal kdo sredi dneva in sredi vasi zažgati.
if Zahvala. Šolsko upraviteljstvo pri Sv. Lovrencu na Pohorju nam pošilja: Gostilničar, mesar in posestnik g. Jožef Koder pri Sv. Lovrencu ua Pohorju je velikodušno daroval večjo množino prvovrstnega prekajenega mesa in kruha za pogostitev tukajšnje šolske mladine in napravil s tem zlasti ubožnim otrokom veliko uslugo. Šolsko upravitolj-•fc Za priučenje tujih jezikov priporočamo sledeče učbenike in slovarje: Nemščina: Učbenik nemškega jezika I. del, spisala dr. A. Plskernik, vezana 44 Din; Nemško-slovenski slovar, sestavila dr. Fr. Bradač in dr. J. Šlebinger, vezan 100 Din; Sloven-sko-nemški slovar, sestavila dr. Fr. Bradač in dr. I. Pregelj, vezan 100 Din; Francoščina; Francoščina brez učitelja, osnovni pojmi iz francoske slovuice za samouke, I. del. Priredil dr. Stanko Leben, 173 strani 28 Din, Slovensko-francoski slovar s seznamom nepravilnih glagolov, sestavil J. Kotnik, vezan 70 Din; Francoski glagol, sestavil dr. Kotnik, 10 Din; kot učne knjige v šolah pa služijo Sturmo-ve Francoske vadnice I. del, 32 Din, II. del 36 Din, III.-IV. del 64 Din; Italijanščina: Italijanska vad-nica za šole In samouke. L in II. del spisal dr. St. Leben, 62 Din, Italijausko-slovenski slovar, sestavil dr. J. Valjavec, 70 Din, Slovensko-italijanski slovar, sestavil dr. J. Valjavec, 70 Din. Vse našlete knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Vir Najlepši roman Winettou. Poizkusni snopič dobite brezplačno v vsaki knjigarni, po pošti pn od Cirilove tiskarne v Mariboru. Izre-zite insérât na zadnji strani: Mi kupimo za vas.
■A: Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom vporablja naravna »Franz-Jopok grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je r Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno Čistilo za želodec in čreva. »Franz-Josek grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijak in špecerijskih trgovinah.
Za preproge nespremenljiva
SMYRNA VOLNA
TONI JAGER, Dvorni trg 1, Ljubljana
TrhovVe
Iz seje upravnega odbora občine. Na seji ■ 22. t. ni. je odbor razpravljal v važnih gospodarskih zadevah občine, ves tozadevni materi-jnl bo v kratkem predložil odbor plenumu. Pogrebni zavod je bil v preteklem letu aktiven. Stroški za kopalnice so se v lotu 1930 delno vendar krili, lo sedaj se pričenja primanjkljaj. Kopalnico je občina zgradila na zahtevo prebivalstva ter jo tudi moderno opremila, le žal jo premalo obiskana.
Občni zbor tukajšnjega Rdečega križa bo 28. januarja ob 17 v rudniški restavraciji na Vodah /, običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi člani.
Kočevfe
Okrajni cestni odbor v Kočevju poživlja vse upnike, da prijavijo do 31. januarja t. 1. *voje terjatve, ki bi jih imeli prejeti od tega urada za izvršene dobavo ali storitve /. opozo-ritvijo, dn radi likvidacije cestnih odborov po določenem toku dolgov nc bo več ronIr/irab
Ljubljana
Mestna občina - varčuj!
F
Ljubljana, 26. ja.n.
V našem članku, ki smo ga priobčili v četrtek, siino izpustili še marsikaj zanimivega, kar bi dopolnilo navedbe v tem članku. Žal pa teb vrzeli ni spo|>olnil niti popravek gospoda mestnega načelnika, priobčen pod istim naslovom v soboto. Če mestna občina trdi, da je prevzel reševalne vožnje g. Rojiko Tnrk, to ne spremeni na stvari sicer nič, vendar pa ugotavljamo, da pošiljn mestna oibčina vse dopise in obračune teh voženj nu naslov: »Gg. Josip in Rajko Turk v Ljubljani«. Torej pošilja mestna občina svojemu lastnemu občinskemu svetnik u poslov na pisma.
Popravek trdi, da so komii m četnega |x>-grebnega zavoda tako zaposleni, da ne bi mogli prevzeti dveh, treh reševalnih voženj na dan.. Če je res, da toliko ljudi pomrje v Ljubljani, da imajo štirje pairi konj toliko del«, kaj pa je potem s konjii mestne pristave, ki smo jih navedli in ki jih popravek ne omenja? Ali so ti tudi zaposleni?
Za reševalne vožnje izda mestna občina 112.000 Din, prejme pa zanje v najboljšem slučaju 50.000 do 60.000 Din, torej doplača vsmko leto naj.ma.nj 50.000 Din za te vožnje, med tem ko so reševalni avtomobili aktivni povsem aktivni, tudi če se po dveh. treh letih vožnje razbijejo. Ugotavljamo, da luni nI bilo nobenega taikega požara v Ljubljani, da bi morali Turkovi konji prevažati po mestu tudi Magim-sovo lestvo. Sicer pa bi morale oblasti uporabo
Vzemite
pri prvih znakih hripe nekoliko ASP.RIN TABuET,
ki pa morajo imeti utisnjen Bayer-ov križ.
Kaj bo danes?
Drama: Zaprto.
Opera: Zaprto.
Bela dvorana Uniona: Drevi ob 8 predavanje »Kaj je caritas?« Predaval bo g. komtur Valerijan U ča k. Vabljeni.
Salezijanski mladinski dom: Ob 8 zvečer prosvetni večer. O Zeppelinovem poletu okrog sveta predava g. Josip Šorn.
Jakopičev paviljon: Razstava Matije Jame.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 6 in mr. Kuralt, Miklošičeva c. 20. *
0 Tovariši pok. kapitana g. Sirota se vabijo, da se sestanejo dnes ob pol 7 zvečer v damski sobi kavarne >Emona«, da se pogovorimo o tem, kako bi najprimernejše počastili njegov spomin.
© Andrecjeva okspcdioija na severni tečaj je naslov predavanju, ki ga bo imel v sredo 28. t. m. v Društvenem domu prosvetnega društva Krakovo-Trnovo v Ljubljani, Karunova ul. 14 prof. dr. Vnl-ter Bohinc. Predavatelj nam bo s pomočjo skioptič-nih slik pojasnil in razložil to drzno Andreejevo ekspedicijo na severni tečaj, katera je na tako tragičen način končala v snegu in ledu tam na belem otoku v severnovzhodnem delu Spitzbergov. Našli so jo šele lansko leto v avgustu po dolgiii 88 letih. Vljudno vabimo vse cenjene obiskovalce prosvetnih večerov, da se tega predavanja, ki je posvečeno našim polarnim raziskovalcem, udeleže v čimvečjem Ëtevilu. Začetek točno ob 8. Vstopnina malenkostna.
0 Velezanimivo predavanje s čajanko. Konzul Češkoslov. republike g. inž. Heečik bo predaval na podlagi lastnih doživljajev o operacijah češkoslov. legijonarjev v sredo 28. t. m. ob 18 v preda-valni dvorani Delavske zbornice. Po predavanju priredi poseben odsek ,10L pod predsedstvom g. dr. Egona Stareta Čajanko za posetnike vseh letošnjih Jezikovnih tečajev. Pri čajanki sodelujejo soproge g. konzula iu podkonzula, odbornice in soproge Li-ginih odbornikov. Na predavanje in čajanko so vabljeni gojeuci čeških tečajev, člani JCL iu češkoslovaške Obce kakor tudi vsi prijatelji jugoslo-»lovansko-češkoslovaške vzajemnosti.
© 0 sodobnem vrtnarskem oblikovanju bo govoril inž. C. Jeglič v sredo 28. t. m. ob 19 v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predavatelj bo z besedo in lepimi skioptičnimi slikami pojasnil razvoj in naloge modernega vrtnarskega oblikovanja. Oziral se bo predvsem na vprašanje, kako naj služi meščanu vrl in kako je treba tudi javne vrtove iu parke prilagoditi današnjim socialnim potrebam. Predavanje priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za prospeh našega vrtnarstva tudi v kulturnem oziru. Vstopnine ni!
© Program 11. simloničnoga koncerta, ki bo v petek 6. februarja v veliki dvorani Uniona. Prvo koncertno točko tvori Mozartova simfonija v es-duru št. 39. Njej slodi Lisztova simfonična pesnitev »Tasso<r. V 11. dolu pa sta znstopana francoska avtorja, in sicer Debussy s Preludfjem, Ravel pa z La Valse. Podrobnosti o skladbah, ki so na koncertu, spregovorimo v naslednjih dneh. Koncert dirigira L. M. Škerjanec, orkester 80 oseb pa je sestavljen iz članov opernega orkestra in Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske. Pred-prodaja vstopnic se že vrši v Matični knjigarni.
© Film o gradnji rest in avtomobilov. Ameri-kanska avtomobilska trgovska zbornica kaže po svojih predstavnikih v propagandlstične namene poučen film o gradnji modernih cest ter o gradnji avtomobilov. V Ljubljani bo imel tako predstavo delegat ameriške zbornico Mr. Lawrence, in sicer danes, 27. t. in. ob 8 zvečer v mali kazinski dvorani. Vabljeni so zlasti avtomobilisti. Člani Auto-kluba, inženjerska združenja, gradbeno tvrdke, predstavniki gradbenih oblasti itd.
