pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Jovita Pogorevc Merčnik pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Jovita Pogorevc Merčnik Koper 2023 Jovita Pogorevc Merčnik Pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Recenzentka: Tina Štemberger Lektoriral: Davorin Dukič Slika na naslovnici: Image by pressfoto on Freepik Prelom: Tajda Senica Oblikovanje ovitka: Jonatan Vinkler Izdala in založila: Založba Univerze na Primorskem Titov trg 4, SI-6000 Koper Glavni urednik: Jonatan Vinkler Vodja založbe: Alen Ježovnik Koper 2023 © 2023 Založba Univerze na Primorskem Brezplačna elektronska izdaja https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-273-2.pdf https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-274-9/index.html https://doi.org/10.26493/978-961-293-273-2 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 174706179 ISBN 978-961-293-273-2 (PDF) ISBN 978-961-293-274-9 (HTML) VSEBINA POMEN SIMBOLOV 9 UVOD 11 I KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE 15 1 ZNANSTVENO RAZISKOVANJE 15 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA, RAZISKOVALNI CILJI IN HIPOTEZE, ZBIRANJE PODATKOV 16 2 STATISTIKA ZA BODOČE VZGOJITELJE 17 2.1 OSNOVNI STATISTIČNI POJMI 17 2.2 SPREMENLJIVKE 18 2.3 OPISNA (DESKRIPTIVNA) STATISTIKA 18 2.4 NEKATERI STATISTIČNI PARAMETRI NUMERIČNIH SPREMENLJIVK 21 2.5 KORELACIJE 27 2.6 INFERENČNA STATISTIKA 31 2.7 DODATNE NALOGE 36 II KVALITATIVNO RAZISKOVANJE 41 VIRI IN LITERATURA 47 7 POMEN SIMBOLOV N – numerus K – število skupin i – razpon razreda F – kumulativne frekvence prvega reda FF – kumulativne frekvence drugega reda f – frekvenca modalnega razreda 0 f – frekvenca razreda pred modalnim razredom n f – frekvenca razreda za modalnim razredom v F0 – kumulativna vrednost modalnega razreda k – število kolon v – število vrstic 9 UVOD Priročnik, ki je pred vami, vam bo v pomoč predvsem pri študiju vsebin predmeta Pedagoško raziskovanje. Nastal je z namenom, da tudi vzgojitelji predšolskih otrok začutijo dovoljšnjo usposobljenost ter motiviranost, da se bodo v svoji poklicni karieri aktivno udejstvovali tudi pri raziskovanju področ- ja predšolske vzgoje. Vsebina priročnika je razdeljena v dva sklopa: eden obravnava področje kvantitativnega, drugi pa področje kvalitativnega raziskovanja. Za obe razi-skovalni paradigmi priročnik obravnava teme, ki se nanašajo na predstavitev in obdelavo podatkov. Pri kvantitativnem raziskovanju obdelavo podatkov prikažemo v okviru univariatne analize; mere srednje vrednosti, korelacije ter hi-kvadrat enake verjetnosti in hi-kvadrat neodvisnosti. Pri kvalitativnem raziskovanju pa predstavimo enega od načinov obdelave podatkov, t. i. kodiranje. Priročnik je oblikovan na način, da je za vsak prikazan primer najprej poda-na kratka, osnovna definicija statistične metode, nato pa sledi praktičen prikaz postopka. V nadaljevanju je pripravljena naloga, ki jo študent/-ka reši sam/-a, z namenom utrjevanja vsebin. Za večino prikazanih postopkov so uporablje-ni podatki, ki so podani v začetnem delu priročnika, s čimer smo želeli zagoto-viti koherentnost predstavljenih vsebin ter prav tako tudi prikazati oris sheme raziskovalnega poročila. 11 I. KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE Cilj kvantitativnega raziskovanja je priti do zanesljivih, točnih, merljivih, pre-verljivih in objektivnih spoznanj, ki bi imela v družboslovju podobno velja-vo, kot jo imajo spoznanja v naravoslovnih znanosti. Gre za predpostavko, da v stvarnosti obstajajo objektivne zakonitosti, predvsem v obliki vzročno-posledičnih zvez, ki jih je možno odkrivati, razložiti ter tudi napovedati in nadzira-ti (Vogrinc, 2008). V kvantitativnem raziskovanju se problema lotevamo partikularno, pristo-pamo k posameznim vidikom pojava in obravnavamo posamezne spremenljivke, najpogosteje na reprezentativnem vzorcu neke populacije, saj težimo k posploševanju ugotovljenih spoznanj (Vogrinc, 2008). 1 ZNANSTVENO RAZISKOVANJE Raziskovanje oz. raziskovalno delo je dolgotrajen proces, opredeljujeta ga sis-tematičnost in načrtnost. Kadar raziskujemo, pridobivamo novo znanje, ust-varjamo nova spoznanja iz kombinacij že znanega, naše rezultate povezu-jemo z rezultati drugih ter jih prenašamo v prakso. Raziskovalca opredeljujejo lastnosti, kot so korektnost, poštenost, etičnost, kritičnost in samokritičnost (Cencič, 2009, str. 8–9). 