ia «vt :j b PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE štev. 396 • Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, nedelja, 15. septembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo V Trstu je treba vso zakonodajno oblast priznati ljudski skupščini, ki jo bo volilo tržaško prebivalstvo na osnovi neposredne, tajne in splošne volivne pravice. i statut »i«« vse politične pravice teh Tržačanov in jim vsiliti »T™' ki bi se le po imenu raz-od. kolonialne uprave, priča o tem angleški ffflf Ur. Bennett, ki mu je v tl, , ivij :« el < a 110» A* Fr C>' o ¥ & istitn korakom, kot prihaja te mirovni konferenci lo? ’6 statuta tržaSkega svo-F(i ozemlja čedalje bolj v 1» 6^e’ 5e tndi vse bolj razgali dejanski cilji nekaterih ve-> ki zasledujejo na tem o-h svoje posebne namene. ®«o se po logični nujnosti do-: z bistveno enakimi predlogi ■netfce^ ameriške in francoske ^0t v°ditna nit se vle-j te predloge želja po zlo-W tržaškega ozemlja v te e,le’ k* nimajo ničesar skup-iii**)*'*' z interesi prebivalstva Sosti gospodarskega bla- dnja niti z interesi svetovne-*iiru. Zaradi teh namenov so KHHkltln.] ! ■» . 7 ... . , 0x1% tako za>• ubogih Trža-ivj do niso zmogli* pristati no tblrPOdie’ ki so bili tono n* ZCL us0^° ^ 'jpr&oi&no rešitev, priključi-£S>att k Jugoslaviji, pripravljeni pripadla težka naloga, da 'Pitni besedami opiše skrajno p, 0,’° bistvo angleškega predlo-• P.**® z demokratičnimi frazami , Pfe načrt, ki se nam v kon-®tializi prikaže kot dejanska Vnetja vsakršne demokracije, * očetovsko avtoriteto razkrije u'i- ‘ l!6*1*« da tržaško prebivalstvo po- ni dovolj zrelo, da bi upravljalo, da bi samo L o svoji usodi, temveč da -. h zato potrebno skrbno va-, Po. tj iveč bi bilo razpravljati o po- {»», ,a • zrelosti našega ljudstva — A >e najboljši dokaz že golo p°, da z ogorčenjem odkla-jj1 'n obsoja besede g. Bennetla, “ jjj občuti kot kleveto in žar j,!1'1 Dovolj je, da pribijemo lo-ugotovitev, da se g. Ben-I, ’rt s n j.m vsi, ki jih zastopa, ^feiosti boje, da jo hočejo za-iKf u, Grčiji, na Kitajskem in ’P°vsod, kjer teče kri v zna---.j. mn!d vseosrečujoče očetovske bPosti_ ^°do g, Bennett ne govori sabo0 nezre,°sti ljudstva na splo-h‘Jemv€* sc poslužuje dveh (it® ij. ib argumentov — narod- ■ mržnje in gospodarskih );,1!’ ki jih v svojem govoru do- ’,,yJ '^no napoveduje. To ne po-■j,:* n-J'4 »amo, da prerokuje trža-i k svobodnemu ozemlju malo jj bodočnost, brezposelnost, I I, ^,e°to. pomanjkanje in s tem v - it *-k>vite socialne pretreslja-r li nerede in kri. To pomeni več: & ne(t sam ne verjame v zmožnost tržaškega „11! tj, 0a sam predlaga. Ge pa torej 'toJ*k°te zanikuje možnost go-i iulr>S*Cf!>a razvoja in nasprot-% % °ved,‘je počasno gospodar-S j Ij, *Pirt tega «svobodnega» ozem-xakai vendar toliko na-i % 0 vsei človeški pameti tjt ti(y? Pazumni rešitvi — čim te-t. Vi,j Povezavi Trsta z njegovim ^ Pitn jugoslovanskim in pre-z sem sredrtjeevrop-.t-i * N sal jem t Vemo, da čaka-L*9’nan odgovora na to t>pra- ^ii je treba ie nekaj. Ne si Icaj, da ne bi zaslediti logične povezanosti med in,i angleškega delegata in Pobtiko, ki jo vodi pri nas ^ostranska* in edemokratib-7,e večkrat smo' opo-fij/b kdo s svojo politiko po-V Podpira podpihovati je na-\lj,lno mržnje na našem o-^do vodi 8 katastrofalno L T,,<0 "Politiko te pokrajine Trst s pristaniščem in r'io vse bolj v propast, ig tega stanja, ki je \pJ!% Pt'i nas po dobrem letu 'tf( uprave, vleče g. Ben-'fiinj '>0ie argumente, da bi z 'l't(0 * statutom in pred vsem tOjjj Uzakonil sedanji nedemo-\ »istem uprave (po bese-'t n, a>n‘b, predstavnikov ZVU is e biti demokratična, ker ''iVr vojaška), Se več, da bi \um naie ljudstvo kolonial-. >ui(njstvu. i M, demokratično primorsko iz to igro spoznalo. Iz • Dragocenega spoznanja črpa n lih) Vfr° »n prepričanje, da bkiit 0 edino dosledna ljudska ' h'ira,v *vezi s trsno povfzavo foost'1*1 zaledjem zajamči bo-’rbi , ’ ki j0 je p0 vse) svojl želvah zaslužilo. fiS bo obiskal cono A K i? 2 0 ' wPtembra obiskal oku-J' a?. C0n° v Julijski krajini. , 'o g;nnc'^a Poroča, da bo ame-v;ni ®tan prcmeSčen lz Ca- 4 bod0 |pe TRSTU DEMOKRATIČNO USTAVO! Diplomatska borba v Parizu na vrhuncu Pariz, 14. — Z govorom, ki ga je imel nocoj sovjetski zunanji minister Molotov v odboru za politič. ne in mejne delečfce z Italijo, je dosegla diplomatska borba v Parizu svoj vrhunec. Molotov je postavil v jairko luč vsa nasprotstva, ki se podajajo med angleškimi, francoskimi in celo ameriškimi predlogi na eni ter med sovjetskimi in jugoslovanskimi načrt o tržaški ustavi na drugi strani. Pokazal je v tržaškem primeru na bistvene razlike v pojmovanjih demokratičnih načel, angleških iz 19. stoletja in dandanašnjih, prvih, ki hočejo s postavljeno oblastjo ljudstvu vsiliti neki red, a ga v resnici izkoristiti za svoje politične in gospodarske račune, ter drugo, ki priznava ljudstvu vso oblast in mu s tem daje osnovo za njegovo lastno blagostanje. S tega vid ka je Molotov obsodil angleški predlog, ki hoče v Trstu