© Tragedija v Hiški. Včerajšnji »Slovenski list je izčrpno poročal o tragediji treh Bosancev v Šiški. Na zimskem kegljišču gostilne >Mali Triglavc v Medvedovi ulici 8 lik zraven gorenjskega kolodvora so se zbirali pozimi revni Bosanci, ki so tam kuhali kavo. V neko čumuato pod stopniščem primerno bolj za kurnik ko pa za človeško bivališče, sta se v soboto zvečer vlegla k počitku 45Ietna Ajkn Ramič iz vasi Kozarac pri Prljedoru in njen 181elni sin Meho, ki sta beračila po Ljubljani. Njima se je pridružil še 21letni brezposelni delavec Nikola Ka-sanovič iz Drežnice pri Prijedoru. V mali sobici so naložili na na žerjavico v pečici oglje, ki jo razvijalo strupeni ogljikov dvokis. Ko je neki Bosanec v nedeljo zjulraj ob pol 9 hotel dvigniti iz te čumnato evoj kovčeg, se mu nfhče na dolgo trkanje ni odzval. Ljudem Je postalo lo sumljivo ln so vdrli v fohico, Iz katere so prenesli nn sveži zrak vse tri. Ajkn Ramič In njen sin Meho sta bila žc inrlva,
te Mii gi niso ve lestve pri požarih prepovedati, ker je smrtinonevarua in jo uteguc pritisk vode iz motorne brizgalue zlomiti, kar se je že zgodilo v Domžalah. Če mestna občina nikakor noče pristati na našo predloge in uporabiti mesto Torkovih konj konje pogrebnega zavoda
ali mestne pristave, ii pa svetujemo, naj si kupi sama en par konj. Za par izvrstnih koiij ne bo dala več ko I0.0U0 Din. Krmila za ta par jo bo-
do veljala 20.000 Din. Hlapca naj ividača sama, kar bi zneslo 12.000 Din letno. Toliko, kolikor plača g. Turk svojim hlapcem, ali morda še bolje. Podkovan je konj bi znaxalo letno kvečjemu 3000 Din. Torej bi vsi stroški za reševalne vožnje s konjsko vprego veljali mestno občino letino komaj 45.000 Din. Dveh parov konj ni treba, ker za dve, tri vožnje dnevno zadostil je en silim par. Mestna občina bi pri tem prihranila letno 65.000 Din, poleg tega pa bi imela še en par kon j in bi ji drugo leto nc bilo treba kupovati novih in šc nekaj let ne. Prvo leto 65.000 Din, drugo lelo 75.000 Din in vsaika štiri leta hi si mogla mestna občina kupiti nov reševalni avto.
Reševalni avtomobili bodo tako in tako neikoč morali spodriniti reševalne vozove docela. Illev za konje reševalnegvi voza kna mestna občina sama, prav tako je reševalni voz njena last in mora saniu izvrševati vsa iioprovila. Le neka j več dobre volje za varčevanje, pa bi bila zadevo v redu. brez nepotrebnih popravkov in vznemirjenj!
med tem ko je prav slabo utripalo srce še Kašano-viču. Kašanoviča so popolnoma neznvestnega prepeljali v bolnišnico z reševalnim avtom. V bolnišnici so mu zdravniki nudili vso potrebno pomoč, vendar pa je do včeraj popoldne oslal ves čne nezavesten. Trupli Ajke Ramičeve in Meha Ramifa pa je ukazala policijska komisija zdravnika dr. Av-ramoviča in okrajnega nadzornika Žajdelo prepeljati v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, kjer se je včeraj izvršilu sodna obdukcija. Tragedija teh treb revnih ljudi je izzvala po vsej Ljubljani splošno sočutje.
0 1800—2000 strani bo obsegal celotni Win-netou. Poizkusni snopič dobjte v vsaki knjigarni, po pošti pa od Cirilove tiskarne v Mariboru. Iz-rezile oglas na zadnji strani: Mi kupimo za Vas.
Mosie pri Ljubljani
Na XIV. prosvetnem večeru v Salezijnn-skem mladinskem domu v torek, 27. t. m., ob S zvečer bo predaval g. šorn Josip o Zeppelinovem pole!u okrog sveta. To velezanimivo predavanje IhmIo pojasnjevale skioptične slike in film v 2 dejanjih. Vstopnina 2 in t Din.
Martbor
□	Novi pobreški župan. Dosedanji župan pobreSke cbûine Karol Stržina je bil razcesen dolžnosti; na nyegjovo mesto je bil imenovan vpo-ikojeni orožniški poroônik Mati,a Volk.
□	Smrtna kosa. V starosti 58 let je umrl Franc Nipič, knjigovez v knjigoveznici Cirilove tiskarne, Linhartova ul. 15. Pogreb pokojnika bo danes ob 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V splošni bolnišnici je preminula osemletna učenka Jožefa Partalič, Pogreb danes ob pol 16 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Pokojnikoma blag spomin!
□	SmuSt.e tekme je priredil v nedeljo športni klub Rapid pod Malo Kapo. Rezultati so bili sledeči: Seniorji (proga 7 km) — Jeglitsch 33, Brockl 34.03, Flack 50.40. — Junior, i (pro'!a 4.5 km) — Storch 20.46, Jeglilsch 21.27, Mfih!-eisen 21.33. — Dame (proga 4.5 km) — G. Pugel 32.32, J. Je taxai 33.45, Zirngast 34.40.
□	SSK Maraton. Drevi ob 19 sestanek lahko-atlelske sekcije. Določitev delovnega programa in drugo. Točno!
G Poštenje Mariborčanov. V preteklein letu je bilo oddanih pri mariborskem najdeniškem uradu 440 predmetov; prijavl.enih izgubljenih pa je bilo 390 predmetov v skupni vrednosti 37.000 dinarjev. Zanimivo: med izgubljenimi predmeti je naijveč ženskih ročnih torbic,
□	V dvorani Prosvetne zveze priredi Krščanska ženska zveza dne 1. februarja ob pol 17 predavanje o »LuTški Mariji«; predavanje ponazoril jejo lepe skioptične slike. — Predavateljica gdč. S t u p c a.
□	Iz mariborskega gledališča. Kakor do-znamo se z letošnjo sezono poslavlja od našega odra obče priljubljeni tenor mariborskega gledališča Stjepan 1 velja, ki je v operi kakor tudi v opereti žel talko lepe uspehe. Ker še angaima z drugim gledališčem ni zaključen, bi bilo v interesu mariborskega gledališča, da ostane g. S. Ivelja tudi v prihodnji sezoni v Mariboru. Daje pač ljubiteljem gledališča misliti ckolnost, da zapuščajo Maribor najboljše moči,
□	10 odstotkov popusta dobi vsakdo, ki predloži v Trgovskem domu na Aleksandrovi cesti 25 nedeljsko posebno izdaio »Slovenca« z oglasom omenjene veletrgovine. Nekaj izvodov se še doibi v upravi »Slovenca« na Koroški cesti 1.
□	V Ljudski univerzi predava v petek, dne 30. t. m. g. Leon Poljanec o svojem dveletnem bivanju v Sudanu med zamorci. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike.
□	Nezgoda učiteljice. Na poledenelih tleh je spodrsnila učiteljica Milica Mohor iz Maribora; pri padcu si je zlomila desno roko v zapestju. Zdravi se v mariborski splošni bolnišnici.
□	Prihodnja premijera v mariborkem gledališču ba v soboto dne 31. t. m. Uprizori se Le-harjeva opereta »Ciganska ljubezen«.
□	Višjega sodnega svetnika Posege poslednja pot. Ob ogromni udeležbi pokojnikovih prijateljev in znancev se je včeraj popoldne vršil pogreb pokojnega v. s. s. Franca Posege. V veličastnem sprevodu je bilo med drugim opazili «krožnega inšpektorja dr. Schaubacha, mestnega župana dr. Juvann, bivšega oblastnega predsednika dr. Leskovarja, zastopnika obeh okra'ev in polno-številno uradmištvo sodišča s predsednikom dr. Žiherjem ter državnim pravdnikom dr, Janličem na čelu. S loplimi besedami se ic poslovil od rajnega predsednika okrožnega sodiiča dr. Ziher, ki je naglasi! pravicoljubnost, prvo in glavno vodilo pokojnika v njegovem službovanju. Združeni pevski zbori so v poslednje slovo zapeli »Vigred« in »Blagor mu«.
□	Poceni meso. V četrtek, 29. januarja pc bo na stojnici za oporečno meso prodalo 180 kg mesa po 9 Din kg, na osebo največ 2 kg.
□	Z drevesa je pade! 64 letni posestnik Jo-I sip čretnik iz Ješence ter si pri padcu zlomil
hrbtenico. Njegovo stanje je zelo rc.no.