15 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA, RAZISKOVALNI CILJI IN HIPOTEZE, ZBIRANJE PODATKOV Oblikovanje raziskovalnega problema je prvi in najpomembnejši korak raziskovalnega procesa (Cencič, 2009), pri čemer sta ključna dobra seznanitev oz. analiza obstoječe in razpoložljive teorije ter oblikovanje orientacije o raziskovalnem pojavu v okolju (Lamut in Macur, 2012). Tehnike zbiranja podatkov so posebni postopki, ki se uporabljajo na sto-pnji raziskovanja, ko podatke zbiramo; med najpogostejšimi so ankete, inter-vjuji, lestvice stališč Likertovega tipa, ocenjevalne lestvice (Cencič, 2006). V priročniku sta metodologija ter obdelava podatkov kvantitativnega raziskovanja prikazani na podatkih raziskave o zadovoljstvu vzgojiteljev s sodelovanjem v vrtcih na Štajerskem. V štajerskih vrtcih je zaposlenih 1.500 vzgojiteljev, v raziskavo smo jih vključili 150. Med njimi smo izvedli anketo. Želeli smo prepoznati zadovoljstvo vzgojiteljev s sodelovanjem s sodelavci, z vodstvom vrtca, s starši in z lokalno skupnostjo ter tudi kako se počutijo na delovnem mestu. Ugotoviti smo želeli, ali so vzgojitelji s sodelovanjem zadovoljni, so neodločeni ali nezadovoljni. Zbrali smo tudi podatke o starosti vzgojiteljev ter njihovem delovnem mestu in kraju bivanja, saj nas je zanimalo, ali ti podatki vplivajo na njihovo zadovoljstvo. Naloga 1: Na podlagi znanih podatkov o raziskavi oblikujte instrument za zbiranje podatkov. Kadar raziskujemo, opredelimo tudi cilje raziskovanja, ki morajo biti do-segljivi ter izmerljivi (Cencič, 2009, str. 19). Raziskovalni cilji so splošni in specifični; s slednjimi raziskovanje omejimo (prav tam). Naloga 2: Oblikujte splošne in specifične cilje raziskave o zadovoljstvu vzgojiteljev s sodelovanjem v vrtcih na Štajerskem. Hipoteze ali predpostavke dopolnjujejo raziskovalne cilje in so v povedi zajeti domnevni odnosi med dvema ali več spremenljivkami (lahko se nanaša-jo le na eno spremenljivko), ki jih je treba še dokazati ali ovreči (Cencič, 2009, str. 21). Naloga 3: Oblikujte raziskovalne hipoteze v raziskavi o zadovoljstvu vzgojiteljev s sodelovanjem v vrtcih na Štajerskem. 16 kvantitativno raziskovanje 2 STATISTIKA ZA BODOČE VZGOJITELJE Statistika nam pomaga, da pridobljene podatke obdelamo, pri tem pa uporabljamo različne pojme, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju. 2.1 OSNOVNI STATISTIČNI POJMI Množičen pojav je pojav, ki se pojavlja množično, v velikem številu, npr. učitelji, učenci … (Sagadin, 2003, str. 7). Statistična množica oz. statistična populacija je natančna opredelitev sku-pine (npr. učencev), ki jo preučujemo. Množico oz. populacijo, ki jo preučujemo, opredelimo stvarno, krajevno in časovno (Sagadin, 2003, str. 7). Statistič- no množico sestavljajo enote, ki so lahko npr. otroci, starši, učitelji, vzgojitelji … Da bi dosegli večjo veljavnost podatkov, naj bi preučevane pojave preuče-vali na statistični množici vendar jih zaradi ekonomičnosti na vzorcu (Cencič, 2009, str. 36). Poznamo različne načine vzorčenja, s katerimi zagotavljamo, da je vzorec podoben statistični množici, kar imenujemo reprezentativnost vzorca (prav tam, str. 37). Naloga 4: Določite ter opredelite statistično množico raziskave o zadovoljstvu vzgojiteljev s sodelovanjem v vrtcih na Štajerskem. Množične pojave kvantitativno preučujemo ter odkrivamo zakonitosti med njimi s statističnimi metodami (Sagadin, 2003, str. 7). Uporabljamo različne statistične metode, ki so lahko: univariatne, bivariatne in multivariatne (Štemberger, 2021, str. 19). Obdelava podatkov pa je lahko deskriptivna ali inferenčna. Deskriptivna statistika se ukvarja z opisovanjem populacije in pojavov, inferenčna pa je namenjena sklepanju (Sagadin, 2003). Ker so statistične metode odvisne od vrst spremenljivk, ki jih v raziskavi pridobimo (Štemberger, 2021, str. 17), bomo v nadaljevanju najprej pojasnili ta pojem. 17 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje 2.2 SPREMENLJIVKE Spremenljivke so lastnosti enote statistične množice, po kateri se te razliku-jejo (Štemberger, 2021, str. 17). Delimo jih na opisne ali atributivne in števil-ske ali numerične. Atributivne spremenljivke nadalje delimo na nominalne (poimenujejo določen pojav, npr, spol, barva las, kraj bivanja …) in ordinalne (razvrščamo jih po velikosti), numerične pa na intervalne (intervali med sto-pnjami so povsod enaki, nimajo absolutne ničle) in razmernostne (imajo absolutno ničlo). Enote raziskovanja so pri posameznih spremenljivkah porazdeljene po kategorijah posamezne spremenljivke, od katerih je najpomembnejša lastnost normalna porazdelitev, ki je teoretična, in z njo primerjamo porazdelitve, ki jih dobimo z merjenjem pedagoških pojavov (Kožuh, 2013). Obliko normalne porazdelitve spremenljivke predstavlja Gaussova krivulja. Naloga 5: Izpišite spremenljivke raziskave o zadovoljstvu vzgojiteljev s sodelovanjem v vrtcih na Štajerskem in jim določite vrsto. Po vlogi, ki jo imajo spremenljivke v medosebnih povezavah, jih delimo na neodvisne in odvisne. V paru dveh povezanih spremenljivk ima ena običajno vlogo neodvisne (tista, ki deluje), druga pa vlogo odvisne (tista, na katero se deluje) (Kožuh, 2012, str. 21). Naloga 6: Določite (ne)odvisnost spremenljivk v naslednjih primerih: zadovoljstvo s sodelovanjem s sodelavci glede na starost, zadovoljstvo s sodelovanjem z vodstvom glede kraj bivanja, zadovoljstvo s sodelovanjem s starši glede na delovno mesto. 