uveljaviti enako gubernljsko politiko, kakor jo vsiljuje svojm kolonijam v Indiji In drugod. V vrsti načrtov Francije, Zedinjenih držav in Velike Britanije so poslednji v resnici najbolj protlljud-ski, ker priznavajo tržaškemu guvernerju, kakor ugotavlja agencija AFP, skoraj vso oblast, kar utemeljujejo Angleži z razmerami v Trstu, ki so se pa razvile, kakor so temu priča vsi Tržačani, prav y senci njihove uprave na tem ozemlju. Guvernerju naj bi se priznala vsestranska pravica veta. Poleg guvernerja bi bila imenovana tudi podguverner in policijski upravnik. Njim bi pripadalo vse vodstvo upravnih oblasti, javnega reda In tujih oboroženih sil, ki bi bile razmeščene na Tržafkem ozemlju. Poleg njih bi bili v vladi trije Tržačani, ki bi pa bili brez moči spričo guvernerjeve odločilne besede. Ves tisk razpravlja danes o tržaškem vprašanju. Zanimive so zaključne ugotovitve londonskega lista «Times», ki meni, da bi spričo načelnih razlik, ki so se pojavile glede na ureditev tržaškega vprašanja, Jugoslavija utegnila odseči Trst od njegovega zaledja in mu zapreti pot v Srednjo in Vzhodno Evropo. Angleška radijska služba pa izraža bojazen, da bi se delo konferen. ce prav sedaj, ko se je lotila vprašanj, v katerih štirje veliki niso vezani eden na drugega, zavleči preko 5. oktobra kljub vsem naporom, da bi se razprave na njej pospešile. Pri tem meni, da ji bo moral spet izkrčiti pot svet zunanjih ministrov štirih velesil. Seja tržaškega pododbora Davi se je sestal tržaški pododbor, v katerem bodo skušali podrobno rešiti vprašanje tržaške u-stave. Bavil se je predvsem z vprašanji postopka, po katerem se bo -•avnal pri svojem delu, ki ga bo stvarno začel v ponedeljek na osnovi zaključkov in navodil iz glavnega odbora za politična in mejna vprašanja v mirovni pogodbi z Italijo. Britanski delegat Bennett se je takoj spočetka uprl nameri, da bi bila novinarjem odprta vrata tudi v podoibor za tržaško ustavo. Ce hočemo ustvariti primerno ozračje za naše delo, je dejal ne smemo pristati na to, da bi bilo vse naše razpravljanje javno. Poljski zastopnik Winiewicz kakor tudi sovjetski delegat Novikov ter jugoslovanski delegat so takoj pobili njegovo stališče, ker je mogoče sleherno stališče zagovarjati s polno odgovornostjo le vpričo vse javnosti. Ameriški zastopnik Reber je skušal posredovati. Nazadnje je odbor sklenil, da bodo njegove seje javne, da bodo sproti odločil', ali naj se v novinarji v enem ali drugem primeru izločijo s seje. Nato so razpravljali o tem, kako naj bi se lotili vsega zamotanega vprašanja tržaške ustave. Konferenci je bilo predloženih pet načrtov in ameriški ter jugoslovanski delegat sta predočila odboru vse razlike med nj'.m in ugotovila, da si najmanj v 53 točkah mnenja posameznih predlagateljev nasprotujejo. Pododbor je sklenil, da se bo lotil predvsem teh spornih točk. Molotov odločno zavrnil angleške kolon’a!ne načrte in avstralske naklepe proti miru Agencija «AFP» po-ko general Ekenhover Sv* — 1 n. ?°r,co. Ameriške čete v tej zamenjali z novimi. '•I® proti brezdomcem tu“i S( ’ ■— Minister za higie- VShin°Vanja Bcvan P°8la' ■3» 0cj. Plastem okrožnico, a \d v8a °^n° zahteva, naj se uki- "Rodnosti, ki so jih do-»■em, In naj Jim »»ko dobavljanje plina in »truj. '8. Na današnji seji odbora za politično in mejne določbe mirovne pogodbe z Italijo sta govorila le Poljak Winiewicz ter sovjetski zunanji minister Molotov. Odbor bo v ponedeljek nadaljeval svoje delo. Takoj po njegovi seji so se sestali zastopniki Jugoslavije in Zedinjenih držav ter razpravljali- o tržaški ustavi. Winiewicz je novič opozoril na gdanski primer in poudaril, da je b la ena izmed bistvenih napak versajske pogodbe ta, da ni prekinila zveze Gdanska z Nemčijo. Ker Gdansk ni bil poplnoma neodvisen, so v njem Nemci, ki so poskuzali unič.ti njegovo neodvisnost, zadeli ob Poljake, ki so skušali uveljaviti svoje pravice. Prav tako ne sme biti zveze med Trstom in Italijo. Tak nevaren trikot ne sme postati osnova statuta. V drugem delu svojega govora je utemeljeval nujno potrebo, da se Trst gospodarsko čim tesneje oslo-ni na Jugoslavijo. Prometne zveze morajo biti v jugoslovansko-trža-ški upravi. Trst morata vezati z Jugoslavijo tudi valutna in carinska unija. Končno je treba zaupati Jugoslaviji vse odnošaje Trsta z zunanjim svetom. Sovjetski zunanji minister je u-vodno poudaril: Tržaškega svobodnega ozemlja ne smemo smatrali za kolonijo ali kaj podobnega. Na njem ne sme nastati vojaško oporišče enega ali drugega naroda, V-prašanje, ki se o njem zastopniki Jitirih velesil niso mogli sporazumeti, je bilo v tem, da je treba oblast podeliti ljudstvu ali pa guvernerju. Svet zunanjih ministrov štirih velesil je odloč’,1, da se morata zakonodajna in izvršna oblast opirati na demokratična načela. Sovjetska delegacija se sklicuje na to odločitev in ve, da je v njen načrt tržaške ustave v skladu z njo. Britanski in ameriški ter deloma tudi francoski predlog pa podeljujejo vso oblast guvernerju. Po njihovih načrtih