□	Tegetthofovo rojstno bi5o so pričeli včeraj na oglu Slovenske in Gosposke ulice podirati.
fÛfaiHï
najti
v • •
ргедици
titi&eC
kadar se bliža
velike žehfe dan, da
£4жт f
Celje
& -f- Veterinar Vojteh Hrabalek, Včeraj popoldne so izročili materi zemlji nn celjskem okoliškem pokopališču zemeljske ostanke živi-nozdiravnika g. Vojteha Ilrabaleka. Pokojnik je 22 let služboval v Kozjem in si pridobil ljubezen ter simpatije vsega tamkajšnjega prebivalstva. Po prevratu je sprejel službo pri celjskem okr. načelstvu in se z enako vestnostjo, pridnostjo ter razumevanjem kmetski h teženj posvečal živinozdrarniški praksi. Pred nekako dvema letoma je prvič posegla v družino llra-balek neusmiljene smrt ter pretrgala uit življenja sinu Vojtehu,. Smrt sina je na živino-zdravnika silno vplivalo in žo od takrat je bilo čutiti v njem črva bolezni. Pred nekaj tedni pa ga je usoda holelu /nova zadeti s povsem nepričakovano premestitvijo v Cetinje. Pokojniku se je Celje priljubilo nad vse in ločitev od njega je zanj po'men.jala sni,rt. Pred kakim mesecem je legel in v soiboto popoldne obdan od ljubeče soproge Rozc in hčerke Marte zn vedno zatisnil trudile oči v starosti 55 let. Naj bi dobri Bog blagemu pokojniku obilo poplačal njegovo ljubezen do slovenske zemlje.
flovo mesta
Prosvetno društvo v Novem mestu priredi v sredo dne 28. januarja t. 1. ob 8 zvečer v Rokodelskem domu skioptično predavanje. Predava g. prof. Ivan Dolenc o Kreku, njegovem delu in jugoslovanski ideji.
Ali so Kranjčani kaj žejni. Kot nam številke govore se je 1. 1930 v Kranju popilo: 263.978 litrov vina v približni vrednosti Din 3,959.670.— : 143.637 litrov piva v približni vrednosti Din 1,436.370.— ; vinskega mošta 11.130 litrov v približni vrednosti Din 133.560.— ; recimo, da ima mesto 4500 prebivalcev, kar je pri današnjem vedno se menjajo-čern stanju prebivalstva fiksno število težko dognati potem v danem slučaju pride ua vsakega Kranjčana brez zjeme: 58.6 I vina, 31.9 1 piva in 2.4 I vinskega mošta. Konzuin žganja, likerjev itd. je pa pavšaliran, zato resničnih številk ne ve niti občina, niti finančna kontrola. Pravtako pri vinu, vinskem moštu in pivu ni všteto to, kar so Kranjčani popili izven kraniske občine na izletih, veselicah in podobno. — Skupna vsota zapila na vinu, ! vinskem moštu in pivu, kot je uradno ugotovljena, znaša Din 5,529.600, — ali reci in piši 5 občinskih proračunov, Pri dajatvah za koristne stvari godrnjamo, pri pijači se nam pa prav nič ne smili denar. — Ni krize...
Konzuin mesa I. 1930. V mestni klavnici je bilo zaklanih 772 goved, 460 telet, 1022 prašičev, upeljanih je bilo od zunanjih mesarjev 586 telet, 118 prašičev, 51 kosov drobnico in 55 kozličev. Zaklane živine so dale skupno 50.851 kg mesa in slanine.
Ponikva ob Juž. žel.
Ponikva se giblje, pa ne zaradi potresa, ampak zaradi raznih prireditev. Tako bo naše prosvetno društvo priredilo na 1. februarja in na Svečnico krasno spevoigro "Darinka.. Začetek bo po vcčernicah. Vstopnina bo malenkostna v primeri s stroški. Pridite pogledat vsi, ki se zanimate, kako znajo Ponkovljani igrali in peti. Ne bo Vam žal.
Spori
SK Ilirija. V torek, 27. t. m. ob 20 bo izredna plenarna seja upravnega odbora. Gg. načelniki sekcij naj pripravijo za to sejo poročila o konstituiranju sekcijskih načelstev, o delovnem programu za tekoče leto ter proračun. — Tajnik.
ASK Primorje (centralni odbor). Tajništvo obvešča vse gg. odbornike centralnega odbora, da bo seja istega danes, dno 27, jan. ob 20 v restavraciji hotela Miklič Prosimo gg. odbornike, da vzamejo to objavo kot vabilo na znanje. — Tajnik I.
Smučarski klub v Celju naznanja tem potom svojim članom, da se vrši kiubova tekma dne 8. ali 15. februarja t. 1. v bližnji okolici Celja. V slučaju, da je malo snega v dolini, se ista prenese za 15. februar višje, in sicer v okolico Celjske koče in Svetine. Natančen razpis tekine še sledi. — Tajnik.
Razno
Bilanra štajerske nogometne zveze. Ker so gotove stvari, ki so se obravnavale na tej vsakoletni glavni skupščini, važne in interesantne tudi za nas, navajamo nekatere podrobnosti. Nogometni sport na Štajerskem kaže zadovoljiv razvojni napredek, kajti v letu 1030. se je ustanovilo 11 novih klubov in le eden je bil razpuščen. Koncem 1.1930. je imela štajerska nogometna zveza prijavljenih 1428 igralcev. Štajerci so odigrali v minulem letu 10 reprezentančnih nogometnih tekem (6 zmag, 2 neodločeni, 2 poraza). Tudi letos namerava zveza priredili več reprezentančnih tekem. Sklenjeni sta že dve tekmi s teamom Trsta. Na programu pa so še tekme z Zagrebom, Dunajem, Prago, Parizom, Budimpešto in Monakovom. — Pogrešamo pa Ljubljano ali Maribor, kajti o toni se uradno na tej skupščini ni nič razpravljalo. Ali smo morda res tako slabi, da nas ne smatrajo kot pomembne nasprotnike?
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ol) 20.
Torek, 27. jan.: Zaprto.
Sreda, 28. jan.: »TRIJE VAŠKI SVETNIKI . Red C. Četrtek, 21». jan.: »SERIJA A-000001«. Red E.
OPERA.
Začetek ob 20. Torek, 27. jan.: Zaprto.
Sreda, 28. jan.: »EVGENIJ ONJKGIN . Gostovanje
baritonista Borisa Popova. Red D. četrtek. 29. jan.: »MASCOTTA«. Red B.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 27. jan.: Zaprto.
Sreda. 28. jan. ob 20: r-PRODANA NEVESTA . Gostovanje g. Marija Šimenca. — Izven.
Iz društvenega življenje
Salezijanski mladinski ilom Kodoljcro. V torek dne 27. t. m. ob 8 zvečer XIV. prosvetni večer. G. Šorn Josip bo predaval o Zeppelinovem poloti; okrog svela. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike in film. Vstopnina 2 in 1 Din.
Društvo državnih policijskih nameščenrev in upokojencev v Ljubljani ima dne 11. in 12. fobr. 19:11 XII. redili letni občni zbor v prostorih policijske ekspoziture nn glavnem kolodvoru. Začetek ob 18.30.
čiti veliko ljubezen, ki jo goje tujci in Kitajci do svetega očeta. Vsi verniki so prežeti misli na Rim, vsi naši gojenci v semeniščih obračajo oči proti Rimu želeč izpolniti nade, ki jih vanje stavi sv. Oče.
Mislim, da je za kitajske misijone napočila najbolj zanimiva doba. Kina se bo pre-rodila, če hočemo ali nočemo. Misijonarji niti za ceno svoje lastne krvi ne I »od o opustili dela za obnovo Kine v Kristusu, ki bi sicer postala plen boljševističnega antikrista. — Trpljenje misijonarjev in kitajskega ljudstva zasluži, da se ves svet z vso ljubeznijo zanima za kitajske misijone in jih podpre z molitvijo ^ in gmotnimi sredstvi.
Ne bodite prestedVivi
Kulturni obzornik
Knjižne zbirke Ju gosi. kmigarne
Ivan Pregelj: »Magister Anton«. Zbirka domačih pisateljev.
Ob zvršctku pomembne angleško-indijske konference: zastopniki Indije se poslavliaio od
Londona in vračajo v svojo domovino.
Položaj v Kini in katoliški misijoni
(Iz razgovora, lri ga je imel poročevalec Agenda Fides v Rimu z nvonsign. Celzijem Con-stantinijem, apostolskim delegatom v Kini.)
»Ali nam bi hoteli orisati položaj v Kini, mi čujemo vedno le o revolucijah, poftx>jih, o komunizmu in lakoti,«
»Kitajska revolucija znači tragično prebujenje naroda iz tisočletne omotičnosti in zaostalosti. Narod se je hotel sunkoma kulturno pomladiti po zgledu Japoncev. Zaniamila ga je demokracija, opajala so ga znanstvena dognanja Zapada. Vse to pa je izzivalo napor navznoter Ln revolucionarne pretresljaje na zunaj. Prvo dejanje kineške tragedije je bil padec dinastije Tsing pred 18 leti. Zavladal je neke vrste vojaški fevdalizem. To je bila vlada generalov, dokler stranka Kuomingtang vsaj imenoma ni združila vse Kine v nankin-ški vladi. To vlado so priznale tudi vnanje velesile. Naloga te vlade pa je, da poskrbi za dobro upravo, red iu mir, česar si množice najbolj žele. Da smernice vlade niso preveč
Japonec Josicavu, poslanik v Parizu in poročevalec Društva narodov v nemško - poljskem sporu, je prevzel v Ženevi tuloigo posredovalca med Nemčijo in Poljsko.