2.3 OPISNA (DESKRIPTIVNA) STATISTIKA Deskriptivna statistika se ukvarja z opisovanjem populacije in pojavov na podlagi podatkov za celotno populacijo (Štemberger, 2021, str. 19). Uporabimo jo lahko tudi za predstavitev vzorca. Predstavljanje podatkov se razlikuje glede na vrsto spremenljivk (atributivne ali numerične). Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo atributivnih spremenljivk, lahko prikažemo in uredimo s porazdelitvijo frekvenčnih vrednosti, prikaz je lahko grafičen ali v obliki preglednice. Tudi podatke, ki jih pridobimo s pomoč- jo numeričnih spremenljivk, lahko uredimo v preglednice ali tabele, in sicer 18 kvantitativno raziskovanje kot individualno urejene podatke ali kot grupirane vrednosti. Poleg tega jih lahko predstavimo še z naslednjimi statističnimi parametri: aritmetično sredino, standardnim odklonom, mediano in modusom. Pri ročnem računa-nju omenjenih vrednoti je postopek računanje odvisen od načina ureditve podatkov.1 Primer ureditve podatkov za atributivne spremenljivke Preglednica 1: Število (f ) in strukturni odstotek (f %) vzgojiteljev po kraju bivanja Kraj bivanja f f (%) Podeželje 20 13,3 % Primestje 80 53,3 % Mesto 50 33,4 % Skupaj 150 100 % Naloga 7a: Tabelarično prikažite podatke za spremenljivko delovno mesto, če imate podatke, da je 88 zaposlenih na delovnem mestu vzgojitelja, 62 pa na delovnem mestu pomočnika vzgojitelja. Naloga 7b: Tabelarično, v eni preglednici, prikažite podatke za spremen-ljivki zadovoljstvo s sodelovanjem z lokalno skupnostjo ter kraj bivanja, pri čemer uporabite podatke preglednice 1 ter naslednje podatke: 18 vzgojiteljev s podeželja je s sodelovanjem z lokalno skupnostjo zadovoljnih, ostali so neopredeljeni, 20 vzgojiteljev, ki živijo v primestju, je s sodelovanjem z lokalno skupnostjo zadovoljnih, 32 jih je nezadovoljnih, 23 vzgojiteljev iz mesta je s sodelovanjem z lokalno skupnostjo nezadovoljnih, 17 je neopredeljenih, 1 Ker za nadaljnjo uporabo potrebujemo tabelarično urejene podatke, predstavljamo ta način urejanja, opozoriti pa želimo, da se podatki lahko urejajo in prikazujejo tudi grafično. 19 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Primer ureditve numerične spremenljivke, ko so podatki urejeni kot individualne vrednosti2 Preglednica 2: Število (f ) in strukturni odstotek (f %) vzgojiteljev po starosti Starost vzgojiteljev f f % 18 let 11 7,3 % 23 let 19 12,7 % 26 let 29 19,4 % 35 let 36 24 % 42 let 25 16,6 % 46 let 17 11,4 % 51 let 13 8,6 % Skupaj 150 100 % Primer ureditve numerične spremenljivke, ko so podatki urejeni kot grupirane vrednosti Preglednica 3: Število (f ) in strukturni odstotek (f %) vzgojiteljev po starosti Starost vzgojiteljev f f % 18 do 24 let 30 20 % 25 do 31 let 29 19,3 % 32 do 38 let 36 24 % 39 do 45 let 25 16,7 % 46 do 52 let 30 20 % Skupaj 150 100 % 2 Podatki so lahko predstavljeni tudi v obliki ranžirne vrste po velikosti od največjega do najmanjšega ali obratno 20 kvantitativno raziskovanje 2.4 NEKATERI STATISTIČNI PARAMETRI NUMERIČNIH SPREMENLJIVK 2.4.1 aritMetiČna sredina Je kvocient med vsoto vseh vrednosti in številom enot v množici. Primer izračunavanja aritmetične sredine (M) za individualno urejene podatke Izračunali bomo povprečno starost vzgojiteljev, uporabili bomo podatke iz preglednice 2. Rx M = 5144 X = 150 = 24, 29 Povprečna starost vzgojiteljev znaša 34,29. Naloga 8: Izračunajte aritmetično sredino za spremenljivko višina. Preglednica 4: Število (f ) in strukturni odstotek (%) vzgojiteljev po višini Višina vzgojiteljev f f % 156 cm 22 165 cm 26 166 cm 30 168 cm 26 175 cm 18 178 cm 16 180 cm 12 Skupaj 150 100 Kadar imamo individualno urejene podatke, lahko izračunamo tudi skupno aritmetično sredino po naslednjih obrazcih: M 1+M 2+gM k M 1N1+M 2N2+gM kNk M = K M = N1+N2+gNk Obrazec uporabimo, ko so numerusi enaki. Obrazec uporabimo, ko so numerusi različni. 21 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Primer izračunavanja skupne aritmetične sredine (M) za individualno urejene podatke Izračunali bomo povprečno starost vzgojiteljev, ki delujejo v vzgojnih skupinah Polžki, Metulj in Lastovka. Preglednica 5: Število (f ) in strukturni odstotek (f %) vzgojiteljev po starosti v vzgojnih skupinah Starost Skupina Skupina Skupina Skupaj vzgojiteljev Polžki Metulj Lastovka 18 let 4 2 5 11 23 let 5 8 6 19 26 let 11 10 8 29 35 let 12 14 10 36 42 let 9 6 10 25 46 let 6 5 6 17 51 let 3 5 5 13 Skupaj 50 50 50 150 Povprečne vrednosti po skupinah M 1+M 2+gM k 34+34,14+34,74 M = K M = 3 = 34, 29 Povprečna starost vzgojiteljev, ki delujejo v vzgojnih skupinah Polžki, Metulj in Lastovka znaša 34,29. Primer izračunavanja aritmetične sredine (M) za grupirano urejene podatke Izračunali bomo povprečno starost vzgojiteljev, uporabili bomo podatke iz preglednice 3. iRF M = X o - N 22 kvantitativno raziskovanje