bi morali b:tl trije tujci, in sicer guverner, njegov namestnik ter načelnik javne varnosti člani vlade. Toda na ta narin bi se v smislu angleškega predloga zagotovil tržaškemu guvernerju položaj indijskega podkralja, ki ima pravico imenovati ministre, potrjevati ali razveljavljati zakone. Guvernerji v Indiji Imajo pravico odločati o njenem miru in varnosti. Enak je položaj na Zlati obali in v zapadni Afriki. Tamkajšnji guvernerji imajo pravico veta glede kakršne koli odločitve zakonodajnih zbcrnlc, pravico odpuščati uradnike in poveljevati oboroženim silam. Hkratu Imajo izvršno oblast In odločajo v vladah, ki imajo po H članov, natančno tako, kakor to določa angleški načt za Tržaško svobodno ozemlje. Molotov je opo-znrll na prilike v britanskih kolonijah, kjer ravnajo z domač ni kakor z otroki, kjer vladajo kakor d .-spoti. Načel, ki jih uveljavlja Velika Britanija v Indiji in Zapadri Afriki, v Trstu ne bo mogoče izvesti. Sovjetska načela o demokracij, pa so se obnesla v Sovjetski zvezr Enako uspešna bodo tudi v drug h državah. Molotov je primerjal tl-rtavne volitve v Bolgariji in Grčiji. Povratek kralja v Grčijo so izsi- lili s pritiskom tujih čet na grško ljudstvo. Bolgarski referendum pa je bil nekaj povsem drugega. Sovjetske čete se v Bolgariji v nikaki obliki niso vmešavale v volitve. Njih izid so po vsej Bolgariji proslavili z velikimi ljudskimi proslavami. Morda ketnu ugajajo demokratski parlamentarni sistemi iz 19. stoletja. Toda za 20. stoletje so zastareli. Tržaškega prebivalstva ni mogoče smatrati za zaostalo, marveč ga je treba smatrati za zrelo ljudstvo, ki upravičeno terja vso oblast. Zaradi tega je treba zavrniti angleške, ameriške in francoske načrte o tržaški ustavi. Molotov je poudaril, da tudi ne smemo prezreti dejstva, da pripada Jugoslaviji v Trstu poseben položaj. Nikakor ni mogoče spregledati gospodarske navezanosti Trsta na Jugoslavijo.. Zgolj sovjetski načrt vsebuje določbo, da je treba Trst demilitariziran in nevtralizirati. Angleži, Francozi in Američani so očitno proti temu. Sovjetski predlog pomeni, da na tržaškem ozemlju ne bo mesta za nobeno tujo oboroženo silo. Sovjetska delegacija se strinja s tem, da morajo biti varnostnemu svetu ZN na razpolago oborožene sile, da se prepreči sleherni napad. Toda to velja le za primer napada. V Trst, ki naj postane trgovinski center, pa ne spadajo nikake oborožene sile. • Molotov Je nato ostro zavrnil avstralski predlog, da nadzorstvo nad Trstom ne bi pritikalo varnostnemu svetu ZN, ker bi lahko vsaka njegova članica s svojim vetom onemogočila sleherni ukrep sveta v tržaških zadevah. Ce opustimo pravico veta, imamo opravka s sta- rim «Društvom narodov*, v katerem je angleško-francoski blok vsilil svojo voljo drugim državam ter privedel s svojo politiko svet do Monakovega in do vojne. Monakovo je bil poizkus ustvariti blok Francije in Velike Britanije s Hitlerjevo napadalno Nem-č’jo proti drugim miroljubnim državam. Taki poskusi pa bodo seda; propadli. Nevarno je v mednarodnih vprašanjih prezreti Sovjetsko zvezo ali Kitajsko ali Francijo. Samo sodelovanje med velikimi in majhnimi narodi je poroštvo za mednarodni mir in varnost. Avstralski predlogi so proti miru, pomenijo rušenje temeljev ZN. Prvič se je sedaj dogodilo, da se je ustanovila mednarodna organizacija, ki ima učinkovita sredstva za tako sodelovanje, za obrambo miru in varnosti. Ce ni sporazuma, je treba najti način za poravnavo in za sodelovanje med velikimi in majhnimi državami, a tako, da se nihče ne prezre in ne izigra. Osnove sovjetskega načrta za ureditev tržaškega vprašanja V drugem delu svojega govora je osvetlil sovjetski predlog o ureditvi Tržaškega svobodnega ozemlja. Tržaško vprašanje mora biti urejeno po naslednjih vidikih: 1. Tržaško svobodno ozemlje mora biti nevtralno in demilitarizirano. 2. Vse tuje oborožene sile, ki so ta čas na tem ozemlju, se morajo umakniti z njega v 30 dneh po uveljavljenju mirovne pogodbe z Italijo. To ne pomeni, da varnostni svet ne bi smel razpolagati s silami v obrambo tržaške varnosti, vendar bi te sile ne smele biti razmeščene na tržaškem ozemlju. 3. Ugodne pogoje za gospodarski razvoj Trsta je mogoče ustvariti zgolj z gospodarskim sodelovanjem med Trstom in Jugoslavijo, ki ju merata vezati carinska unija in skupna železniška uprava. 4. Mednarodna uprava tržaške luke mora biti porok, da bo vsa mednarodna trgovina deležna enakih ugednosti, da ji bodo v pravem razmerju priznane prednosti v prehodnim prometu preko Trsta. Jugoslaviji kakor Italiji pa bo treba v pristanišču določiti posebna predela, kjer si bosta uredili svoji prosti luki. 5. Naloga guvernerja bi morala bit: ta, da bi zagotovil spoštovanje in izpolnjevanje tržaške ustave. 6. Vso zakonodajno oblast pa j« treba priznati ljudski skupščini, ki bi jo prebivalstvo volilo na osnovi neposredne, tajne in splošne volivne pravice. 