85 5^ A A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PPUtii/kSKI dnevnik
PoSbiina plačana v gotovini	f •
Abb. postale I gruppo Lena 4U0 llF
Leto XXXVH. Št. 89 (10.911)
TRST, sreda, 15. aprila 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
PRED «DRUE0 FAZO PROTIKRIZNIH UKREPOV
Danes sestanek vlada-sindikati
V enotni zvezi še ni soglasja o vprašanju preustroja draginjske doklade
RIM — Popoldne se bo vlada sestala z voditelji zveze CGIL-CISL-UIL, a tokrat se bržkone (razen če ne pride do sporazuma med sindikati v zadnjem trenutku) ne bo soočala, kot se je dogajalo v zadnjih letih, z enotnimi stališči in predlogi. Glede draginjske doklade so namreč stališča CISL in CGIL še precej narazen. V nekaterih političnih krogih že odkrito govorijo o koncu sindikalne enotnosti in o povratku v petdeseta leta, kar bi globoko spremenilo politično in družbeno vzdušje v državi.
V to smer silijo po vsem videzu večji pritiski vladnih strank, zlasti PSDI, ki je v nastopih tajnika Longa in predsednika Saragata
predlagal referendum v tovarnah.-
glede draginjske doklade in pozval
vlado, naj sprejme ustrezne sklepe ne glede na stališče sindikatov. Jutri se bo vlada vsekakor sestala, da izvede «drugo fazo* protikriznih ukrepov, ki zadevajo po vseh napovedih zmanjšanje državnih izdatkov na račun socialnega in zdravstvene ga skrbstva in javnih storitev.
Včeraj je tajnik CISL Carniti sklical časnikarje in je na tiskovni konferenci zavrnil predloge CGIL, ki ga je obtožil, da je «razbil enotno obvezo zaradi notranjih in zunanjih pritiskov*, Lamov predlog o dra-ginjski dokladi pa je označil za »protislovnega in dvoumnega*. CI SL je v bistvu potrdila predlog o vnaprejšnji omejitvi števila točk draginjske doklade z morebitnim o-bračunom ob koncu leta.
«če nas- bo vlada poklicala, je zaključil Carniti, se bomo šli pogovarjat, a ne bomo vedeli, kaj naj rečemo.* Mučen vtis je omilil njegov pomočnik Marini, ki je zagotovil, da CISL ne bo predložil nobenih ločenih predlogov. Kako je pri-šio do tako dramatičnega razhaja n ja v sindikalni zvezi? Enotno tajništvo se je sestalo v ponedeljek, da skuša doseči sporazum meti predlogi CISL, ki so vsebovali tudi preustroj draginjske doklade, in CG IL. ki niso sicer izključevali te možnosti, a so jo pogojevali s pred hodnim posvetovanjem v tovarnah ter določenim jamstvom in proti vrednostim, ki bi jih morala dati prej vlada. Popoldne je CGIL sklical svoje vodstvo, ki je izdelalo svoje predloge za pogajanja z vlado. Pri teih 'je v zadnji točki poudaril. da bi sindikat lahko sprejel pogajanja tudi o stroških za delovno silo in v tem okviru o draginjski dokladi, toda le ob dejanskih dokazih, da je vlada preokrenila svojo gospodarsko nolitiko.
Včeraj popoldne se je pa pojavil nov poskus posredovanja, s predlogom U1L, ki naj bi zbližal stališča ostalih dveh članov enotne sindikalne zveze. Po vsebini se Een-venutov predlog ne razlikuje mnogo od Carniti je vega, glede metode pa podpira zahtevo CGIL po predhodnem posvetovanju med delavstvom. Ni še znano, koliko možnosti uspeha ima Benvenutov poskus. Nekoliko optimizma vliva sinočnja izjava vodstva CGIL, da je pripravljeno iskati potrebno enotnost v okviru sindikalne zveze še pred srečanjem z vlado ob dveh pogojih: odločen preokret vladne gospodarske politike, pogajanja o draginjski dokladi šele po konkretnih dokazih o tem preokretu in po po svetovanju z bazo.
Ob nesoglasjih v sindikalni zvezi je medtem beležiti svojevrstne politične odmeve. V tem okviru je vreden posebne pozornosti neobičajen poseg predsednika senata Fan-fanija v skupščini, v katerem je kritiziral obnašanje vlade in je zatrdil, da ni mogoče misliti na učin-
PO VEČLETNIH PRIZADEVANJIH IN NAPORIH SE JE URESNIČILA ZAMISEL VVERNHERJfl VOH BRAUNA
Vesoljski trajekt «Columbia» srečno pristal Začela se je nova doba v osvajanju vesolja
Kozmonavta John Young in Robert Crippen sta v 54 urah in pol 36-krat poletela okoli zemlje - Nobenih težav zaradi izgube silicij-skih ploščic - Navdušenje v vseh ZDA, čestitke iz številnih držav
: :
i
Slilillllii:!

kovit boj proti inflaciji brez pogovarjanja in dogovarjanja s KPI.
Tako stališče ni sicer pri Fanfani-ju novost, a je pomenljivo prav v tem trenutku, ko kaže sicer For-lani na zunaj brezskrbnost, a je vlada precej zaskrbljena pred vprašanjem novih protikriznih ukrepov.
To je mogoče sklepati tudi iz posvetov s tajniki vladnih strank Pic-colijem, Craxijem, Spadolinijem in Longom, ki jih je vodil ponovno včeraj predsednik vlade. Po drugi strani pa čudno izpade nepričakovan preokret bivšega predsednika vlade Andreottija, ki je včeraj precej ostro napadel komuniste in izrazil jasno ponudbo za politično sodelovanje tajniku PSI Bettinu Craxiju, ki je veljal za njegovega efnppgfl nasorotnika
R. G. Vesoljski trajekt »Columbia* se počasi približuje posušenemu jezeru Mojave v Kaliforniji (Telefoto AP)
.........in.............................................................................
ZAHRBTNI UMORI POSTAJAJO ŽE TRAGIČNA VSAKDANJOST
Umorjen podravnatelj zapora v Poggiorealu Atentat je skoraj gotovo pripravila komora
38-letnega Giuseppa Salvio so morilci ubili nedaleč od Neaplja - Spor s Cutolom

Prizorišče umora podravnatelju zapora v Poggiorealu (Telefoto AP)
n...............................
PILOTOM HI USPELO OHROMITI LETALSKEGA PROMETA
Vpoklic zagotovil nujne zveze
Zasilni program notranjih poletov med sedemdnevno stavko
RIM — Stavki pilotov ni uspelo popolnoma ohromiti letalskega prometa, kot si je njihov avtonomni sindikat obetal, da bi laže izsilil od vlade velike poviške plač, ki naj bi znašali v povprečju po 25 milijonov lir letno. Potnikom so sicer povzročili nemalo težav, nekateri so se celo odpovedali odložljivim Potovanjem ali so se poslužili dru-8ih sredstev, zasilni program ministra za prevoze in letalskih družb je pa v glavnem zagotovil najnujnejše zveze.
Po poročilu tiskovnega urada državne dražbe Alitalia je od 80 predvidenih poletov na notranjih progah bilo izvedenih 72, prav tako so izvedli vse tri medcelinske polete, ki iih je predvideval zasilni program. Slabše je bilo z zvezami z Evropo: od 75 predvidenih poletov so jih mogli izvesti samo 25. Nekoliko dodatnih težav je povzročila solidarnostna stavka, ki so jo na poziv pilotov oklicali avtonomni sindikati vsega ostalega osebja letalskih služb, potem ko je minister Formi-
ca sklenil vpoklicati prek prefektov 300 pilotov, ki so skoraj vsi prišli redno v službo.
Na solidarnostne stavke je For-mica takoj reagiral z zahtevo po vpoklicu tudi teh kategorij osebja, da bi zajamčil do 20. t.m. (med sedemdnevno stavko pilotov) izvajanje zasilnega programa, ki predvideva dnevno iz Rima 8 poletov v Milar (in nazaj), 9 v Palermo, 4 v Catamo, 3 v Benetke, 5 v Cagliari, 1 v Alghero, 3 v Turin, 2 v Genovo, 1 v Trst, 1 v Brindisi, 2 v Bari, 2 v Reggio Calabrio, 2 v Lamezio, 1 v Palermo. Iz Milana (in nazaj) naj bi zagotovili po 1 polet v Palermo, Catanio in Reggio Calabrio, iz Palerma pa po 1 polet na Pantellerio in Lampeduso. (Iv)
NEAPELJ — Podravnatelj zapora v Poggiorealu, 38-letni Giuseppe Salvia je bil včeraj umorjen v atentatu. Avtorji zahrbtnega umora so po vsej verjetnosti pripadniki krajevne mafije. Menjuje.)« se torej vloge, zdaj ubijajo zločinci, drugič pa teroristi, cilj pa je vedno isti: razmajati temelje državnih zaporov in celotnega kazniiniškega sistema.
Giuseppe Salvia se je malo po 14. uri peljal s svojim avtomobilom znamke ritmo po južni obvoznici Neaplja proti domu. Nenadoma ga je plava giulietta prehitela in ga prisilila, da se je ustavil ob robu cestišča. Salvia je takoj razumel, kakšne namene sta imela oba potnika avtomobila in je poskušal z vzvratno vožnjo zbežati, vendar zaman. Trije streli so ga zadeli v levo sence, da je bil pri priči mrtev. Morilci so se nato pognali v beg, njihov avto (ki je seveda bil ukraden) pa je policija našla neka) kilometrov dalje na isti cesti.
Preiskovalci menijo, da so podli' umor zagrešili člani krajevne ka-more. Razloga za tako domnevo sta vsaj dva: doslej ni namreč nobena teroristična organizacija prevzela odgovornosti za atentat poleg tega pa teroristi napadajo svoje žrtve običajno vsaj v petih, nikoli pa le z dvočlanskim komandosom.
Giuseppe Salvia je bil med jet-niškimi pazniki, pa tudi med zaporniki precej priljubljen, saj se nikoli ni posluževal nasilnih metod ali izsiljevanja. Kljub temu pa se je lani sprl z voditeljem neapeljske kamore Renatom Cutolom, ki je zaprt nrav v Poggiorealu. Takrat se Cutolo ni hotel vrniti v svojo celico, ko pa je nastopil Salvia, da bi ga prepričal, ga je voditelj kamore (ki ima še vedno zelo velik vpliv v neapeljskem podzemlju) celo mahnil po obrazu. Cutola je takrat Salvia seveda prijavil sodnim oblastem.
Danes bo v parlamentu o stanju v zaporih poročal pravosodni minister Sarti. Vlada mora sprejeti nujne ukrepe, saj nemir v zaporih raste iz dneva v dan. Številni jetniš-ki pazniki po vsej Italiji so včeraj z raznimi demonstrativnimi akcijami hoteli opozoriti na nevzdržnost svojega delovnega in ekonomskega položaja.
Pogled na prazno čakalnico rimskega letališča Fiumicino (Telefoto AP)
V Španiji k tri žrtve političnega terorizma
BILBAO — Baskovski teroristi so včeraj ubili dva bivša policista (se daj sta bila v pokoju). Žrtvi aten tatov sta bila 63-letni bivši major Luis Cadalso San Juan in 60-letni bivši poročnik Jose Rodriguez. Te roristi pripadajo verjetno organiza ciji ETA. V pokrajini Guipuscoa pa je bil včeraj ubit ravnatelj podjetja »Moulinex» v Usurbilu.
Giuseppe Salvia, žrtev včerajšnjega atentata	(Foto AP)
OPORIŠČE EDWARDS (Kalifornija) — Natanko ob desetih in enaindvajset minut po ameriškem času zahodne obale je vesoljski trajekt »Columbia* pristal na posušenem jezeru puščave Mojave pri vojaškem oporišču Edvvards v Kaliforniji. Uspešno se je končal prvi orbitalni polet nove vesoljske ladje, ki s svojimi revolucionarnimi inovacijami odpira novo epoho v vesoljskih potovanjih.
Amerika je zadrhtela. Val navdušenja je pljusnil od zahodne na vzhodno obalo ZDA in oplazil ves svet. Televizijski ekrani zahodnega sveta so neposredno prenašali brez
hibni pristanek. »Lepo, lepo, lepo. Dobrodošla doma, Columbia,* je bil navdušen pozdrav, ki sta ga bila deležna vesoljca John Young in Robert Crippen, ko se je vesoljski trajekt ustavil..
Zapletena faza povratka iz krožnice na Zemljo se je začela ob 19.22 po italijanskem času, ko sta vesoljca za 2 minuti in 27 sekund prižgala glavna raketna motorja.
Vesoljski trajekt se je tedaj nahajal nad Indijskim oceanom med Južno Afriko in Avstralijo. Ob 19.49 je »Columbia*, prodrla v gostejše plasti ozračja nekje nad Tihim oceanom, severovzhodno od Avstralije, potem ko je preletela Novo Gvinejo. Njena hitrost je bila 16.160 kilometrov na uro, nahajala pa se je 121 kilometrov visoko. To je bil najbolj kritični del poleta. Za približno 16 minut so se prekinile vse radijske zveze z Zemljo, nastopil je tako imenovani radijski «black out*. Zaradi silovitega trenja se zrak ionizira, kar prepreči vsak radijski stik. Ob 20.08 ko se je »Columbia* nahajala v višini 55 kilometrov in se je s hitrostjo 13.600 kilometrov na uro približevala 1.000 kilometrov oddaljenemu oporišču Edvvards, so ponovno vzpostavili radijsko zvezo. Vesoljski trajekt je prestal drugi in najhujši ognjeni itrst. Njegove silieijske ploščice so Vzdržale ogromno temperaturi) V Houstonu so si oddahnili, kljub temu, da so bili ves čas prepričani, da bodo ploščice vzdržale. Ob iztrehtvi z Rta Canavero.1 je namreč «Columbia» izgubil nekaj sili-cijskih ploščic.
Ob 20.15 je vesoljski trajekt prešel iz nadzvočne v podzvočno hitrost in se dokončno «prelevih- iz vesoljske dalje v ogromno jadralno letalo. 140 kilometrov zahodno od oporišča Edvvardsa sta vesoljca prevzela ročno upravljanje, ki je bilo do tedaj kompjutersko, in sta občasno spreminjala smer, da bi še bolj zavrla hitrost »Columbie*. V smeri proti vzhodu sta preletela oporišče Edvvafds in po šestdesetih kilometrih sta se v širokem loku vrnila proti oporišču in se usmerila na pristajalno stezo. Petnajst kilometrov pred pristajalno stezo je bil »Columbia* 3.000 metrov visoko, hitrost pa je znašala 500 kilometrov na uro. Ob 20.22 je bila njena hitrost le še 325 kilometrov, minuto kasneje so se njena kolesa dotaknila pristajalne steze
Obrit in nasmejan je ob 21.24 zapustil «Columbio» njen poveljnik John Young. Skoraj eno uro so tehniki s stisnjenim zrakom odstranjevali morebitne eksplozivne pline, o-stanke goriva, preden so odprli
vratca vesoljskega trajekta. Young je kot poveljnik kakega vojnega letala, ki se vrača iz bojne misije večkrat pregledal trup svojega »letala*. In prav ob tem le navideznem radostnem obnašanju se lahko marsikdo upravičeno sprašuje, če bo «space shuttle* služil znanosti, ali pa bo predvsem prikaz vojaške moči nove, «Reaganove ‘ Amerike*. Predsednik ZDA je vesoljcema že čestital, Ameriki čestita ves svet, ki pa obenem poudarja, naj bo se-i danji uspeh v prid človeštvu. Pri teh željah nekoliko neuglašeno zveni sporočilo sovjetske tiskovne a-gencije «TASS*, češ da sedanji po-
skus služi izključno Pentagonu, n* pa znanstvenemu napredku. Za kitajsko agencijo «Xinhua» pa je polet »zgodovinski*.
Nihče ne dvomi, da si ob sedanjem uspehu v Pentagonu mane jo roke, saj bodo samo trije prvi primerki:	Columbia, Challenger in
Discovery leteli pod okriljem NASA, četrti, Atlantis, pa bo že v rokah vojakov. Kljub vsemu pa lahko trdimo, da človeštvo stopa z včerajšnjim uspehom v novo obdobje . »kolonizacije vesolja*, končano jg obdobje »pionirstva*, uresničujejo se zamisli očeta ameriške kozmonavti-ke Wernherja von Brauna. V 54 urah in pol poleta »Columbie* so ZDA vložile desetletni znanstveni napor. Šestintridesetkrat je vesoljski trajekt obkrožil Zemljo, a 10 milijard dolarjev je po mnenju vseh »malenkostna* vsota v primerjavi a stroški dosedanje vesoljske tehnologije.
še nekaj nielrov in vesoljski trajekt »Colunibia* se bo ustavil. Tako se bo srečno končal polet, ki odpira novo obdobje človekove prisotnosti v vesolju	(Telefoto AP)
i:; :
'la
j , . .
Arhivski posnetek posadke »Columbie*: Robert Crippen (levo) in Joba Young. Fotografijo so posneli na Rtu Canaveral pred nedeljskim vzletom vesoljskega trajekta	(Telefoto AP)
Poljska vlada se resno zavzema za premostitev gospodarske krize
VARŠAVA — V ozračju postopnega popuščanja napetosti v odnosih med sindikati in oblastmi, je poljska vlada začela izvajati svoje načrte na osnovi programa, ki ga je predsednik Jarazelski ODrazložil na seji »sejma* (parlamenta). Kot smo poročali, je »sejm* z veliko večino podprl vladna prizadevanja.
Pred novimi podražitvami
RIM — Včeraj se medministrski odbor za cene ni sestal, oziroma, seja ni bila sklepčna zaradi premajhnega števila udeležencev. Še nekaj dni bomo torej lahko »svobodno dihali*, pred novim valom podražitev, ki ga bo odbor za cene sprejel na prihodnji seji, predvidoma takoj po velikonočnih praznikih.
Sicer pa je že znano, katere so te podražitve. Liter bencina se bo podražil za najmanj 20 lir in bo veljal liter super bencina 890, navadnega pa 855 lir. Plinsko olje za avtoprevoz naj bi se podražilo od 370 na 400 lir za liter, plinsko olje za ogrevanje pa od 339 na 368 lir za liter. Utekočinjen plin za prevozna sredstva naj bi se podražil od 575 na 590 lir, desetkilogramska plinska jeklenka pa od 8.800 na 9.050 Ur. Možne pa so celo višje podražitve, saj tudi grosisti zahtevajo svojo «roaržo».
V zvezi z metanom za avtoprevozništvo ni bil še sprejet noben sklep niti na neuradni ravni, možno pa je, da se podraži za 55 lir pri kubičnem metru.
Gotovo pa se bo podražil tudi električni tok; za gospodinjstva naj bi podražitev znašala 19,95 lire pri kilovatni uri, kar bi za tričlansko družino s poprečno porabo pomenilo 15 000 lir pri vsakem tromesečnem obračunu. Nekoliko manjše naj bi bile podražitve električnega toka za industrijske potrebe.
25. aprila. Zdi se, da gre povezati to naglo skUcanje z zahtevami partijskega članstva, ki ni bilo zadovoljno z delom 9. plenuma, kjer ni prišlo na vrhu do nobenih kadrovskih sprememb.
WILLY BRAHDT
V	JUGOSLAVIJI
BEOGRAD - Predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov in član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc sta se včeraj pogovarjala • predsednikom zahodnonemške socialnodemokratske stranke WiRy-jem Brandtom ter članoma vodstva te stranke Egonom Bahrom jnWolf-gangom Rothom, ki se na povabilo predsedstva ZKJ mudijo v Jugoslaviji.	i „	,
V	daljšem in prijateljskem po-1 govoru so izmenjali informacije o; delovanju ZKJ in socialnodemokratske stranke ZRN na notranjem in mednarodnem prizorišču. Lazar Mojsov in Stane Dolanc sta govorila o sedanjem družbenopolitičnem in gospodarskem razvoju Jugosla-' vije, ukrepih za gospodarsko stabilizacijo in dejavnosti ZKJ. Goste sta seznanila tudi s poglavitnimi smerni delovanja ZK v pripravah na 12. kongres. Spregovorili so še o nekaterih mednarodnih vprašanjih. ki zanimaio obe strani.
Sogovorniki so ocenili, da se odnosi med ZKJ in socialnodemokratsko stranko ZRN uspešno razvijajo ne glede na razlike v notranji ureditvi obeh držav ter v njunem mednarodnem položaju ter potrdiU pripravljenost za nadaljnje krepitev sodelovanja med ZKJ in socialnodemokratsko stranko ZRN ter SERJ in ZRN, kar je v korist obeh držav, miru in enakopravnega mednarodnega sodelovanja
Delegacija socialnodemokratske stranke ZRN je prispela na obisk v Jugoslavijo včeraj. Na beograjskem letališču jo je pričakal Stane Dolanc, (dd)
Bistvene značilnosti sedanjega položaja so: sindikat Solidarnost je zmerno reagiral na vladne zahteve, kmečka Solidarnost, ki še ni priznana, pa upa, da se bo to zgodilo v bližnji prihodnosti.
Predvčerajšnjim je ministrski svet obravnaval izvajanje družbeno - gospodarskega načrta v prvem trimesečju letošnjega leta. Menijo, da bodo morali načrt korenito spremeniti spričo dejstva, da v tem trimesečju načrt ni bil izpolnjen. Na seji so nadalje obravnavali vprašanja industrijske proizvodnje (v prvem trimesečju je padla za 11 odst.), o preskrbi trga s prehrambenimi proizvodi ter o izvozu.
V tej zvezi so pomembne izjave ministra za zunanjo trgovino Ry-szarda Karskija, ki je poudaril, da se mora Poljska izvleči iz »mišnice dolgov*. V ta namen se vlada pogaja v Londonu (z bankami) in v Parizu (z vladami) za rebalans kreditov in pridobitev novih kreditov. «V pričakovanju pozitivnega zaključka teh pogajanj — je dejal Karski — moramo napeti svoje sile ter povečati izvoz posebno v prihodnjih mesecih.*
Medtem poročajo, da bodo ,? 1. majem racionirali na Poljskem še vrsto drugih živil, poleg mesa in sladkorja. Na seznamu so maslo, moka. zdrob. riž. in ovseni kosmiči.
Iz uradnih virov se je izvedelo, da se bo 10. plenum CK poljske združene. delavske stranke sestal
Giscardov odgovor na poslanico Brežnjeva
MOSKVA — Francoski veleposlanik v SZ je včeraj izročil sovjetskemu zunanjemu ministru Groniiku u-radni odgovor predsednika Giscard D’Estainga na »mirovno* poslanico, ki jo je Leonid Brežnjev poslal vsem voditeljem zahodnih držav. Vsebine Giscardovega odgovora niso objavili, vendar pa je znano, da se francoska in sovjetska stališča, zlasti kar zadeva namestitve evroizstrel-kov precej razhaja. Kljub temu pa je Francija večkrat poudarila, da je pripravljena pogajati se s SZ.
BOČEN — Pokrajinski odbor bo-censke pokrajine je vložil priziv na državni svet proti 22 odlokom ministrstva za pošto in telekomunikacije, s katerimi so razpisali natečaje za prav toliko delovnih mest. V prizivu se sklicujejo na dejstvo, da natečaj ne predvideva obveznega znanja nemškega jezika oziroma proporcionalnega števila mest, ki pripadajo, nemški manjšini.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ POPOLDNE V KULTURNEM DOMU
Nekdanji aktivisti na Tržaškem slovesno proslavili 40. obletnico ustanovitve OF
Govor Dušana Furlana * Branko Babič predstavil svojo knjigo «Boji na Kozari» ■ Nastop pevskega zbora «Fran Venturini» od Domja
Včeraj popoldne je bila v Kulturnem domu slavnostna prireditev ob 40-letnici ustanovitve OF, ki sta jo pripravila Združenje aktivistov o-svobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveza vojnih invalidov NOV. Prireditvi se je pridružila tudi borčevska organizacija VZPI -ANPI. Včerajšnja je bila prva proslava OF pri nas, sledile ji bodo seveda še številne druge prireditve tostran in onkraj meje in 26. 7. o-srednja v Kulturnem domu v Trstu.