Pomožna preglednica 6: Število (f ) in kumulativne vrednosti prvega reda za vzgojitelje po starosti Starost vzgojiteljev f F 18 do 24 let 30 0 25 do 31 let 29 30 32 do 38 let 36 59 39 do 45 let 25 95 46 do 52 let 30 120 Skupaj 150 304 iRF 7 ) 304 M = X o - N = 49 - 150 = 34, 82 Povprečna starost vzgojiteljev znaša 34,82. Naloga 9: Izračunajte aritmetično sredino za spremenljivko višina, ko so podatki urejeni kot grupirane vrednosti. Preglednica 7: Število (f ) in strukturni odstotek vzgojitev po višini Višina vzgojiteljev f f % 156–160 cm 22 161–165 cm 26 166–170 cm 56 171–175 cm 18 176–180 cm 28 Skupaj 150 2.4.2 standardni odklon Je ena izmed mer razpršenosti in pove, koliko posamezne vrednosti v povprečju odstopajo od povprečne vrednosti. Primer izračunavanja standardnega odklona (σ) za individualno urejene podatke 23 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Izračunali bomo standardni odklon za spremenljivko starost. Prikaz računanja standardnega odklona bomo prikazali na primeru petih vzgojiteljev, za katere so podatki podani v preglednici 8. Preglednica 8: Starost izbranih vzgojiteljev Vzgojitelj Starost vzgojiteljev (x) A 23 let B 26 let C 26 let D 35 let E 46 let v = R(X - M) 2 (23 - 31,2) 2+(26-31,2) 2+(26-31,2) 2+(35-31,2) 2+(46-31,2) 2 354,8 N = 5 = 5 = 8,42 Standardni odklon za spremenljivko starost znaša 8,42. Naloga 10: Izračunajte standardni odklon za spremenljivko višina, ko so podatki urejeni kot individualne vrednosti. Preglednica 9: Višina izbranih vzgojiteljev Vzgojitelj Višina vzgojiteljev (y) A 165 cm B 166 cm C 166 cm D 168 cm E 175 cm F 175 cm Primer izračunavanja standardnega odklona (σ) za grupirano urejene podatke Izračunali bomo standardni odklon za spremenljivko starost, uporabili bomo podatke iz preglednice 3. (RF)2 v = i2(2RFF+ RF- N ) N 24 kvantitativno raziskovanje Pomožna preglednica 10: Izračunane kumulativne vrednosti prvega in drugega reda za spremenljivko starost Starost vzgojiteljev f F FF 18 do 24 let 30 0 0 25 do 31 let 29 30 0 32 do 38 let 36 59 30 39 do 45 let 25 95 89 46 do 52 let 30 120 184 Skupaj 150 304 303 (RF)2 3042 v = i2(2RFF+ RF- N ) 72(2 ) 303 + 304 - 150 ) N = 150 = 9,79 Standardni odklon za spremenljivko starost znaša 9,79. Naloga 11: Izračunajte standardni odklon za spremenljivko višina, ko so podatki urejeni kot grupirane vrednosti (uporabite podatke iz preglednice 7). 2.4.3 ModUs Je točka, kjer so vrednosti spremenljivke najbolj zgoščene. Primer izračunavanja modusa (M ) za individualno urejene podatke o Izračunali bomo modus za spremenljivko starost, uporabili bomo podatke iz preglednice 2. Pri individualno urejenih podatkih je modus viden s prostim očesom Modus za spremenljivko starost znaša 35, saj se ta starost pri vzgojiteljih ponovi največkrat. Naloga 12: Določite modus za spremenljivko višina, ko so podatki urejeni kot individualne vrednosti (uporabite podatke iz preglednice 4). Primer izračunavanja modusa (M ) za grupirano urejene podatke o Izračunali bomo modus za spremenljivko starost, uporabili bomo podatke iz preglednice 3. 25 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje M = X + i(f ) o - f n o o 2f o -f n -f v M = X + i(f ) o - f n = 31,5 + 7(36-29) = 34,22 o o 2f (2 ) 36 - 29 - 25) o - f n - f v Modus za spremenljivko starost znaša 34,22. Naloga 13: Določite modus za spremenljivko višina, ko so podatki urejeni kot grupirane vrednosti (uporabimo podatke iz preglednice 6). 2.4.4 Mediana Je vrednost, od katere ima polovica množice višje, polovica pa nižje vrednosti. Primer izračunavanja mediane (M ) za individualno urejene podatke e Izračunali bomo mediano za spremenljivko starost, uporabili bomo podatke iz preglednice 2. Pri izračunavanju mediane, ko so podatki urejeni kot individualne vrednosti, si pomagamo z določanjem mesta, na katerem se nahaja mediana. R N+ 1 Me = 2 R = = 75,5 – mest 150 + 1 o na katerem se nahaja mediana (vrednost 35). Me 2 Mediana za spremenljivko starost znaša 35. Naloga 14: Določite mediano za spremenljivko višina, ko so podatki urejeni kot individualne vrednosti (uporabimo podatke iz preglednice 4). Primer izračunavanja mediane (M ) za grupirano urejene podatke e Izračunali bomo mediano za spremenljivko starost, uporabili bomo podatke iz preglednice 3. 150 N Me = X + i( 7( -59) 2 - Fo) = 31,5 + 2 = 34,61 O f 36 o Mediana za spremenljivko starost znaša 34,61. 26 kvantitativno raziskovanje Naloga 15: Določite mediano za spremenljivko višina, ko so podatki urejeni kot grupirane vrednosti (uporabite podatke iz preglednice 7). 2.5 KORELACIJE Korelacija označuje povezanost med dvema spremenljivkama in jo merimo z različnimi korelacijskimi koeficienti, ki povedo smer in velikost povezanosti. Vrednost korelacijskih koeficientov se giblje od –1 do +1. Pri interpretaciji moči korelacije veljajo naslednje orientacijske vrednosti (Štemberger, 2021, str. 57): - do ±0,20 – zanemarljiva, neznatna korelacija; - ±0,20 do ±0,40 rahla, šibka korelacija; - ±0,40 do ±0,70 srednje močna korelacija; - ±0,70 do ±0,85 močna korelacija; - ±0,85 – zelo močna korelacija. Poleg moči lahko korelaciji določimo tudi smer, ki je lahko pozitivna ali ne-gativna (Kožuh, 2012). 