7. Izvršna oblast mora pripasti tržaški vladi, ki jo voli ljudska skupščina, kateri bo odgovorna za vsa svoja dejanja' in ukrepe. Vlada bo tudi vodila vso upravo ozemlja. Podrejene ji bodo vse upravne ob-lnsti, vse redarstvene sile tec oddelki obmejnih in obalnih straž. 8. Bivšim italijanskim državljanom, ki so imeli 10. junija 1940. pravico bivanja na tem ozemlju in ki morda še bivajo na njem v trenutku, ko se uveljavi mirovna pogodba z Italijo, je treba priznati pravico, da si pridobe tržaško državljanstvo. Odreči pa je treba to pravico vsem, ki so se kot fašisti uveljavljali v Italiji, vsem delujočim članom fašistične stranke, vojnim zločincem,, vsem onim, ki so bili v službi italijanske policije, ter vsem državnim nameščencem, ki so prišli v Trst po letu 1922. 9. Sestavi naj se iz zastopnikov Velike Britanije, Zedinjenih držav, Sovjetske zveze in Francije takoj po uveljavljenju mirovne pogodbe posebna medzavezniška komisija, ki naj prevzame oblast začasne vlade na tržaškem ozemlju. Medzavez-n:ška komisija naj se v tem svoj-stvu pri izvajanju svoje oblasti posvetuje s krajevnimi strankami. 10. V treh mesecih naj določi dan volitev prve ljudske skupščine. Proti obnovi fašistične mornarice V vojaškem odboru je davi govoril albanski delegat polkovnik Kapo o določbah mirovne pogodbe z Italijo glede njenih, oboroženih sil. Spočetka je bilo v odboru objavljeno, da je Južna Afrika prevzela obrambo italijanskih zahtev v tem smislu, da bi Italiji priznali, kakor so včeraj zahtevali italijanski zastopniki, vojno ladjevje s skupno 129.000 tonami in 30 tisoč mornarji. Albanski delegat je v svojem govoru takoj od vsega početlia opozoril na razmerje med vojnimi mornaricami na vzhodni in zapadni obali Jadrana. Albanija Zeli, da si zavaruje svoje lastne meje in s tem mir na Balkanu. Italiji bi bilo treba onemogočiti, da bi utegnila kdaj spet ogražatj albansko varnost. Italija vse doslej še ni podala nobenega dokaza, da bi se odpovedala svoji tradicionalni imperialistični politiki. Vsem državam in posebno onim, ki so postale ž-tev nabada, je bilo treba dati stvarna poroštva za bodočnost. Oborožene sile, kakor naj bi se priznale sedaj Italiji, takega poroštva ne bi dajale. Sovjetski delegat je ugotovil, da postavljajo zahteve, kakor so jih včtraj zagovarjali italijanski dele-gatje, italijansko vojno mornarico znova v stanje, kakršno je bilo pod fašistično vladavino. To priča o resničnih namerah sedanje italijanske vlade. Tako ojačanje vojne mornarice ne more služiti miru, marveč vojni. Za to so jasni razlogi, spričo katerih je Albanija v skrbeh. Albanski delegat je zato pravilno opozoril odbor na nevarne namene italijanske vlade. Odbor in Z njim vsa konferenca bi prevzela polno odgovornost za vse, kar bi Italiji omogočilo, da se osveti. Jugoslovanski delegat admiral Manola je izjavil, da sprejema albanske predloge za svoje. Tako se bo v odboru obnovila razprava o 47. in 58. členu mirovne pogodbe z Italijo, ki določata omejitve italijanske vojne mornarice in vojske. Po’jskl poslanik v Beogradu o Byrnesovem govoru Ni se spomnil grozodejstev pač pa je še povečal nemško pohlepnost Beograd, 14. Tanjug. — Poljski poslanik v Beogradu Jan' Karel VVende je podal političnemu uredniku Tanjuga sledeče izjave: Govor ministra Byrnesa v Stuttgartu ima za nas dvojen pomen: splošen evropski pomen in specifični pomen za Poljsko. Glede prvega dela govora moramo s presenečenjem ugotoviti zadržanje min’stra Byrnesa. Wende je navedel pismo, ki ga je francoski ministrski predsednik George Bidault poslal poslaniku Združenih držav v Parizu Jeffersonu Caffc-rvju kot odgovor na priporočila, ki jih je Byrnes dal glede nemškega vprašanja 6. februarja t. 1. v Londonu. V teh priporočilih se je Byr-r.es strinjal, da je treba popolnoma uničiti fiemški militarizem in nacizem, popolnoma razorožiti Nemčijo, izvesti do skrajnosti decentralizacijo in razviti krajevno demokratično avtonomijo. Takrat Je bil Byrnes mnenja, da ni še prišel čas za določitev nemške centralne vlade, tako da bi morala zasedba Nemčije trajati nedoločen čds. Tako je tilo Byrnesovo mnenje 6. februarja. 6 septembra letos po preteku samo 1 leta in nekaj mesecev od zaključka vojne proti Nemčiji je Byr-nes, razgovarjajoč se v Stuttgartu z istimi Nemci, ki so bili njegovi sovražniki, popolnoma spremenil svoje stališče. Njegov govor vsebuje besede, ki morajo vznemirjati vse tiste,, ki so trpeli grozodejstva zadnje vojno. Byrnes ni govoril o odgovornosti za napad, ni govoril o trpljenju evropskih narodov, ki so ga povzročili Nemci, pač pa je nomigoval in dajal poguma za zvišanje potenciala nemške industrije. Slišali smo tudi govoriti o načrtih za popravo nemških meja in o nuini sestavi centralne vlade v Nemčiji. Gotovo je, je poudaril poslanik, da je ta govor samo povečal pohlepnost nemških imperialistov, ki še obstajajo, in njihove Zelje zopet vzplamtevajo. Poslanik je nato poudaril, da pots4amski dogovor predvideva centralizacijo nemškega gospodarstva ln nemške uprave, predvsem pa predvideva popolno demilitarizacijo jn temeljito denaciflkacijo Nemčije. Po govoru je