Številne nekdanje aktiviste, borce in tudi invalide, ki so se zbrali v Kulturnem domu, je v imenu organizatorjev pozdravila Neva Lu-keš. Med gosti je še posebej pozdravila generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja, konzule Nevenko Kovačič, Vlada Plečaša in Lucijana Benoliča, tajnika SKGZ Dušana Udoviča, pokraiinskega tajnika VZPI - ANPI Dušana Košuto in predsednika NŠK dr. Franca Škerlja. Naglasila je ponos nekdanjih tržaških aktivistov, da so na našem področju organizirali prvo proslavo v počastitev obletnice OF Nato je govornica predstavila program proslave, del programa je predstavila še Anica Udovič.
Priložnostni govor je imel Dušan Furlan, ki je v kratkih obrisih orisal nastanek in pomen ČF, od takrat. ko so se 27. aprila 1941 v Vidmarjevi hiši na Večni poti v Ljubljani zbrali na pobudo KPS predstavniki krščanskih socialistov, napredno usmerjenih sokolov in naprednih intelektualcev, pa do vseh težkih in .junaških let borbe proti okupatorjem in domačim izdajalcem. OF je kmalu zrastla v vseljudsko gibanje, ki je s komunistično partijo na čelu združilo v boj proti nacifašistom in v revolucijo vse poštene Slovence, ki so z ostalimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi premagali okupatorje in ustanovili svobodno, demokratično in socialistično Jugoslavijo.
V zasužnjeni Primorski, je dejal govornik, so začele delovati skupine aktivistov OF na podeželju bivše Julijske krajine in tudi v samem Trstu, istega leta je bila ustanovljena tudi prva partizanska četa. Po kapitulaciji Italije pa sta na Primorskem delovali že dve briga di in sicer Gradnikova in Gregorčičeva. Dušan Furlan je svoj govor zaključil z ugotovitvijo, da je del primorskih Slovencev ostal izven meja matične domovine, v vseh pa ostaja ponos, da smo soustvarjali socialistično in samoupravno Jugoslavijo in pogoje za vedno boljše sosedske odnose med dvema državama.
Po govoru Dušana Furlana je vidrn politični delavec borec na Kozari in eden izmed protagonistov narodnoosvobodilnega boja na Primorskem in v Trstu Branko Babič predstavil svojo knjigo »Ljudje in boji na Kozari*. V zanimivem pri povedovanju je govornik najprej poudaril, da je želel v knjigi prikazati predvsem junaštvo ljudi, ki so na Kozari bili legendarni boj proti nemškemu okupatorju. Babič je dejal, da so z ramo ob rami na Kozari korakali Srbi. Hrvati in Muslimani, borci so bili v tesni in neločljivi povezavi z navadnimi ljudmi in vsi so se kot en človek zoperstavili premočnim nemškim četam. Ko se je nemški obroč sklenil v smrtonosne klešče, so borci in civilno prebivalstvo utrpeli velike izgube, predal pa se ni nihče kot v dokaz, da je borba ljudstva za svojo svobodo nepremagljiva. Nato je Babič najavil, da piše novo knjigo spominov na obdobje od leta 1943 pa do osvoboditve, ko je prišel na Primorsko, oziroma na Tržaško.
Program je zaključil pevski zbor Fran Venturini od Domja. Pred simboličnim transparentom, delom slikarja Milka Bambiča, je zbor pod vodstvom Ivana Tavčarja, u-brano zapel vrsto partizanskih pesmi. Venec pesmi pa sta z recitacijama dopolnila igralca SSG Zlata Rodošek in Jožko Lukeš Prireditev se je zaključila z dolgim aplavzom, ki je spremljal znano pesem Vstajenje Primorske, (am)
• V okviru »damskih pop«ldnevov»,
za katere skrbi F. Costantinides, bo danes ob 16.30 v Časnikarskem krožku predavanje z diapozitivi na temo: »Svetišča severne Nubije: File in A bu - Rimbel*. Predavala bo arh. S. Del Punte.
Člani glavne skupščine tržaške krajevne zdravstvene enote bodo drevi imeli svojo prvo sejo; ob 18. uri se bo v sejni dvorani tržaške občine zbralo 60 svetovalcev, ki so bili izvoljeni na volitvah 23. marca. Po strankah so svetovalci razdeljeni takole: Lista za Trst 15, od katerih je eden indipendentist, krščanska demokracija 10, komunistična partija 13, radikalna stranka 5, od katerih sta dva predstavnika mladinskega gibanja LpT, socialistična stranka 3, Slovenska skupnost 2, republikanci in socialdemokrati po 1, neofašisti pa imajo 4 svetovalce.
Dnevni red današnje seje glavne skupščine tržaške KZE vsebuje samo dve točki: potrditev izvoljenih svetovalcev in izvolitev 9-članskega izvršnega odbora, ki bo nato na svoji prvi seji iz svoje srede izvolil predsednika. Drevišnji seji pa bo predsedoval najstarejši izvoljeni svetovalec, to je predstavnik Liste za Trst Manlio Gregori. Ni pa še znano, ali bo skupščina izvolila 9-član-ski odbor že na drevišnji seji; takoj po izvolitvi skupščine je bilo med predstavniki strank več sestankov, na katerih so govorili o možnih ko-
inillllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllHIIIIIIinitliHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllHlltllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHKIlllllMIIIIIIIIIIIII
NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
OB 18. URI V OBČINSKI PALAČI
Drevi prva seja glavne skupščine tržaške krajevne zdravstvene enote
Predsedoval ji bo najstarejši izvoljeni svetovalec Manlio Gregori, predstavnik LpT * Na dnevnem redu le dve točki: potrditev izvoljenih in izvolitev 9-članskega izvršnega odbora
Odbornik Rinaldi poročal o vprašanju sporazuma o ribolovu v Tržaškem zalivu
Skupščina soglasno odobrila zakonski osnutek o razvoju prometa in prevozov blaga po cestnem omrežju
Deželni svet je prvi del včerajšnje seje posvetil odgovorom deželnih odbornikov na številna vprašanja, ki so mu jih zastavile svetovalske skupine o najrazličnejših vprašanjih, ki zadevajo razne a-spekte deželne stvarnosti. Govora je bilo tako tudi o vprašanju ribolova v Tržaškem zalivu, o katerem je govoril odbornik Rinaldi v odgovoru komunističnima svetovalcema Rossettiju in Tonelu, ki sta odboru naslovila vprašanje, da bi izvedela, kateri’ šAipčbdde "v 'teku ža rešitev vprašanja o novi ureditvi ribolova v Tržaškem zalivu, o čemer bi se rnorMrjsjJočazumeti'Italijanski in jugoslovanski državi.
Odbornik Rinaldi je med drugim dejal, da bo sporazum med obema državama zapadel 30. junija letos: za obnovitev sporazuma o ribolovu v Jadranskem morju je treba vsekakor upoštevati, da je za rešitev tega vprašanja, kar se tiče Italije, pristojna EGS. Vsekakor pa je Jugoslavija izrazila željo, da bi prišlo do iskanja sporazuma neposredno z Italijo: zato so v teku pogajanja, da bi ustanovili posebne mešane družbe s skupnim kapitalom med italijanskimi in jugoslovanskimi ribiči, ki bi poleg ribolova v terito-
rialnih vodah obeh držav skrbele za skupni razvoj tehnologij in okrepitev ladjevij. Kar pa se tiče ribolova v Tržaškem zalivu — je dejal odbornik Rinaldi — sta bili italijanski in jugoslovanski vladi že pred časom takega mnenja, da je treba iskati rešitev temu vprašanju v okviru obmejnih sporazumov, ki zadevajo našo deželo ter SR Slovenijo in SR Hrvaško. Ureditev ribolova v Tržaškem zalivu bo torej določena na povsem drugačen način,, kot pa v srednjem in spodnjem Jadranu.
Glede ribolova . Tržaškem zalivu je treba še dodati, da sta pred časom italijanski in jugoslovanski zunanji ministrstvi poverili nalogo vladnemu komisarju v F-JK in pristojnim oblastem SR Slovenije, naj na neformalen način poizvedujejo o možnosti rešitve v okviru obmejnih sporazumov, ki so priznani in potrjeni tudi v sporazumu med EGS in Jugoslavijo. Na osnovi dosedanjih kontaktov je bil pripravljen osnutek o novi ureditvi ribolova v Tržaškem zalivu, ki ga sedaj proučujeta zunanji ministrstvi obeh držav.
Osnutek novega sporazuma pred videva določitev nove skupne po-
IIIIIIIIIIIIIIMfllMIHHIIIIIIIIMIIMIIItllllMMtltlllinilllimiHMMIIIIIIItlMHimillHIIIIIflllHIfflllllHIliaUllllllHII
TORKOV VEČER SLOVENSKEGA KLUBA
Satirično «kloba-sanje» songov in raznih domislic
Neobičajno številnemu občinstvu so svoj humor posre-dovali Sergij Verč, Boris Kobal in Aleksander Vodopivec
Slovenski klub se je sinoči izjemoma preselil v druge prostore, vendar takoj je treba povedati, da je bil tudi sinočnji torkov večer v mnogočem izjemen. Dejanje se je tako odvijalo v Gallusovi dvorani Glasbene matice, saj tam vendarle razpolagajo s klavirjem, ki je bil bistveni ^pripomoček», da je lahko «satirična trojka» Sergij Verč, Boris Kobal in Aleksander Vodopivec predstavila svoj kabaret, ali bolje rečeno izbor iz svojih radio-televizij-skih nastopov. Vsi trije so predvsem radijskim poslušalcem dobro znani, saj ustvarjajo priljubljeno oddajo, ki je, po našem mnenju iz nerazumljivih .vzrokov, marsikdaj vzdignila tudi prah, predvsem pri tistih, ki nočejo razumeti satire. Satira se namreč nanaša na realne dogodke v življenju naše skupnosti, ki seveda ni tako premočrtno in najboljše, kot nam je večkrat u-metno predstavljeno. In ker satira drgne v srčiki neke stvarnosti, je namreč razumljivo, da je vsi niso pripravljeni sprejemati.
Sinočnji kabaretni večer je v Gallusovo dvorano privabil zares številno občinstvo, pretežno mladino in vse tiste, ki si želijo sprostitve in humorja. Res je, da bi bilo treba ta kabaretni večer ponoviti v kakem ustreznejšem prostoru, da bi mu lahko sledili še bolj številni avditorij.
No, in kaj so sinoči ponudili pianist Aleksander Vodopivec ter show-mana Boris Kobal in Sergij Verč. Ponudili so tisto, kar lahko mesečno sprejemamo po radijskih sprejemnikih, čeprav z neznanko, kako se bo vse skupaj obneslo ob živem stiki1 s poslušalci, saj je kabaret pisan za radio. Moramo reči, da je tudi taka anomalna oblika podajanja uspešna, če se opira na kvaliteto kot se nanjo opira kabaret «satirične trojke». Tako smo poslušali songe in skeče, tudi take, ki
na radiu niso bili dovoljeni, široka paleta likov, ki jih je ustvaril Boris Kobal s Sergijem Verčem, se dotika znanega tržaškega slavista, višješolca, vsevednega Jožeta Pirhoma, ljubljanskega uvoznika kulture Fonzo, pa še toponomastika, ki na čuden način proučuje izvor nazivov krajev, ulic in trgov, pa i-men. Težko bi bilo reči, kateri od teh likov je najbolj posrečen. Kabaret pa se dotakne tudi našega zamejskega življenja sploh, naših organizacij in ustanov.
Skratka, sledili smo sporedu, ki je za naš prostor po svoje nov in svež in ki vtika tprste v svojega bližnjega vtičnico». To je gotovo prednost kabareta. Zadoščati nam mora, da se ob žgoči problematiki tudi nasmejemo in ob njej poduho-vičimo, kar smo doživljali tudi ob sinočnjem Moba-sanju*. (mč)
vršine za ribolov, ki naj bi se raztezala na 31 kvadratnih miljah in naj bi zamenjala sedanji »četverokotnik*: nadalje predvideva podelitev visokega števila dovoljenj za ribolov, tako z italijanske, kot z jugoslovanske strani ter ustanovitev posebne mešane komisije, ki naj bi urejevala način ribolova na omenjeni morski površini in lahko tudi zmanjšala število čolnov, da bi zaščitila ribji zaklad. Osnutek sporazum) predvideva še razširitev bla govnih 'šežhamoV in «D».
Tako je o tem vprašanju poročal odborhik Rinaldi, v nadaljevanju sej® pg je deželni svet soglasno o-dobril zakonski osnutek, ki predvideva vrsto posegov za razvoj prometa in prevozov blaga po cestnem omrežju po naročilu. V razpravo so posegli svetovalci Pellis (LpT), Mo-relli (MSI), Barazzutti (PDUP), Bertoli (PSDI), Proserpio (KPI) in
V maju redno izplačevanje pokojnin
INPS obvešča, da bodo maja meseca izplačevali pokojnine v predvidenih rokih. Pokojnine bodo izplačali z enim samim plačilnim listom in v istem znesku kot za dvomesečje ma-rec-april. Pokojnine bodo izplačali v naslednjem vrstnem redu:
Posebne pokojnine bodo izplačevali od 2. maja, dalje socialne pokojnine, od 4. maja dalje, invalidske, starostne in kmetijske pokojnine od 7. maja dalje, pokojnine odvisnih delavcev pa od 15. maja. Od junija meseca dalje bo INPS izdal plačilne liste, ki bodo veljali za vse leto in bodo vsebovali tudi poviške, ki jih določa draginj-ska doklada.
Ermano (PSI), replicirala pa sta poročevalec Angeli (KD) in odbornik Rinaldi.
Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne, (as)
40 let baleta
V prostorih Mestnega gledališkega muzeja na Verdijevem trgu 1 bodo danes ob 10.30 odprli razstavo o štiridesetletnem delovanju Verdijevega gledališča na področju baleta. Razstava bo odprta do 30. septembra, in sicer vsak delavnik razen ponedeljka od 10. do 13. ure. Popoldne pa so predvideni obiski z vodičem.
alicijah in zavezništvih, ki bi lahko prišla v poštev pri oblikovanju večine in vodstva nove ustanove, ki bo 1. julija prevzela vrsto odgovornih nalog.
S 1. julijem bodo namreč razpustili upravni svet združenih bolnišnic in zdravstveni konzorcij, ki v imenu občine in pokrajine upravlja in vodi socialno - zdravstvene službe: njune pristojnosti bo tako prevzela KZE, ki je dejansko operativna struktura posameznih ali združenih občin in gorskih skupnosti, ki združujejo u-rade in službe, ki bodo skrbele za javno zdravje.
Ni treba posebej poudarjati, da bo ta organizem imel velik pomen na socialno - zdravstvenem področju. Njegov letni proračun bo dosegal več sto milijard lir, od njega bo zaviselo kakih šest tisoč uslužbencev. Na strogo zdravstveno - socialnem sektorju pa bo pristojen za osnovno, specialistično in bolnišniško zdravstveno oskrbo, za higieno, pro-filakso in sodno medicino, za farmacevtsko dejavnost, za higieno in preventivo patologije, za oskrbo, pro-filakso in nadzorstvo v živinozdrav-stvu, za oskrbo in socialno zaščito občanov v produktivni dobi ter za socialno in posvetovalno službo družine, za ekologijo, za zdravstveno in socialno zaščito materinstva, o-troštva in dobe razvoja ter za poklicno usposabljanje. Poleg teh pristojnosti bo morala KZE skrbeti za administracijo osebja ter za finančno in gospodarsko upravljanje poslopij. Med gotovo najzahtevnejšimi nalogami novega organizma pa bo brez dvoma skrb za dograditev ka-tinarske bolnišnice, katere gradnja se predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vleče že celo vrsto let. (as)
Mladi iz zamejstva odpotujejo v Bosno
V petek popoldne odor-tu iejo mladi s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije ter obmejnih občinskih konferenc ZSMS, na štiridnevni avtobusni izlet v Bosno. Izlet prireja Mladinski odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, v sedelovaniu z raznimi mladinskimi krožki in cdseki s Tržaškega in Goriškega, in to v okviru pros'av 40-Jetnice ustanovitvi O&čobbttilne fronte slovenskega naroda. Mladi iz Zamejstva si bodo ob tei. prili\q ogledali zanimivosti bosanske pokra line, s posebnim poudarkom na kraje, ki so znani iz narodnoosvobodilne borbe.
Odhod mladih lz Trsta in Gorice je predviden v petek popoldne. Prvi dan bedo dospeli do Jasenovca. Drugi dan si bodo ogledali Jasenovac (taborišče), nato Kozaro in Jajce, v večernih urah pa bodo prispeli v Sarajevo. Tretji dan, v nedeljo, si bodo ogledali Sarajevo ter se srečali s sarajevsko mladinsko organizacijo. Zadnji dan, na poti proti domu, pa si bodo ogledali še Drvar, Bihač in Otočac preden bodo
preko Senja in Reke dospeli v Trst, oziroma Gorico. Naj ob zaključku še obvestimo udeležence izleta, da je zborno mesto za Goričane pri mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici (na jugoslovanski strani) ob 17. uri (po italijanskem času); za tržaške udeležence pa v Sežani na železniški postaji ob 17.45.
Enourne zamude pri odhodih vlakov
Vodstvo tržaškega železniškega okrožja obvešča, da so strojniki včlanjeni v sindikatu FISAFS napovedali razčlenjeno stavko, zaradi katere bodo v dneh 15., 16., 17., 22.. 23. in 24. avgusta nekateri potniški vladi odhajali s tržaške postaje z enourno zamudo.
• V dvorani Tržaškega makrobio-tičnega združenja «La Spirale* v Ul. Venezian 7, bo drevi ob 18. uri predavanje na temo «Biološko in biodi-namično kmetijstvo*. Predaval bo strokovnjak E. Nastati.
AH SINOČNJI SEJI TBŽAŠKECA 0BČ1HSKESA SVETA
V GLAVNEM RAZPRAVA O DVEH RESOLUCIJAH
V ospredju vprašanja tako imenovanih poverjenih pristojnosti in prostorov zavoda Carli
Tržaški občinski svet je na sinočnji seji poleg redne upravne dejavnosti razpravljal ir. odobril tudi dve resoluciji. Prvo je v imenu komunistične skupine predložila svetovalka Assantijeva, v njej pa je govor o vprašanju poverjenih pri stojnosti, to je pristojnosti, ki jih je občinski odbor na osnovi zakona prejel od občinskega sveta; na osnovi teh pristojnosti lahko torej sklepa o raznovrstnih, seveda manj pomembnih upravnih vprašanjih. Komunistična skupina pa je resolucijo predložila zato, ker je bil sklep, s katerim je občinski svet poveril omenjene pristojnosti občinskemu odboru, sprejet daljnjega 4. februarja 1963, občinski odbor pa se je med svojim upravljanjem posluževal teh pristojnosti nekoliko «na lahko*, zaradi česar ga je pokrajinski nadzorni odbor v zadnji!} mesecih večkrat opozoril in opomnil, naj se točno drži določil.
Po razpravi, v katero so posegli svetovalci Richetti (KD), Pacor (PRI), odbornik Colombis in župan Cecovini in potem ko je komunistična skupina sprejela nekatere a-mandmaje, ki jih je k resoluciji predložila KD, je občinski svet resolucijo soglasno sprejel; dokument obvezuje občinski odbor, naj v sodelovanju z načelniki svetovalskih skupin in z najbolj reprezentančni-
KONEC POSVETA 0 VARNOSTI V LUKAH
V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU JE ZAENKRAT MALO NESREČ
To je izsledek včerajšnje okrogle mize, ob kateri so sodelovali predstavniki krajevnih obratov in ustanov
V Tržaškem in Miljskem zalivu ter v tržaški luki .je zelo malo nesreč. ki bi jih bilo vredno zabeležiti v posebne sezname, čeprav tu pa tam brez dvoma delavci utrpijo kako lažjo poškodbo. Vendar ne zaradi pomanjkanja varnostnih struktur, ampak predvsem zaradi nepazljivosti.
Te ugotovitve so prišle na dan ob včerajšnji okrogli mizi, ki ie zaključila dvodnevni mednarodni posvet na temo »Nesreče v pristaniščih : preventivni posegi in načrti za naglo ukrepanje*.
Na posvetu so izvedenci povedali marsikaj zanimivega, predvsem o izsledkih njihovih raziskav, ki so zaenkrat še samo1, teoretičnega značaja. vendar bi jih bilo treba po mnenju udeležencev posveta tudi konkretizirati. Tako so na nrimer na dopoldanskem delu posveta govorili o analizi vprašanja varnosti v velikih terminalih za raztovarjanje nafte, organizacijo v raznih obratih ob primerih nujnih inter vencij ter o načrtih za nujne posege pri javnih ustanovah. Kot re čeno pa je bila popoldan okrogla miza o varnosti v tržaškem pristanišču.
Na okrogli mizi so sodelovali Longobardi (Pristaniška ustanova), Azzarita (SIOT), Itri (Pristaniško
OB HUDI KRIZI LADJEDELSTVA IN ŽELEZARSTVA
SESTANEK MED DELEGACIJO FLM IN ODBORNIKOM DE CARLIJEM
Na sestanku so obravnavali vprašanje miljske ladjedelnice Alto Adriatico in položaj železarstva v naši deželi
Na sedežu deželne skupščine je bilo včeraj srečanje med deželno delegacijo FLM in podpredsednikom deželnega odbora in odpornikom za industrijo De Carlijem V središču pogovorov je bil težak položaj. v katerem se v naših ura jih nahajata lad.jedelstvo in železarstvo.