2.5.1 spearManov korelaCijski koeFiCient Spearmanov korelacijski koeficient uporabljamo, ko imamo ordinalne spremenljivke. Izračunamo ga po naslednjem postopku: v = 1 - 6Rd2 N(N2 - 1) 27 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Primer izračunavanja Spearmanovega korelacijskega koeficienta Zanima nas, kakšna je korelacija med spremenljivkama zadovoljstvo s sodelovanjem s sodelavci in zadovoljstvo s sodelovanjem z vodstvom. Uporabili bomo podatke preglednice 11. Preglednica 11: Odgovori vzgojiteljev glede zadovoljstva s sodelovanjem s sodelavci in zadovoljstva s sodelovanjem z vodstvom Sodelovanje s Sodelovanje z Vzgojitelj3 d2 sodelavci vodstvom A 54 3 4 B 3 1 4 C 5 3 4 D 5 1 16 E 3 3 0 F 5 1 16 G 5 3 4 H 3 1 4 I 3 1 4 J 5 3 4 v = 1 - 6Rd2 = 1 - 6)60 = 1 - 0,36 = 0,64 N(N2 - 1) 10(100 - 1) Korelacija (r=0,64) med zadovoljstvom s sodelovanjem s sodelavci ter zadovoljstvom s sodelovanjem z vodstvom je pozitivna in srednje močna. V povprečju vzgojitelji, ki izražajo zadovoljstvo s sodelovanjem s sodelavci, glede zadovoljstva s sodelovanjem z vodstvom izražajo neopredeljenost. Z rastjo zadovoljstva s sodelovanjem s sodelavci raste neopredeljenost vzgojiteljev glede sodelovanja z vodstvom. Korelacija ni pričakovana. 3 Primer izračunavanja Speramanovega korelacijskega koeficienta je prikazan na primeru desetih vzgojiteljev in ne na celotnem vzorcu. 4 Vrednost 5 pomeni zadovoljen, vrednost 3 neodločen, 1 pa nezadovoljen. 28 kvantitativno raziskovanje Naloga 16: Izračunajte povezanost med zadovoljstvom s sodelovanjem z vodstvom vrtca in zadovoljstvom s sodelovanjem z lokalno skupnostjo za deset vzgojiteljev. Preglednica 12: Odgovori desetih vzgojiteljev glede zadovoljstva s sodelovanjem z vodstvom vrtca in sodelovanjem z lokalno skupnostjo Sodelovanje z lokalno Vzgojitelj Sodelovanje z vodstvom skupnostjo A 3 5 B 1 1 C 3 5 D 1 1 E 3 3 F 1 1 G 3 5 H 1 1 I 1 1 J 3 5 2.5.2 pearsonov korelaCijski koeFiCient Pearsonov korelacijski koeficient uporabljamo, ko imamo numerične spremenljivke. Izračunamo ga po naslednjem postopku: r = Kxy xy KxKy K = R - (R )2 (R )2 (R )(R ) x K = R - y K = R - x y x x2 N y y2 N xy xy N 29 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Primer izračunavanja Pearsonovega korelacijskega koeficienta Zanima nas, ali obstaja povezanost med starostjo vzgojiteljev in številom otrok v njihovi vzgojni skupini. Uporabili bomo preglednico 13. Preglednica 13: Odgovori vzgojiteljev glede starosti vzgojiteljev ter števila otrok v vzgojni skupini Vzgojitelj Starost vzgojiteljev (x) Število otrok v skupini (y) A 35 15 B 25 20 C 37 20 D 19 15 E 42 20 F 29 21 Pomožna preglednica 14: Delno izračunane vrednosti za korelacijski koeficient Starost Število Vzgojitelj vzgojiteljev otrok v x2 y2 xy (x) skupini (y) A 35 15 1225 225 525 B 25 20 625 400 500 C 37 20 1369 400 740 D 19 15 361 225 285 E 42 20 1764 400 840 F 29 21 841 441 609 Skupaj 187 111 6185 2091 3499 K = 6185 - 34969 = 356,84 x 6 K = 2091 - 12321 = 37,5 y 6 K = 3499 - 187 111 * = 39,5 xy 6 r = 0,34 Korelacija (r=0,34) med starostjo vzgojitelja in številom otrok v skupini je pozitivna in šibka, kar se kaže v tem, da imajo starejši vzgojitelji v skupini v povprečju več otrok. 30 kvantitativno raziskovanje Naloga 17: Izračunajte korelacijo med starostjo vzgojitelja in višino šestih vzgojiteljev. Uporabite podatke v preglednici 15. Preglednica 15: Odgovori vzgojiteljev glede starosti vzgojiteljev ter višine vzgojiteljev Vzgojitelj Starost vzgojiteljev (x) Višina vzgojiteljev (y) A 35 165 B 25 166 C 37 166 D 19 168 E 42 175 F 29 175 2.6 INFERENČNA STATISTIKA 2.6.1 preizkUs Hipoteze enake verjetnosti χ² χ2-preizkus je neparametrični statistični preizkus, rezultat katerega nam pove, ali med odgovori oz. kategorijami ene spremenljivke obstajajo statistično pomembne razlike (Cencič, 2009, str. 104). Za ugotavljanje statistično pomembnih razlik nam je v pomoč oblikovanje ničelne hipoteze, s katero trdimo, da med kategorijami ene spremenljivke statistično pomembne razlike ne obstajajo, torej da jih ni. χ2-preizkus enake verjetnosti lahko uporabimo takrat, ko imamo atributivne spremenljivke. Izračunamo ga po naslednjem postopku: | 2 = R (f )2 n e - f t f f = g = k - 1 t t k 31 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Primer uporabe preizkusa enake verjetnosti χ2 Zanima nas, ali med odgovori glede zadovoljstva vzgojiteljev s sodelovanjem s starši obstajajo razlike, ki so statistično pomembne Preglednica 16: Zadovoljstvo vzgojiteljev s sodelovanjem s starši Zadovoljstvo s f f% sodelovanjem s starši Zadovoljen 80 53,34 % Neopredeljen 41 