ministrski predsednik Bavarske Hrgener izjavil, da se je Byrncs obnašal do Nemcev ne kot zmagovalec, pač pa tako, kakor da bi bili stari prijatelji. Mi, Poljaki, smo razočarani zaradi zaupanja, ki ga ima Byrnes do Nemcev, ko jim je dal na znanje, da se poljske meje na severu in vzhodu — v nasprotju s sklepi vc-llk'h v Potsdamu — lahko še spremenijo v korist Nemčije. Mi, Poljaki, smo še posebno užaljeni, ker predstavnik velike zmagovite zavezniške države, ko je govoril Nemcem o vprašanju Poljske, o kateri je predsednik Roosevelt izjavil, da je c'lj zmage Združenih narodov tudi poprava krivice, ki so ji jo Nemci napravili, ni izrekel niti besede o nas in o našen trpljenju v zadnjih šestih letih. Ni sc spomnil po Nemcih popolnoma porušene Varšave in šestih milijonov žrtev, ki Jih je dala Poljska, zaradi česar bodo morali cele poljske generacije delati, da obnovijo vse, kar je bilo porušenega. Byrnes govori o odvzemu dela poljskega ozemlja v korist Nemčije, to je ozemlja ob Odri in Baltiku, ki je že stoletja poljsko, in ki so ga bili prej Nemci odvzeli ter se je zaradi junaštva in prelite krvi poljskih junakov vrnilo v naročje domovine. Sedaj nas nihče ne bo mogel več pregnati iz teh krajev. Poslanik je nato izjavil, da je Byrnesov govor povzročil v poljskem javnem mnenju veliko presenečenje in ogorčenje, ki je prišlo do izraza v pisanju lislov in na ljudskih zborovanjih. Nato je da) nekatera pojasnila o stanju v pokrajinah, ki so bile izročene Poljski na podlagi potsdamskega dogovora. Poudaril je, da so ti kraji v vojni izumrli, zaradi česar je bilo treba naseliti v teh krajih vse sloje prebivalstva, od kolonov do trgovcev, delavcev in profesorjev. Poslan.k je nato govoril o vprašanju kulturnega razvoja, izobrazbe ter o gospodarskih in industrijskih vprašanjih in zaključil: Prepričan »em, da potsdamski sklepi, ki vra. uajo Poljski stare pokrajine ob Odri, Neisi in Baltik ter tako popravljajo stoletno krivico, ki je bita prizadejana Poljsld, predstavljajo jamstvo za varnost in mir ter nedvomno prispevajo h gospodarski obnovi Poljske in vseh drugih evropskih drtav. Protestne manifestacije jia Gorigkem Ljudstvo je že izvršilo plebiscit s svojo borbo, krvjo in žrtvami Sinoči je prišlo do velikih protestnih manifestacij v Podgori pri Gorici, v Sovodnjah ob Soči in po vsej širni okolici. Ljudstvo, ki je slišalo za intrige delegata italijanskega zastopstva v Parizu Bonomija, ter za krivične predloge brazilske delegacije, se je dvignilo ter pohitelo na ulice, da pokaže svoje nezadovoljstvo in ogorčenje nad takimi poskusi. Ne damo trgati naših krajev! Hočemo Gorico in vso okolico priključeno k Jugoslaviji! Taka so bila gesla demonstrantov. Vsa Podgora ve in vse prebivalstvo od Soče do Trnovskega gozda, od Beneške Slovenije do Snežnika, da je ljudstvo teh krajev že izvršilo plebiscit v letih od do IS’,5 s svojo krvjo, s svojo neomajno in dosledno borbo in s svojimi žrtvami. Danes ljudstvo ponovno izpoveduje svojo voljo in svojo odločitev, da hoče pripasti demokratični državi Jugoslaviji, kjer vlada mir, blaginja in svoboda, k državi, kjer te besede niso samo vabeče obljube, temveč resničnost, in vztrajalo bo v borbi za dosego svojih idealov, ker Zloba zaradi uspehov Nova Jugoslavija je tako korenito spremenila svojo duhovno■ in gospodarsko strukturo, da znova in znova privablja številne obiskovalce. Mhiulo je komaj leto dni po končani vojni, ki je močno opusto-šila deželo, vendar vsakdo, kdor ni slep, vidi velikanski korak v obnovi in procvitu. Čeprav ljudstvo še nima vsega v izobilju, je — kakor je izjavil La Guardia ob svojem nedavnem obisku v Jugoslaviji — zadovoljno in srečno. So pa ljudje, ki obiskujejo Jugoslavijo s čisto določenimi nameni. Ko se vračajo iz gostoljubne dežele, se njihovo sdelo» šele prične. Za drage denarje trobijo v svet laži, ki žil marsilcoga zavedejo. Vendar pa prej ali slej resnica prodre v svet. Tudi tu v Trstu *n Julijski krajini se širijo zlonamerne vesti o Jugoslaviji. Ne bomo spominjali imen in virov teh laži,' ljudstvo jih predobro pozna. Pred nedavnim je glavni urednik francoskega lista tFront National» obiskal Jugoslavijo in imel intervju z maršalom Titom. Urednik lista je o tem napisal naslednje: Nasmejala sva se, ko je vsakdo izmed naju pomislil na vse one, k>i gredo, potem ko so na široko uživali jugoslovansko gostoljubnost, po vsem svetu in raznašajo žalitve in laži. To je zloba zaradi uspehov, kajti kritiziramo samo one, ki jim lahko kaj zavidamo. hoče neomajno iti po začrtani poti do zmage. Manifestanti so sklenili, da bodo danes poslali v Pariz resolucijo s podpisi prav vseh živih ljudi v Podgori in Pevmi, Po zborovanju se je razvila povorka, ki je obšla Podgoro in n ato krenila po cesti ob Soči do Pevme. V množici so vihrale številne zastave, njihovi simboli. Neprestano so odmevali vzkliki: Naj živi Jugoslavija! Ne damo krajev, ki jih odvzema francoska črta Jugoslaviji! Proč z Bonomijem! Proč z brazilskimi predlogi! Italijanski govorniki so