Član deželnega vodstva FLM Paolo Maschio .je na srečanju poudaril pomanjkljivosti vladnih gospodarskih načrtov na področju la-djedelstva in kovinarstva. Položaj postaja v obeh sektorjih vedno bolj zapleten in so tako potrebni hitri ukrepi: prav zato, je dejal Maschio, bi morala dežela čimbolj učinkovito poseči pri odgovornih oblasteh. Podpredsednik De Carli je s svoje strani naštel vse ukrepe, ki jih je sprejela deželna upra va in dejal, da se slednja zaveda, v kakšnem položaju sta pri nas
Kavboji na razposajenih mopedih
V lepih in toplih dnevih marsikdo potegne iz garaže moped, vespo ali večji motor, posebno mladi radi sedejo na jeklene konjičke in zdirjajo na potep po mestu, k obali, na Kras, ali kamorkoli že. Do tu nič slabega, slabo pa je, ko mladenič na mopedu pozabi, da ceste niso dirkalne proge in da obstajajo določena prometna pravila,
Dovolj je sprehod po tržaških u-licah in nam postane jasno, da so mladeniči (seveda ne vsi) na mo pedu prava nevarnost. *Podvigi». s katerimi se mopedisti izkazujejo, so različne, naj naštejemo nekatere: hiter štart pri semaforju, ko zelem luč še ni prižgana, slalom med avtomobili. vožnia na samem zadnjem kolesu, tako da se prednji del mopeda dvigne kot žrebec, vožnja v
dvoje in še kaj. Vse te stvari so seveda po zakonu prepovedane, marsikaterega mopedista pa to ne moti. čisto normalno je, da se na mopedu vozita v dveh, kar pa zakon prepoveduje, vožnja po enem kolesu spada med prekrške proti varni vožnji, tudi prevelika hitrost mopedov je kazniva, saj zakon predvideva, da tovrstna vozila ne smejo prekoračiti brzine 40 kilometrov na u-ro. Slalom z vespo tudi ni predviden v cestnih predpisih, po mestnih ulicah pa je to vsakdanja stvar. Avtomobilist, ki se znajde med podivjanimi jeklenimi žrebci močno tvega, da motorista podre, pešec se more paziti, mopedist pa je v nevarnosti, da se prekucne. Mislimo, da bi morali za varnost vseh mestni redarji, ali pa drugi organi jav-
ne varnosti, strožje nastopati in z globami in drugimi kaznimi preprečevati, kolikor se pač to lahko, norenje po ulicah. Konec koncev je skorajda smešno, da nekdo parkira na prepovedanem mestu in takoj dobi globo (globa je seveda upravičena) mladi mopedist, ki vozi v hitrem slalomu med avtomobili pa ni kaznovan. Isto velja za tiste, ki se na mopedu prevažajo v dveh kar sredi mesta, kot da je to popolnoma dovoljeno. Tovrstne prekrške je torej treba kaznovati, posebno ker gre povečini za mio 'e motoriste, ki se uvajajo v cživljenje na cesti» bolj kot razposajeni kavboji kot pa trez-ri vozniki. Na žalost se potem po-gostoma dogodi, da mlade motoriste izučita padec in mavec na zlomljeni nogi... (am)
tako ladjedelstvo kot železarstvo. De Carli je nato dejal da je potreben načrt, ki bi .rešil miljsko ladjedelnico Alto Adriatico, za to se sedaj zanima koordinacijski odbor, ki združuje obmorske dežele. Podpredsednik deželnega odbora je nato pristavil, da je potrebno sprejeti zakon, ki naj omogoči finansiranje nove upravne družbe milj-ske ladjedelnice preko družbe Fin-cantieri. Glede železarstva pa je De Carli dejal, da vlada preučuje nov zakonski predlog, s katerim namerava sanirati železarstvo. Večina sredstev pa bo namenjena družbenim sektorjem, zasebne železarne pa bodo zato prejele malo podpor. V tem smislu bo treba preučiti, kako naj se usmerijo podpore iz deželnega sklada.
Skupščina članov blagajne CASAGIT
Na sedežu časnikarskega krožka v Trstu, Korzo Italija 12, bo jutri deželna skupščina novinarjev, ki so včlanjeni v dodatno blagajno ČASA GIT. Skupščina se bo pričela ob
14.30	v prvem sklicanju in ob' 15. uri v drugem sklicanju. Dnevni red skupščine predvideva izvolitev delegatov v vsedržavno skupščino in poročilo o delu, ki je bilo opravljeno v preteklem štiriletnem mandatu.
V policijski vojašnici «Duca d’Ao-sta* v Ul. Damiano Chiesa so včeraj gojenci 72. izpopolnilnega tečaja prisegli zvestobo italijanski republiki. Slovesnosti je predsedoval polkovnik Franco Greco. častno stražo pa je pregledal tudi vladni komisar /a Furlanijo - Juli jsko krajino dr. Marrosu. Zaprisegi so sledili tudi vidni predstavniki naše dežele in našega mesta, udeležili pa so se je tudi dijaki slovenskih nižjih srednjih šol od Sv. Ivana,
poveljstvo), Mizzan (družba Trip-covich), Biasiutti, (poveljnik gasilcev) in Mina (rafinerija Aquila). Sodelujoči so se strinjali, da gre za zelo resno vprašanje, ki ga v kratkem času ni mogoče popolnoma izčrpati. Zato so se omejili na zelo splošen oris stanja ter pri tem ugotovili. da so varnostne strukture pri nas zadovoljive, kar pa ne pomeni, da ne bi smeli stremeti k optimumu. Da .je res tako priča tudi raziskava, ki .jo je za SIOT izvedel nizozemski izvedenec prof. Bretz, ki je o njej včeraj tudi sam
poročaL
vsem na varnostne strukture terminala SIOT. Prof. Bretz je poudaril, da varnostni ukrepi v miljskem zalivu povsem odgovarjajo mednarodnim pravilom, tako da če bi prišlo tudi do večjih katastrof fkot je na primer eksplozija tankerja) ljudje ne bi utrpeli nobene škode, mogoče bi se razbile le šipe na oknih bližnjih hiš. Sicer pa je bil to edini konkretni element, ki je prišel na dan na včerajšnji okrogli mizi, saj nihče od poročevalcev ni govoril o nesrečah, niti ni posredoval konkretnih podatkov o preventivi v posameznih obratih. Le poveljnik gasilcev Biasiutti je potožil, da nima na razpolago dovolj mož in zato mu je delo otež-kočeno.
mi občinskimi sindikalnimi organizacijami čimprej pripravi ažurni-ran sklep o poverjenih pristojnostih.
Druga resolucija — predložili so jo svetovalci Del Čampo (KPI), Pe-col in Ercolessi (PR), D’Amore (PSI) in Lanza (PSDI) — pa je zadevala vprašanje italijanskega tehničnega zavoda Carli, ki se mora že od začetka šolskega leta ubadati s hudimi prostorskimi problemi: dogaja se namreč, da 51 razredov i-ma na razpolago 36 učilnic in to v treh ločenih sedežih. Predložena je bila sicer že oktobra lani ob začetku šolskega leta, občinski odbor pa jo je šele sedaj postavil na dnevni red. Bila je odobrena z večino glasov; poleg predlagateljev jo je podprla tudi SSk, del odbora in MSI so glasovali proti, ostali del odbora pa se je vzdržal. KD se je vzdržala pred glasovanjem, kot se je pred glasovanjem vzdržala tudi o sklepu, ki je bil istočasno v razpravi, v smislu katerega bo občina za približno 600 milijonov odkupila zgradbo in zemljišče, kjer je bila nekdaj menza bivše tovarne strojev pri Sv. Andreju. Ta zgradba, ki bi jo sicer treba temeljito preurediti, naj bi po mnenju občinskega odbora lahko prišla v poštev za rešitev prostorskih problemov Carlija, saj bi v njej lahko uredili 40 učilnic in telovadnico. Za sklep so glasovali LpT, KPI, PSDI, SSk, socialisti so glasovali proti, radikalci pa so se vzdržali.
Z večino glasov odobrena resolucija obvezuje občinski odbor, naj čimprej skliče javno zborovanje, na katerem naj bi poleg občinskih predstavnikov sodelovale tudi vse ostale šolske komponente zavoda, na katerem naj bi končno začeli s smotrnim načrtovanjem na šolskem področju. O tem vprašanju, tako o resoluciji kot o sklepu, so spregovorili svetovalci Del Čampo (KPI), Lanza (PSDI), odbornik Salvagno, Abate (KD), župan Cecovini, De Rosa (KPI), Richetti (KD) in odbornica BoschinPeva. Naj še dodamo, da se je KD vzdržala pred glasovanjem zaradi dvomov o načinu upravljanja odbora v zvezi s tem vprašanjem, predvsem pa zaradi popolnega pomanjkanja urbanistične politike — tako je poudaril svetovalec Richetti — s strani mestnih upraviteljev, (as)
Krožek absolventov slovenske trgovske akademije — KASTA izreka ženi in otrokom globoko sožalje ob izgubi dragega Silvija Stoparja.
Slovensko planinsko društvo iz Trsta se pridružuje sožalju užaloščene družine ob smrti Silvija Stoparja.
Športna šola Trst se klanja spominu na Silvija Stoparja, enega izmed njenih ustanoviteljev in velikih pobornikov njene aktivnosti, težko prizadetim svojcem pa v tej žalostni uri izreka svoje globoko sožalje. Spominjali se ga bomo s hvaležnostjo In ostal nam bo v trajnem spominu.
Neva in Fabio z družino se pridružujeta žalovanju Anice in otrok ob izgubi dragega Silvija.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi mož, oče in nono
PETER PETAR0S
Pogreb bo jutri, 16. aprila, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalujoči žena Urška, družini Lica-no in Peterin ter drugo sorodstvo
Trst, Ljubljana, 15. aprila 1981. (Občinsko pogrebno podjetje).
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi
SILVIJ STOPAR
Pogreb pokojnika bo jutri, 16. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Skednju.
Žalostno vest sporočajo žena Anica, sinova Boris in Igor, hčerka Elizabeta, mama Sim-plicija, oče Ivan in drugo sorodstvo
Trst, 15, aprila 1981.
^ Ob l. obletnici smrti
MARIJE SILVE JUGOVIČ DE BERNARDI
se je z bolečino v srcih spominjajo
mož Anton in sorodniki
Opčine, 15. aprila 1981.

Gledališča
Kino
VERDI
Jutri ob 20. uri peta predstava opere «Mazepa» Čajkovskega za red E/C v vseh prostorih. Dirigent B. Bartoletti, režiser Giulio Chazalet-tes, zborovodja Andrea Giorgi. Na stopajo: Kari Nurmela (Mazepa), Paolo Washington (Kočubej), Rug-gero Bondino (Andrej), Radmila Ba-kočevič (Marija), Nora Jankovič (Ljubov) ter Dario Zerial, Angelo Nosotti in Franco Ricciardi.
Ostale predstave: v soboto, 18., (S); v torek, 21., (F/E); v petek, 24., (H) in v torek, 28., (G).
AVDITORIJ
Danes ob 18. uri komedija «Un sial per Carlotta». Glasba Nini Per-n.i, režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek 8 (red I sreda).
Razstave
V prodajni galeriji kraške umetne obrti «Bor» v Nabrežini razstavlja sežanski umetnik Miro Kranjec. Razstava je odprta ob delavnikih in ob nedeljah od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
ZADRUGA NAŠ KRAS
vabi vse ljubitelje slikarske umetnosti na odprtje razstave
DEMETRIJA CEJA
ki bo v četrtek, 16. aprila, ob 20. uri v Kraški galeriji v Repnu.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 15. aprila ANASTAZIJA
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 19.51. — Dolžina dneva 13.32. — Luna vzide ob 15.59 in zatone ob 5.00.
Jutri, ČETRTEK, 16. aprila
BOŽA
Vreme včeraj; na j višja temperatura 21,2 stopinje, najnižja 11,2, ob 18. uri 19,4 stopinje, zračni tlak 1018 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 63-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 13,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Valeria Schiro, Damiano Vittor, Katia Appe, Barbara Gabrielli, Ivana Grgič, Martina Gardelin, Patrick Zoi, Andrea Roar-ai, Barbara Murgo.
UMRLI SO: 86-letna Dosolina Gru-ius vd. Consalvi, 85-letna Veronica Marega vd. Gerin, 69-letna Lorely Starina vd. Callovini, 56-letni Roberto Castagna, 84-letna Maria Cella-ri vd. Lipout, 88-letna Maria De Bor-toli vd. Bortološso, 84-letni Silvio Zacchi, 65-letni Roberto Pauluzzi, 91-letna Gisella Gordan, vd. Hauser. 77-letni Luigi Vezzoni/^SBMtetS&dtEJn sella Caproni vd. Sossi; 67-letni Bruno Verdeber, 70-letni..BjaiH4k.Agasti-' tli, 68-letna Giovanna Drioli, 88 letna Albina Marega, 86-letna Anna Pero-sa vd. Ierman, 72-letni Angelico Mi-niati, 50-letna Giovanna Benson por. Masolini, 54-letna Antonietta D’Ama-to vd. Petrincich, 81-letni Giuseppe Zorzi, 90-letni Oscar Radivo, 88-let-ni Antonio Tellini, 80-letna Lina Bertok vd. Bionelli, 68-letni Giuseppe Visintin, 91-letna Bianca Coen - Luz-zato vd. Fano, 72-letni Enrico Op-penheim, 76-letna Rosina La Porta por. Passaggio.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. DellTstria 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. DellTstria 7.
ZDRAVSTVENI* DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14 do 21 ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 68 441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: ?l 226 165: Opčine: te! 211 (Kil: 'rosek:	tel 225 141:	Božje polje
gonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 90 121; Sesljati: tel. 209 197; Žavlje: M 213 137: Milje: tel 271124
Ariston 17.30—22.00 «La morte in diretta*. Režija Bertrand Taver-nier. Romy Schneider, Max Von Sydow.
Eden 17.30 «Gente comune*. Režija Robert Redtord. Donald Suther land, Mary Tyler Moore.
Ritz 17.00—22.15 «Asso». A. Celen-tano, E. Fenech.
Excelsior Danes zaprto.
Grattacielo 16.30 «Tutti probabili assassini (e poi non ne rknase nessuno)*. Agathe Christie.
Fenice 16.30 «Exterminator». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 «Scusi, dov’e in West?»
Cristallo 17.00 «Histoire . d’amour». Alan Delon, V. Janot.
Vittorio Veneto 16.30 «Attacco piat-taforma Jennifer». Roger Moore, James Meson.
Capitol 16.30 «11 medico della mu-tua». A. Sordi.
Moderno 16.30 «La ragazza del vagone letto». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Shocking». Prepo vedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 «Questa e 1’America, parte seconda».
Nazionale 15.30 «Le porno sexy fem me». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30 — 22.00 «Sen sual eruction». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.30 «1 porno incontri». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Prosveta
SPD Tabor Opčine vabi danes ob ob 11. uri v Prosvetni dom na Opčinah, kjer bo ponovitev mladinske igre F. Bevka «črni bratje».
f Čestitke
Dragi noni JUŠTI želijo vse najboljše za rojstni dan vnuki Marko, Danjel, Tanja, Darija, Sandi, Sergij in Ksenija.
Danes praznuje rojstni dan nona PEPKA MUŽINOVA s Proseka. Vse najboljše ji želijo njeni še posebno Paulo in Roberto.
Danes praznuje 4. rojstni dan MAJA PEČAR iz Boršta. Mnogo sreče, zdravja in veselja ji želita mama in očka.
Izleti
Združenje Union Podlonjer javlja, da je odhod v Beograd 18. aprila, ob 5. uri z Oberdankovega trga. Za informacije telefonirati na št. 64-459.
ŠK Kras, KD Kraški dom, KD Rdeča zvezda in VZPI - ANPI občin Zgonik in Repentabor organizirajo avtobusni izlet 24., 25. in 26. aprila na grob tov. Tita in ogled Beograda. Cena izleta 125.000 lir. Vpisovanje: Srečko Budin Salež, tel. 229 252, Anica Kralj - Briščiki. tel. 227 327 ter Sonja Lazar Repen, tel. 227 229. ■' Združenje' Union Podlonjer priredi enodnevni ižlet dne 2. maja v Kum-M#. * 6^1#iC:rf)J>tne':hiše tov Tita in muzeja. Kosilo bomo Imeli v Krškem. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Valdirivo 30, telefon 64459.
Zveza borcev VZPI - ANPI Boljunec priredi ob obletnici smrti tovariša Tita, od 7. do 10 maja avto bušni izlet v Beograd.
Vpisovanje od 18. do 21. ure v baru Marija v Boljuncu še danes, 15. aprila. Za informacije telefo nirati na štev. 228 229 (Jože Starc). Cena izleta je 140.000 lir.
Planinski odsek ŠZ Sloga - SPDT prirejata na velikonočni ponedeljek, 20. aprila, planinski pohod v Brkine po slovenski transverzali od Materije preko Artviž do Motovuna. Izlet je z osebnimi avtomobili, zbirališče ob 8. uri pred spomenikom v Bazovici. Odhod z linijskim avtobusom z glavne avtobusne postaje ob 7 50 in ob 8 30 iz Bazovice.
V	počastitev spomina Cvetke Komar - Benčič darujeta Viktor in Nina Hervatič 5.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na pok. Pino, Grazio in Milko darujeta Albina in Vilma 30 tisoč lir za osnovno šolo Primož Trubar v Bazovici.
V	počastitev spomina Angela Žerjala darujejo Rosanda, Tatjana in Marta Godina 25.000 lir za KD J. Grbec.
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO V TRSTU
RAZPIS NATEČAJA
za podelitev štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in literaturi.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije
RAZPISUJE
v smislu 8. člena Osimske pogodbe
N A lEČAJ
za podelitev šestih štipendij za Studii in. izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1981-82.
Štipendije so namenjene pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini ter tistih oseb, ki belijo poučevati na navedenih šolah. Višina štipendije znaša 52.200- din letno1 in se izplačuje v enakih mesečnih obrokih (po 5.800- din) od oktobra 1981 do junija 1982.
Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo in tudi tisti, ki se šele pripravljajo za poklic v prosvetni stroki. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, ki so že eno akademsko leto dobivali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih izpitih.
Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem skrbništvu ’• Trstu do 30. aprila 1981. Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem.
160 milijonov lir za Ljudsko univerzo
Na predlog pristojnega odbornika Barnabe je deželni odbor podelil tudi za letošnje leto 1981 poseben prispevek Ljudski univerzi iz Trsta. Podelil ga je, da bi podprli dejavnost Ljudske univerze, ki si prizadeva za ohranitev in razvoj kulturnega in jezikovnega zaklada italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in za krepitev odnosov med to skupnostjo in italijansko državo. Višina prispevka znaša 160 milijonov lir. Dodati je treba, da bi Ljudska univerza ne mogla izpeljati zastavljenega programa za tekoče leto brez o-dločujočega prispevka deželne uprave, ker ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi.
Obisk groba maršala Tita
Tudi prebivalci zgoniške in re-pentabrske občine se bodo hvalež no poklonili spominu maršala Tita. Krajevna društva ŠK Kras, KD Kraški dom, KD Rdeča zveza in borčevski organizaciji VZPI - ANPI iz Zgonika in Repentabra, so namreč prevzeli pobudo, da priredijo 24*. 2o. in 26. aprila avtobusni izlet v Beograd, ki stane 125.000 lir. Najprej se bodo zaustavili ob grobu našega velikega revolucionarja tovariša Tita v Hiši cvetja. Predviden pa je tudi ogled jugoslovanske prestolnice. Prijave sprejemajo naslednji odborniki; Srečko Budin (Salež, tel. 229-252), Anica Kralj (Briščiki, tel. 227-327) in Sonja Lazar (Repen, tel. 227-229).
B. S.
• Odbor zveze upokojencev Stare mitnice poziva svoje člane naj dvignejo člansko izkaznico za leto 1981, in sicer v Ul. Pondares vsak dan med 10. iri 12.30 ali med 16.30 in 19.30.
Razna obvestila
KD Lonjcr - Katinara, ŠD Adria
prirejata danes, 15. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju filmski večer «01impia 80» z Aljošo Žerjalom. Vabljeni.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
17-LETNI fant išče zaposlitev kot vajenec v pekarni - slaščičarni. Telefon 228-701.
DELAVNICO za popravljanje gospodinjskih strojev je odprl Edvin Križmančič, Ul. G. D’Annunzio 71/A - telefon 775-713.
PRODAM fiat 128 special - letnik 1976 — z napravo za plin. Telefonirati na št. 22-92-24 po 21. uri.
OSMICO je odpri, Sergio Ferfolja pri Piščancih. Toči belo in črno vino.
PRODAM novo, nekaj mesecev staro dirkalno-kolo znamke torpadoi Za podrobnejša pojasnila telefonirajte na goriško uredništvo PD (833-82) ali na tel. (0481) 31-422.
SLAVNE moške parfeme Drakkar, Saint Laurent, Alain Delon, Bo-gart, L’altro uomo in Givenchy dobite tudi na Opčinah — »Kozmetika 90».
AFRIŠKA študenta iščeta opremlje no stanovanje ali sobo s souporabo kopalnice in kuhinje. Naslov Alphonsus (pri Longo) Ul. Gat-teri 16, Trst.
PRODAM čoln (pilotina) dolg 4,60 m za 1.400.000 lir. Telefonirati na številko 220624 od 12. do 14.30.
OSMICO je odprl Rihard Živec — Koludrovca 14. Toči belo in črno vino.
HITRA strojepiska sprejema na dom prepisovanje tekstov v slovenščini ali italijanščini. Ngslov na oglasnem oddelku Primorskega dnevnika.
PRgDAM gumijast čoln kondor dolg približno 3 m — nosilnost 12 KS — Telefon 229 190.
LASER — odlično ohranjeno jadrnico ugodno prodam. Telefon 212-267.
GOSTILNA na Krasu išče pomočnico za kuhinjo. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Gnstilna».
IŠČEMO resnega vajenca za pekarno in slaščičarno. Jerman, Ron-ke. Ul. Garibaldi, tel. 77106
ZTT za razširitev svoje prodajne mreže v Trstu in Gorici išče moške/ženske za zunanje part time delo. Možnost zanimivega dodatnega zaslužka. Dohodki po učinku. Interesenti naj se javijo na telefonsko številko 794672, interno 35, v četrtek, 23. aprila 1981, od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure.
PRODAM po ugodni ceni ford escort letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon ,229-247 od 19. do 20. ure.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerovljah. Toči belo in črno vino.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA .	3. P. A
TRST - ULICA F.>11.2110 • “UL' 61-AAu
14. 4. 1981	
Ameriški dolar	1043.—
Funt šterling	2.345,-
Irski funt šterling	1800,-
Švicarski frank	545 -
Francoski frank	208,-
Belgijski frank	29,50
Nemška marka	495.—
Avstrijski šiling	69,50
Kanadski dola*	875.—
Holandski l.orin*	445.—
Danska krona	156.—
švedska krona	225,-
Norveška krona	193 —
Drahma	17,-
Mali dinar	28.75
Veliki dinar	28,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
OD DANES DO PETKA
V GORICJ MEDNARODNI ZDRAVNIŠKI SIMPOZIJ
Razpravljali bodo o uporabi ultrazvokov v medicini in posebej v porodništvu - Strokovno srečanje prireja goriška splošna bolnišnica pod pokroviteljstvom dežele in goriške občine
Gorica bo od danes do petka gostitelj mednarodnega zdravniškega simpozija o uporabi ultrazvokov na področju medicine, posebej pa v porodništvu. Simpozij prireja gori-ška splošna bolnišnica, ki je že nekaj let pobudnik podobnih strokovnih srečanj, pod pokroviteljstvom deželne uprave ter goriške občine.
Udeležbo na pomembnem strokovnem srečanju je najavilo nad dvajset znanih zdravnikov iz evropskih držav, ZDA, Avstralije ter Južne A-frike ter seveda iz Italije.
Zasedanje, ki bo potekalo v prostorih deželnega avditorija v Gorici se bo pričelo ob 8.30 s kratko uvodno slovesnostjo, ob 10. uri pa se bo pričel, pod predsedstvom dr. A. Za-cuttija, delovni del simpozija s poročili G. Kossoffa iz Sidneya (O sedanjem in prihodnjem razvoju na področju ultrazvočnih inštrumentov) N. S. Assalija iz ZDA (O kontroli delovanja srca in ožilja v zarodku in v novorojenčku) ter poročilom o možnostih preučevanja krvnega obtoka pri novorojenčkih. Poročilo so pripravili G. Pardi, U. Nicolini ter E. Ferrazzi.
V popoldanskem delu zasedanja bodo govorili W. J. Garrett iz Sid neya, J. W. Wladimiroff iz Nizozem ske ter italijanski strokovnjaki F Branconi, A. Zucutti, A. Brugnoli G. Elena, G. Giuffi in A. Pellegrini
Intenziven dan čaka zborovalce tu di jutri, ko bodo tako predpoldne,
SLOVENSKO S,STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Gledališče Verdi v Gorici
danes, 15. aprila, ob 20.30 — GORIŠKI ABONMA
Daniel L. Coburn
PARTIJA REMIJA
tragikomedija v dveh dejanjih Režija DUŠAN MLAKAR Na predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem re-,,,(30,1^0! pt&vp^a z avtobusom limajo^pravicp, samo abonenti.
na avtobus, morajo zato imeti s sabo abonmajsko izkaznico.
kakor tudi popoldne sledili poročilom, v petek, zadnji dan simpozija pa bo zasedanje samo v dopoldanskem času. V petek bosta poročala tudi dr. A. Kurjak in V. Latin iz Zagreba, strokovnjaka, ki delata na zagrebški univerzi. A. Kurjak bo govoril o ugotavljanju malformacij zarodka s pomočjo ultrazvokov, skupaj z V. Latinom pa sta pripravila poročilo o ugotavljanju biometrične-ga in dinamičnega stanja zarodka matere, ki trpi za sladkorno boleznijo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84 124.