27,33 % Nezadovoljen 29 19,33 % Skupaj 150 100 % Najprej oblikujemo ničelno hipotezo: Pri zadovoljstvu vzgojiteljev s sodelovanjem s starši ne obstajajo statistično pomembne razlike. Pomožna preglednica 17: Izračunane teoretične frekvence (f ) zadovoljstva vzgojiteljev t s sodelovanjem s starši f ft Zadovoljen 80 50 Neodločen 41 50 Nezadovoljen 29 50 Skupaj 150 150 | 2 = R (f )2 e - f t f = 18 + 1,62 + 8,82 = 28,44 t Da ugotovimo, ali statistično pomembne razlike obstajajo, uporabimo preglednico C (preglednica se nahaja v prilogi). Pri ugotavljanju statistično pomembnih razlik upoštevamo naslednja pravila: χ2 < χ2 (P = 0,05, g = (k – 1)(v – 1); razlika NI statistično pomembna, ničel-no hipotezo potrdimo. χ2 ≥ χ2 (P = 0,05, g = (k – 1)(v – 1); razlika JE statistično pomembna, ničel-no hipotezo zavrnemo. 28,44 ≥ 5,991 (p = 0,05, g = 2), ničelno hipotezo zavrnemo, statistično pomembne razlike obstajajo. 32 kvantitativno raziskovanje Interpretacija: Preizkus hi-kvadrat (χ2 = 28,4, g = 2, p = 0,05) je pokazal, da pri zadovoljstvu vzgojiteljev s sodelovanjem s starši obstajajo statistično pomembne razlike. Iz preglednice razberemo, da je večji del vzgojiteljev s sodelovanjem s starši zadovoljnih. Naloga 18: Izračunaj χ2 enake verjetnosti za odgovore glede zadovoljstva vzgojiteljev s sodelovanjem s sodelavci in zadovoljstva s sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi Preglednica 18: Število (f ) in strukturni odstotek (%) vzgojiteljev glede zadovoljstva s sodelovanjem s sodelavci Zadovoljstvo s f f % sodelovanjem s sodelavci Zadovoljen 70 Neodločen 48 Nezadovoljen 32 Skupaj 150 100 Preglednica 19: Število (f ) in strukturni odstotek (%) vzgojiteljev glede zadovoljstva s sodelovanjem z lokalno skupnostjo Zadovoljstvo s sodelovanjem z lokalno F f % skupnostjo Zadovoljen 48 Neodločen 37 Nezadovoljen 65 Skupaj 150 100 2.6.2 preizkUs Hipoteze neodvisnosti χ2 χ2 je neparametrični preizkus, s katerim ugotavljamo povezanost ali odvisnost, vpliv, razlike med dvema spremenljivkama (Cencič, 2009, str. 106). Tudi tukaj si pomagamo z oblikovanjem ničelne hipoteze. χ2-preizkus hipoteze neodvisnosti lahko uporabimo takrat, ko imamo atributivne spremenljivke, ko je največ 20 % teoretičnih frekvenc manjših od 5, nobena ni manjša od 1 ter ima ena spremenljivka več kot dve kategoriji. Izra- čunamo ga po naslednjem postopku: 33 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje | 2 = R (f-ft)2 fk *fv ft ft = n g5 = (k - 1) ) (v - 1) Primer uporabe preizkusa neodvisnosti χ2 Zanima nas, ali so vzgojitelji glede sodelovanja s starši bolj zadovoljni kot pomočniki vzgojiteljev. Uporabili bomo podatke iz preglednice 20. Preglednica 20: Zadovoljstvo vzgojiteljev v vrtcu Mali polžek s sodelovanjem s sodelavci glede na delovno mesto Zadovoljstvo Zadovoljen Neodločen Nezadovoljen Skupaj Delovno mesto Vzgojitelji 49 26 13 88 Pomočniki 21 22 19 62 vzgojiteljev Skupaj 70 48 32 150 Ničelna hipoteza: Pri zadovoljstvu vzgojiteljev s sodelovanjem s starši v štajerskih vrtcih glede na delovno mesto statistično pomembne razlike ne obstajajo. Pomožna preglednica 21: Izračunane teoretične frekvence (f ) t Zadovoljstvo Zadovoljen Neodločen Nezadovoljen f f f f f f Delovno mesto e t e t e t Vzgojitelji 49 41,06 26 28,16 13 18,77 88 Pomočniki 21 28,93 22 19,84 19 13,22 62 vzgojiteljev Skupaj 70 48 32 150 5 Število stopenj prostosti 34 kvantitativno raziskovanje Pomožna preglednica 22: Izračunane posameznih vrednosti χ² Zadovoljstvo Zadovoljen Neopredeljen Nezadovoljen Delovno mesto Vzgojitelji 1,53 0,16 1,77 88 Pomočniki 2,17 0,23 2,52 62 vzgojiteljev Skupaj 70 48 32 150 | 2 = R (f-ft)2 ft = 1,53 + 2,17 + 0,16 + 0,23 + 1,77 + 2,52 = 8,38 8,38 ≥ 5,991 (p = 0,05, g = 2), ničelno hipotezo zavrnemo, statistično pomembne razlike obstajajo. Dobljene podatke primerjamo s preglednico C. Interpretacija: Preizkus hi-kvadrat (χ2 = 8,38, g= 2, p = 0,05) je pokazal, da v sodelovan-ju s sodelavci med vzgojitelji glede na delovno mesto obstajajo statistično pomembne razlike. Iz preglednice razberemo, da višje zadovoljstvo s sodelovanjem s sodelavci izražajo tisti, ki so zaposleni na delovnem mestu vzgojitelja. Naloga 19: Izračunajte χ² neodvisnosti za zadovoljstvo s sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi glede na kraj bivanja Preglednica 23: Število (f ) vzgojiteljev o zadovoljstvu s sodelovanjem z lokalno skupnostjo glede na kraj bivanja Zadovoljstvo Zadovoljen Neodločen Nezadovoljen Skupaj Kraj bivanja Mesto 8 10 2 20 Primestje 30 22 28 80 Vas 10 5 35 50 Skupaj 48 37 65 150 35 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Naloga 20: Izračunajte χ2 neodvisnosti za zadovoljstvo s sodelovanjem z vodstvom glede na delovno mesto Preglednica 24: Število (f ) o zadovoljstvu s sodelovanjem z vodstvom vrtca glede na delovno mesto Zadovoljstvo Zadovoljen Neodločen Nezadovoljen Skupaj Delovno mesto Vzgojitelji 8 