odločno odbili bra- zilski predlog, ki namerava ustvariti z Goriške odskočno desko proti miroljubnemu in naprednemu narodu na vzhodu francoske črte. Naši najboljši niso umirali za to, da bi desettisoči in desettisoči zopet delili isto usodo, kakršno so morali prenašati v suženjskih petindvajsetih letih. Tudi v Sovodnjah se je zbralo številno ljudstvo iz vseh bližnjih krajev, iz Standreža, Rupe, Gaberja ter v veličastni manifesta'r ciji izražalo svojo voljo proti nakanam nekaterih delegacij na pariški konferenci, ki hočejo odtrgati te kraje od svoje domovine. Hvaležnost Jugosiavili ki odločno brani albansko interese Brzojavka podpredsednika albanske demokratične fronte maršalu Titu Tirana, 14. Tanjug. — Podpredsednik albanske demokratične fronte general Koci Dodze je poslal maršalu Titu brzojavko, s katero se zahvaljuje za obrambo zakonitih pravic albanskega ljudstva po jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. V brzojavki se med drugim poudarja, da so Albaniji napravili veliko krivico, ker je niso pripustili na mirovno konferenco in ker so odklonili njeno kandidaturo za članico ZN, čeprav je bila med prvimi žrtvami fašističnega napada in je albansko ljudstvo le preveč žrtvovalo v borbi proti nemškemu napadalcu. «Naša država*, pravi brzojavka dalje*, je sedaj predmet neštetih fašističnih oboroženih Izzivanj, ki resno ogražajo neodvisnost in nedotakljivost naše države. Vse albansko ljudstvo protestira na neštetih zborovanjih in manifestacijah proti tej krivici in hkrati izraža hva- Proglasitev bolgarske republike Sofija, 14. (Tanjug). — V nede-bo pri slavnostnem zasedanju »Sobranja* proglašena bolgarska ljudska republika. Po proglasitvi bo predsednik sobranja, ki bo skupno z drugimi člani »prezidija* opravljal funkcije načelnika države, prisegel skupno s člani vlade ln z ljudskimi poslanci. Neprestani spopadi v GrClji V Tesallji so bile prekinjene zavezniške zveze zaradi sabotažnih delovanj. Vrgli so v zrak most ležnost jugoslovanskim delegatom na mirovni konferenci v Parizu, ki so s toliko odločnostjo branili interese Albanije.* Brzojavka se končuje z besedami: «Albansko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo odkritega in prijateljskega zadržanja Jugoslavije na mirovni konferenci. To zadržanje je ponoven dokaz pravičnih jn miroljubnih namenov nove Jugoslavije in njene odločne volje, da brani in zajamči mir in demokracijo na Balkanu, Maršal Tito kongresu ameriških Slovanov Beograd, 14. — Maršal Jozip Broz Tito je poslal kongresu ameriških Slovanov v New Yorku brzojavko, v kateri pravi med ostalim: V tej težki povojni dobi čaka težka naloga svobodoljubne in miroljubne narode sveta, med katerimi se nahajajo v prvi vrsti Slovani s Sovjetsko zvezo na čelu. To je borba za pravičen mir, za njegovo utrditev, borba proti vsem vojnim hujskačem in za prijateljsko sodelovanje Združenih narodov za čim hitrejšo ozdravitev težkih ran, katere i.am je zadala osvobodilna vojna, ki nam jo je fašizem vsilil. Maršal Tito sprejel Andersena Neksoja Beograd, 14. (Tanjug). — Maršal Tito je sprejel včeraj znanega danskega pisatelja Martina Andersena Nekseja. Razprava proti ustaškim zločincem v Zagrebu Povezanost s škofijskim dvorcem V Zagrebu se je 9. t. m. začela pred vrhovtnim sodiščem Ljudske republike Hrvatske razprava proti 18. ustaškim zločincem in narodnim izdajalcem s krvnikom Lisa-kom m tajnikom nadškofa Stepin-ca Ivanom Saličem na čelu. Med obtoženimi je tudi 9 frančiškanov, ki so med okupacijo aktlviio sodelovali z ustaško teroristično organizacijo. Obširna obtožnica slika, kako je okupator skušal razbiti enotnost jugoslovanskega ljudstva in se je pri tem posluževal razen Paveliča, čigar vpliv na ljudstvo pa ni b:l dovolj močan, tudi dela katoliškega duhovništva, ki se je pod vodstvom nadškofa Stepimca udinjal Paveliču in njegovim ustaškim tolpam. Tudi dr. Maček, ki vodi sedaj v Inozemstvu pod zaščito med narodnih reakcionarnih krogov propagando proti novi Jugoslaviji, je fzdal svojim pristašem ukaz, naj Iskreno sodelujejo z okupatorjem. Obtožnica opisuje nato razmere v NDH ter ustaške lin nemške pokolje. Nadškof Stepinac, njegova ožja okolica in ustaški duhovniki pa so tudi po zlomu fašizma ovirali pot jugoslovanskih narodov in skušali rešiti z vsemi sredstvi najbolj krvave vojne zločince. Organizirali so oborožene akcije banditskih skupin, ki so jih imenovali križarje. Obtoženec Llsak je bil vodja u-staske policije in jma na vesti neštete aretacije, mučenje, umore ln internacije nedolžnih ljudi za časa okupacije. Po osvoboditvi je zbežal v Avstrijo, kjer je znova organiziral ustaške teroristične tolpe in jih vtihotapljal v Jugoslavijo. 