Zamenjane v Gorici telefonske številke
Že lani julija, ko so porazdelili med naročnike telefonske imenike, so bile številne številke zamenjane. Kljub temu pa sta bili do .včerajšnjega dne veljavni obe številki za celo vrsto naročnikov, takih ki so i-meli le štiri številke. Od včeraj pa velja samo nova številka. Kdor je prej imgl prvo številko «2» jo mora odslej zamenjati s «84», kdor pa je imel prvo številko «5» ji mora pridati še številko «8». To velja za tiste, ki so imeli le štiri številke.
Vse nove, -popravljene številke, so objavljene v lanskem telefonskem imeniku, zato. naj bodo naročniki pozorni.
Objavimo tu lahko nekaj novih, popravljenih številk:
Primorski dnevnik 85-723. (namesto 5723)..
Slovenska kulturno - gospodarska zveza 84-644 (namesto' 2644).
Zveza slovenskih kulturnih društev 84-495 (namesto 2495). ,
PIRHI TAKO KOT NEKDAJ
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiuitiiujiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitt
USPEŠEN POSEG POLICIJE
PRIJELI SO RAZPEČEVALCE PONAREJENE AMERIŠKE VALUTE
Policija je zaplenila 20.000 dolarjev in manjšo vsoto ponarejenih lir - Za zapahi dva italijanska državljana in dva Marokanca
Agenti tržiškega komisariata so te dni prišli na sled, v sodelovanju s tržaško kvesturo, kvesturo v Milanu, ter tržiškim poveljstvom finančne straže, skupini razpečevalcev ponarejenega denarja ter štiri člane, cd katerih sta dva italijanska državljana, dva pa maroška državljana, tudi aretirali ter prijavili sodišču. V nekem tržiškem hotelu so pred dnevi aretirali 45-letno Ando Capaccio ter 25-letnega Gaeta-na D’Angela, ki imata sicer stalno bivališče v Milanu, doma pa sta iz okolice Neaplja. Na podlagi njunih izjav so še istega dne pri Ronkah prijeli tudi dva maroška državljana, Mouhsina El Arbija ter Aloua Larbija. Prvi ima prijavljeno bivališče v kraju Montagnana pri Padovi, drugi pa v Caorlp. Sum, da gre za skupino razpečevalcev ponarejenega denarja, je bil povsem upravičen Capacciova in D’Angelo sta namreč imela pri sebi 20 tisoč ponarejenih ameriških dplarjev-iVnbankovcih .po sto-dolarjev, pri Maro-kancih pa so preiskovalci, poleg nekaj-blaga tihotapskega izvora, prav tako našli nekaj ponarejenega denarja, dolarjev in lir, ter nekaj iz-
MMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiMmumiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiuiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiu
SEJA LOVSKEGA ODBORA
SPREJETI NOVI UKREPI ZA BOJ PROTI STEKLINI
Strogi zivinozdravniški nadzor nad ustreljeno srnjadjo ■ Smetišča bodo ogradili
Na seji pokrajinske lovske zveze v Gorici, sejo je vodil podpredsednik Cettul, prisoten pa je bil tudi pokrajinski veterinar dr. Amerigo-gna, so govorili o preprečevanju širjenja stekline. Posebno nujni so ukrepi v sedanjem razdobju, ko se lovci pripravljajo na odprtje lova na srnjad. Pokrajinski veterinar bo v najkrajšem času objavil navodila za ovce in lovske čuvaje, kako se morajo ravnati z uplenjenimi živalmi. Kakor so povedali na seji lovske zveze, bo morala zdravstvena oblast pregledati predvsem tiste živali, ki bodo namenjene tržišču. Najprej bod prepovedali nagačenje glav. Če pa bi kdo lobanjo vendarle rad ohranil kot trofejo, jo bo moral dolgo časa kuhati, da bo uničil leglo okužbe, ki je prav v žlezah pri čeljustih.
Večje nadzorstvo bodo uvedli tudi nad lisico, ki je glavni krivec za širjenje stekline. Težili bodo za tem, da bi število živali čimbolj znižali. Optimalno razmerje bi bilo e-na lisica na 4 kvadratne kilometre. Pri nas je število živali na to površino neprimerno večje.
Tajnik lovske zveze Moroni je sodil, da odstrel lisice v sedanjem času ne bi dosti zalegel in da bi bilo veliko bolj učinkovito, če bi lovskim čuvajem pokazali lisičje brloge in skritim lisicam prišli do živega.
Kar pa zadeva klatežke pse, so sodili, da bi bilo potrebno ograditi smetišča, kjer se ti psi hranijo. Lovci, katerim je sedaj zaupana poglavitna' naloga, da izvajajo preventivno akcijo prot' širjenju stekline, lahko v prihodnje postanejo tudi pomočniki pri ograjevanju smetišč.
V obmejnih občinah so določili tri zaprisežene čuvaje za vsako lovišče, ki bodo nadzorovali klateške pse v skladu z odredbo pokrajin skega veterinarja. Kot smo svojčas že napovedali, pa bodo 16. maja sklicali v Gorici shod, na katerem bodo znani italijanski strokovnjaki v boju proti steklini poročali o pridobljenih izkušnjah.
Urnik trgovin oh koncu tedna
V soboto, 18. aprila, bodo trgovine poslovale po običajnem urniku, treba pa se bo oskrbeti s kruhom,
mesom in drugimi potrebščinami za dva dni, kajti v nedeljo (na veliko noč) in v ponedeljek bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte v ponedeljek dopoldne.
V prihodnjem tednu zaradi praznikov, ne bo veljala obvezna tedenska zapora in bodo trgovine v sredo popoldne lahko odprte po želji.
Popolno zaporo napovedujejo nadalje za soboto 25. aprila, in nedeljo, 26. aprila.
polnjenih osebnih izkaznic, ki so bile pred časom ukradene v krajih Cavenago Brianza ter Godega San Urbano, kar je sprožilo dodatno preiskavo.
Nekaj dokazov o sleparski dejavnosti skupine, so preiskovalci dobili tudi s preiskavo na njihovih domovih. Tako so v Montagnani našli opremo za ponarejanje dokumentov, v stanovanju Gaetana D'Angsla v Milanu pa so našli še nebzj ponarejene italijanske valute. Četverica je menda zelo Pogosto prihajala v naše kraje in prav na to so postali pozorni pri tržiškem komisariatu. Ko so ugotovili, da so bili nekateri člani skupine že vpleteni v razpečevanje ponarejenega denarja, je bilo samo treba počakati na ugoden trenutek. Ta se je ponudil 31. marca letos, ko sta se Capacciova in D'Angelo pripeljala z avtom v Tržič ter zašla v nastavljeno past, kamor sta se ujela tudi Marokanca, 'ki ‘‘sta še1 do Ronk pripeljala v oplom: '.Preiskava še ni zaključena, kajti’ če-, tverica je menda samo majlina skupina najbrž dobro organizirane mre že, katere niti segajo po vsej verjetnosti tudi preko državnih meja. Zato je v prihodnjih dneh pričakovati nadaljnji razplet celotne zadeve.
V GRADIŠČU
Danes pokrajinski kongres
združenja ANPPIA
V Gradišču bo danes, s pričetkom ob 15. uri, pokrajinski kongres združenja antifašističnih preganjancev (ANPPIA). Današnja skupščina sodi v okvir priprav na vsedržavni kongres združenja, ki bo v Riminiju od 8. do 10. maja.
Na današnjem zborovanju bodo razpravljali o vlogi združenja in o antifašizmu nasploh v današnji italijanski stvarnosti, izvolili novo pokrajinsko vodstvo ter druge statutarne organe ter imenovali delegate za vsedržavni kongres.

ZARADI PONEVERBE
Obsojen bivši podravnatelj pokrajinskega zavoda INADEL
V petek so na goriškem okrožnem sodišču obsodili zaradi poneverbe 50 milijonov lir bivšega uslužbenca tržiške občine, v ponedeljek pa je bil pred istim sodiščem kazenski postopek, zaradi podobnega dejanja, proti bivšemu podravnatelju pokrajinskega zavoda INADEL v Gorici, dr. Giorgiu Zorzinu, ki je izmaknil okrog 16 milijonov lir. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga obsodile na tri leta zapora, denarno kazen v višini 750 tisoč lir ter izreklo trajno prepoved opravljanja javnih služb.
VČJERAJ POPOLDNE V TRŽIČU
Preplah v podružnici Tržaške hranilnice
Precej strahu so včeraj popoldne doživeli uslužbenci podružnice Tržaške hranilnice v Tržiču. Neznanec je namreč okrog 16. ure telefoniral v banko ter vztrajno zahteval pogovor z ravnateljem. Ko se je slednji le oglasil, mu je na hitro sporočil izsil.jevalno grožnjo: 200 milijonov lir, ki naj bi jih ne mudoma postavili v neko posodo za smeti, na cestnem odcepu /a Jamlje, sicer bo čez nekaj trenutkov eksplodiral v banki peklenski stroj Pri tem je neznanec, ki je govoril V čisti italijanščini, spet položil slušalko, raVnatel’ pa je ne mudoma iz varnostnih razlogov dal izprazniti poslopje, ki so ga orož-niti kmalu zatem natančno preiskali, vendar, niso našli ničesar.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 17.30 — D. Hare Molči in bodi lepa. Predstava za gimnazijo ter ob 20. uri ponovitev iste predstave za abonma red S, sreda A in izven. Obe predstavi bosta v gledališke dvorani "v Solkanu.
Kino
(iurtcu
VERDI Slovenska gledališka predstava. 1
CORSO 17.30—22.00 «La bestia uma-na». Bruce Lee. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 «1 porno gio-chi di Iris». Prepovedan mladini pod 18. letom.
I riič
PRINCIPE 18.00-22.00 »Maledetti vi amero*.
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Sex, pištol in the great*.
/V«iYi iinriro in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Beg s pločnika*. Francoski film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 »Doživljaji inštruktorja vožnje*. Angleški film.
DESKLE 19.30 «Skrivnostna dediščina*. Ameriški film.
Maja manifestacija za handikapirance
Različnim pobudam ob mednarodnem letu fizično in duševno prizadetih oseb, se bo s posebno manifestacijo pridružil tudi goriški odbor Rdečega križa, v sodelovanju z združenji ANFFAS, UILDM, AIAS ter s pokrajinskim konzorcijem za rehabilitacijo. Manifestacija bo v soboto, 23. maja, opoldne v telovadnici Ginnastica Goriziana v Gorici. Ob tej priložnosti bodo poskrbeli za predvajanje filmov, za nastop folklorne skupine ter priredili razstavo knjig.
Izleti
Slovensko planinsko društvo obveščanima je .še-ttekaj prostih mest za družinski izlet v Repen, 20. aprila, ter za tridnevni izlet po poteh Avnoja. ‘Prijave za. Repen sprejemajo do 18. aprila, za tridnevni izlet pa nepreklicno do 30. aprila.
Okrog trideset razredov osnovnih šol iz Gorice se je udeležilo natečaja, ki ga je razpisal center za ohranjevanje ljudskih izročil iz Podturna. Otroci so se pomerili v pripravi pirhov, te nekdaj zelo znane, •j zadnjem času pa žal vse bolj redke, velikonočne jedi. Otroci so pod vodstvom učiteljev pripravili res pisano razstavo pirhov. Nekateri so pii tem uporabili najsodobnejšo tehniko in različne pripomočke, drugi pa so se za pripravo pisanic po-služili stare in preizkušene tehnike ter za barvanje uporabili čebulo in druga zelišča, ki so na razpolago na vsakem vrtu. Izdelke so razstavili v župnijski dvorani v Podturnu, kjer je bilo v soboto popoldne tudi nagrajevanje. V prvi skupini (uporaba domačih barvil rastlinskega izvora) so se najbolje odrezali učenci 5. razreda osnovne šole Francesco Rismondo, v drugi skupini (mešana tehnika) pa so prvo mesto dodelili učencem 3. razreda osnovne šole iz Pevme, ki iih poučuje Mirjam Obljubek. (Košarica pirhov, ki so jih okrasili učenci iz Pevme).
Razna obvestila
Mladinski odbor SKGZ obvešča u-deležence mladinskega avtobusnega izleta v Bosno z Goriškega, da je odhod v petek, 17. aprila, nb 17. uri (po italijanski uri) z mejnega prehoda Rožna dolina (na jugoslovanski strani); udeleženci s Tržaškega pa naj se zberejo ob 17.45 na železniški postaji v Sežani.
SKD Hrast priredi v ponedeljek, 20. aprila, vsakoletni praznik pomladi v Doberdobu. V kulturnem delu sporeda bodo nastopili Mladinski zbor iz Trsta, mešani zbor Rupa -Peč:tterl(j*lasbena skupina Nova misel. Za zabavo bo poskrbel ansambel Iga Radoviča.
'iiuiuiiuiitmiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiimiiiuiuiimimiimiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiimmisiuiiiiiiiiUMi
Umrla je sindikalistka Marija Selič
bila pa je tudi v pokrajinskih in deželnih telesih KPI.
Leta 1956 je bila nr. listi KPI prvič izvoljena v pokrajinski svet v volilnem okolišu Romans in bila v to upravno telo potem izvoljena še enkrat. Tik pred upokojitvijo je delala na patronatu INCA-CGIL, leta 1979 pa bila izvoljena za predsednico pokrajinske ustanove INPS.
Ena izmed najpomembnejših last-nosti Marije Selič je bila' neverjetna navezanost na delo. Predstavljalo ji je največji smisel življenja. Mi, ki smo dolga leta delali z njo v isti zgradbi, smo lahko opazili, kako je že zgodaj zjutraj, ob 6., ko so tekstilne delavke prišle na delo, šla pred tovarno in jim govorila, razdeljevala letake in jih organizirala. In tako tudi o-poldne in ob 10. zvečer, ko je tovarno zapuščala zadnja ženska izmena. LahkQ rečemo, da je njena osebna zasluga, če se je v goriškem sindikalnem gibanju uveljavila slovenščina in Če je bil kakšen slovenski napis navzoč na sindikalnih manifestacijah.
Civilni pogreb bo v četrtek, 16. aprila ob 16.30 iz bolnišnice na Seneni trg, kjer se bodo od nje poslovili njeni sodelavci in vsi, ki so z njo delili uspehe in tudi razočaranja viharnih medvojnih in povojnih let 'n z njo vodili bitke za e-mancipacijo žensk in delavskega razreda. Sindikalno gibanje je z njo izgubilo prizadevno aktivistko, izguba pa je tudi za našo skupnost, saj je bila Seličeva edina Slovenka, ki je v CGIL zavzemala * odgovorna mesta.
V goriški splošni bolnišnici je včeraj, po hudi bolezni-, umrla 57-letna Marija Selič. Pokojnica se je že kot mladinka zapisala narodnoosvobodilnemu gibanju ter je v njem sodelovala najprej v ilegali. Zaradi tega jo je nemška policija 1944. leta aretirala. Po vojni je delala v mladinski protifašistični organizaciji in v Slovenska-italijanski antifašistični uniji. Ko je Gorica po mirovni pogodbi prišla pod Italijo, je postala funkcionarka KPI. Leta 1948, ko je delavsko gibanje preživljalo svojo najhujšo krizo, se je opredelila za kominformovsko resolucijo. Kmalu potem je postala funkcionarka Delavske zbornice in je na tem položaju in na vodstvu sindikalnega gibanja delovala polnih 30 let. Bila je članica pokrajinskega tajništva CGIL, dolga leta je bila pokrajinska tajnica s'ndikata tekstilnih delavcev FIOT in pozneje FITEA. Bila je ena redkih žensk v Italiji, ki so zavzemale to odgovorno mesto. Izvoljena je bila tudi v vsedržavno vodstvo tekstilne stroke. Vodila je hude in dolgotrajne boje delavcev podgorske tekstilne tovarne, vodila jih je z njej lastno prizadetostjo in prepričljivostjo in je zato med tekstilnimi delavci u-živala velik ugled.
Čeprav se je v celoti posvetila sindikalnemu gibanju, ni nikoli prenehala z delom v partiji. Najbolj se je udejstvovala v sekciji v Gorici,
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ulica 1 ma ja, tel 73 328.
umssmmm
Odbor zastopstva delavcev GTE ENEL iz Tržiča poklanja 50.000 lir doberdobski sekciji krvodajalcev ob smrti Jožefa Jelena iz Doberdoba.
Predsednik, člani upravnega sveta, glavni tajnik in ravnatelj zdravstvene službe civilne bolnišnice v Gorici se pridružujejo globoko ganjeni žalovanju svojcev ob smrti
MARIJE SELIČ
ČLANICE UPRAVNEGA SVETA BOLNIŠNICE
Gorica, 15. aprila 1981
«Primorska poje» v Idriji
V soboto sta v Idriji na pevski manifestaciji Primorska poje nastopila tudi dekliški pevski zbor PD Igo Gruden iz Nabrežine (gornja slikaj ter prav tako dekliški pevski zbor iz Mačkolj (spodnja slika)
PIŠE:
STANISLAV RENKO
Breccia prednost — vedno v omenjenem «BibIiografskem zapisu» — Jugoslaviji, sledi Italija, takoj za njo pa muenchenski inštitut za jugovzhodno Evropo, pa balkanski inštitut v Sofiji, dalje londonski Council on Foreign Relations, nato pa še dva ameriška inštituta, ter še štiri druge podobne ustanove.
Glede dokumentov in uradnih objav pa ugotavlja, da Jugoslavija doslej še ni objavila nobene uradne sistematične zbirke dokumentov o zunanji politiki med obema vojnama in da je edini pomembni prispevek doslej publikacija A-
liiliiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMitiniiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiitiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiia
OB ŠTIRIDESETLETNICI NACIFAŠISTIČNEGA NAPADA NA JUGOSLAVIJO (12)
HITLERJEV NAPAD NI BIL SAMO INVAZIJA PAČ PA MAŠČEVALNO DEJANJE ZAVOJEVALCA
Suhoparni zgodovinski podatki ne morejo prikazati onih strašnih dni - Veliko bolje nam to prikaže Stevan Jakovljevič v svojem delu «Velika zabuna» («Velika zmeda»)
Od nejugoslovanskih virov pa srečujemo pri tem Brecciovem poglavju predvsem imena: Churchill, Eden, Creveld, Hoptner, Wood-ward, Wilson, Crips, Butler, Ha-gen, Playfair, Schellenberg, Mac-Lean, Deakin, Clissold, Seton Wat-son, Cadogan, Palmer; od italijanskih pa Andre, Russo, Ratta, Cavallero, Simoni. Mamelli; od nemških: Keitel, Hassel, Kleiss; od francoskih: Melville in Dallin; od grških: Papagos; od ruskih: Krilov; od romunskih: Gafencu; od madžarskih: Fenyo in dr.
Med bibliografijami pa daje
ZORA VNIKO VO MNENJE
OTROŠKE BOLEZNI
KAKO BOMO RAVNALI Z OTROKOM KO SE GA BO LOTILA BOLEZEN
Ko je otrok hudo bolan, rad leži\ drugače je, ko je nekoliko boljši Bolnemu otroku ne bomo silili brane ■ Paziti moramo pri dajanju zdravi1
Izid otrokove bolezni je odvisen od številnih faktorjev. Tako od otrokove splošne odpornosti, od narave bolezni same, od pričetka in načina zdravljenja, pa tudi od nege, ki jo je otrok deležen v času zdravljenja.
Zdravljenje samo pa vsebuje poleg nege in zdravil tudi namestitev v primernem okolju, ki ■ je često drugačno od okolja zdravega otroka. Mali bolnik naj leži v svetlem, zračnem, vendar primerno ogrevanem prostoru s primerno vlažnostjo zraka in sicer je najprimernejša vlažnost zraka pri 18 stopinjah 55-odstot-na, pri 22 pa 45-odstotna. Zatohli. preveč ogreti prostori, zlasti v stanovanjih s centralno kurjavo, ki zelo izsuši zrak. so za malega bolnika neprijetni.
Dokier je otrok prizadet, hudo bolan, se mu ležanje orileže in ne bomo imeli bistvenih problemov z omejitvijo njegove fizične aktivnosti. Kakor hitro pa je naitežje mimo. je često otroka kaj težko zadržati v postelji. Na
iiiifimiiiummiiiiMiiiiiiiiiiiiiHMiiiHiiiiiiMMiuiiiii
Srečanje tržaških in koprskih «trgoveev»
V	soboto popoldne so bili dijaki Trgovskega zavoda iz Trsta gostje pri ekonomsko administrativnem šolskem centru v Kopru. Tega srečanja se je udeležilo lepo število dijakov iz Trsta, žal, pa so bili neupravičeno :d-sotni predstavniki nekaterih razredov. ki so pred Časom zagotovili svojo prisotnost.
V	uvodnem nagovoru je ravnatelj EAŠC Valerij Novak prisrčno pozdravil goste iz Trsta in podčrtal važnost tovrstnih srečanj s šo'ami iz zamejstva Deial je, da je bilo potrebno veliko naporov, da je do tega srečanja sploh prišlo Na koncu je izrazil željo, da bi se medsebojne vezi med sorodnima šolama še okrepile in da bi se prihodnjič srečah v Trstu.
pobuda za navezavo stikov se je porodila na Trgovskem zavodu že pred nekaj leti. toda zaradi premajhnega zanimanja nekaterih šolskih organov je pri-š'o do toliko zaželenega srečanja šele letos.
V	imenu OK ZSMS Koper je nalo spregovorila tovarišica Melanija. ki je poudarila, da te hvalevredne pobude spadajo v o-kvir medsebojnega sodelovanja med mladinci z obeli stran’ meje in nam pripomorejo k obogatitvi prijateljskih odnosov z rojaki iz matične domovine.
Po toplem sprejemu so športniki odšli na športna igrišča kjer so se v prijateljskem duhu spoprijeli v moški in ženski odbojki, v malem nogometu in v šahu. Sledil .je kulturni program, v Katerem so se /trgovci* predstavi li s svojimi spisi, ki so skušali v glavnih obrisih prikazati probleme Trsta in mat 'šine. prav tako pa mnenje dijakov o teh problemih. Program se je zaključil z recitacijami ki so navdušite številno občinstvo. Preden so se diiaki razšli, so se gostje zahvalili za topel in prisrčen sprejem.	—zd-
srečo je le malo bolezni, ki zahtevajo absolutno mirovanje v postelji na primer prizadetost srca pri sklepni revmi. V takih primerih moramo včasih poseči celo po pomirjevalih, ki otroka
uspavajo. Pri vseh ostaliHVakjrtso , ajil+.-peinaenih pa., se moramo po-
nib obolenjih pa te -odčitek v postelji. ves čas dnkter TrajB vr.7 čina. sicer zaželen,’"'vendar -ae neobhodno potreben.
Skušajmo zato otroku ležanje čim bolj popestriti s poslušanjem pravljic, glasbe, z raznimi igračami in knjigami, pri šolskem o-troku pa tudi s postopnim uvajanjem v šolsko delo.
Kadar pa naletimo pri otroku na izrazit odpor do ležanja, tedaj je najbolje, da se odločimo za kompromis. Otrok naj en o-brok je z nami pri mizi, namesto v postelji naj se čez dan nekoliko poigra v sobi na tleh, vendar naj bo soba pri tem topla, otrok pa primerno oblečen. Seveda pa odpadejo Vse divje in neugnane igre, ki bi otroka preveč utrujale.