51 29 88 Pomočniki 7 4 51 62 vzgojiteljev Skupaj 15 55 80 150 2.7 DODATNE NALOGE Določite ter opredelite statistično množico za naslednje primere: a) Preučujemo gibalne spretnosti otrok, v šolskem letu 2020/21 vključenih v vrtec Pikapolonica. b) Zanima nas, kakšno je strinjanje staršev, katerih otroci so bili v šolskem letu 2020/21 vključeni v žalske vrtce, z ukinjanjem popoldanske malice v vrtcu. Določite vrsto naslednjim spremenljivkam: a) spol, število napak na testu, temperatura v sobi, velikost košarkarjev, sto-pnja izobrazbe, barva lasi, marljivost, priljubljenost gibalnih aktivnosti pri predšolskih otrocih, ocena pri slovenščini, strinjanje z uvedbo novega delovnega časa Določite vse tri mere srednje vrednosti za naslednje podatke: a) X: 41, 39, 42, 43, 44, 47, 37, 44, 40 b) X: 120 109, 105, 110, 116, 112,109, 114, 110 Podatke iz drugega primera uredite kot grupirano urejene podatke, pri čemer naj razpon razreda znaša 3. 36 kvantitativno raziskovanje Priloga: Preglednica C 37 II. KVALITATIVNO RAZISKOVANJE KVALITATIVNO RAZISKOVANJE Kvalitativna raziskava je tista, pri kateri gradivo, zbrano v raziskovalnem pro-cesu predstavljajo besedni opisi ter pripovedi, gradiva pa so obdelana in ana-lizirana besedno, brez uporabe merskih postopkov in operacij (Mesec, 1998). Za tovrstno raziskovanje je značilna interpretativna paradigma, pri čemer gre za preučevanje subjektivnih doživetij posameznika in ugotavljanje pomena, ki ga le-ta pripisuje posameznim dogodkom, raziskovalčevi subjektivni pogl-edi pa se ne zanemarijo (Vogrinc, 2008). Raziskovalne ugotovitve se nanašajo na enkraten posamičen primer raziskovanja, kar imenujemo idiografski pris-top, posploševanja ni (Sagadin, 2001). Podatkovno gradivo kvalitativnega raziskovanja je običajno obsežno, to so protokoli intervjujev, razni zapisi, ki nastanejo med zbiranjem podatkov, transkripcije, avdioposnetki intervjujev, videoposnetki, dnevniki, uradni do-kumenti … (Sagadin, 2001). Te podatke je treba pri kvalitativnem raziskovanju interpretirati; splošno veljavnega postopka analize ni, zaradi česar jih je pri uporabi potrebno domiselno prilagajati (Mesec, 1998). V grobem postopke kvalitativne analize razdelimo na šest korakov (Mesec, 1998): (1) urejanje gradiva (transkripcija), (2) določitev enot kodiranja, (3) odprto kodiranje, (4) izbor in definiranje relevantnih pojmov, (5) odnosno kodiranje, (6) oblikovanje končne teoretične formulacije. Besedilo najprej razčlenimo na sestavne dele, da dobimo enote kodiranja, ki jih lahko predstavljajo fraze, stavki, odstavki, poglavja … Sledi odprto kodiranje, ki je postopek kategoriziranja in razvrščanja podatkov, v katerem posameznim delom besedila pripisujemo pojme. Nato besedila, ki smo jim pripisa-41 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje li isti pojem, zberemo in jih ločimo od besedila, ki spada pod drugi pojem. Pri koraku izbor in definiranje relevantnih pojmov izmed velikega števila pojmov in kategorij izberemo tiste, ki so videti relevantni glede na problem in namen raziskave. Nato kategorije medsebojno povežemo in oblikujemo začasen teoretičen okvir. Pri odnosnem kodiranju se sprašujemo, kaj je s čim povezano, kaj čemu sledi, kaj je od česa odvisno, kaj je vzrok in kaj posledica. Primer urejanja kvalitativnih podatkov a) Prepis intervjuja Me je strah, če bi ponovno šla v šolo, ker sedaj bi šla samoplačniško, se bojim, da bi bila neuspešna, saj mi po porodih uhajajo besede. Nekaterih se sploh ne morem spomniti. Ne vem kako bi še bolj trenirala spomin, saj trenu-tno nimam časa za branje, kar mi krepi spomin. Lahko rešujem sudoku, križan-ke ne morem. Razmišljanja o nadaljevanju šolanja še nisem opustila. Ko sem prišla iz zavoda, nisem takoj dobila zaposlitve, sem jo aktivno iskala. Bila sem prijavljena na zavodu. Čez eno leto me je sorodnica X prepriča-la, da sem šolanje nadaljevala, in zaradi močnih migren zaradi pritiska ni šlo. Po šoli v svojem poklicu nisem dobila zaposlitve, v gostilni nisem hotela delati, ker nisem dobila drugje, tudi za trakom ne, je po dolgih letih (na socialni sem bila tri leta) brat vprašal šefa, če me zaposli v eni gostilni. Najprej sem bila skeptična, a sem sprejela. Tam sem bila skoraj dve leti, potem pa sem spoznala Jožeta in sem zanosila in sem bila dve leti doma. Mesec, preden se mi je iztekla porodniška, v letu 2019, sem po domovih za stare poslal prošnje. V domu X so me zaposlili, imela sem na izbiro, ker so klicali tudi iz drugega doma, odlo- čila pa sem se za dom X. Tam sem zaposlena še danes, sem zadovoljna, imam pogodbo za nedoločen čas, tukaj si želim tudi ostati, opravljam delo bolničar-ja. Rada pa bi se poglobila še v demenco, s temi ljudmi znam delati, izobražena pa nisem. Zavod za zaposlovanje mi pri iskanju službe ni pomagal, pri iskanju službe sem morala biti sama aktivna, pošiljali so me le na predavanja. 