15. septembra 1945. je sam prišel v Zagreb in se sestal z nadškofom Ste-pincem ter njegovim tajnikom Saličem. Obvestil je nadškofa o načrtih ustaških zločincev in se je na škofovo posredovanje sestal v nadškofijskem dvorcu s tajnikom papeškega legata Massuccijem. Pri vseh sestamkih ln akcijah je posebno aktivno sodeloval nadškofov tajnik Ivan Salič. V nadškofijski kapelici je bila blagoslovljena u-staškim »križarjem* namenjena zastava, ki so jo naredile usmiljene sestre v Zagrebu. Salič Je tudi zbiral im pošiljal križarjem razne potrebščine. Poleg nadškofovega dvorca je bil središče ustaškega delovanja frančiškanski samostan na Kaptolu v Zagrebu. Kakšno zaupanje so imeli ustaški poglavarji do frančiškanov dovolj priča dejstvo, da so jim pred svojim begom zaupali »državni zaklad NDH* in razno naropano zlato. Bilo je okrog dva vagona zlata in 30 zabojev zlatnine, ki jih je obtoženi provincial Martinčič zazidal pod glavnim oltarjem. V samostanu so skr.vali tudi razne ustaške zločince in jim pomagali na begu. Po čitanju obtožnice je bil zaslišan bivši vodja ustaške policije Llsak. 7.e leta 1933, je Lisak pobegnil v Italijo, kjer so številni ustaški izdajalci kovali načrte za uničenje Jugoslavije in se vežbali v rabi orožja ter pošiljali v Jugoslavijo ustaški propagandni material. Tik pred zlomom stare Jugoslavije je Lisak prišel s Paveličem v Trst, odtod pa z Italijani v Hrvat-sko. Med zasliševanjem je prišla na dan Ljsakova odgovornost za strahotne umore in pokolje Srbov In hrvaških antifašistov. Po zlomu NDH je Lisak skupno s Paveličem zbežal v anglo-ameri-ško okupacijsko cono v Avstriji. Tu se je neovirano posvetil reorganizaciji ustašklh tolp in jih vtihotapljal v Jugoslavijo. Sam je šel iz Avstrije v Italijo in nato v Trst, od koder je odpotoval v Zagreb, kjer se je sestal z nadškofom Ste-pimeem, s katerim je bil v tesnih stikih že za časa nemške okupacije. S škofom je imel štjriurni razgovor in ga prosil za podporo. Skof se je zanimal tudi za Pave-lič-evo zdravje. Iz nadaljnjega zasliševanja se je videlo, da so se vodilni ustaški funkcionarji skušali/ povezati z reakcionarnimi krogi Anglije in A-merike. ko je že postalo jasno, da bo Nemčija propadla. V ta namen so ustaši podobno kakor belogardisti v Ljubljani s sodelovanjem dr. Mačka poskušali osnovati neke vrste narodno vlado z nadškofom Steplncem na čelu, ki naj bi pod pretvezo borbe proti »komunizmu* nadaljevala borbo proti narodno o-svobodilni vojski s pomočjo anglo-ameriških čet. Da bi ta podla akcija čimbolj uspela, so poslali zavezniškemu poveljstvu za Sredozemlje spomenico, v kateri prosijo zaveznike, naj zasedejo Jugoslavijo in jo rešijo pred nevarnostjo »komunizma*. Sledilo je zasliševanje Stepinče-vega osebnega tajnika Saliča, ki je pripovedoval, da so Se med okupacijo zbirali v nadškofovem dvorcu razni ustaški voditelji. Govoril je nato o Lisakovem prihodu v Zagreb in priznal, da je on preskrbel sestanek med njim in papeškim le-gatom Massuccijem. Priznal je tudi ostale obtožbe. Iz nadaljnjega zasliševanja se jo izkazalo, da so v nadškofijskem dvorcu organizirali križarje in jih pošiljali v gozdove, da bi izvajali Vsem našim čitateljem S torkom prične «Pri. morski dnevnik« izhajati v dveh izdajah: tržaški in goriški. Uredništvo upa, da bo tako nudilo čitateljem več čtiva in novic iz naših domačih krajev. teror nad prebivalstvom ter izzival! nerede. Tam 30 se zbirale razne izmišljotine in a posebnimi kurirji pošiljale v tujino. Pastirsko pismo, ki je imelo svoj poseben političen in propagandni pomen, je odnesel v tujino angleški konzul Harriman hkrati s posebnim poročilom nadškofa Stepinca o položaju v Jugoslaviji. Poleg papeževega legata Msssuccija je skrbela za zvezo s tujino žena velcindustrijca Lela So-pijanec, Zena velelndustrijca Prpiča je skrbela za zveze med nadško. fom Stepincem in tržaškim škofom Santinom. Poročala je med drugim tudi, da je Churchill dobil nadškofova pisma. Prav okolnost, da je bilo v nadškofijskem dvorcu tako dobro znano gibanje vseh ustašklh teroristov jasno dokazuje najtesnejšo povezanost nadškofa Stepinca z u-staško — križarskimi terorističnimi akcijami. Razprava se nadaljuje. PRIMORSKI DNEVNIK Še o plenjenju PISALNIH STROJEV NA BOVŠKEM 15. septembra, ENAKOPRAVNOST IN ZVD pred dnevi »mo javiji, da je ci- Povsod poudarjajo nujnost enakopravnosti 'na polc ja lz Bovtd zapiemL le ZVU ne kaže potrebnega razumevanja vilna policija iz Bovca zaplenila ljudskim odborom 3 pisalne stroje, do katerih nima najmanjše pravice, ker so stroji zakonita last omenjenih odborov. Pa ni bilo še dovolj! šli so na krajevni NOO v Bovcu in tudi tu zaplenili pisalni stroj, da jih ima C. P. sedaj kar štiri. V isti namen so bržkone napravili 11. t. m. hišno preiskavo tudi v hiši Gianfrate Jožefa v Čezsoči, kar pa jim ni prineslo zaže ljenega uspeha. Sprašujemo se, ali dela C. P. to iz določenih političnih namenov da bi škodovala antifašističnim in ljudskim organizacijam kot takim, ali iz kakega drugega vzroka. Ljudstvo na vsak način ni dolžno zalagati policijo s pisalnimi stroj’ in jih zato odločno zahteva nazaj. „Vzdriuje|o red“ NOVE PREISKAVE IN ARETACIJE NA BOVŠKEM 12. t. m. je policija izvedla hišno, preiskavo pri tajniku krajevnega NOO v Čezsoči Bergincu Cirilu, pri kateremu so že prejšnjega dne zaplenili pisalni stroj. Iskali