Glede prehrane otroka med boleznijo velja v prvi vrsti naslednje: ničesar na silo! Akutno bolan otrok, zlasti z bolečinami in vročino, običajno nima apetita in je nerazpoložen. Če boste o-troka silili s hrano, bomo dosegli ravno obratno. Otrok ho povsem prenehal .jesti, neredko pa bo pričel še bruhati. Sploh otroci med akutnimi infekti pogosto bruhajo. Najboljše ie. da otrck poje kolikor hoče in kar hoče. Pomembno pa je, da dobi dovolj tekočine, saj je potreba po tekočini zaradi potenja in vročine zvečana. Prav tako je novečana tudi potreba po vitaminih.
Hrana naj bo prve dni tekoča, lahko prebavljiva in bogata z vitamini. Prav tako naj bo o-kusno in vabljivo pripravljena. Raje na.i otrok je večkrat in po malem, kajti gora- na krožniku mu bo vzela še tisto malo teka. Prve dni bo verjetno užival le tekočino. Najbolj primerni so sadni sokovi in kompoti, ki so bogati z vitamini, sladkor na za dosti tudi kalorične potrebe.
Pri dojenčku pri prsih, ki odklanja hrano, pa moramo pazi ti, da po pitju preostanek mleka iztisnemo, kgr se nam sicer bo mleko posušilo, preden bo pričel otrok zopet živahneje piti.
In sedaj še nekaj besed glede zdravil. Držimo se tega, kar nam je svetoval zdravnik. Ni nam brez razloga naročil, da naj otrok dobiva nekatere antibiotike vsakih 6 ur. Toliko časa se namreč zdravilo zadržuje v telesu, kasneje se razgradi in izloči in po trebna je nova doza. sicer ostane organizem brez potrebne zaščite. In, če hočemo otroku pomagati, potem moramo vztrajati, da res zaužije predpisana zdravila. Tu ne pomaga noben izgovor. Če ne bomo upoštevali navodil za zdravljenje, potem ne bo preostalo zdravniku nič drugega kot da pošlje otroka v bolnišnico.
In še na nekaj moramo paziti pri bolnem otroku — na redno odvajanje Med vročinskimi boleznimi muči otroka pogosto zaprtje. V prvi vrsti je temu tanko vzrok lahko prebavljiva hrana z malo celuloznega preostanka, prav tako pa tudi izsušitev telesa zaradi visoke vročine. 'L zadostnim dovajanjem tekočine bomo izklju-
čili vsaj enega od vzrokov. Zelo priporočajo slivov kompot ali pa kozarec paradižnikovega soka na tešče. Tudi nekatere mineralne vode imajo odvajalni učinek, pa tudi pomarančni sok. V vseh te-
svetovati z zdravnikom.
In -še nekaj. Otrok paj ne vidi zaslIrbPjeiiosto < iif nAnlra na našem obrazu. K otroku prihajajmo vedno vedri in nasmejani, pa če smo še tako v skrbeh.
In kdaj naj gre otrok prvič iz hiše? Seveda je to odvisno od več faktorjev. Od letnega časa. pa od vremena, od narave bolezni same. pa tudi od siceršnje o-trokove odpornosti. Vedno se moramo zavedati, da je otrok med boleznijo oslabel in da ie tak kaj lahek plen nove infekcije. Še posebno velja to za otroke, ki gredo po bolezni v otroški kolektiv kot .je vrtec ali šola. Na splošno na.i velja, da mora biti o-trok vsaj dva do tri dni brez vročine, preden gre lahko iz hiše.
dr. RR
PRILSKI RAT 1941. Izmed uradnih zbirk v ostalih državah pa je za leta 1939 - 1941 eaino Zbirka nemških diplomatskih dokumentov, sledi Italija z DOCUMENTI DIPLO-MATICI ITALLANI in drugimi publikacijami, Italiji sledijo ZDA in šele na četrtem mestu je Velika Britanija. Za arhivska gradiva in neobjavljene dokumente pa je Brecciov vrstni red: Beograd, Rim, London, Washington. Pri spominih in biografijah pa je za Brec-cio poglavitno delo novinarja Danila Gregoriča: SAMOUBISTVO JUGOSLAVIJE iz leta 1942, za njim pa odlomki iz neobjavljenih spominov generala Simoviča, kolikor sta jih objavila zgodovinarja čulinovič in Kljakovič. Šele za njimi je Dedijerjeva Titova biografija, pa spomini Ribarja, Smiljaniča in Djilasa, najbolj zanimivi pa so zanj «spominski prispevki jugoslovanskih političnih osebnosti, ki so bile v inozemstvu*. Od «splošnih del* pa Breccia ceni najbolj imena: Renouvin, Duroselle, Albrecht - Carie, VViskemann in Namier, od Italijanov pa: Gian Luca Andre, ki ga ne more prehvaliti zlasti glede vojnega puča 27. marca 1941. Za številne jugoslovanske monografije in članke pa Breccia piše, da «ne dopuščajo vedno objektivne vizije dogodkov*, da se to mnenje tiče «enega dela zgodovinopisne produkcije v Jugoslaviji, kakor enega dela produkcije emigrantskih krogov*.
Suhoparni zgodovinski podatki seveda ne morejo današnjim generacijam pričarati tiste strašne resničnosti pred štiridesetimi leti. Zato velja vnovič opozoriti na delo priljubljenega srbskega pisatelja Stevana Jakovljeviča VELIKA ZMEDA (VELIKA ZABU-NA), ki je prav lani izšlo tudi v slovenščini in za katerega pravi njegov prevajalec Stanko Janež, da utegne biti bralcem mikavna dokumentarna kronika o tistih usodnih dogodkih.
Jakovljevičeva kronika obsega dva dela: prvi obravnava nasploh dogodke v zvezi z razsulom in zlomom stare Jugoslavije v šestnajstih med seboj povezanih celotah od časa, ko je prišla država v objem fašizma, pa v zvezi s 27. marcem in nato do zloma in z opisi doživetij v taborišču.
Drugi del kronike je posebnost, ker pripovedujejo o dogodkih sami ujetniki od najvišjega do najnižjega, kar razodeva Sterilne nadrobnosti. -Zato'je ta kronika, katere resnični skupni junak je — ljudstro ah ljudje iz ljudstva, u mčmt&O VazbftPljiVa 'osvetlitev verige dogodkov od 27. marca do 25. aprila 1941.
(Ob letošnji štiridesetletnici pa ja 27. marca ob 19.30 ljubljanska televizija oddajala kratek filmski dokumentarni posnetek beograjskih manifestacij neposredno po puču).
NEČLOVEŠKI
MAŠČEVALNI AKT
RAZBESNELEGA OSVAJALCA
IN DOGAJANJA
V SLOVENIJI PO NJEM
«Hitlerjev napad na narode Jugoslavije ni bil samo invazija. To je bil nečloveški maščevalni akt razbesnelega osvajalca, ki je čutil, da mu je načrte prekrižalo samo ljudstvo, ki se je raje od-
ločilo za strahote vojne kakor pa za ponižanja in strahote kapitulacije pred fašističnim imperialistom*, je zapisal E. Kardelj v predgovoru za drugo izdajo svojega «Razvoja . . .* in dodal, da «Hitler v Jugoslaviji ni vodil vojne samo do kapitulacije uradne buržoazne armade, ampak predvsem po tej kapitulaciji. In vodil jo je ne le proti državi, ampak proti ljudstvu, tako rekoč proti vsakemu posameznemu Jugoslovanu. Zato je bilo jugoslovansko bojišče ena najbolj krvavih front druge svetovne vojne. To ni bila samo narodnoosvobodilna vojna. Bila je tudi revolucija. Tu ni šlo samo za zmago neodvisnosti narodov Jugoslavije nad imperializmom. šlo je tudi za zmago ljudstva nad mračnimi silami reakcije*.
Toda poglejmo, kaj so o dogodkih po napadu 6. aprila ugotovili zgodovinarji.
Če začnemo s Slovenijo, moramo citirati najprej iz Mikuževega «PREGLEDA ZGODOVINE NOB»:
«... Po strahovitem bombardiranju Beograda je postala Slovenija praktično odrezana od državnega središča in prvo delo takratnega bana dravske banovine dr. Marka
Natlačena je bilo, da je vzpostavil zvezo s predstavniki slovenskih političnih strank. Tako je bila 6. aprila ob štirih popoldne v banski palači seja zastopnikov Slovenske ljudske stranke (SLS - klerikalci), Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS - liberalci Živ-kovičeve - Kramerjeve smeri), Narodne radikalne stranke (slovenski radikalci Ravniharjeve smeri), Jugoslovanske demokratske stranke (liberalci, ki so se vključili v ponovno oživljeno Samostojno demokratsko stranko), Slovenske kmečke stranke (Pucljeva in Marušičeva smer) in Socialistične stranke Jugoslavije in — ustanovili so Narodni svet pod predsedstvom bana Natlačena. Kot vidimo, je bil Narodni svet sestavljen brez komunistov in Natlačen piše dr. Kreku: «Zastopniki komunistične stranke so po svojih zastopnikih izrazili željo, da bi sodelovali v Narodriem svetu. Ta želja pa je bila soglasno odbita iz razloga, ker je bilo načelno potrebno, da zastopajo Narodni svet samo predstavniki organiziranih in priznanih političnih strank*.
(Nadaljevanje sledi)

Iz umetnostnih galerij
Dobrodelna razstava v «Centro Barbacan
V razstavišču *Centro Barba-can» na istoimenskem trgu v starem delu Trsta, kjer so doslej priredili že vrsto po večini dobrih in uspelih likovnih razstav, so v soboto, 4. aprila, odprli nenavadno razstavo, ki sta jo pripravila pobudnik galerije Tržaško avtonomno podjetje za turizem in gostinstvo ter dobrodelna ustanova za pomoč tretjemu svetu Mani teše*. Razstava, ki nosi naslov tAfroazijska in srednjeameriška umetnost» sicer ni umetniška razstava v Klasičnem smislu besede, ker je u-metnin na njej boli malo, pač pa so razstavljeni predmeti v glavnem izdelki ,MmeUušhe,.„r^ir. ti, ki jih organizacija «Mam fese» mudi na prodaj, dp Jn z izkupičkom pomagala «weTTemu svetu*. ‘ konkretno, da bi napeljala vodovod v kraju Bugenguzi v afriški deželi Burundi. Čeprav bi se o takih in podobnih 'pobudah dalo tudi kaj reči. ker bi takšne pobude mogli označiti tudi kot «blažev žegen», ki pri vsej dobri , volji in tudi požrtvovalnosti pobudnikov in organizatorjev kai malo zaleže, hkrati pa daje določenim družbenim strukturam svoje potrdilo' ali če hočemo celo svoj *cgo te dbsolvo*. bomo svoja razmišljanja o tem omejili le na to in se bomo bežno sprehodili po razstavišču med bogastvom razstavljenih del. set dni, vse do 26. t.m., je m ogled in predvsem na prodaj
veldto bolj preprostih pa tudi ve-Ijavnejših del, navadnih ogrlic
Na razstavi, ki bo odprta še de-in obeskov in zelo veliko rut, ki so po večini poslikane v tako imenovani batik tehniki. In če smo nekoč menili, da je batik tehnika doma na indijskem vzhodu, nam sedaj prihajajo dela v tej tehniki od vsepovsod, tudi iz centralne Afrike.
Nemogoče bi bilo niti našteti zvrsti ročnih in obrtniških del. ki so na razstavi, rekli bi le, da prihajajo iz dežele, kjer teče kn, iz Salvadorja, pa tudi iz Peruja, iz Indije, iz Volte, iz Nepala, iz Etiopije in jzu Slonokoščene obale v Afriki.
...(V drugem. qg&n jepi_ prostoru galerije so na ogled in na prodaj tudi kitajske grafike, za katere žal ni povedano, ali prihaja jo iz prave Kitajske ali s Formože, pa čeprav kaže, da sn dela zares kitajska, vsaj po zunanjem videzu in po motiviki. Iz Peruja so razobešene tudi male lutkice iz preproste jute, za katere bi mogli sklepati, da imajo mitični smisel, iz Peruja prihajajo tudi majcene kapelice, ki so prav ta ko mitičnega izvora. Vsekakor ie na razstavi nekaj del. ki kažejo svojo izvirnost in folklorno bogastvo dežel, od koder prihajajo, pa čeprav bi ne mogli reči, da je vse razstavljeno vredno te označbe.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMimimiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiia


DA NE DOŽIVIMO NEPRIJETNIH RAZOČARANJ MED LETNIM DOPUSTOM
Tudi na morju je treba varčevati z gorivom
Mraz in slabo zimsko vreme sta le še spomin: prekrasni s po mladanski dnevi že sami po sebi vabijo, da naš čoln spravimo v morje in se podamo na prvi spomladanski potep. Po zimskem mrtvilu pa ni prva plovba tako enostavna. Kdor ima svoj čoln ali jadrnico na privezu v pristanišču bo imel precej dela, da bo čoln ponovno vzpostavil za plovbo. Dosti lažje bo za tistega, ki ima svoj čoln spravljen v kleti, saj je malenkostne odrgnine zadelal že ob koncu sezone da sedaj nima več nobenih skrbi razen ene — motorja.
Danes bi rad načel prav to najbolj boleče vprašanje pomurske rekreacije, boleče predvsem za naš /ep, saj je tehnologija že tako napredovala, da so »morski* motorji trpežnejši od »suhozem-skih*. Ni treba, da si delamo u-tvar, vsak liter goriva ie s se danjimi podražitvami dragocen. Imam kolega, ki je pred leti kupil 35-konjski krmni motor, a ga je lani končno prodal, saj ie z zaprepadenostjo ugotovil, da ie na dopustu prav cena goriva za njegove pretirane «koniiče* glavni izdatek.
Vseeno pa lahko z vsakim motorjem neglede na njegovo moč prihranimo precej goriva, če poznamo vsaj nekaj osnovnih varčevalnih pravil. Kolega iz avtomobilske rubrike sta vas že mo rila s takimi nasveti, ki vam iih bom ponovil, seveda bom dodal nekaj izključno «morskih» nasve tov.
Kot prvo naj navedem, da so razlike v porabi med raznimi znamkami motorjev malenkostne, saj so celo nekoč potratni ame-
riški danes varčnejši. Standardna poraba današnjih dvotaktnih krmnih motorjev se suče od 390 do 400 gramov goriva za vsako konjsko moč na uro, (štiritaktni motor 250 gramov, dizlov motor pa le 190 gramov). Navedene številke so kot rečeno standardne in jih lahko uresničimo le pri optimalnih pogojih, če motor dela brezhibno. Da to dosežemo, morajo ' biti svečice brezhibne, vpiinjač pravilno naravnati, da ne bo eksplozivna mešanica prebogata ali prerevna Bakrena ščetka in brusilni papir ne bi smela manjkati med opremo, da lahko svečice občasno očistimo. Prav tako bi bilo treba občasno «prepihati» šobe vplinjača, ki se v krmnih motorjih pogosteje umažejo kot v avtomobilskih.
V glavnem so to »suhozem-ski» nasveti, ki jih pozna vsakdo. S krmnimi motorji pa so še drugi «triki». Rezervoar za gorivo naj bo stalno poln. Ko «tan-kate*. ne kupujte že pripravljene mešanice, saj vam bo motor malo trajal. Mešanico pripravite kar sami, in sicer tako, da v rezervoar vlijete liter bencina, nato dodate posebno olje /.a krmne motorje in šele nato napolnite rezervoar, a ne do vrha, saj že 5-stopinjska temperaturna razlika povzroči pri 20-litrskem rezervoarju vsaj za kozarec izgube, gorivo se bo na soncu razširilo in uhajalo. Ob tem je pametno, da rezervoar prekrijemo z belo krpo, ki io bomo občasno močili da se ne bo temperatura povečala. Z gorivom bomo varčevali tudi. če bo rezervoar pred odnodom na potep poln in čimbližje motorju.
Prav tako je treba stalno preverjati, da je dovodna cev za gorivo brezhibna, saj že malenkostna zareza ali slabo tesnilo povzročata pretirano porabo. Glede goriva je treba pristaviti, da ne smemo v nobenem primeru ponovno uporabiti neizrabljeno lansko gorivo, saj bomo tako prej ali slej uničili svoj dragoceni motor.
Po vsem tem ne bo odveč, da pomislimo tudi na čoln. Med zimo smo ga imeli spravljenega v garaži ali v kleti, taki čolni nimajo antivegetativne barve, na dnu pa se alge zarastejo že v nekaj dnevih, kar je povsem običajno med dopustom. S poskusi so dokazali, da se na takih čolnih že po dvajsetih dneh pojavi tanjka plast alg. ki zmanjša hi trost čolna za 10 odstotkov in temu primerno tudi poveča porabo goriva. Isto velja tudi za vijak, kjer pa moramo paziti, da nima odrgnin ali udarcev.
To so v glavnem objektivne me tode varčevanja. Obstajajo pa tudi- subjektive. ki prav tako vnli va.jo na porabo. Sami dobro veste. da bo vaš avtomobil z u-merjeno vožnjo manj porabil. To še bolj velja na morju, kjer vsa ko ihto, vsako pretiravanje drago plačujete. Prav tako boste drago plačali slabo izbiro motorja. Če imate gliser ali gumenjak, kupite tak motor, ki bo nekako v sredini med maksimalnimi in mi nimalnimi predvidenimi koniskinn silami, da boste lahko oluli s tričetrt plina. Prešibek motor ie namreč nrav tako nerentabi-en kot premočan, saj ga morami, v prvem primeru izžemati, v drugem primeru pa bomo drago pla-
čali odvečno moč. Kdor nima de narja, da lahko kupi primeren motor, naj raje kupi štjrikonj-skega, z njim seveda ne bo dišal, a vseeno sc bo. lahko podal na krajši potep. Ko bodo njegove finančne zmogljivosti boljše, si bo lahko priskrbel mo čne.jši motor, mali pa mu bo slu žil kot pomožni Precej litrov goriva bomo pri hranili, če bomo pred ustavlja njem motorja zaprli dovodno cev da bomo med pristajanjem izrabili gorivo, ki se še nahaja v vplinjaču. Kot zadnje, naj -onje nim vprašanje smučanja na vodi. Kdor ima prešteti denar, na.i na kaj takega kar pozabi, saj je med smučanjem poraba ogromna Po vsem tem, mi ne preosia ja drugega kot nekaj nasvetov za nakup motorja. Pri izlivnih čolnih ni večjega problema. Mi trost pogojuje namreč dolžina vodne črte. da ie izračunanje konjskih sil zelo enostavno. Pri takem čolnu, ki ga lahko spra vimo na streho avtomobila je štirikonjski motor čisto dovolj. Težje je pri gliserjih in gumenjakih. Računi so tu boli zapleteni, lahko pa si vseeno pomagate z enostavnim množenjem, če sprejmete načelo, da rabimo eno konjsko silo za vsakih 10 - 12 kilo gramov teže. Kot primer na.i na vedem običajen 1 metrski gume njak. ki tehta 80 kilogramov in vkrca tri osebe (75 kilogramov vsaka). V takem primeru ie ,-de aina moč motorja 25 konjev. Seveda so razlike tudi glede na obliko dna. Pri i .itvili čolnih bo mo rabili manj koniev knt nri takih. Ki imajo izrazitejšo «V» obliko.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Intervju z znanostjo
13.00	Angleški vrt
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	«D’Artagnan» —■ TV nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	šolska vzgoja:
Ali is well (the Mormons)
15.10	Zgodovina predstava Boecij in njegov kralj
16.10	Braccio di Ferro — risanke
16.30	Happy days — TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	3, 2, 1. . . Stik!
18.00	Šolska vzgoja
18.30	Čez Eboli — 1. del dok. oddaje
19.00	Italijanske kronike
19.20	Eischied - TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Dallas - TV film Garrison Southvvorth, brat Ellie Evving, za katerega so že toliko let menili, da je mrtev, se nepričakovano pojavi na posestvu in pripelje s seboj mlado, privlačno dekle Cathy. Ellie je vsa ganjena, ko vidi spet brata, za katerega je menila, da je pri brodolomu izgubil življenje, toda Jock in J. R. nista tako navdušena, nasprotno, menita, da se je vrnil zato, da bi se polastil posesti, rancha, ki ga je podedovala Ellie prav zato, ker so vsi računali, da je Garrison mrtev. In zato se Jock in J. R. pripravita na boj proti Garri-sonu. Medtem pa Bobby in Pamela zvesta, da je Garrison hudo bolan in da se je vrnil v Dallas, kjer bi rad preživel svoje zadnje dni skupno s Cath.v, ki ni nikakršna njegova ljubica pač pa bolničarka.
21.35 Quark — potovanja v svet znanosti
22.15	športna sreda
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	DNEVNIK 2 - Za in proti
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Šolska vzgoja
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Nabožna oddaja
15.20	in 16.00 Kolesarske dirke
15.25	Šolska vzgoja:
Človek in narava
16.15	Kaj se dogaja v Milanu
17.00	DNEVNIK 2 - Flash
17.05	Popoldan, II. del
17.05	Kolesarske dirke
Program za mladino
17.30	čarovnica Bia — risani film
18.00	Šolska vzgoja:	.
Medičini' W r>,c -Je možno bolečine zadušiti? Vprašanje pride danes na vrsto v medicinski oddaji, v kateri bo govor o najnovejših re7,ultatih na področju znanstvenih raziskav o izvoru bolečin in tudi o terapijah, ki služijo temu, da bi bolečine ublažili ali celo po vsem zadušili. Žal občutljivost ni pri vseh ljudeh ena ka in tudi ni enaka pri vseh organih. Zaradi tega je tudi težko najti pravo sredstvo, ki bi zadušilo vsako fizično bolečino.
18.30	Tz parlamenta DNEVNIK 2 Večerne šport ne vesti
18.50	Dober večer z ...
Ave Ninchi Napoved vremena
19.45	DNEVNTK 2
20.40	«La Medea di porta Medi na* — 1. del TV nadalj.
21.40	Življenje je naše — dok. oddaja
22.30	I racconti del trifoglio — TV film
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
17.15	- 17.30 Kolesarske dirke
19.00	DNEVNIK 3 19.35 20 let leta 2000
20.05	Šolska vzgoja:
Vse je glasba
20.40	«lrene, Irene* — film Peter del Monte je star 38 let, ko je snemal film Irene Irene, je bil star 32. Smatrajo ga kot enega izmed večjih talentov med novimi filmskimi ustvarjalci.
Film Irene Irene je njegov četrti film, ki je prišel v javne kinematografe. Govori o Guidu Boeriju, človeku 60 let, po poklicu sodniku, ki je vajen zelo sistematičnega življenja, ki ga pa žena, s katero je živel trideset let v odličnem soglasju in vsaj navidezni harmoniji, nenadoma zapusti. Boeriju se zdi. da vsa njegova gotovost, ka tere se je doslej držal, ni bila nič trdna in zato se loti razmišljanja, kje so vzroki poloma. Da bi zadevo temeljiteje proučil, se je odpravil v neko kliniko na La go Maggiore, nato pa se je preselil v Rim k sinu in tu zve, da je Irene mrtva. Sledi pogreb in raziskava med sorodniki in prijatelji, da bi se našel odgovor na logično vprašanje, toda Boeri dobi le potrditev, da je bilo vse njegovo mirno življenje zgre seno.