42 kvalitativno raziskovanje b) Oblikovanje kodirne tabele Preglednica 25: Primer kodirne tabele Koda (ali drugi Izjave osebe Tatjana Pojmi Kategorije izraz) Urejanje izobrazbenega Imam zaključeno triletno Zaključena Vrsta izobrazbe oz. zdravstveno šolo. izobrazba zaposlitvenega statusa Urejanje Razmišljanja o izobrazbenega Nadaljevanje nadaljevanju šolanja še Šolanje oz. izobraževanja nisem opustila. zaposlitvenega statusa Urejanje Če bi ponovno šla v izobrazbenega Strah pred Nadaljevanje šolo, se bojim, da bi bila oz. neuspehom izobraževanja neuspešna. zaposlitvenega statusa Urejanje Ko sem prišla iz zavoda, Zaključek bivanja izobrazbenega nisem takoj dobila v strokovnem Iskanje zaposlitve oz. zaposlitve, sem jo aktivno centru zaposlitvenega iskala. statusa Urejanje izobrazbenega V gostilni nisem hotela Nenaklonjenost Vrsta zaposlitve oz. delati. vrsti zaposlitve zaposlitvenega statusa Urejanje Prijavljena Sodelovanje izobrazbenega Bila sem prijavljena na na zavodu za z zavodom za oz. zavodu. zaposlovanje zaposlovanje zaposlitvenega statusa Urejanje Zavod mi ni pomagal pri Sodelovanje izobrazbenega Način nudenja iskanju službe, pošiljali so z zavodom za oz. pomoči me le na predavanja. zaposlovanje zaposlitvenega statusa 43 43 pedagoško raziskovanje za vzgojitelje Koda (ali drugi Izjave osebe Tatjana Pojmi Kategorije izraz) Čez eno leto me je Urejanje sorodnica prepričala, da izobrazbenega Nadaljevanje sem šolanje nadaljevala, Šolanje oz. izobraževanja pa zaradi močnih migren zaposlitvenega zaradi pritiska ni šlo. statusa Urejanje Uveljavljanje izobrazbenega Na socialni sem bila tri leta. Socialni transferji finančne pomoči oz. države zaposlitvenega statusa Brat je vprašal šefa v Urejanje gostilni, če me zaposli. izobrazbenega Pomoč pri iskanju Vključitev na trg Najprej sem bila skeptična, oz. zaposlitve dela a sem sprejela. Tam sem zaposlitvenega bila skoraj dve leti. statusa Urejanje Mesec, preden se mi je izobrazbenega iztekla porodniška, sem po Pisanje prošenj Iskanje zaposlitve oz. domovih za stare poslala zaposlitvenega prošnje. statusa Urejanje izobrazbenega Možnosti izbire Imela sem na izbiro. Iskanje zaposlitve oz. zaposlitve zaposlitvenega statusa Urejanje izobrazbenega Vključitev na trg Odločila sem se za kraj X. Izbira oz. dela zaposlitvenega statusa Tam sem zaposlena še Urejanje danes, sem zadovoljna, izobrazbenega Vključitev na trg imam pogodbo za Opis zaposlitve oz. dela nedoločen čas, tukaj si zaposlitvenega želim tudi ostati. statusa Urejanje izobrazbenega Vključitev na trg Opravljam delo bolničarja. Vrsta zaposlitve oz. dela zaposlitvenega statusa 44 kvalitativno raziskovanje Naloga 21: Spodaj je podan prepis intervjuja. Oblikujte kodirno tabelo. Po zavodu sem najprej živela pri mami, tam sem bila, dokler nisem spoznala Jožeta (trenutni partner). Jožeta sem spoznala leta 2016, po enem letu poznanstva sem se preselila k njemu domov, živel je v najemu, imel je enosobno stanovanje. Zgodilo se je, da sem zanosila, tam sem dobila Petro, ko sem bila še v bolnici s Petro, je Jože uredil dvosobno stanovanje v kraju X. Letos smo dobili občinsko stanovanje. 45 VIRI IN LITERATURA Cencič, M. (2006). Pedagoška metodologija (3. izd.). Pedagoška fakulteta. Cencič, M. (2009). Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kožuh, B. (2012). Knjiga o računalniški obdelavi podatkov. Annales ZRS. Kožuh, B. (2013). Knjiga o statistiki. Znanstvena založba FF. Lamut, U., in Macur, M. (2012). Metodologija družboslovnega raziskovanja: od zas-nove do izvedbe. Vega. Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Visoka šola za socialno delo. Sagadin, J. (2001). Pregledno o kvalitativnem empiričnem pedagoškem raziskovanju. Sodobna pedagogika, 52(2), 10–25. Sagadin, J. (2003). Statistične metode za pedagoge. Obzorja. Štemberger, T. (2021). Še ena knjiga o statistiki: univariatne in bivariatne statistične metode v edukaciji. Založba Univerze na Primorskem. Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Pedagoška fakulteta. 47 Document Outline Pogorevc Merčnik, Jovita. 2023. Pedagoško raziskovanje za vzgojitelje. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Kolofon Vsebina Pomen simbolov UVOD I. KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE 1 ZNANSTVENO RAZISKOVANJE 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA, RAZISKOVALNI CILJIIN HIPOTEZE, ZBIRANJE PODATKOV 2 STATISTIKA ZA BODOČE VZGOJITELJE 2.1 OSNOVNI STATISTIČNI POJMI 2.2 SPREMENLJIVKE 2.3 OPISNA (DESKRIPTIVNA) STATISTIKA 2.4 NEKATERI STATISTIČNI PARAMETRI NUMERIČNIH SPREMENLJIVK 2.4.1 ARITMETIČNA SREDINA 2.4.2 STANDARDNI ODKLON 2.4.3 MODUS 2.4.4 MEDIANA 2.5 KORELACIJE 2.5.1 SPEARMANOV KORELACIJSKI KOEFICIENT 2.5.2 PEARSONOV KORELACIJSKI KOEFICIENT 2.6 INFERENČNA STATISTIKA 2.6.1 PREIZKUS HIPOTEZE ENAKE VERJETNOSTI χ² 2.6.2 PREIZKUS HIPOTEZE NEODVISNOSTI χ2 2.7 DODATNE NALOGE II. KVALITATIVNO RAZISKOVANJE VIRI IN LITERATURA