boljgev i st i čno-^poha rvane, se da sklepati iz dejstva, da se je predsednik Čankajšek spre-/tfbrnil in postal pripadnik krščanstva, in sicer inetodist Vlada sicer obeta dosti, ljudstvo je za enkrat še nekam nezaupno. Upati je, da bo vlada potrga svoje obljube tudi z dejanji. Sicer pa je kitajski narod dober, nepokvarjen; tako miroljubnih ljudi kot so Kitajci ni ua svetu. Pridni so, trezni in si žele samo miru. 0 politiki in demokraciji razglablja bolj inteligenca. Kolikor je boljševizma in roparstv, je to sad revolucije. Pri vsej grozoti revolucije so posledice še minimalne. V tej emeri nikakor ne smemo pretiravati.«
»V Kini imamo okoli sto cerkvenih okro-
žij. V metežu državljanske vojne so kristjani seveda kot ves narod veliko trpeli. Sedaj so najbolj prizadete pokrajine ob Modri reki (Jangsekiang). Ujeti misijonarji so bili večinoma iz teh pokrajin. Izmed 100 misijonskih okrožij jih trpi preganjanje kakih 15 — 20. Tudi krvavo mučenje ni uič nenavadnega. Kljub težavam pa misijonarji junaško delajo. Prirastek v zadnjem letu je okrog 50.000 novih spreobrnjencev. Nikakor pa nimajo prav tisti, ki opisujejo samo strahotne strani re-
»Daily Express« prinaša govor znanega angleškega ekonomista Keynsa v londonski radio-postaji z geslom: ^štedimo le takrat, kadar nam dobro gre!« štedljivost v težkih gospodarskih trenotkih samo poslabša splošni položaj, zato naj se potrudi angleško prebivalstvo biti malo razsipnejše: to je zahteva ekonomske krize. Ljudje mislijo navadno nasprotno, da je med krizo štedljivost posebno umestna. A to so jako škodljivi nazori. Z vsakimi petimi šilingi, ki jih prištedite, prikrajšate kateregakoli brezposelnega za njegov dnevni zaslužek. Če štedijo hidi oni, ki bi lahko izdajali, pomnožijo s tem brezposelnost in poglobijo krizo. Gospodinje, ki so dobre Angležinje, naj gredo že zgodaj nakupovat in se poslužijo onih razprodaj, ki so jih napovedali obupani trgovci. Še nikoli ni bilo blago tako poceni, ker še nikoli nismo tako pogrešali denarja. Kdor poceni kupuje, si koristi in stori hidi dobro delo za druge. Gospodinje, ki se bojijo kupovati, so glavni krivci sedanje brezposelnosti. Naj razumejo milijoni gospodinj, da je potrebno premagati pravlji-
Maffia« pred sodiščem. Te dni se je v Riirni zaključila ogromna pravda proti 186 članom sicilijanske roparske organizacije, zneine pori imenom »Maffia«. Obtožnicu je navajala 2800 zločinov. Ruizprava se je vlekla štiri mesece in je iz varnostnih razlogov štiri dni pred proglasitvijo razsodbe ves sodni dvor prenočeval v sodnem poslopju. Obtožence vidimo za močnim železnim omrežjem. 186 obtožencev je bilo oproščenih, ostali so bili obsojeni nu 3 do 50 let ječe,
skupaj 1000 let.
volucije. Kitajska revolucija je vzplamtela v geslu preroda. Prenavljajo se oblike javnega življenja, celo vera največjega naroda na svetu se presnavlja. Mi se ne bojimo trpljenja, ki je pri našem poslanstvu skoraj neizogibno. Nam je za pravo in zdravo obnovo naroda; nam je na tem, da bi med ta ogromni narod sejali semena krščanske kulture. In ko se-jemo, moramo upati tudi na žetev. Naši misijonarji niso obupali; niti v najtežjih trenotkih niso zapustili svojih postojank. Ti misijonarji pišejo v sedanji dobi eno najslavnejših strani misijonske zgodovine; v tem oziru ni razlike med tujci in domačini, med redovniki ene ali druge družbe. Vernike in misijonarje druži resnična ljubezen, vzajemni pogum iu potrpežljivost. Dosti je bilo tudi vernikov, ki so darovali za svojo vero v Kristusa življenje.
Ko sem bil pri sv. Očetu, se je toplo zanimal za kitajske misijone in sočustvoval s trpečimi verniki in misijonarji.
Za mene je bilo veliko zadoščenje, da sem mogel namestniku Kristusovemu tolnia-
A\l«.i)i.» nu tračnicah. Ta avtobus, ki so ga z«čoli uvajati v Anigliji. ima dvoja kolesa, ena z.u tračnice, dringn za prosto cesto, S t toč. nie na cesto se da premestili v potih minutah. Na-пилјеи je za kruje, ki so zelo oddaljeni od železniških postaj iui iuiiajo slabe co^te.
ce o »slabih časih«. Britsko nacionalno premoženje vsako leto narašča. Nihče ne bo trdil, i da je Anglija — revna dežela. Saj živi od obresti, ne da bi načela glavnice, in njene pridelovalne zmožnosti kažejo nad vse raz- , veseljiv razvoj. A imamo premalo poguma, ! podjetnosti in delavnosti, in ti duševni čini- ' telji odločajo tudi v gospodarskem boju. — ! Tudi »Daily Herald«, glasilo delavske stranke, pozdravlja ta govor in zatrjuje, da so krivi j le milijoni črnogledih gospodinj sedanje brezposelnosti.
Dr. Enih» oeidler, bivši avstrijski ministrski predsednik, jc umrl ua Dunaju, star 69 let.
Namesto cella — prahoses
Znani zbiralec starin Antonio Belloni v Bresciji je imel v svoji zbirki izredno dragocenost: prastar italijanski mojstrski celo. Neko jutro je signor Belloni opazil, da so njegov muzej obiskali talovi, ki so se morali v starinah zelo dobro spoznati, kajti odnesli so le najdragocenejši predmet — omenjeni celo. Gospod Belloni je bil ob tem odkritju ves iz sebe in je begal po hiši in iskal po vseh kotih, dasi je moral biti prepričan, da kar išče, ne bo našel. Tein večje je bilo njegovo začudenje, ko je v nekem pozabljenem kohi dejansko našel svoj celo, a brez omare. Sedaj se je oglasila njegova gospodinja in povedala, da je bila ona vzela iz tiste hrastove omarice ta instrument, ga postavila v oni kot, v omaro spravila svoj novi — prahoses!
Izbrani spisi Ivana Preglja imajo v prvi vrši» namen, zbrati ves pomembnejši pisateljev literarni tekst in sicer v avtorjevi osebni redakciji. To je bilo res že neobhodno potrebno saj spričo pisateljeve izvanredne plodovitosti že davno nikomur ni bilo mogoče vzdržati pregleda čez njegovo delo. Prav ta aktualna okoliščina, ki je v prvi vrsti klicala po založniku razkropljenih tekstov, pa je tudi vzrok, da ni bilo mogoče v zbirki ubrati enotne linije, niti razvojne z vidika nastanka del in rasti pisateljeve tvornosti niti umetniške z vidika življenjske pomembnosti in estetske kvalitete. Tako moremo zaradi te osnovne neenotnosti pri urejanju spisovspoznati v pričujoči galeriji pisateljevih del vse skrajnosti njegove umetniške osebnosti, dobre in slabe: pisatelja prodornih kali in novih smernic, kakršen je Pregelj predvsem, obenem s piscem zavestne umetniške didaktike, ki jo avtor goji po zgledu vseh ljudskih romantikov. S tem v zvezi je treba omeniti tudi, da Spisi prinašajo večino stvari prvič v knjižni obliki, neredki pa so tudi
Îirvotislci, zlasti še, ker Pregelj marsikdaj poprav-ja in dostavlja.
Kakor izvemo iz pisateljevih opomb, je tudi pričujoče delo v sedanji, knjižni obliki izšlo» snovno in oblikovno popravljeno in razširjeno«. Radi tega je spis v celoti knjižna novost. Prvič je namreč roman »Magister Anton« izšel leta 1929/30 v goriški »Družini«. Roman obsega dva dela z naslovi »Trije žerjavi« in »Dobri pastir*. Ideje dela je pisatelj sam izrazil v mottu, ki je vzet iz Sv. pisma: -Kaj se Vam zdi? Ce ima kdo sto ovac in katera izmed njih zajde, ali ne pusti na gorah devet in devetdesetih in gre iskat tiste, ki je zašla?« In: »Dobri pastir da svoje življenje za svoje ovce. Najemnik pa zbeži, ker je najemnik in ga za ovco ni skrb.« Glavna postava romana je »magister« Anton od Mahničev, podoba takega dobrega pastirja, ki gre od dežele do dežele, samo da bi našel in rešil propada sina nesrečnega odpadnika Jurija Stradiota — »izgubljeno ovco« Pavla Skalca. Dejanje se godi v času reformacije na Kranjskem in na Krasu v 16. stoletju.
Na prvi pogled pa je jasno, da je nudila zgodovina pisatelju samo okvir — kar je neredko značilno za Preglja — in da nam je iskati poudarek v idejni vsebini. To je treba slednjič umeti v smislu pisateljeve osebne izpovedi, ne pa kot duhovno podobo onega časa. Bistvo onega časa zgodnje reformacije je bilo izraženo v važnem in usodnem duhovnem sporu v okviru etičnega in verskega udejstvovanja in prizadevanja. Pisatelj se je prikazovanju tega spora izognil in je tako izmaličil podobo dobe, če mislimo na njeno duhovno lice z vidika resničnosti. Idejni zgodovinar in etik njegovemu pojmovanju nikakor ne more pritegniti. Drugo je kajpada vprašanje umetniške resničnosti, katera edinole prihaja za ceno njegovega dela v poštev.