22.25	DNEVNIK 3
23.00	Pol bratje Italije — dok. od daja
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.20	- 11.00 TV v šoli
TV koledar, Zaščitna nara va. Biologija, Risanka, Pred šolska vzgoja, Zgodba, Ri sanka. Telesna vzgoja
18.25	Poročila
18.30	ZBIS F. Rudolf: 40 zelenih slonov
18.50	Velike razstave, dok. oddaja
19	20 Okrogli svet
19.30	Obzornik
19.45	Prijatelji glasbe
20.15	Risanke
20.45	TV nocoj
20.26	Zrno do zrna
20	30 TV DNEVNIK
20.55	Vreme
21.00	Film tedna: Veselica, slovenski film
22.30	Miniature: Dunajski bider rnajer
22.55	V znamenju
Koper
J7.,'lfl! Ponovitev filma
19.00	Visok pritisk, glasbena od daja
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20	30 Junaki — film 22 00 TV D - Danes
22.10	Namizni tenis
Za-jreb
19 15 TV koledar 19 25 Kronika ohčine Varaždin 19 45 Prijatelji g'asbe 29 39 TV DNEVNTK
21	00 Aktualna sreda
22.15	Portreti
ŠVICA
18.50	Star blazers 19 20 Beležnica 80/81
21.30	Maria Maria — baletna od daja
TRST A
7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po
naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: 10.45 Oddaja za prvo stop njo osnovne šole; 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije: 12.00 Pod Matajurjan; 12.30 Melodije od vsepovsod:	13.20 Zborovska glasba;
13.40	Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice slo venske mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljevanjih; V počastitev Josipa Jurčiča ob stoletnici smrti; «Deseti brat* - 1. del;
15.00	Nove plošče; 16.00 Slovenska literatura v Italiji; 16.15 Po poklicu jazzar; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci, letošnja revija »Primorska poje*: 13.00 Iz sveta u-metnosti; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti;
11.00	Do-re-mi; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.33 Glasbeni program; 15.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.33 Mala diskoteka; 16.0(1 Na čistem zraku; 16.15 15 min. s skupino Du-brovački trubaduri; 17.10 Glasbena oddaja; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz . ..; 19.12 Orkester in zbor \Vayne Henderson; 19.32 Brez skrbi, z vami; 20.(K) Glasba za orkester.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.37
Najava sporeda; 14.(M) Pregled div godkov:	14 05 Zapojmo pesem;
14.40	Melodije na tekočem traku;
15.00	Jugoslovanska pop scena; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon:
17.30	Primorski dnevnik; 17.45 Za bavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Gla sbena kombinacija; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Pica in smokve; 12.30 Ulica Asia go Tenda; 13.25- Poštna kočija; 13.32 Master; 14.30 Knjiga in di skoteka: 15.03 Popoldanska sreča nja; 16.10 Ral!y; 17.03 Patchwork;
18.30	Radijska priredba; 19.30 Zgodba jazza; 20.(M) Berta in Anna, radijska drama; 21.03 Nagrada 33.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13 30, 15.30. 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00	8.45 Dnevi; 9.05
Radijska priredba; 9.3? 10.12 Ra dio 2	3131; 11 32 Glasbena odda
ja; 12 45 Corrado 2; 13.41 Glasba in kino; 15 00	15.42 Radio 2
3131: 16.32 Disco' chib; 17.32 Mali antični svet; 18 32 Življenje se za čne pri,šestdesetih letih: 20.40 Spa zio X, glasba za vse okuse; 22.00 Nočni čas.
LJUBLJANA
7.00, 7.39. 9.00, 10.00. 11.00, 12.00. 13 00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z gla sbo v dober dan; 9.30 Pisan svel pravljic in zgodb; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.36 Znano in priljubljeno; 13.10 Veli ki zabavni orkestri; 13.30 Kmetij ski nasveti; 13.10 Ob izvirih ljud ske glasbene umetnosti; 14 00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov
14.30	Priporočajo vam . .; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo...; 15 25 Naši poslušalci čestitajo; 16 (KI Do godki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 itadio danes, radie jutri!; 17.00 «Ix>to vrtiljak*; 19.00 Zliorovska glasba; 19.15 Naš gost;
19.30	Kaj radi poslušajo- 20.35 Lah ko noč, otroci!; 20.45 Minute z an samblom Gorenjci; 21.00 Koncert za besedo: 21.26 Violinska virtuoz nost Fritza Kreislerja: 22.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere «Aida»; 23 30 Revija slovenskih pevcev; 24 05 Lirični utrinki.
NAMIZNI TENIS
SP V NOVEM SADU
USPESEN START «PLAVIH» VRST
Jugoslavija zmagala med moškimi in ženskami - V prvem dnevu Italija praznih rok
NOVI SAD — Včeraj se je v Novem Sadu pričelo 36. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Kot je bilo pričakovati, je Jugoslavija taki v moški kot ženski konkurenci v prvem kolu z lahkoto premagala Avstralijo, oz. Indonezijo.
Italija je v prvem dnevu tekmovanja ostala praznih rok. «Azzurri» so se včeraj pomerili z močno Madžarsko in po predvidevanju izgubili. Odlično pa je včeraj igral Co-stantini, ki je nasprotnikom iztržil dve točki. Manj sreče pa so imele »azzurre*. za katere igra tudi Tržačanka Cergolova, saj so v prvih dveh srečanjih izgubile s čistim 0:3.
IZIDI I. DNE MOŠKI
B SKUPINA
Madžarska - Italija	5:2
Gergely - Bisi 2:0; Kriston - Co-stantini 1:2; Klampar - Troilo 2:1; Gergely - Costantini 0:2; Klampar - Bisi 2:0; Kriston - Troilo 2:1; Klampar - Costantini 2:1. Jugoslavija - Avstralija	5:0
Kosanovič - Tuckett 2:0; Kalinič -Pinkevvicz 2:0; šurbek - Carlyle 2:0; Kosanovič - Pinkewicz 2:1; šurbek Tuckett 2:0.
Kasno sinoči sta bili na sporedu še tekmi ČSSR - ZRN in Švedska -ZDA.
Poljska - DR Koreja	5:1
A SKUPINA	
Japonska - Indonezija	5:0
Anglija - Južna Koreja	5:2
Kitajska - Francija	5:0
ŽENSKE	
B SKUPINA	
Jugoslavija - Indonezija	3:0
Perkučin - Salokhe 2:0: Palatinuš - Puri 2:0: Perkučin, Palatinuš -Salokhe, Puri 2:1.
Sovjetska zveza - Romunija	3:0
DR Koreja - Anglija	3:0
Švedska - Francija	3:2
A SKUPINA	
Japonska - Hongkong	3:0
ZRN - Južna Koreja	3:2
Kitajska - Finska	3:0
Madžarska - ČSSR	3:2
2. KATEGORIJA	
Danska - Italija	3:0
ZDA - Italija	3:0
	(nb)
	
POLFINALE «PLAY-OFF»
Billy ali Squibb drugi finalist?
MILAN — Medtem ko se je z dvojno zmago nad Turisahdo iz 'Vsi-' reseja bolonjski Sinudyne že uvrstil v finale «play-off» za državni košarkarski naslov, se bosta drevi ob 20.30 v Milanu v tretjem in odločilnem srečanju spoprijela domači Billy in Squibb iz Cantuja.
Drugi polčas te tekme bo prenašala tudi italijanska televizija med rubriko «Športna sreda*.
HOKEJ NA LEDU
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
SZ in Kanada upravičili svojo vlogo favoritov
STOCKHOLM — Sovjetska zveza in Kanada sta si brez težav priborili vstop v finalno kolo svetovnega prvenstva v hokeju na ledu A skupine. V prvih dveh kolih tega tekmovanja so namreč dosegli te izide:
Prva kvalifikacijska skupina:
Prejšnjo soboto je bila na Proseku gost nogometna ekipa veteranov iz Ajdovščine. V sklopu sodelovanja med sekcijama veteranov Primorja in Ajdovščine, ki trajajo že več let, so Prosečani organizirali prijateljsko nogometno srečanje. Ne glede na izid tekme, ki se je tokrat končala v korist. Prose-čanom, kateri so zmagali z 2:1, je imelo to srečanje predvsem družabni namen in utrjevanje medsebojnih prijateljskih stikov. Po tekmi so se namreč vsi nogometaši zbrali na skupni večerji. (V.H.)
ODBOJKA
ZAKLJUČENI PRVENSTVI MOŠKE IN ŽENSKE A LIGE
Med moškimi Robedikappa med ženskami Diana Docks
Italijansko odbojkarsko prven-1 Tabita Catania in Radiopisa, kako-stvo A-l in A-2 lige je tako v mo- vostni skok pa sta napravila King’s
ški kot tudi v ženski konkurenci končano. V moški konkurenci je novi prvak Robedikappa iz Turina (bivši CUS), ki je v 22 prvenstvenih nastopih tudi tolikokrat zmagal. Odlična šesterka iz Turina je izgubila samo sedem nizov, kar najbolje potrjuje premoč te vrste, za katero je letos igral tudi Bolgar Zlatanov. Razočarala pa je šesterka Santala, ki je veljala za velikega favorita za osvojitev državnega naslova.
V	ženski konkurenci pa se je prerinila med najboljše italijanske e-kipe in seveda do prvega naslova Diana Docks iz Ravenne, ki je v zadnjem kolu premagala sredi Ca-tanie lanske prvakinje Alidee.
V	moški A-l ligi sta nazadovali
MLADINSKI TURNIR ALPE-JADRAN
Danes ob 17. uri v Gorici Furlanija proti Sloveniji
Danes popoldne ob 17. uri se s tekmo Furlanija - Julijska krajina - Slovenija zaključi prvi del mladinskega nogometnega turnirja Al-pe-Jadran, ki ga organizira deželni komite italijanske nogometne federacije. Zanimive športne manifestacije se poleg zgoraj omenjenih reprezentanc udeležujeta še izbrani vrsti Hrvatske in Koroške.
Doslej so na tem turnirju, na katerem nastopajo mladinci, ki so se rodili po 1. avgustu 1963. leta, odigrali že štiri tekme, in sicer: Slovenija - Koroška 0:1; Furlanija -Hrvatska 0:2; Koroška - Furlanija 1:1; Hrvatska - Slovenija 1:2. (pr)
SZ - Finska	7:1
Kanada - Nizozemska	8:1
SZ - Nizozemska	10:1
Kanada - Finska	4:3
LESTVICA	
SZ in Kanada 4, Finska	in Nizo-
Krnska 0 točk.
Droga kvalifikacijska skupina:
ČSSR-ZDA	11:2
Švedska - ZRN	4:2
»AZZURRI* V TRICESIMU
Bettega zbolel Zamenjal ga bo Colomba (Bologna)
TRICESIMO — Priprave italijanske nogometne reprezentance za nedeljsko prijateljsko srečanje v Vidmu proti NDR se Včeraj..,v Tricesi-mu ni^o pričele,, najf)Slj^
Na včerajšnji, :WXW «a^agrov» m bilo Juventusovega napadalca Roberta Bettega, ki je zbolel (kolitis). Zvezni trener Enzo Bearzot je zato pozval na priprave napadalca Bologne Colombo, ki je takoj prispel v Tricesimo.
Glede ostalih «azzurrov» je vse nared. Le Ancelotti še ni povsem okreval od poškodbe gležnja, vsekakor pa bi moral biti rimski vezni igralec nared za nedeljski nastop v Vidmu.
NA EVROPSKIH IGRIŠČIH
Tudi dan«s poster spored
Tudi danes bo na evropskih nogometnih igriščih dokaj živo.
V	Ankari se bosta v kvalifikacijskem srečanju za SP v Španiji spoprijeli Turčija in ČSSR.
Dokaj zanimivo bo tudi današnje prijateljsko srečanje med Dansko in Romunijo. Danska namreč igra v isti kvalifikacijski skupini za SP 'kot Jugoslavija.
V	prijateljski tekmi pa se bosta danes pomerili še Španija in Madžarska. Po »zgodovinskem uspehu* v Wimbledonu proti Angliji juriša-jo Španci danes na ponovno zmago.
NEW YORK — Ameriška nogometna ekipa Cosmos je v severno-
ameriški ligi premagala moštvo Minnesota Kick.; s 3:1, kar je njena že tretja zaporedna zmaga. Vse tri gole za Cosmos je dal Chinaglia.
Pele in Puma
Sloviti bivši nogometaš Pele je podpisal pogodbo s tovarno športnih oblačil in obutve Puma, katere izdelki bodo odslej nosili tudi njegovo ime. Pele bo tudi zastopnik te tovarne v Braziliji.
BOKS
MASriINGTON - Predsednik ZDA Ronald Reagan je ob smrti slovitega «črnega bombarderja» Joea Louisa izjavil to: »Louis je zapisal edinstveno in nepozabno stran zgodovine športa. Bil je več kot legenda v športu. Njegova kariera je obsodila rasizem, bila pa je navdih in ponos za milijone in milijone belopoltih in temnopoltih ljudi po vsem svetu.*
Predsednik Reagan je bil osebni prijatelj Louisa, ki je umrl v nedeljo za posledicami srčne kapi.
Padova ter Montuori iz Palerma.
V ženski konkurenci nazadujeta Cook O Matic iz Palerma ter Chi-miren S. Lazzaro. Med najboljšimi pa bosta v prihodnjem prvenstvu Noventa Vicentina ter Europlastica.
G. F.
C-2 LIGA
Vivil — Kontovel	1:3
(—8, 14, -10, -3)
KONTOVEL: Ban, Tatjana in Val-nea Cibic, Černjava, Danieli, Pra-šelj in Rupel.
Kontovelke so v gosteh z lahkoto premagale šesterko Vivila. Igra ni bila na visoki tehnični ravni, posebno Kontovelke so tokrat zaigrale pod svojimi sposobnostmi, vendar je bila njihova premoč očitna v vseh setih. Le v drugem so jim nasprotnice nudile močnejši odpor in sj predvsem zaradi dobrega bloka set tudi osvojile. V nadaljevanju pa so se Kontovelke takoj zbra-lj in zasluženo zmagale.
UNDER 15
Kontovel — OMA 2:0 (10, 5)
KONTOVEL: Ban, Romilda Daneu, Kemperle, Pertot, Prašelj in Regent.
Kontovelke so tokrat stopile na igrišče z okrnjeno postavo, vendar so povsem zasluženo premagale tržaško šesterko Zaradi začetne treme so prepustile nasprotnicam precej točk, vendar so se pravočasno zbrale in osvojile set. V nadaljevanju so zaigrale bolj sproščeno in so brez težav zmagale.
T. C.
Tedenski obračun goriške Olympie
Prvenstvo moške C-2 lige 01ympia - Vivil (Villa Vicentina) 1:3 (15:13, 4:15, 6:15, 6:15) OLYMPIA: Kuštrin, S. in M. Cotič, Maraž, Dornik, Cej.
Prvenstvo moške prve divizije Libertas -	01ympia	0:3
(9:15, 14:16, 11:15)
01ympia -	Mossa	3:0
(15:9, 15:9, 15:10)
OLYMPIA: Tomšič, Uršič, Devetak, Terpin, Malič, Sirk, Rustja.
Prvenstvo ženske prve divizije 01ympia -	Scarpoteca	3:0
(15:4, 15:13, 16:14)
OLYMPIA: Primožič, Perše, Te-
sta, K. in M. Bertolini, Flego, Tomšič, De Lai, Pozzo, Berce.
Žensko prvenstvo Under 15 01ympia - Mariano	2:0
(15:7, 15:5)
OLYMPIA: Bertolini, Mažgon, O-livo, Burgnich, Vrtovec, Klanjšček, Komjanc.
Goriška 01ympia je zaključila svoj športni teden z uspehom na celi črti, z izjemo prve moške ekipe, ki je žal obsojena na izpad. Druga moška ekipa je z dvema zaporednima zmagama zaključila prvi del prvenstva in se uvrstila v finale, kjer se bo borila za vstop v višjo ligo. Po velikonočnih praznikih bo 01ympia predstavila še eno ekipo, ki bo i-grala v moškem prvenstvu Under 15, tako da bomo imeli kar pet aktivnih odbojkarskih ekip, česar nima vsako športno društvo.
G. R.
SMUČANJE
Za »gigantissimo* na Marmoladi
Doslej več kot tisoč prijavljenih smučarjev
ALLEGHE — Za tradicionalni «gi-gantissimo*, maratonski veleslalom na Marmoladi, ki meri v dolžino 7.500 m in ima 1.200 m višinske razlike (ter 80 vrat), se je doslej prijavilo že več kot tisoč smučarjev. Za tekmovanje, ki bo na sporedu 25. aprila, se lahko prijavijo vsi tisti, ki imajo izkaznico FISI.
Letošnje tekmovanje bo spet potekalo na tradicionalni način: istočasno bosta namreč startala po dva smučarja, organizatorji pa bodo sestavili štiri lestvice: žensko, moško, veteransko in društveno.
AVTOMOBILIZEM
BUENOS AIRES — Tehnična komisija organizacijskega odbora za veliko avtomobilsko nagrado Argentine v Buenos Airesu je uradno potrdila zmago Brazilca Piqueta. Zavrnila je namreč protest avtomobilskih hiš Williams in Renault, ki sta menili, da zmagovalčev brabham BT 49 ni imel regularnega vzmetenja.
OBVESTILA
ŠD Sokol
obvešča, da zaradi velikonočnih praznikov odpade otroška telovadba jutri, 16., in v ponedeljek, 20. aprila.
• * «
ZSŠDI
obvešča društva, ki gojijo košarko, da se bo vsak četrtek ob 19. uri na sedežu ZSŠDI sestala košarkarska komisija, in to do občnega zbora ZSŠDI.
* # «
ZSŠDI sklicuje danes sestanek z vsemi odbojkarskimi ekipami, ki so se prijavile na Goriškem za odbojkarski Reviva! 81. Sestanek
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 16. aprila, ob 17. uri v domu Albert Sirk v Križu
tečaj za vaditelja atletike
Priporočamo, da se prijavljena tečaja udeležijo.
bo na sedežu ZSŠDI v Gorici (UL Malta 2) s pričetkom ob 19. uri.
Jožko Maraž predsednik ŠZ Soča
Prejšnji teden se je sestal odbor športnega zldruženja Soča, da bi si porazdelil odgovornosti. Za predsednika je bil imenovan Jožko Maraž, podpredsednik je Simon Čev-dek, tajnik Benjamin Černič, blagajnik Gabrijel Devetak, gospodar Ladi Kogoj, referentkinja za propagando Irene -Ferlat, odgovoren za odbojko pa Marjan Černič.
Na seji odbora so se menili tudi o bodočem delu. Sklenili so, da bodo v najkrajšem času začeli s treningi moške odbojke.
POPRAVEK
Za solidarnostni sklad za obnovitev pogorelih slačilnic ob nogometnem igrišču ŠD Primorec v Trebčah je Rešim podaril 100.000 lir in ne 10.000 kakor je bilo pomotoma objavljeno na nedeljski športni strani v članku z naslovom »Solidarnostni sklad Primorca se veča*.

NOGOMET
V PRVENSTVU NAJMLAJSIH
Nepričakovana zmaga Brega nad Costalungo
V isti ligi je Primorje odvzelo točko Esperii - Večina naših ekip je razočarala
NAJMLAJŠI
Breg — Costalunga 1:0 (0:0)
BREG: Zupin, Biagi, Stranj, Ra-potec, Žerjal, Tul, De Martin, Bo-neta. Di Donato. Godina in Barut.
STRELEC: Tul.
V	nedeljo so Brežani igrali proti ekipi Costalunge. Brežani so igrali zelo lepo in izbojevali drugi zaporedni pozitivni izid. Plavi so se izkazali predvsem v drugem polčasu. Vse je treba pohvaliti, največ pa vratarja Zupina, ki .je večkrat dobro posegel in rešil bregova vrata.
Korošec
Esperia Sl — Primorje 1:1
(0:1)
PRIMORJE:	Micheli, Malalan,
Nabergoj, Antoni, Zankolič, Celeja, Kemperle, Vidali, Komirio, Marcuz-zi in Verša.
STRELEC za Primorje: v 21 min. iz enajstmetrovke Vidali.
V	gosteh proti ekipi Esperie so najmlajši predstavniki Primorja povsem zasluženo osvojili točko. Prosečani so igrali dobro predvsem
v prvem delu igre. ko so tudi zasluženo vodili z golom prednosti. V nadaljevanju pa so dali domačini nekaj več od sebe in Prosečani so morali ubrati nekoliko bolj obramb ni sistem igre. Ekipi Esperie je tudi uspelo realizirati in v bistvu je neodločen izid najpravičnejši izid, tega srečanja.
V. H.
SKUPINA A IZIDI 23. KOLA
Fortitudo - Blue Star 3:0: Breg -Costalunga 1:0; Zaule - Libertas 0:2; San Vito - Montebello 1:1: Pon-ziana - Portuale 4:1; For You -Campanelle 0:0.
LESTVICA
Fortitudo in Ponziana 33, Libertas 31, Campanelle 28, San Vito 24, Costalunga 20, San Luigi For You 16, Blue Star in Montebello 15, Portuale 12, Zaule 8, Breg 5.
SKUPINA B IZIDI 23. KOLA
Olimpia - Chiarbola 1:1; Roiane se - CGS 1:2, SanCAndrea - Inter Trieste 1:1; Zarja - Supercaffč 0:3; Esperia SI - Primorje 1:1.
1111111 lillllllfl— NAŠE PETERKE V MLADINSKIH PRVENSTVIH1
ZADOVOLJIV OBRAČUN ZA SLOVENSKE EKIPE
V	prvenstvu dečkov zanesljivi zmagi Bora in Kontovela
V	slovenski interligi Kontovelci presenetljivo uspešni
DEČKI
Bor — Ricreatorl 114:62 (51:31)
BOR: Žnideršič 2, Kovačič 14, Krapež 11, Jogan 2, Smotlak 6, Pisani 18, Brandclin 40, Pupulin 11, Korošec 12.
Tik pred koncem prvenstva so Borovi dečki odigrali svojo najboljšo dosedanjo tekmo in tako zanesljivo odpravili tržaško moštvo Ricreato-rija. Tekma se je odvijala enosmerno od začetka do poslednjega sodnikovega žvižga. «Plavi» so igrali res dobro, prestregli so veliko število žog, ujeli vse odbite žoge, točno zadevali v napadu in zaustavili nasprolnika z agresivno obrambo. Pohvaliti moramo vse Borove igralce. še posebno pa bi poudarili izredno igro Brandolina in Pisonija ter Kovačiča, ki je dobro vodil svojo moštvo.	Ciancia
■(iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiMiiiiiHiMiiiiMiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimitimuiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
Že v prvem kolu Borg z igrišča
»Kralj* svetovnega tenisa Šved Bjom Borg si Je libral (zaradi hudih davkarjev na Švedskem) za svojo novo domovino kneževino Monako. In prav v tej »svoji* kneževini je včeraj nastopil v 1. kolu mednarodnega teniškega turnirja, kjer pa je doživel bridko razočaranje: kljub prednosti «domačcga» Igrišča ga je namreč Paragvajec Victur Peeri premagal s 6:0, 4:6 in 7:5 ter s tem pripravil pravo senzacijo. Na sliki: Pecci v slikoviti akciji med dvobojem z Borgom	(Foto AP)
Barcolana - Kontovel 58:92 (24:51)
KONTOVEL: Daneu 2 (0:3), E-mili 20, Zugna, Grilanc 2, Piras, Pertot 6, Terčič 4 (2:3), Škabar 8 (0:6), Brischia, Starc 50.
Proti zadnjeuvrščeni Barcolani je Kontovel brez težav pospravil nov par točk.
Kontovelci so bili vsaj za razred boljši od nasprotnikov in še zlasti se je izkazal Damir, Starc, ki je dosegel kar 50 točk.
((PROPAGANDA* Grandi Motorl Sokol 111:17
(68:11)
SOKOL: Terčon 11 (1:8), Grilanc, Škark, Peric 2, Pertot 2, V. Stani-sa, I. Stanisa, R. Stanisa 2, Rebula.
V poslednjem kolu tega. prvenstva so Nabrežinci igrali proti drugouvrščenemu moštvu Grandi Mo-torija in po predvidevanju visoko izgubili.
V SLOVENSKI INTERLIGI Kraški zidar - Kontovel 67:81
KRAŠKI ZIDAR: Rešeta, Grmek 16, Peter Švab, Vatovec 4, Taučer 6, Fabian, Boris Švab 12, Likar 1, Brundula. čen 2, Švara 26, Žiberna.
KONTOVEL: Emili 21, Kojanec 18, Daneu 5, Terčon 8, Sedmak 1, Pertot 10, Gruden 7, Štoka 11.
Končno je v 3. kolu slovenske in-terlige Kontovel prišel do prve zmage in to na račun skromnega Kraškega zidarja. Naj takoj povemo, da so se Sežanci predstavili z zelo mlado, neizkušeno in tudi nizko peterko. še posebno faktor višine igralcev je bil za Kontovelce odločilnega pomena, kljub vsemu pa ni uspelo Lisjakovim varovancem krepkeje povesti že v prvem polčasu. Prisostvovali smo tedaj tehnično zelo skromnemu srečanju. Kontovel je delal nedopustne napake, posebno pri zaključevanju akcij.
V nadaljevanju pa so se fantje le nekoliko zdramili, pospešili ritem in istočasno postali bolj točni pri metih.
Pri zmagovalcih sta se izkazala Kojanec in Emili, v vrsti poražencev pa je bil daleč najboljši Švara.
Mitja
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Dom si ni zaslužil tako visokega poraza
Grado — Dom 90:68 (40:27)
DOM: Mauro Dornik 16, Kogoj 13, Nanut, Semolič 14, Podberšič 7. čubej 4, Ziani 8, Fajt 2, Bric, Ugo Dornik 3.
V	nedeljo so domovci po predvidevanju zapustili igrišče poraženi. Zmagali so domačini iz Graideža, ki so bili na igrišču gospodarji skozi vse srečanje. Igralo se je na odprtem in spolzkem igrišču, keši so bili izredno trdi poleg tega pa sta še izredno slaba sodnika oškodovala naše fante. V takih pogojih je bilo sploh nemogoče normalno igrati. Našim žoga ni hotela v kes, domačin Carletti pa .je zadeval vseskozi (bil je najboljši strelec srečanja s 40 točkami).
V	normalnih pogojih bi naši nedvomno zmagali, toda kljub temu niso v Gradežu zapustili s'abega vtisa. Tudi tokrat pa so domači navijači skozi vse srečanje zasmehovali naše fante. S tem porazom so si sicer zapravili vsako možnost, da bi lahko dosegli končno četrto mesto.
M.Č.
PRVENSTVO I, DIVIZIJE Kontovel — Aiabarda 68:61 (35:27)
KONTOVEL: Gulič 24 (10:16), Gruden, Kojanec 7 (3:4), David Daneu 2, Vasilij Danev, Pertot 1 (1:3), Sedmak, Emili 18 (4:9), Štoka 16 (4:5), Danieli.
V tretjem košarkarskem prvenstvu prve divizije je kontcvelska ekipa premagala Alabardo in osvojila prvi par točk.
Po slabem začetku, ko so gostje povedli s 6:0, so se Lisjakovi varovanci zbrali in z dobro obrambo povsem nadigrali nasprotnike, tako da so ob koncu prvega polčasa vodili z osmimi točkami prednosti. V drugem delu pa so domačini obdržali prednost.
Tokrat se je v Kontovelovih vrstah, poleg Guliča in Emilija, izkazal Peter Štoka, M. Kojanec
LESTVICA
Triestina 35, Supercaffč in Olimpia 28, Chiarbola 25, CGS 24, Ro-ianese 23, SanCAndrea 22, Giariz-zole 20, Inter Trieste in Esperia SI 15, Primorje 5, Zarja 0.
ZAČETNIKI
Domio — Breg 4:0 (2:0)
BREG: Maver, Ota, Ražem, Ole-nik. Niko Sancin, Kaiser, Bevk, Boneta, Prašelj, Izidor Sancin in Švara.
V	nedeljo so Brežani igrali v gosteh proti ekipi Dom ja. Neizkušeni Brežani so visoko izgubili proti močnejšemu nasprotniku. Naj omenimo, da igra v tej ekipi večina igralcev, ki nastopa tudi v prvenstvu cicibanov.
Korošec
ZAOSTALA SREČANJA
SKUPINA A
San Sergio - Costalunga 1:1; Domio - Breg 4:0.
LESTVICA
Ponziana 29, Libertas 28, Mugge-sana in San Sergio 23, Soncini 21, Costalunga in Fortitudo 20, Portuale 18, Rosandra 17, Domio 13, Breg brez -i točk',' sii«) ri-v.
SKUPINA C
IZID ZAOSTALEGA SREČANJA
Ga ja •^'Primorje- > 0*1.
LESTVICA
Giarizzole 31, Supercaffč 30, San Andrea 28, CGS 25, Esperia San Giovanni 22, San Luigi For You 21, Primorje 16, Ponziana in Opicina 15, Chiarbola 6, Gaja 2.
CICIBANI
Zaule — Breg 4:0 (1:0)
BREG: Bandi. Kaiser, Ražem, Maver, Bevk, Kraljič (Prašelj in Švara).
V	soboto so bregovi cicibani v gosteh visoko izgubili proti ekipi Zaule. Brežani so igrali precej dobro, vendar so bili Brežani le v prvem času kos močnejšemu nasprotniku. Najboljši med Brežani je bil vratar Bandi.1
Korošec
Zaule B — Primorje 3:1
(2:0)
PRIMORJE: Costanzo, Frasinel-li, Umek. Štoka, Kralj, Taučer in Grmek (P. Štoka).
V	zaostalem srečanju proti ekipi iz Žavelj so Prosečani v gosteh ponovno izgubili. Zmaga domačinov je v bistvu popolnoma upravičena in zaslužena, saj so Zaule zaigrale bolj napadalno kot »rdeče-rumeni*. ki so bili preveč statični in nenro-dorni.
V. H.
/
iiiiiiimiiMiiiiiitiiMnMMiiMHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiMHMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiinnmniiiiiiiiiiHii«
ATLETIKA
V SOBOTO IN NEDEUO
ATLETI ADRIE NA TREH TEKMAH
Zmaga Zudka v hoji na pet kilometrov dolgi progi
Prejšnji konec tedna je bil za atlete Adrie precej razgiban, saj so v dveh dneh nastopili na treh tekmovanjih v različnih krajih. Najprej so se v soboto štirje (naraščajnika David Gregori ter Vasilij Pečar in člana Karlo Bonanno ter Fabio Ruzzier) podali na deželno tekmovanje v Pordenonu, medtem ko je Alfred Zudek nastopil na deželnem tekmovanju v hoji, ki je bilo v Trstu. V prvi skupini se je najbolje odrezal Pečar, ki je v daljini dosegel 5,14 m, kar mu je prineslo tretje mesto. Velja pa o-meniti, da je v neveljavnih poskusih pristal celo čez 5,50 m, kar pomeni, da lahko že v kratkem času pričakujemo kvalitativni skok. Za njim bi omenili Gregorija, ki je na 1.500 zasedel tudi tretje mesto s sicer še poprečnim časom 4’46”5, ki pa kaže na postopno izboljšanje forme po precej poznem pričetku rednih treningov zaradi poškodbe. Nazadnje sta med člani nastopila še Bonanno, ki je na 100 m zabeležil normalnih 12"3 ter Ruzzier, ki je kot priprava na bližnji mnogoboj nastopil na 110 m ovire ter na 1500 m. V prvi disciplini je z 18”1 končal na 4. mestu, medtem ko je v drugi s časom 4'48”5 pristal na 6.
Medtem pa je v Trstu Zudek prvič startal na 5 km dolgi progi (hoja), kjer je v dokaj izenačeni tekmi na koncu le strl odpor svojega letos najhujšega konkurenta v deželi ter zmagal v času 29’28”.
Končno je v nedeljo v Gorici nastopilo še pet adrievcev na drugem deželnem tekmovanju. Tudi tokrat je največ pokazal Pečar, ki je v svoji prvi tekmi v metu kopja in s še zelo poprečno tehniko dosegel 35,57 m, kar mu je prineslo 4. mesto. Slaba priprava pa je drugi dan zagodla Gregoriju, ki je v svojem prvem teku na 800 m zabeležil poprečen čas 2'19”2. V delno opravičilo pa mu je še nepoznanje ritma, saj je prvih 400 m pretekel v zanj prehitrem tempu 61”. Med naraščajn:ki je končne nastopil še Fausto Bonanno na razdalji 200 m, kjer je dosegel čas 27”2. Njegov brat Karlo pa je v isti disciplini, toda med člani, dosegel 25”3. Tudi za njiju je bil to prvi »življenjski* tek v tej disciplini. Končno je Ruzzier nastopil še v metu kopja in diska, kjer je boljše opravil z drugo disciplino z metom 25,10 m, medtem ko je v kopju po dveh boljših, toda neveljavnih, metih v tretjem dosegel enega svojih slabših rezultatov. Omenimo naj, da je v tej
disciplini nastopil tudi borovec Gabrijel Sedmak, ki je z razdaljo 50,44 m zasedel drugo mesto, medtem ko je oče Emil v metu diska skončal na 5. stopnici.
R. F.
23. in 24. maja bo v Rimu mednarodni atletski četveroboj med Italijo, SZ, Španijo in Grčijo
MINIBASKET
»TURNIR COCA-COLA*
Don Bosco A - Bor 70:37
BOR: Lokar 10, Žetko, Pertot 4, Lippolis 17 (1:2), Barut, Barini, To-moz, Kapelin, Mosetti 4 (0:4), Kovačič 2, Sedmak.
V drugem kolu »Turnirja Coca-cola* je Borova peterka visoko izgubila z Don Boscom A, ki je najboljša peterka v Trstu. »Plavi*, ki so odlično začeli tekmo (prva četrtina se je končala 9:5 za naše), so iz minute v minuto popuščali, kar so nasprotniki izkoristili. Vsekakor hitra napadalna igra Ražmovih varovancev je bila še precej uspešna.
Od posameznikov bi pohvalili Be-nata Tomza, ki je zelo dobro igral, čeprav je opravil krstni nastop.
Max
ZAOSTALA SREČANJA
SKUPINA A
Rosandra - Chiarbola 0:2; Zaule A - Soncini B 1:0; Rosandra - Domio 1:1; Zaule A - Breg 4:0; Fortitudo A - Soncini B 2:2.
LESTVICA
Ponziana 33, Zaule 32, Chiarbola in Muggesana 27, Soncini 21, Breg in Rosandra 17, Fortitudo 12, Domio 11, Costalunga 9. Portuale 5.
SKUPINA C
IZID ZAOSTALEGA SREČANJA
Zaule B - Primorje 3:0.
LESTVICA
San Luigi For You 29, CGS 25, Giarizzole 22, Libertas 21, Opicina 17, SanCAndrea 16, San Vito in Esperia San Giovanni 12, Zaule 11, Primorje 4.
MLAJŠI CICIBANI
IZID ZAOSTALIH SREČANJ
SanCAndrea - Esperia San Giovanni 3:2; Cave - CGS 0:3; Breg - Domio 2:3; Chiarbola - Giarizzole 5:1; Cave - Giarizzole 0:2; Soncini - Fortitudo 2:1.
LESTVICA
San Luigi For You 36, SanCAndrea 35, Soncini 33, Campanelle 27, °hiar-bola 24, Esperia San Giovanni in CGS 19, Giarizzole 18, Fortitudo 16, Domio 15, Breg 8, Cave 2.
V. H.
KADETI
IZIDI 26. KOLA
Opicina - Breg 3:1; Portuale -Roianese 2:2; San Marco - Fortitudo 1:1; Zaule - Libertas 1:2; Stock -Supercaffč 0:1; Rosandra - Costalunga 1:1.
LESTVICA
Costalunga 41, Edile Adriatica in Libertas 33, Opicina 27, Fortitudo 25; Portuale 23, Rosandra in Supercaffč 22, San Marco 20, Zaule 16, Roianese 15, Breg 13, Stock 12.
NA GORIŠKEM
Juventina — Piedlmonte 6:1
(2:1)
JUVENTINA: Bedin, Salinas, Bra-ini P., Trevisan, Zanin, Bastiani, Kovic, Braini D., čaudek, Nanut, Fait.
STRELCI: Kovic, Bastiani (2), Trevisan (2), Salinas.
Tudi v tem kolu je štandreška Juventina visoko zmagala in ie tako že štiri kola neporažena. Gostujoča ekipa je bila iz Podgore. Tekma se je pričela z izmeničnimi napadi in prav z enim od teh so gosti nepričakovano povedli. Tedaj so se domačini zbrali in zaigrali odločneje in že po nekaj minutah izenačili, nekaj minut pred koncem pa so z enajstmetrovko celo povedli.
V drugem polčasu so Tabajevt varovanci zaigrali odločneje in nasprotnikovega vratarja kar štirikrat premagali. Tik pred koncem se je srednji napadalec čaudek lažje poškodoval. Juventinovi igralci so tokrat igrali hitro in dobro, z požrtvovalnostjo in tako pokazali, da so kos vsaki ekipi, tudi proti Lucinicu in proti Mossi, ki sta še edini ekipi, s katerimi se mora Juventina srečati. Ti dve tekmi bosta težji od ostalih, ker sodita Lu-cinico in Mossa na sam vrh lestvice.
J.C.
JADRANJE
Tudi posadka Sirene na regati razreda 420
Konec prejšnjega meseca je bila v organizaciji barkovljansk; SVBG jadralna regata razreda «420», ki velja za področno selekcijo.
Regate se je udeležila tudi posadka Sirene v novi scs'avi Aleksander Starc - Davil Poljšak, ki je uspešno prespala prvo preizkušnjo in se uvrstila na 12. mesto, medtem ko je šla zmaga sestrama Španu tržaškega YCA.
Izidi regate:
1. Španu - Španu YCA; 2. Poli -Dovera YCA: 3. Bradaschia Ri-bolli STV; 12. Starc - Poljšak SIRENA.
Poleg tega se nadaljujejo treningi za kadete razreda opt mist, saj se bodo v kratkem začele regate tudi za ta razred.
Prav v nedeljo je bila v Trstu skupščina IX. področja FIV, kjer so poleg izvolitve novega odbora predstavili tudi uradni koledar regat za letošnjo sezono.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številko 5.50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetjo mesečno 100,00, letno 1000,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
15. aprila 1981
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61C00 tjubljan*
, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mrrtj 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalj« 400 Mr za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlonije-Julijsk® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Izd.l.LJzTT tSSI Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tiskaj ^irsr založnikov fieg1
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Povelj Stranj
Usoda revnih prebivalcev bogatih kolonij
' ..................................
ZAHODNA SAHARA IN
SOSEDNI E DRŽAVE
Kanarski
t OKI
Alžir
ALŽIRIJA
TUNIZIJA
S
V'
S
j LIBIJA N
\
V


NIGER

SENEGAL V'....."
J

Nekdanja španska Zahodna Sahara je puščavsko ozemlje, veliko malo manj kot Italija, na katerem živi le 70.000 domačinov. Od oktobra 1974 se v tej puščavi bije vojna za njeno usodo in v vrtincu najrazličnejših izjav sosednjih držav, velesil in OZN dolgo ni bilo mogoče razumeti, kaj se pravzaprav tam dogaja.
Potem so prodrle vesti, da je ozemlje zelo bogato z rudami, .zlasti s fosfati, ki so osnovna surovina za umetna gnojila. Dežela hrani tri milijarde ton te surovine mednarodna družba, z a-meriškim, nemškim in španskim kapitalom, pa uspe izkopati komaj milijon ton na leto. Kaže pa, da hrani podzemlje še uran, železo in petrolej.
Decembra 1970 se je OZN opredelila za dekolonizacijo ozemlja in Španija je odgovorila, da bo izvedla referendum o usodi dežele, takoj ko bo prebivalstvo to zahtevalo. Ni treba posebej poudarjati, da se Španija ni bala takega referenduma: s korupcijo in s terorjem bi lahko od plemenskih voditeljev dosegla kar koli.
A na severu je Maroko dajal jasne znake, da smatra ozemlje kot svojo last, katero naj bi mu Španija iztrgala še v času kolonialističnega krojenja zemljevidov. Maroški kralj Hassan II. je že od svojega ustoličenja, leta 1961, trdil, da bi pravi, «Veliki Maroko* moral obsegati tudi današnjo neodvisno Mavretanijo in del alžirske Sahare. Dve leti po zmagi alžirske revolucije (1963) je prišlo med sosedoma skoro do vojne. Mavretanske neodvisnosti pa ni priznal do leta 1970. Nekaj časa so maroške težnje podpirale številne države, kot del antikolonialistične politike. Z alžirsko neodvisnostjo pa se je marsikaj spremenilo. Maroko je izgubil širšo mednarodno podporo; kajti afriške države so
morale vedno bolj poudarjati pravico nekdanjih kolonij do samoodločbe. Hassan n. pa ni obupal. Nadaljeval je boj za Zahodno Saharo iz dveh razlogov: tudi Maroko ima velika ležišča fosfatov; če bi si priključil še to ozemlje, bi imel dejanski monopol na svetovnem tržišču te pomembne surovine. Drugi razlog pa je, da Hassan potrebuje skupni cilj vseh maroških političnih sil, ki bi šibil močno notranjo opozicijo.
Zato je maroški kralj izkoristil priliko, ki se mu je ponudila leta 1975. Mednarodno sodišče OZN je 16. oktobra 1975 razsodilo, da morajo prebivalci te dežele sami odločati o svoji usodi. Istega dne je Hassan II. sprožil tako imenovani «zeleni pohod*, ki naj bi dokazal voljo maroškega ljudstva, da si priključi sporno ozemlje. Niti mesec dni pozneje je Francov režim, v zadnjih dneh diktatorjeve vlade, sklenil, da razdeli deželo med Maroko in Mavretanijo. Hassan je s to potezo veliko pridobil, a tudi veliko tvegal, kajti vsak kompromis ali celo poraz, ga bo doma pahnil v še večjo krizo.
Prvi rezultati so bili Maroku naklonjeni: dobil je bogatejši del Sahare: na svojo zunanjo pobtiko je navezal Mavretanijo do take mere, da so nekateri že govorili o «satelitski» odvisnosti. Ti u-spehi pa so bili kratkotrajni. Že leta 1973 je nastalo odporniško gibanje domačega prebivalstva Polisario (kratica daljšega imena), katerega je Alžirija podprla: Španija pa je začela umikati podporo lastnim sklepom iz leta 1975, saj si je nakopala težave z vsemi arabskimi državami, Alžirija pa je podprla tudi osvobodilno gibanje na njenem strateškem Kanarskem otočju. 26. februarja 1976 pa je začasni saharski narodni svet proglasil neodvisnost saharske demokratične arabske republike, katero je do danes priznalo že nad 40 držav in gibanje neuvrščenih.
Za Mavretanijo je pomenilo vpletenje v to zadevo pravo katastrofo. Država je itak zelo šibka. Po vrsti državnih udarov se je režim temeljito menjal, sedanja vlada se je 5. avgusta 1979 postavila na stran Polisaria in se s tem umaknila iz konflikta. Polisario ima tako pred seboj le enega nasprotnika, namesto prejšnjih treh: Maroko.
16. marca letos je bil v Mavretaniji poskus državnega udara. Naslednjega dne je mavretanska vlada prekinila diplomatske stike z Marokom in ga tako obtožila, da je vodil zarotnike. To je bila doslej zadnja pomembnejša poteza na tem prizorišču, ki lahko hkrati vpliva na ravnovesje na Sredozemlju a tudi globlje v Afriki, kajti konflikt za Saharo je le del širše tekme za novo kontrolo nad Afriko. Zahodne velesile preprečujejo prehud poraz za svojega zaveznika, Maroko, i.i iščejo rešitev, ki bi zadovoljila vse udeležence v sporu. A take rešitve, kot kaže, ni.
SREČANJE SEMINAR NA VIDEMSKI TRGOVINSKI ZBORNICI
v
Široke možnosti sodelovanja na mejnih področjih dežele
Ob navzočnosti predstavnikov 40 lurlanskih podjetij je jugoslovanski predstavnik Paliska pojasnil ugodnosti jugoslovanskega zakona o sodelovanju ■ Poročilo Spanghera od podjetja «Vetroresina»
VIDEM — Včeraj zjutraj je bilo v Vidmu napovedano srečanje - seminar o tehnično trgovskem sodelovanju med jugoslovanskimi in tujimi podjetji, ki ga je sklicala videmska trgovinska zbornica Srečanje je imelo namen prikazati furlanskim podjetjem možnosti, ki jih nudi zakon, ki je bil objavljen v jugoslovanskem uradnem listu 17. 2. 1978 pod št. 8, za tehnično in gospodarsko sodelovanje. Navzoči so bili predstavniki kakih 40 furlanskih podjetij.
Srečanje je odprl član trgovinskega odbora dr. Ferruccio Job, ki je pozdravil navzoča podjetja ter jugoslovanske goste, med katerimi je bil predstavnik Zvezne gospodarske zbornice Jugoslavije Anton Paliska, ki je tudi podal svoje poročilo. Navzoč je bil tudi videmski industrijec Giovanni Spanghero, ki je poročal o izkušnjah tehničnega sodelovanja z Jugoslavijo.
Nato je spregovoril predsednik furlanske delegacije v italijansko -jugoslovanski zbornici Gino DOno-frio. Govornik je razčlenil svoje izkušnje na jugoslovanskem trgu ter odnese, ki ga vežejo že skoraj 20 let z bližnjo republiko.
Anten Paliska je nato pojasnil jugoslovanski zakon o tehničnem sodelovanju ter še posebej poudaril koristi, ki jih nudi sodelovanju med furlanskimi in jugoslovanskimi podjetji. še prav posebno se je zadržal pri vprašanju pomembnosti zakona za blagovno izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo v razmerju 1 proti 1. ki prav zato ne moti trgovinske bilance med obema državama ter tako koristi gospodarskim odnosom med bližnjima partnerjema. Možnosti obstajajo, je dejal Paliska. dokazujejo pa jih že številna sodelovanja v teku med Furlani-
0B POUDARJANJU ZAVZETOSTI ZA IZVIRNA NAČELA GIBANJA NEUVRŠČENIH
V duhu prijateljstva in sodelovanja končan obisk predsednika Mijatoviča v Tanzaniji
Zaskrbljenost nad naraščanjem napetosti v svetu - Mijatovic danes v Zimbabveju
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
DAR ES SALAAM — Potem ko je spil ponujeno kokosovo mleko iz orehove lupine, je predsednik predsedstva SFRJ Cvi.ietin Miiuto-vič, s podarjeno lokalno čepice na glavi, spregovoril na mitingu prijateljstva v vaški skupnosti Kihu gumo. kakih 45 kilometrov zunaj Dar Es Salaama, ki jo je obiskal to dopoldne, o sorodnosti zgodovinskih usod ljudi obeh prijateljskih neuvrščenih dežel, obeti zavzetih za osvobajanje človeka Cvi.ietin Mi-jatovič je končal včeraj svoj obisk v Tanzaniji.
Tretji dan svojega uradnega prijateljskega obiska v Tanzaniji je predsednik predsedstva SFRJ Mi jatovič obiskal v spremstvu tanzanijskega ministra za industiijo Mbaro, zgledno vaško skupnost v okolici prestolnice v katerih je danes združenih nad 80 odstotkov
tanzanijskih kmetov. Vaška skup-! je, je nost Kibugumo, proglašena lan: za boj najboljšo v Tanzaniji, je nastala pred devetimi leti in šteje danes blizu 700 ljudi, ki na pičlih tisoč hektarih zemlje gojijo banane, ananas, redijo kokoši in krave mlekarice. Z lastnimi sredstvi .je vas zbrala dovolj na nakup traktorja in tovornjaka, kar jim je precej izboljšalo življenje. Ljudje se iru dijo. da bi bili v vsem samozadostni pa imajo lastno osnovno šolo, vaško «duko*. to je trgovino In skopali so si vodnjak pitne vode.