Umetniško ceno nosijo predvsem pesniška verjetnost ali resničnost, ki izvira iz idejnih osnov, kompozicija snovi in način prikazovanja. Kar se tiče resničnosti, je treba za glavnega junaka reči, da je razumljiv ne toliko iz sebe, kolikor iz pisateljeve zamisli. Zato moramo v njem videti idealizirano podobo »Dobrega pastirja«, kakor sploh delo vsebinsko zveni v apoteozo svečeništva. Njegov lik raste premočrtno iz liričnih osnov, čeprav v epičnem okviru zgodbe, radi česar pogrešamo tu in tam razgibanosti in domačih dramatičnih trenj. Linija pripovedovanja ne zavisi prav nič od njegove notranje rasti, marveč je edinole posledica zgodbe, ki vsa temelji na romantičnih osnovah zapletenosti, naključij in nepričakovanih razvozlavanj.
Popolnoma neenotna in nesorazmerna pa je z vidika celote gradnja pričujočega romana. Kakor smo videli, leži idejni poudarek v paraboli o dobrem pastirju in prav radi tega glavna vloga pripada magistru Antonu, kar razodeva tudi naslov, ki kaže ves v individualni poudarek idealiziranega junaka. Dejansko pa zavzema prvi del romana z naslovom Trije žerjavi« večji del teksta. Kot eks-pozicija je ta del vsekakor preširok v razmerju do drugega dela. Morda pa v tem delu zasnova iz kakršnih vzrokov ni bila izvedena po prvotnem načrtu? Ta napaka itak postane manj vidna, če gledamo na oba dela samostojno, kar nam je slednjič mogoče. Zlasti prvi del tvori zase zaključeno celoto, dasi jo z drugim veže njegov idejni vrh. »Gospodu svojemu nebeškemu hočem biti pokoren,« je rekel magister Anton. »Poklical me je. Za ovco Njegovo izgubljeno naj grem.« Tako pomeni drugi del snovno in idejno dopolnitev prvega. Umetniško pa se sicer ž njim veže v celoto, a prvi del bi brez drugega — če ne mislimo edinole na zgodbo — kljub temu ne ostal fragment.
Na splošno je treba pričujoči roman, čeprav razodeva Preglja - umetnika in Preglja - didaktika, uvrstiti med boljšo njegovo prozo. Prepletenost dogodkov napravlja roman zanimiv v fabulativnem oziru, v pesniško-jezikovnem oziru pa predstavlja delo nov primer Pregljeve izrazne in ustvarjalne moči.	France Vodnik.
»Odmev iz Afrike«, misijonski mesečnik s slikami. Letnik 28. Blagoslovljen jx) papežih: Piiu X„ Benediktu XV. in Piju XI. Stane za celo leto 10 Din. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1. — Vsebina štev. I (jamnar): Srečno novo leto. — Poizvedovanje po nebeškem kralju. — Soila apostolov v Osrednji Afriki. — Sirote, ki so komaj ušle kugi. — Čem« križi? — Strela jo zažjgoila. — Misijon Marija Troet. — Apostolsko delovanje sester domačink. — Uslišane molitve mi pri-prošnjo služabnice božje Marije Tor. Ledči-chowâko.
Ste v. 21.
Obtok bankovcev pod 5 miljard
Za Cas
Vas varujejo
A4AC0TPAS1
liRft .W^MLERi
Dobivajo se v vseli lekarnah. Cena malega zavitka 8 Din. velikega 15 Din Varujte se ponaredbl
Ze v zadnjem izkazu Narodne banke za 15. jan. 1931 smo ugotovili, da je obtok bankovcev nadel na doslej nezabeleženo nižino 5.011.7 milj. Din. Najnovejši izkaz banke za 22. januar pa kaže, da je obtok nazadoval za 124.1 milj. Din na 4.887.6 milj. To je od I. 1922 dalje še nezabeleženo nizko stanje. Zadnjikrat je bil obtok bankovcev manjši kot 5 miljard Din v izkazu 22. junija 1929, ko je znašal 4.963.7 inalj. Din.
Devizni zaklad se je najbolj iz izrednih virov (mogoče monopolsko posojilo za odkup to-
Občni zbor Zveze obrtnih zadrug
V nedeljo dopoldne se je vršil v dvorani »Tr-
rvskega doma« ped predsedstvom načelnika g. e b e k a občni zbor Zveze obrtnih zadrug, katerega se je udeležilo v začetku približno 50 delegatov, pozneje pn so prišli še nekateri, da je udeležba znašala približno 80 delegatov. Iz predsedstve-nega poročila in iz poročila tajnika Kramaršiča Je razvidno, da je zveza marsikdaj intervenirala v raznih obrtniških zadevah, da pa je žela tudi neuspehe. Sodelovanje Zbornice zn TOI je zvezi zagotovil tajnik dr. Pretnar. Blagajniško poročilo je podal Vidmar, ki je navedel, da ima zveza približno 4700 članov (v Sloveniji je 25.000 obrtnikov).
Pri volitvah Je bilo izvoljenih v odbor 8 Ljubljančanov iu okoličanov ter 8 zastopnikov podeželskih zadrug. Radi nekega incidenta in nastopa nekega dosedanjega odbornika proti g. Gogati z Jesenic v soboto, so jeseniški delegati odklonili vsako kandidaturo v odbor zveze, pač pa je potem, ko so ti delegati odšli, imenoval Rebek g. Gogalo v odbor, kar so ostali delegati potrdili. V novem odboru so tudi dosedanji odborniki Rebek, Milko Kra-peš in Vidmar.
O ureditvi socialnega zavarovanja je poročal Rebek, prav tako o gospodarskem dvigu društva. O «trokovnem tisku, to se pravi o »Obrtnem Vestni-ku< pa so poročali lglič, Vrbinc in Rebek. Zahtevali so, naj Zbornica za TOI ukine podporo -Jugoslovanskemu obrtniku^ in uaj jo da raje »Obrtnemu Vestnikuc, češ da bo ta list potem še boljši kakor je bil do sedaj.
O vzgoji obrtniškega naraščaja je poročal Krapeš, ki se je potem radi incidenta z Gogalo odpovedal vsakemu nadaljnjemu aktivnemu delovanju v obrtniških organizacijah. Na občnem zboru sta govorila tudi dva zastopnika hrvatskih obrtnikov. Oktet hrvatskih obrtnikov je na koncu zapel ic dve pesmi, nakar je občni zbor zaključil načelnik Rebek.
Kartel železarn v letu 1930
Zagrebška revija -Kovica « prinaša v 1. štev. tvojega 3 letnika podatke o prometu in prodaji
železarskega kartela v I. 1930. Jugoslovanske že-' lezarne so dani prodale šipkastega in obročnega železa in malih tračnic ca 4.205 vag. (1929 4.333 vag.), valjane žice pa 345 (311) vagonov, skupno 4.750 (4.644) vagonov. Srednje evropske železarne pa so prodale v naši državi šipkastega in obročnega železa 1.495 (I. 1929 2.324) ton, valjane žice pa 146 (116) vag. Skupno je znašala prodaja 5.700 vag .(6.656) in 491 (42Sj vag., torej 6.191 (7.084) vagonov.
ej'nijl i
•in Prepoved uvoza prašičev v Avstrijo. Z Dunaja poroča AA., da je objavljena službena vest avstrijske vlade, s katero se prepoveduje uvoz tako plemenskih kakor klavnih prašičev in sicer radi evinjske kuge, ki vlada v Avstriji in zaradi ponovnega prenosa bolezni v Avstriji. Po poročilih iz Belgrada je ta ukrep, ki je sicer utemeljen z našo trgovinsko pogodbo z Avstrijo, neumesten, ker vladajo nalezljive bolezni tudi v drugih državah.
Iz trg. registra. Vpis: Gradbeno podjetje ing. Olaser Kari, Maribor; Izprcmembe: Ljublj. kredit, banka, ravn. podpisujejo: Krolta Hanuš, dr. Fran Pavlin in Andrejs Josip, izbrisani so prokuristi: Jerman Ivan, Petelin Anton, Tavčar Ante, Flere Viktor, Turk Ladislav in Oražen Vilko; Metra, združ. tvornice trakov in pramenov, v Ljubljani se spremeni v Mariborska industrija svile, prej Metra; iz tvrdke Breznik & Fritsch je izstopil Fritsch Oskar; Jelovšek & Co., založniška in propagandna družba Adam se izpremeni v Bule & Co., itd.
Borza
Dne 26. jan. 1931.
Denar
Devizni tečaji so bili deloma čvrsteiši. Promet je bil prav znaten (v celem 3.2 milj. Din), posebno v devizi London, kateri je bilo zaključeno 1.65 milj. Din. Privatno blago je zaključeno v devizi Trst, dočim je ostale zaključene devize dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276-2282 (2279), Berlin 1345-1348.— (1346.50), Bruselj 789.80 bi., Budimpešta 989.04 bi., Curich 1094.40—1097.40 (1095.90) Dunaj 794.67 do 797.67 (796.17) London 247.60—275.40 (275), Newyork 56.545 bL, Pariz 222.02 bi., Praga 167.28 do 168.08 (167.68), Trst 295.55-297.55 (296.55).
Zagreb. Amsterdam 22.76—22.82, Dunaj od 794.67-797.67, Berlin 13.45-13.48, Bruselj 789.80 bi., Budimpešta 987.54—990.54, London 274.60 do 275.40, Milan 295.45—297.45, Newyork ček 56.445 do 56.645, Pariz 221.02—223.02, Praga 167.28 do 168.08, Zilrich 1094.40-1097.40.