Krajevno prebivalstvo je pripravilo jugoslovanskim gostom izredno prisrčen sprejem, s slavoloki, zvitimi iz palmovih vej, in s na dicionalnim izrazom gostoljubja — kokosovim mlekom. Po krajšem folklornem programu je Cvijetin Mi-jatovič spregovoril o velikih težavah, ki jih je na črno celino nanesel kolonializem, pri tem pa ome nil, da je tudi Jugoslavija po zmagi nad fašizmom začela iz nič, z golimi rokami. Vse to nas zbbžu-

Moda na bojnem pohodu
V Londonu predstavljajo zadnje novosti letošnje poletne mode in pravijo, da bodo take obleke iz umetnega usnja, v duhu Indijanca na bojnem pohodu, doživele velik uspeh na tržišču	(Telefoto AP)
menil, kot nam je skupen za osvobajanje človeka, proti vsem oblikam imperializma in ko lonializma v svetu. Domačini so govor toplo pozdravili in podarili gostu iz Jugoslavije čudovito «ma-kondo*. iz debla črne ebenovine izrezljano «drevo življenja*.
Opoldne je predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovic obiskal tekstilno tovarno «Urafiki». to je «prijateljstvo», zgrajeno leta 1968 s kitajsko pomočjo, ki pa se je že leta 1973 docela postavila na lastne noge. Danes njenih 5 000 de laveev proizvaja letno po 32 milijonov kvadratnih metrov čudovito poslikanega domačega bombažnega platna, ki ga pp tradiciji nosijo opasanega okrog pasu afriške že ne, to je «kitenge» in «kanga», ki pa je danes zelo priljubljeno tudi v svetu: nad 60 odstotkov proizvodnje gre v izvoz.
Včeraj popoldne je bil v Dar Es Salaamu podpisan triletni program sodelovanja, do leta 1983. med Jugoslavijo in Zambijo na ekonomskem, trgovinskem, znanstveno-teh-ničnem in prosvetno-kulturnem področju, ki predvideva občutno razširitev tradicionalnega sodelovanja med dvema prijateljskima neuvrščenima deželama. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec pa se .je to popoldne sestal s pred stavniki PAC, panafriškega kongresa, osvobodilnega gibanja z juga Afrike. V Tanzaniji .je namreč sedež osvobodilnega odbora OAK in jugoslovanski obisk v tej deželi pod Kilimandžarom je bil izkoriščen tudi za to. da Jugoslavija ponovno izpriča svojo privrženost osvobajanju na črni celini.
V jugoslovanskih krogih ocenjujejo, da je bil tridnevni uradni in prijateljski obisk Cvijetina Mijatoviča v Tanzaniji izredno uspešen, tako zastran naporov za okrepitev dvostranskega sodelovanja kot zastran izčrpne razprave o vrsti najbolj žgočih mednarodnih vprašanj, pri čemer je zlasti izstopal afriški jug. Hkrati pa sta voditelja obeh dežel potrdila privrženost izvirnim načelom neuvrščanja kot dosledno neodvisnega in zuna (blokovskega dejavnika, ki se zoperstavlja vsem pritiskom velikih sil in blokov. Predsednik Nyerere je med drugim opozoril, da je na črni celini opaziti povečano dejavnost blokovskih sil in da nekatere države v stiski zavoljo pomanjkanja hrane ter drugih gospodarskih težav, odobravajo pomorske in zračne olajšave super silam. Obe strani sta bili mišljenja, da morajo neuvrščeni v luči takšnih dogajanj okrepiti svojo aktivnost in storiti vse za zmanjšanje napetosti v svetu. Ena od poglavitnih nalog, ki v bližnji prihodnosti čaka neuvrščene, pa ie osvoboditev Namibije: pred vrati je se-
stanek koordinacijskega biroja neuvrščenih v Alžiru.
Danes zjutraj bo predsednik pred sedstva SFRJ Cvijetin Mijatovic odpotoval iz Dar Es Salaama v Sa-lisbury, na dvodnevni uradni prijateljski obisk v Zimbabve, pred letom dni poslednjo osvobojeno a-friško državo, ki je od vsega začetka izražala topla čustva prijateljstva do Jugoslavije.
TIT DOBERŠEK
Mednarodno posojilo Jugoslaviji
VVASHINGTON - Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Budimir Lončar in podpredsednik mednarodne banke za obnovo in razvoj Jacques Chofronier sta včeraj v Washingto-nu podpisala sporazum, po katerem bo ta mednarodna denarna ustanova pomagala pri 'zvedbi del v razvojnem programu Morava 2. Višina posoda je 87 milijonov dolarjev. (dd)
jo - Julijsko krajino ter SR Slovenijo in Hrvatsko.
Nato je spregovoril Spanghero, predstavnik podjetja «Vetroresina», ki je prikazal svoje praktične izkušnje tehničnega sodelovanja med podjetjema «Iplas» in «Vetroresina», Sodelovanje se je začelo 1. 1974 s prvim odnosom med podjetjem «Po-limer» iz Izole ter «Vetroresino». Začetni načrti niso bili ambiciozni, toda s časom so se razvijali. Spočetka je bil obseg menjave skromen, nekaj stotin milijonov lir, potem pa se je krepko zvišal. «Polimer» se je izkazal kot dinamično podjetje z elastičnimi strukturami, ki so omogočile premostitev začetnih težav. Potem se je «Polimer» spo-jl s podjetjem «Ipias», pomembnim jugoslovanskim podjetjem, ki deluje na področju kemije in plastičnih materialov. Poročevalec je dejal, da je bil dialog s podjetjem «Iplas» zelo tekoč. Sporazumno je bilo sklenjeno razširiti predmete sodelovanja. Govorilo se je o vedno večjih cisternah, ceveh, okrepljenih plastičnih nosilcih za prenos električne energije ter celo o promocijskih in trgovinskih pobudah v državah tretjega sveta. Tako je prišlo v septembru 1978 do pednisa sporazuma med «Iplas», «Vetrcresino» in tržaško finančno družbo SAFTI, ki je predvideval ustanovitev mešane družbe v Beneški Sloveniji, ki naj bi proizvajala okrepljene plastične nosilce. Družba z mešanim itaii-ansko - jugoslovanskim kapitalom je bi'a ustanov''ena s sodelovanjem omenjenih družb 7. 12. 1980. viožena družbena glavnica pa ie znašala 500 milijonov Ur. Predvidevajo. da bodo proizvodne zmogljivosti znašale poltretjo milijardo lir izdelkov letno, investicije pa bodo porasle na 3 milijarde in 50 mili'ornov lir. Tovarno so že začeli graditi, a dela bodo zaključili v oktobru letos, ko bo stekla proiz-vednia. Pri «Vetroresini» so že postavili modul «Vep)ast» za izdelavo cevi do 300 mm premera. L. 1980 je «Veplast» začela izvaž^t^izključ-no na jugoslovanski’trg 'izvoz proizvodov je znašal 487 milijonov lir.
Poročevalec je ob zaključku omenil, da so v zadnjem letu nastali, res, nekateri problemi na jugoslovanski strani. Lani se je zgodilo, da so bile trikrat blokirane možnosti sodelovanja na podlagi pogodbe 554, ki je bila potrjena in registrirana pri italijanski in zvezni jugoslovanski vladi. To povzroča težave pri načrtovanju ter je zato potrebno, da se birokratske ovire premostijo, tako, da bi lahko zadostili resničnim potrebam obeh skupnosti. Ne smemo pozabiti, da se na meji u-stvarjajo odnosi med državama in zato odprta meja ne sme biti samo beseda, temveč mora sloneti na gospodarski stvarnosti narodov, ki živijo na mejnih področjih.
Na koncu je na kratko spregovoril še načelnik oddelka za trgovino s tujino videmske Trgovinske zbornice g. Covre, ki je orisal pobudo videmske zbornice za prireditev kolektivne razstave podjetij iz Furlanije - Julijske krajine na zagrebškem jesenskem velesejmu, ki bo v septembru. Pripravljalna dela so že v teku. Številna podjetja se že zanimajo zanjo in lahko se predvideva, da bo deželna navzočnost kar krepka pri tej novi dejavnosti. Prireditev kolektivne razstave dežele Furlanija - Julijska krajina podpirajo tržaška delegacija italijansko - jugoslovanske zbornice, Vsedržavni inštitut za zunanjo trgovino in dežela Furlanija -Julijska krajina.
Slovenija in Hrvaška prisotni na velesejmih v Gorici in Trstu
BUJE — Koordinacijski odbor za mednarodne sejemske prireditve gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške je na svoji včerajšnji seji v Bujah potrdil, da se bosta republiki številčno udeležili s svojimi podjetji na prihodnjem sejmu «Espome-go», ki bo v Gorici pred koncem meseca in na tržaškem mednarodnem velesejmu, ki bo junija.
Tudi mala potreba je vredna parlamenta
RIM — Demokristjanski poslanec Costamagna zahteva, da bi italijanska mesta ponovno oskrbeli z javnimi stranišči za malo potrebo, ki jim Italijani v čast prvemu po-budrdku, rimskemu cesarju Vespa-zijanu imenujejo «vespasiani», naši izobraženci rabijo francoski izraz «pissoir*. preprosti ljudje pa «piša-dur». Poslanca je verjetno v zadnjih dneh «tiščalo» in ni imel s seboj denarja, saj si ne moremo drugače pojasniti, da je vso zadevo sprožil kar v italijanskem parlamentu. Da bi dal svojemu vprašanju resnejši prizvok, je Costamagna poudaril, da morajo take naprave graditi izključno italijanska podjetja, kar bi zaposlilo vsaj 100 brezposelnih. Poslanec je tudi pomislil na lokacijo in na ustrezno število, ki bi ga določili na podlagi števila moških prebivalcev posameznih občin; seveda bi morali število podvojiti na trgih, kjer so vaški sejmi.
NA SEMINARJU ZA UČITELJE DVOJEZIČNIH ŠOL S KOROŠKEGA
literarni večer slovenskih pesnikov iz Trsta in Gorice
Seminar je bil v Portorožu - Na literarnem srečanju.so nastopili M. Košuta, M. Kravos, A. Mermolja in M. Cuk
V	Portorožu se je včeraj zaključil dvodnevni seminar za učitelje dvojezičnih šol z avstrijske Koroške, ki ga je priredil republiški komite za vzgojo in izobraževanje SRS. U-čitelji, ki v Avstriji poučujejo slovensko mladino, so lahko na seminarju poslušali vrsto zanimivih predavanj in se seznanili s šolskim u-strojem v Sloveniji. Posebno pomembno je bilo, da so lahko spoznali, kako deluje v Sloveniji šolstvo italijanske narodnosti.
V	ponedeljek, to je prvi dan seminarja, so organizatorji uvrstili med predavanja nastop slovenskih pesnikov iz Trsta in Gorice, učitelji so tako lahko poslušali pesmi Miroslava Košute, Marka Kravosa, Aceta Mermolje in Marija Čuka. Pred njihovim nastopom pa je bil krajši sprejem, ki ga je priredil organizator seminarja. Učitelje z avstrijske koroške je v imenu republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje pozdravil namestnik predsednika Peter Winkler. V svojem nagovoru je poudaril pomen seminarja, saj je bila to priložnost, da so se udeleženci seznanili z nekaterimi dosežki na področju kulture in šolstva v Sloveniji ter po-bliže spoznali življenje ljudi v. matični domovinii V imenu slovenskih učiteljev iz Avstrije se je gostiteljem zahvalil inšpektor za slovenske šole pri avstrijskem šolskem deželnem svetu profesor Volk. Na sprejemu je bil prisoten tudi predsednik občinske skupščine iz Pirana Mikeln.
Kot smo že zapisali, je krajšemu sprejemu sledilo srečanje s pesniki iz Trsta in Gorice. Miroslava Košuto, Marica Kravosa, Aceta Mermolja in Marija Čuka je učiteljem predstavil pedagoški svetnik SRS za slovenske šole v Italiji prof. Silvo Fatur, nakar je vsak pesnik prebral nekaj svojih poezij. Bra-
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimitiiiofiimMimititiimiMiiiiMiniiiiiiiiiiiimiMiitiiiiiiiMtfiiiiiiiiHiiMir
Minister Manca odprl
PA ir ■ ■ g—-
59. milanski velesejem
nju je sledila diskusija, v kateri so se prisotni pogovarjali o književnem in splošno umetniškem u-stvarjanju Slovencev v Italiji, o stikih slovenskih umetnikov z italijanskim kulturnim svetom in seveda o uveljavljanju zamejske literature v vseslovenskem prostoru. Tu so tržaški ustvarjalci ponovno potrdili, da so del vseslovenske književnosti, vanjo prinašajo sicer določene posebnosti, kar pa nikakor
PORTOROŽ — Ob tradicionalnem — že dvanajstem vsakoletnem seminarju za učitelje na dvojezičnih šolah s Koroškega, ki je potekal v ponedeljek in torek na Bernardinu nam je Herman Germ, učitelj slovenščine na glavni šoli v Pliberka povedal: eNa Koroškem nimamo učitelji, ki učimo na šolah za pripadnike slovenske narodnosti, nikoli priložnosti za srečanja v takem številu, kot na teh seminarjih, ki jih pripravlja republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
S tega srečanja bomo spet odnesli tiste vzpodbude, tiste nove sunke, ki kasneje doma zagotovo obrodijo hvaležne sadeže. Tu se srečamo i vrsto novosti pri jezikovnem pouku, z novostmi v metodiki, z novimi učbeniki, z novostmi v samem jeziku našega naroda. Tu izmenjamo številne izkušnje in si zabeležimo marsikateri napotek kolegov iz Slovenije. čutimo, da spremljate naše delo v zamejstvu s posebno pozornostjo in nenehnimi priznanji in vzpodbudami. Taka je najlepša skrb matičnega naroda za nas, ki živimo onstran meje.
Včeraj so udeleženci seminarja zjutraj najprej spremljali na treh osnovnih šolah v izolski občini — v osnovni šoli Vojke šmuc, v o-snovni šoli z italijanskim jezikom Dante Alighieri in v podružnični o-snovni šoli Obori nad Izolo. Za tem so spregovorili z učitelji s teh šol in z njimi izmenjali izkušnje. Popoldne jim je Rafka Kirn predavala o temeljnih stavčnih vzorcih slovenskega jedka in o njihovih pretvorbah pri jlbuku materinščine. Takoj za tem pa so spregovorili še o didaktičnih in metodičnih problemih pouka jezika. Zvečer so sl ogledali še filme, ki so jih izdelali učenci izolske osnovne šole pod vodstvom Konija Steinbaherja.
B. S.
ve sme pomeniti, da je treba zamejsko slovstvo ocenjevati z merili, ki so cdrugačna» in ki zato ne veljajo za ostale slovenske književnike. Ista načela veljajo seveda tudi za tiste slovenske ustvarjalce, ki delujejo na avstrijskem Koroškem. (am)
MILAN — Minister za zunanjo trgovino Enrico Manca je včeraj slovesno odprl 59. mednarodni velesejem, pri katerem sodeluje več kot 9 000 razstavljavcev, med katerimi 2.270 iz 88 tujih držav Evrope in drugih celin. V pozdravni brzojavki predsednika republike Pertinija, ki jo je prebral predsednik sejemske ustanove Franci, je milanski velesejem označen za «dokaz zaupanja v prihodnost*, navzlic sedanjim te-
žavam italijanskega in gospodarstva.
Minister Manca je v govoru med drugim poudaril, da ni mogoče zajeziti inflacijo zgolj z ^ohladitvijo* draginjske doklade, a da je treba tildi zmanjšati javne izdatke, omejiti vzpon tarif in cen ter zmanjšati odvisnost od petroleja. Pri tem je ponovil svoj poziv na «nov družberii pakt* med vlado, podjetniki in sindikati.
PULJ — Enote jugoslovanske o-balne straže so pri Savudriji, v jugoslovanskih teritorialnih vodah, zajele 22-tonsko ribiško ladjo «Nessi* iz Chioggie. Zaplenili so 200 kilogramov rib. po sodnem postopku in plačilu 40 tisoč dinarjev globe se je ladja lahko vrnila v Italijo.
BRUSELJ - V Bruslju si javno svetovnega mnenje beli glavo, če je določitev različne minimalne višine za moške svojem na- in ženske pri občinskih redarjih v skladu z načelom o enakopravnosti med spoloma.
ISERNIA — Pretor iz Venafra (Molise) je zaradi neplačevanja stanarine obsodil- krajevno občinsko upravo na izgon iz dveh zasebnih stanovanj, ki jih je občina spremenila v svoje urade.
FRANCOZI HOČEJO KOVATI USODO LIBANONA
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — Naj bo libanonska drama še tako pretresljiva in krvava, v Franciji ni mogla ostati samo v okviru diplomatskih pobud, temveč jo izkoriščajo, čeprav seveda zelo taktno, tudi predsedniški kandidati. Po najnovejših ostrih sirskih obtožbah o «neobičajnem in grobem vmešavanju Pariza v notranje zadeve Libanona in Sirije», je zunanji minister Frangois-Poncet obširno pojasnil francoska stališča, vendar vseh domačih krogov ni ne pomiril ne prepričal.
Libanon je poleg Poljske, kot poudarjajo tako v Vladnih krogih kot v štabih socialistične in golistične stranke, tdežela, s katero Francijo veže krvno sorodstvo». Ko so se v Bejrutu in na gričih okrog Zahleja znova oglasili topovi, je francoska diplomacija v prvih posvetih z veleposlanikoma Libanona in Sirije ponudila zamisel, katere oče je bil pravzaprav golistični kandidat Jacques Chirac. Pariški župan, dosleden smernicam nacionalistično in gro-movniško obarvane kampanje, je namreč menil, da bi Francija — pač glede na zgodovinske vezi z Libanonom — s svojimi oboroženimi silami poskrbela za ločnico med muslimanskim in krščanskim taborom v Bejrutu, pa tudi drugod v deželi, vključno z vročo južno mejo. Zamisel, seveda v previdnejši obliki, so povzeli torej na Quai d'Orsay. saj kandidatu Giscardu dva tedna pred volitvami vsaka odločna akcija lahko le koristi.
Iz Pariza so v Bejrut hkrati poslali bivšega zunanjega ministra De Guiringauda, transportni letali francoskih o-boroženih sil sta po dramatičnih pogajanjih z oblegovalci iz trpečega Zahleja v pariške in marsejske bolnišnice prepeljali najhujše ranjence, v krščanskem taboru pa pustili najnujnejšo sanitetno opremo in zdravniško osebje. Nato se je vrnil Giscardov posebni odposlanec, ameriški državni sekretar Haig je med nekajurnim postankom v Parizu podprl francoske predloge o gašenju požara na Bližnjem vzhodu, a obenem je že postajalo jasno, da bi pariška pobuda na terenu naletela ob sirsko oviro, v varnostnem svetu OZN pa najbrž na sovjetski veto.
Ob koncu tedna je zunanji minister v Parizu sklical
nujen posvet francoskih veleposlanikov iz bližnjevzhodnih prestolnic. Pridružil se jim je še stalni predstavnik Francije v OZN. V ponedeljek je Frangois Poncet poročal predsedniku Giscardu in nato v daljši izjavi za javnost razgrnil načela in namene francoske diplomacije v zvezi z Libanonom.
Obnova miru, sprave in enotnosti v Libanonu, poudarja šef francoske diplomacije, mora sloneti izključno na legitimni libanonski oblasti, se pravi, «predsedniku, vladi in vojski». Francija bo zato najprej navezala stike z «legitimno oblastjo*, da bi ugotovila, kakšne se njene ocene in želje in kako bi se Pariz mogel vključiti v «mirovne napore in vzpostavitev reda*. Naslednji korak bo francoska vlada napravila v OZN, z zahtevo, naj posebni odposlanec te mednarodne organizacije z libanonskimi oblastmi vzpostavi podobne stike kot Francija. Hkrati bo potekala diplomatska akcija na ravni Francija - EGS, Francija • «prijateljske dežele» z bližnievzhodnega območja.
Sodeč po tej izjavi, je Francija torej opustila prvotno zamisel, da bi za dampon» na libanonskih frontah ponudila svoje enote. Vse kaže, da se v Parizu tudi ne ogrevajo preveč za ustanovitev mednarodnih mirovnih sil, saj je dosedanja vloga in teža enot OZN na Bližnjem vzhodu večino francoskih krogov razočarala. Pač pa francoska vlada ponuja novo formulo: okrepiti vojsko legitimne libanonske oblasti, seveda strogo v okviru mednarodne pomoči. s soglasjem uradnega Bejruta in z blagoslovom OZN. Kot je slišati, je Francija libanonski vojski pripravljena poslati tudi vojaške svetovalce.
Reakcije na poteze in predloge elizejske palače ter Quai d’Orsaya so v domačih krogih seveda dvojne. Desnica ploska, ker dežela, ki je v tem stoletju že dvakrat poslala svoje enote v Libanon, tokrat ne stoji ob strani. Pozdravlja zlasti predlog, da bi mednarodna skupnost neposredno okrepila Sarkisovo oblast, češ da je OZN na Bližnjem vzhodu iže dovolj dokazala svojo nemoči. A hkrati tudi buržoazni krogi svojo diplomacijo opozarjajo, da bi morala pri sleherni pobudi upoštevati dvojnost Libanona, se pravi, njegovo krščansko in arabsko dediščino. Iz tega
sledi nasvet, naj bi Francija navezala kar najtesnejše stike s rprijateljskimi arabskimi deželamh, a Sircem naj bi *pokazala zobe*.
Nevtralnejši krogi sicer ne podcenjujejo «velikanske odgovornosti Sirije* (Le monde), vendar hkrati opominjajo, da bosta zaplet in razplet nove libanonske, drame zelo odvisna tudi od Izraela. Ne prikrivajo bojazni, da bi Begin pred junijskimi skupščinskimi volitvami skušal s kako «spektakularno akcijo» popravili svoj omajan položaj. Ostrejši so prosocialistični krogi (sicer rahlo proizraelsko nagnjeni): vsa francoska diplomatska akcija, menijo, je namenjena doščenju podobe kandidata Valerpja Giscarda D’Estainga. velikega branilca miru» (Le Matin).
Najglasnejšo kritiko je francosko posredovanje seveda sprožilo pri vodstvu KPF. Giscard je dobil klofuto, naslavlja glasilo «L’Humanite* poročilo o zavrnitvi «Francoskega tampona». Po ocenah francoskih komunistov je novi požar v Libanonu najtesneje povezan z razvojem splošnega položaja na Bližnjem vzhodu: s slepo ulico, v katero so zašli campdavidski sporazumi; z agresivnejšo ameriško politiko, ki skuša z izgovorom, da se postavlja po robu sovjetski ‘ ekspanziji, «zavirati vsakršen napreden razvoj bližnjevzhodnih ljudstev»; s politično in gospodarsko krizo v Izraelu, ki Begina sili k «stopnjevanju vojaških ofenziv proti Libanonu».
Za kakšno rešitev se poteguje KPF? Za <iglobalno rešitev». rešitev, ki bi vsebovala «priznanje pravice palestinskega ljudstva do države», za «nacionalni sporazum, sloneč na načelih nedeljivosti Libanona, njegove arabske narave in njegovega demokratičnega razvoja», je v poudarjeno objavljenem komentarju zapisalo glasilo KPF.
Francije nadaljevanje šestletne liba/ionske drame pač ne more pustiti hladne, obširne TV reportaže, pretresljive in obtožujoče, prihajajo tudi iz Afganistana, z iransko-iraške fronte in Latinske Amerike, toda zvočni posnetki iz Bejruta in Zahleja vsebujejo še en čustven element: r teh mestih v obeh zavojščenih taborih ni težko najti ne akterjev ne prič, ki govorijo v mikrofon — v gladki francoščini.	VILKO NOVAK