Skupni promet brez kompenzacij je znašal 10.541.000 Din.
baka) povečal za 126 milj. Din. Menična in lont-bardna posojila so padla od 1.582.2 na 1.565.8 milj. od tega menice 1363 (1379) in lombard 202 (203).
Drž. dobroimetje pri banki se je povečalo za nad 100 milj. Din (najbrže v zvezi z deviznim zakladom) in znašajo ca 150 milj. Din. Dotok privatnega denarja je nadalje znaten: znašal je od 15. do 22 t. m. 150 tnilj. (od 8. do 15. 204 milj.) in dosegla so dobroimetja 1.156.6 milj. v primeri s 1.008.8 milj. v izkazu 15. t. m.
Belgrad. Amsterdam 2276—2282, Berlin 1345 do 1348, Bruselj 788.30-791.30, Budimpešta 987.54 do 990.54 Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 794.07 do
797.07,	London 274.60- 275.40, Newyork 56.4450 do 56.6450, Pariz 221.02—223.02, Praga 167.28 do
168.08,	Trst 295.38-297.38.
Curich. Belgrad 9.1270, Pariz 20.26, London 25.09375, Newyork 56.95, Bruselj 72.05, Milan 27.0575, Madrid 54, Amsterdam 207.95, Berlin 122.84, Dunaj 72.66, Stockholm 138.40, Oslo 138.10 Kopenhagen 138.10, Solija 3.7425, Praga 15.30, Varšava 57.90, Budimpešta 90.25, Atene 6.675, Carigrad 2.445, Bukarešta 3.0725, Helsinglors 13.
Dinar notira: na Dunaju (devizai 12.56, (valuta) 12.50.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes neenotna. Vojna škoda je izredno popustila in v promptnein blagu sploh ni bilo zaključkov, pač pa le za marčni termin. Nasprotno pa so bili dolarski papirji čvrstejši, med njimi pa je bilo zaključevano 7% Blerovo posojilo po S0.50, nato pa je popustilo na 80. Tržišče bančnih papirjev je bilo živahnejše, pa tudi promet znatnejši. Tečaji Union, Jugo banke, Praštedionc ter Srbske banke, so ostali neizpremenjeni, čeprav je bila slednja čvrsta. Učvrstila pa se je Zemaljska banka na 132. Zaključena je bila tudi Etno. Industrijski papirji beležijo zaključek v delnicah Drave po neizpreinenjenem tečaju po 235. Trboveljska je bila čvrsta in zaključena po 330 in 332. Med paroplovnimi družbami je bila čvrsta Dubrovačka, ki je bila najprej zaključena po 375, nato pa se je učvrstila na 380.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92. 50 bi.. 7*,', Bler. pos. S0.50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 125 den. Praštediona 970 den. Kred. zavod 170 do 180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Split cement 350 - 400, Ruše 200-230.
Zagreb. Dri. pap.: 1% inv. pos. 87.50 b., agrari 51 b., vojna škoda ar 411—413 (412-411), kos 411-413, 2. 403-413, 3. 410-413 <415-414), srečke Rdeč. križa 48 b., 8"/. Bler. pos. 91.50—92.50, 1% Bler. pos. 79.S75—80.125 (80.50- 80), 7% pos. Drž. hp. banke 80.125—80.25, b% begi. obv. 66—67. Bančne delnice: Ravna gora 75 den,- Hrvatska 50 den,- Katolička 36—38, Poljo 56- 57. Kreditna 125 do 129, Union 191-193 (191), Jugo 78—79 (78), Lj. kred. 125 den., Medjunarodna 6750 den.. Obrtna 36 den., Praštediona 975 — 980 (975), Ltno 135 do 136 (1)5), Srbska 190-193 (192), Zemaljska 130—134 (132). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 130—137, Slavonija 200 den., Na- I šice 925—975, Danica 95 den., Pivara Sar. 195 den., Drava 235—237 (235), Scčerana Osjek 275—295. Nar. ml. 20 den.. Osj. Ijev. 220 den., Brod. vag. oo do 100, Union 90 b.. Vevče 128 den., Isis 40-46, Raguttt 373- 390 (375-3S0), |.idr. plov. 545 den.. Trboveljska 330- 345 (330 -332).
Belgrad. Nar. banka 8130, 7% inv. pos. 86.75, agrari 50-51.50, vojna tkoda 415-416.50, 2. 410 do 412.50, 6% begi. obr. 66.50, 1% Bler. pos. 80 do 81.75, 7% pos. Drž. hip. banke 80.25.
Dunaj. Don. sav. jadr. 90.95, Wiener Bank-verein 16.50, Creditanstalt 46.90, Escomptegcs. 157.05, Zivno 89.60, Unon 23.75, Aussiger Chemi-sche 144.50, Outmann 16.75, Alpine 17.95, Trboveljska 40.50 Kranj. ind. 40.90, Rima Murany 57.
Žilni trg
Dočim je bila v soboto tendenca neizpreme-njena, je danes položaj čvrst. Zahtevali so za blago Sombor okolica 147.50, ban. 162.50—165, Srbobran 165—167.50. Koruza seje danes trgovala: činkvan-tin umetno sušen 155 Osjek, času primerno suha 125 Osjek (merkantilno blago), graščinsko blago prima 145. Drugi predmeti so ostali neizpremenjeni.
V Ljubljen! »o notaeiie neizpreraeniene.
Novi Sad. Vse neizpreinenjeno. Promet: pšenica 8 vagonov, oves 2 vagona, koruza 20 vagonov, moka 10 vagonov. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca: prijaznejša, koruza: slabša. Promet: majhen. — Pšenica: marc 14.36 do 14.44, zaklj. 14.36—14.37; maj 14.71. zaklj. 14 71 do 14.72. Rž: marc 10.25-10.35. zaklj. 10.34-10.35; tnaj: 10.40, zaklj. 10.40-10.41. Koruza: maj: 12 04, 12.20, zaklj. 12.05—12.06; trans, maj: 9.56, zaklj. 9.56-9.60.
Živina
Dunajski goveji sejem .(Poročilo tvrdke Edvard Saborskv & Co., Dunaj.) Na Dunaj je bilo pripeljanih 2008 goved, iz lugoslaviie 82. Cene: ' vole najboliše 2.10. L 1.40-1.70, II. 1.10—1.35, 'II. 0.90-1, za krave najboljše 1.30, L 1-1.10, H. 0.85 do 0.90, za bike 1—1.30, klavna živina 0.55—0.80. Cene so v splošnem padle, posebno za prvo kvaliteto za 5—10 grošev.
Dobave
Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 650 komadov čopičev za pleskanje, 1000 m vrvic za zastore, 150 m gradla za za9tore. 100 m hesiana in 50 in inerino platna. — Splošni oddelek sprejema do 30. t. m ponudbe glede dobave večje množine papirja. — Prometno-komercijetni oddelek sprejema do 3. febr. t. I. ponudbe glede dobave 3200 komadov nalučnikov. — Strojni oddelek sprejema do 3. lebr. ponudbe glede oddaje 321 komadov pil v popravilo in nasekovanje. — Ravn. drž. železarne Vareš sprejema do 4. Icbr. ponudbe glede dobave 6000 kg masti. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 4. febr. ponudbe glede dobave manometrov. 500 kg saxola, meril, 200 komadov vodo-kaznih ? tekel in materijah za peči. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 5. febr. ponrdbe glede dobave 250 plošč železne pločevine. — Rav. drž. rudnika Kreka sprejema do 5. fbr. ponudbe «jlcde dobave jekla in orodja. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 9. febr. ponudbe glede dobave 50 kg antoxyda. — Dne 6. febr. «e bo vršila pri proviantskeni odseku Ministrstva vojske in mornarice v Relcradn javna ustmenn licitacija glede dobave 90.000 vreč; dne 9. febr. pa glede dobave 60.000 vreč.
Oddaja del za napravo železniške pruge ▼ Vrapču pri Zagrebu se bo vršila na ofert. lktta-cjji dne 10. febr. pri ini. oJdeilku sav. drv. obl. v Zagrebu.
Radio
Neprijetnost...
Mussolini je prepovedal amaterjem oddajanje na kratkih valovih. Tako najbrž hoče zatuuji« usta tistemu neznanemu amaterju, kateri mu na kratkih valovih nastavlju razne vrste — prijaznosti
Programi Kadio-Llubdana i
Torek, 27. januarja. 1215 Plošče (slovenska
1.1 operetna glasba) - 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Radio orkester — I8J0 Prol. Pengov: Vrtenje zemlje okoli osi — 19.00 Mladinska ura (Hribernik 5».: Potovanje nekdaj in danes. - 19.H0 Dr. Ivan Orafenauer: Nem-sčina — 20.00 Prenos svetosavske proslave s Tabora. — 2215 Koncert Radio orkestra.
Sreda, 28. januarja: Opoldanski program odpade. — 17.HO Radio orkester. — 18 30 Dr. ing. M. Knsal: Historija razvoja mestnih zgradb. — 1900 Dr. Nikola Preobražen^: Ruščina. — 19.30 Lite rama ura: 7 mladih pisateljev (Silvester Skerl).
—	20 00 Pr. Orm: Olas in prvi početkl govora. — 20 30 Dr. Stane Vurnik: Slovenska narodna pmem in njen slog. — 21.00 Koncert Radio orkestra. — 22.00 napoved Časa in poročila.
Drugi programi i
Sreda, 28. januarja.
Belgrad: 12.46 Radio orkester. 17.00 Violi«.
ski koncert. 17.30 Plošče. 20.00 Klavir. 20.30 Operne arije. 21.10 Radio septet. - Za*rcb; 1235 Plošče. 18.00 Plošče. 20 10 Preno* zvočnega filma. 21.00 London. - Budapest: 12.05 Ciganski orke-ster. 19.00 Plošče. 20.00 Igra s petjem. - Dunaj-15.15 Popoldanski koncert. 17.15 Ob 175. rojstnem dnevu W. Л. Mozarta. 10 «5 Zabavni konc. 20.3B Fllbarmoničen koncert. 22.30 Večerni koncert. — Milan: 12.15 Vesela glasba. 17.00 Plošče. 10.30 Pestra glusba. 20 45 Komorna glasba. 22 00 Operetni odlomki. — Pragn: 19.30 Bratislnva. 20 30 Petje (klavir). 2100 Simfonični konrert. - Lnngen-berg: 18.05 Opoldanski koncert. 17.00 Popoldanski koncert. 19 15 Večerni koncert. — Rim- 12.45 Lahka glasba. 17.00 Pester koncert. 20.86 Prenos opere. — Berlin: 19.20 Plesni večer. 21.40 Oktet 22.15 Plesna glasba. - Katovice: IH 15 Plošče. 17.45 Koncert. 21.00 Varšava. - London: 13-30 Radio orkester. 17 15 Orkester. 18.40 Sekstet. 21 45 Plesni orkester. 22 30 Plesna glasba. — Miihlacker: 1800 Plošče. 15.30 Popoldanski koncert. 19.45 Stara plesna glasba - Mor. Ostrava: 1630 Koncert v Rrnu 18 20 Raido orkester. 20 30 Praga.
—	Leipzig: 16.30 Popo1dna«ki koncert 1030 Mar ši in valčki. 20.30 Kabaret. 22.15 Plesna glasba.
Proda sc
vdiha masivna jedilnica
iz trdega lesa dobro ohranjena, obstoječa Iz: velike kredence, male kredence, omare za knjige, raztezne mize. 6 stolov, 2 kompl. zave», in lestenca.
Ogleda se lahko v nedeljo med 11 in 1. ar« na Resljevi cesti št. 9. II. nadstr., levo.
A ti ste že poravnati naročnino?
Rane in kožne bolezni
razpokline, brazgotine, srbež. izpuščaja, razjede od potu in vlage, volka od hoje zlasti pri otrocih, hraste, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana Bartuličeva
ZDRAVILNA MAST, ki jo proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanov-ljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlat-ko Bartulič, Zagreb, Jetačičev trg 20. — Cena škatljice 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni.
«гјШ^аЈФЧ•••■T;.* ? .f.r		..■A* MMr	• i 4 À
			
Tovariškim društvom in vsem, ki so ga poznali, sporočamo pre-žalostno vest, da je dne 25. januarja t. 1. umrl po daljšem trpljenju v ljubljanski bolnici naš dragi tovariš, gospod
Lovrenc Dermota
odbornik Gasilnega društva v Kropi, njega ustanovni in častni član, odlikovan s svetinjo za civilne zasluge.
Pogreb bo dne 27. t. m. ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnice Ljubljana, na pokopališče k Sv. Križu.
Za vse dobro vnetemu društveniku, dragemu in zvestemu tovarišu ohranimo hvaležen spomin!
Gasilno društvo v Kropi.
шт
là
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak, stric, tast, gospod
Anton Ravnikar
poštni upokojenec
dne 26. t. m, po daljšem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 27. januarja 1931 ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Poljanski nasip 16, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. januarja 1931,
Marija, soproga. Ana, hčerka. Anton, Vinko, sinova —
Mestni pogrebni zavod.
in ostali sorodniki.
;«• л.л, :v

Potrti globoke žalosti, vdani v voljo božjo, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljubljena hčerka
SONJA ČOP
učenka L razreda
v 7 letu svojega mladega življenja, po kratki, mučiti bole zrn, danes dne 24. januarja ob 13. uri mirno v Gospodu zaspala.
Prepeljali smo jo v Ljubljano in jo 26. t. m. položili k večnemu počitku. B a na 1 u k a , dne 24. januaija 1931.
Žalujoča druïrna art. podpolkovnik« Valentina Čop«.
MALI OGLASI
Vsaka drobna rratlca l-SO Min ali vsaka beicdu SO par. Na!man|Al ou'se * ■ S Din. Oglasi nad devet vrstic sc ra«uno|o vik. Za odgovor znamuol Na vpraianja tires znamke ue odgovar|nmot
II
Službe iičejo
Trgovski pomočnik
18 leten Primorec, išče službe kjerkoli v spece-riji, steklarstvu in železnim. Gre tudi par mesecev brezplačno. - Naslov: uprava v Mariboru.
Kuharica
izvežbana v vseh delih, iiče mesto samostojne gospodinje pri starejšem samskem gospodu ali finančni kontroli. Ponudbe ta upravo »Slovenca« pod »Izvežbana«.
Absolv. pravnik
(jurist), ki se pripravlja na pravosodni izpit, išče zaposlitve (pri odvetniku, v trgovini, tudi kot prodajalec itd.) Ponudbe ■pravi »Slov.« pod »770«
Prodajalka
pridna, zanesljiva. i?če »lužbo kjerkoli. Ponudbe pod šifro »Pridna prodajalka« na upravo.
Mužbodobe
Pekovskega vajenca
sprejmem takoj. Prednost imajo oni, ki so se že učili. - Josip Videmšek, pekarna, Kranj.
Izurjena entlerica
in učenka za pletiljstvo •c takoj sprejmeta. Na-»lov v upravi »Slovenca« pod št. 839.
Samostojno kuharico
se sprejme k dvema osebama brez otrok v sredini mesta. Ponudbe z navedbo stsrosti in dosedanjih službovanj na upravo pod šifro »Dobra plača«.
Irrnnff^
Zastopnika
za prodaio usnjenih izdelkov in kovčegov, izurjenega v tej stroki in dobro vpeljanega v Sloveniji, Hrvatski in Pri-morju, se sprejme takoj proti fiksni plači in proviziji. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 721.
Ako hočete delati
in z lahkim domačim obr-tom na svojem domu zaslužiti 7 Din na uro — vstopite v našo zadrugo. Pouk je brezplačen Vpisnina 10 Din. Obširna navodila pošljemo radevolje, ako je priložena znamka za odgovor — Zadruga Jugoslov pletača, Osijek.
Pouk
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto) Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastoni. Pišite poni!
Šoferska šola
oblastv. koncesiionirana
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, l.jubliana, Bleiwei-sova cesta 52. Prihodnji redni tečaj se pričoe 1. februarja 1931.
Pozor šivilje!
Agilne šivilje z lepim ve- \ denjem, ki se želijo izobraziti v krojenju, občevanju s strankami, dana i Vam je možnost našlo- j piti kot pomočnica, kro- ! jitcljica. Za nešivilje lahek sistem krojenja. Ponudbe na: Strokovno krojno učilišče, l.jubliana, Stari trg 10. — Nov tečaj po Svečnici.
Gostilno
vzamem v najem, tudi na deželi. Ponudbe z navedbo lokala, najemnine in druge pogoie poslati podružnici »Slov.« v Mariboru pod «Kavciia 50.«
j Gostilno, kuhinjo
j in turiko kavarno pri kolodvoru dam na račun 1 marljivemu gostilničarju z i ženo; potreben kapital do j 7000 Din. Ponudbe na Ivo Vraneîié, Sunja, Hrvatsko
1
Soba in kuhinja
se odda s 1 februarjem. Društvena ul. 28, Vodmat
Stanovanje
velika soba in kuhinja se odda takoj ali s 1. februarjem. Cena 300 Din. Val. Vodnikova 32, Moste
Gostilno
dobro idočo, na prometnem kraju v Mariboru -prodam. Natančna pojasnila v točilnici v Mariboru, Stritarjeva 7.
Nov pisalni stroj
na prodaj. Izredno Ugodna prilika. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 893.
Proda se
več transmisij, skobelni stroj, tračna žaga, 2 di-namo motorja, vrata, okna, glinaste peči ter razno orodje. Poizve se pri stavbni družbi »Gra-didom«, Ljubljana, Sredina 15.
Gostilna in trgovina
s trafiko in posestvom takoj na prodaj. Četrt ure ' od premogokopa. Lep izletniški promet. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Hrastnik - Trbovlje«.
li
Kupim
1 vagon svežega okroglega mecesnovega lesa. — Les mora biti prvovrsten dolžina 4—5 m, debelina od 20 do 30 cm. Cenjene ponudbe na: Pečnik Drago, Brežice.
Vsakovrstno
zlato
ЧИПЧ1Р
po na'vlsiib cenab CERNE, luvelir Ljubliana Wolfova ulica it 3.
Prodamo
Fiat 514
avtomobil 4 sedežni, po ceni na prodaj. Izve se pri upravi Maribor.
Proda se
po nizki ceni lepa nova kuhinjska oprava ali sama gredenca. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 873.
Pianino
črn, ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod $t. 825.
Pianine, orgle
harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Der-nič, Radovljica.
Debel prašič
spitan, blizu Ljubljane naprodai. Naslov v upravi »Slov.« pod 837.
stanovanja
Štirisobno stanovanje
solnčno, oddam s februarjem. Dolenjska c. 35
Klavirji!
pianini in harmoniji se strokovnaško popravljajo in najčistejše uglaiu eio. Tovarna klavirev R. War-binek, L ubliana, Gregorčičeva 5.
Avgust Kobilca,
tapetnik in dekorater, Ljubljana, Dunajska c. 25 vhod DvoFakova 3, dvorišče, se priporoča za Specijalna tapetniška dela
Foto Holynski
ustreže vsakemu z dobrim delom in nizkimi cenami. Ljubljana, Dunajska c. 6. Podružnica: Moste.
Debele
'utkinatfp otrobe
kupite nalrenef« prt trrdk
A VOLK. LJUBLJANA Resi leta reata i*
Smuči
pulover
nogavice
rokavice, kravate ter vse galanterijsko in modno blago dobite najceneje pri Igo Baloh. Maribor, Ve-trinjska uL 18.
I№ kupimo za lfas
snopič Kari m? y: unefou"
Izrezite ta oglas, napiši te svoj naslov čitljivo in s tem dobite v katerikoli knjigarni brezplačno poizkusni snopič ,,Winnetou" (knjige „Winnetou" bodo obsegale 12 zvezkov, ki izhajajo mesečno, po 160 strani, skupno torej 1800 do 2000 strani in bodo v vsakem zvezku imele več slik). Po poèti pošljite izrezan oglas kot tiskovino (znamka 26 par) na naslov: Tiskarna sv. Ci ri la v Mari boru, nakar dobi te snopič po pošti . V snopiču prečitaj te ugodnosti za naročnikel
Ime in priimek ___________________
kraj (ulioa)___________________
pošta____________
Razpis
Krojači, pozor!
Proda se dobro idoča kroiačnica na dalmatinskem otoku zaradi odpo-tovanja. Sigurna eksistenca. Naslov se poizve pri : upravi lista pod št 524. '
Ugodna prilika!
Svetovno znan pisalni stroj v prav dobrem stanju se proda za izredno
nizko ceno__Naslov v '
upravi »Slov.« pod št. 849
Hote!
restavracija kavarna
z 10 novo urejenimi sobami naprodaj v Priraorju.
— Naslov v upravi -Slovenca« pod štev. 735.
Puhasto perje
čisto čobano po 48 Din kg. druga vrsta po 18 Din kg čisto belo gosi« po 130 Din kg in (isti puh po 250 Din kg RazpoSi- ' liam po poštnem oovzettu L BROZOVIC - Zagreb Ilica 82 Kemična čistil niča peria

ZAHVALA. Za mnogostranske izraze odkrltosrfnega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
LEO KRAL'A
koscesijoniranega zobolehnlka
izrekamo tem potom vsem našo najprlsrčnejSo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo vsem darovalcem lepega cvetja in vencev in končno vsem, ki so našega dragega pokojnika tako številno spremili na zadnji poti.
Ljubljana, dne 26. januarja 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestno načelstvo ljubljansko razpisuje oddajo
tesarskih del za napravo nasoljevalnih celic v mestni klavnici ljubljanski.
Načrti in pogoji so na vpogled med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu soba št. 5 od 27. januarja 1931 dalje, kjer se dobe tudi načrti, razpisi in proračuni
Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe s kolekom za 100 Din je vložiti v zapečatenem ovoju z napisom:
»Ponudbe za tesarska dela za napravo nasoljevalnih celic v mestni klavnici« pri mestnem gradbenem uradu soba št. 5, najkasneje do 31. januarja 1931 do U dopoldne.
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI,
Načelnikov namestnik: Dr. Rupnik.

Inserirajte v „Slovencu"!
Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naSa preljuba mama, stara mama, sestra in teta, gospa
Ana Holobar
roj. Herman
posestnica v Vrbju
dne 26, prosinca 1931 ob 4 zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 59. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki blage pokojnice se prenesejo iz hiše žalosti v Celju, Za kresijo št. 4, na okoliško pokopališče dne 28. januarja 1931 ob 16.
Maše zadušnice za pokojnico se bodo brale v župni cerkvi sv. Danijela v Celju in v iupni cerkvi v Žalcu dne 29. januarja 1931.
Cclfe - Vrbje - Zagreb - Bistričak, dne 26. prosinca 1931.
Žalujoče rodbine: HOLOBAR, GILDERMAN, DOL2AN.
um
WJ2« s
RZC<Z5
«sît*
" i — л -o
l&tfo
"t>l8 as
-» 5® 2®
„-a-J ■■ - » S Î -JL * 8
E S215 S*
t "i S *
12
i '
Ust*'.
m a s И 5
k ** M
SCO
S .s'
s « * »
J: ".'i
IrfSJ» iQ
°'5
4'
а
fui- Š goSj
fioj^
eO ► JS
i s
.A
'.9
► i
■3 ' t/)
I
Hnns Dominik:
Moč treh
93
Roman ta lete 1955
Prisiljen smehljaj ji je zaigral okrog ust, ko je izgovorila: »Dal si me poklicati, Horac.« Njune roke so se dotaknile druga druge in vendar ni nobeden čutil druge.
>Hvala, da si prišla, Diana. Radi prošnje, ki se tiče naju obeh in je posebno meni na srcu, sem te pozval. Davi sem se raztjovarjal z dr. Glosinom.«
Diana je posluhnila.
»Dr. Glosin? Kako pride on semkaj? Saj je vendar vojna. Kot posredovalec miru? ... Kot Stonardor odposlanec?«
»Ne!«
»Ne? Radi česa je tu?«
»Da izda Cira Stonarda!«
»A ...!«
Lady Diana radi razburjenosti v razgovoru ni imela doslej niti časa, da bi se bila usedla. Lord Horac ji je porinil stol.
»A!... To me bo še pobotalo z njim. Kakšna sreča, ako se izognemo tej bratomorni vojni! Ta brezumni boj, v katerem postanejo stotisoči angleško govorečih zenâ vdove in njihovi otroci sirote. Ako se to posreči doktorju, ako to doseže, potem naj mu bo mnogo, ne, vse odpuščeno.«
Lord Horac je zamišljen zmajeval z glavo.
»Da, Diana... ne {Kivsem tako, kakor ti misliš.«
»Kako meniš?«
»Vojna bi bila tudi brez vsega tega v najkrajšem času končana 1«
»Kako?«
»Po skrivnostni moči treh v Linnaisu!«
Diana se je zgrudila nazaj na svoj stol. Preble-dela je in oči so se ji razširile do nenaravne velikosti.
»Trije v Linnaisu? ... Ali niso mrtvi?«
Mislili smo ... Upali smo.«
»Živijo?«
»Živijo! To so razločno dokazali. Naše postaje morajo brzojavljati njili ukaze.«
»In ti so? ... Ti se glase?«
»Kdor prime za meč, naj pogine od meča. Moč svari pred vojno.«
Lord Horac je prekinil svoj govor. Videl je, kako njegova žena zaprla oči in okrog njenih ust je uigral vesel smehljaj. V tem trenutku je izgledala ko srečen otrok, ki se mu je izpolnila najljubša želja. Opazil je to in pomislil: Erik Truwor!
Lady Diana je govorila ko sanjačica, ko vedeže-valka.
»Ah!... trojica v Linnaisu ... Oni so živi... živijo in delajo za blagor sveta!«
»Za blagor?«
»Ali ni to blagor, ako se prepreči vojna? Brezumna moritev ... ubijanje in rop ...«
»Na prvi pogled morda. Toda posledice ne izostanejo. Kako bo to v bodočnosti?«
»Svet bo postal raj!«
»Misliš?«
»Gotovo, seveda!«
»Jaz ne... Jaz tega ne verujem ... ne morem verjeti...«
-Kaj?«
»... ne morem verjeti, da bi mož, ki je slučajno ... po usodi dobil v roke takšno oblast, da bi ta ...«
»Da bi ta ...«
»Da bi ta ne izrabil moči!«
»Izrabil? Izrabil?«
»Izrabil, da zasužnji človeštvo, ki ga je dobil v roko. Da se napravi za vladarja sveta..: Lord Horac je izgovoril zadnje besede otožno in zamišljeno.
»Bojiš se, da ... da ... ne! Erik Truwor? Ne!«
V razburjenosti sta bila med pogovorom skočila oba s sedežev in sta si stala sopeča nasproti.
»Nikoli! Nikoli!« Diana je ponavljala z rastočim prepričanjem.
»Potem bi bil Bog!«
Dianino razburjenje je prešlo v trd, ponosen smeh.
»Bog?... Ne! Mož je on! Mož!«
»In mi?« Udanost je zvenela iz obeh kratkih besed. Diana mu je položila roki na rameni.
»Vi... vi... Horac ... vi ste politiki... vaše misli ne gredo preko mej vaših interesov. In ... gledate države! Vi delate za čas. On misli na večnost!«
»Ti ga poznaš, jaz ga ne poznam. Ti si mu bila blizu ... Ti si ženska... Mi možje gledamo stvari treznejše. Rečem ti, ne bo raja na zemlji, nastala pa bo velika nesreča za ves svet iz tega.«
»Če bi bil človek kakor vi. Toda on je idealen človek. Popoln mož. On bo moč... čudovito moč porabil le v dobro človeštva, v srečo sveta... Da, jaz ga poznam. S čistim srcem se loteva velike naloge. Ničesar ne želi zase, vse za človeštvo. Erik Truwor je. Beseda mi pove vse.«
Z e Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Cet
Izdajatelj Ivan Itako » ec.
Urednik Prane Kremtar