so baje orožje, a našli niso ničesar. Odmc-sli so nekaj od borovega arhiva, tajnika pa iz neznanih vzrokov aretirali in ga odpeljali v bovški zapor, naslednjega dne pa proti Kobaridu. Volakl strgali zastavo V Padričah so 8. t. m. slovesno proslavili obletnico gorlške vstaje, Vsa vas je bila okrašena z zastavami in zelenjem. Dopoldne so bile kulturns prireditve, popldne pa je vsa vas pohitela na ljudsko zabavo s plesom. Okoli 8 ure zvečer pa so se skozi vas pripeljali na kamionu angleški vojaki, in se ustavili pred hišo št. 63. Vojaki so potem, ko so se prepričali, da ni v bližini nobenega vaščana, ki bi jim to lahko preprečil, sneli s his« drog z zastavo, ga zlomili, zastavo pa raztrgali. Priči tega »Junaškega* dejanja angleških vajokov sta bili dve vaški ženici. Kradejo ali ne kradejo Unrlno blago? Iz Unrinega vagona 107450, ki Je namenjen v Avstrijo, so ukradli vrečo sladkorja težko 45 kg. V Istem vagonu Pa je policija aretirala Giacomonija Marjana in Pran. ceschinija Itala. Odprt je bil tudi vagon 116517 z Unrino robo za Jugoslavijo, v katerem pa ni ničesar manjkalo. Sindikalne vesti Časi groženj so prenehali! O slabih plačilnih pogojih delavcev, zaposlenih v mali industriji, smo že pisali. Takrat smo tudi orne. nili, da so delavci z Tržaški industriji za znanstvene proizvode zahtevali povišanje mezd. Na to nji. hovo upravičeno zahtevo pa jim je ravnateljstvo zagrozilo z odpusti z dela. Ni še dolgo od tega, ko je sam ravnatelj dejal, da prejema ta industrija mnogo naročil; zato je delavcem nerazumjivo, kako je mogoče sedaj govoriti o odpustih. To podjetje je eno izmed redkih, ki so doslej ostala popolnoma gluha za vse zahteve delavcev, saj so druga podjetja na pritisk strnjenega delavstva vsaj nekoliko popustila. Casi groženj z odpusti so minuli, tako ravnanje spada v preteklost, ko so delodajalci vedrili in oblačili. Zato bi bil »krajni čas, da to podjetje ugodi delavskim zahtevam. Zborovanja Enotnih sindikatov v Idriji 11. t. m. je bilo v Indriji zborovanje delegatov vseh podružnic Enotnih sindikatov. Razpravljali so o nadaljnjem tekmovanju, ki bo trajalo od 15. sept. do 15. dec. Sklenili so, da bodo odpravili napake prejšnjega tekmovanja ter so določili novo delovno normo. Posamezne podružnice bodo tudi čimprej izdelale podrobne načrte tekmovanja, ki bo, v duhu priključitve Slov. Primorja k Titovi Jugoslaviji. V vsem odbobju zavezniške voja-Ike uprave Je naše ljudstvo dožive. lo že mnogo razočaranj, toda toli. ko nerazumevanja naših potreb in nespoštovanja naš,h pravic kot na šolskem polju, nismo doživeli na nobenem drugem upravnem podro čju. In da se veriga teh krivic ne pretrga, je zopet poskrbel šolski oddelek ZVU ob razpisu učiteljskih mest. Lahka Tečemo, da je ves razpis dokaz onega nerazpoloženja nasproti Slovencem, ki ga je ves čas prikrito ali neprikrito očitoval zavezniški častnik za šolstvo. Danes bi omenili le dve določbi, ki najbolj kričeče dokazujeta to nerazpolože-nje in neupoštevanje naših razmer Navodila za sestavo prošenj za učUeljska mesta določajo, da morajo prosilci priložiti prošnji italijanski ali angleški prevod. Cernu neki? ZVU je ves čas proglašala slovenščino za enakopravno italijanščini. Priznati moramo tudi, da je to enakopravnost izvajala in še izvaja do neke mere tudi v praksi. Tako na primer so nekateri učitelji vložili priziv za osebno izkaznico v slovenščini. Ti prizivi so bili spre. jeti in po njih je tudi komisija za izkaznice uradovala. Zakaj naj bi vprav šolski oddelek teptal to pra. vico, ki nam je priznana od ZVU in je tudi v Parizu ob sestavljanju tržaškega statuta izven debate. Pov-ssm je umevno, da se mnogi učitelji niso mogli in niso hoteli ravnati po tem navodilu, ki tepta pravico našega jezika. Ni tu nobene osti niti proti italijanskemu niti proti agleškemu jeziku, temveč načelno stališče poštenih ljudi. Šolski oddelek ZVU seveda noče sprejemati teh prošenj dn izvaja pritisk na prosilce, da bi priložili prevode. Najbolj agilen je pri tem neki g. Benčič, ki razlaga teorijo o skledi leče. Je tipičen kruhoborec, ki je prespal razvoj slovenskega ljud. stva. V času SS-ovskega terorja, ko se je slovenski narod dvgndl golorok sredi Hitlerjeve evropske trdnjave, da si ohrani golo življenje in čast, je g. Benčič sprejel župansko čast iz nacističnih rok. «Befehl ist Befehl*! Takrat, danes »Ukaz je ukaz*! in jutri, če bi kazalo, bi se ravnal ta gospod po tem modrem «izreku» tudi pod - Culukafri. Tak je nadzornik slovenskih šol na Tržaškem! Ce sprejemajo ostali zavezniški uradi samo slovenske vloge, zakaj naj bj prosvetni odsek postopal dru. gače? Mislimo, da ima ta še naj. več možnosti, da brez mnogih komplikacij organizira prevajanje proženj, č« so ti prevodi zares potrebni. Drugo navodilo, ki kaze popolno nepoznanje naših razmer je zahteva, da morajo učitelji priložiti prošnji učiteljsko diplomo izključno le v originalu in je izrecno poudarje. no, da notarsko overovljen prepis no velja. Taka odločba bi bila mor. da upravičena v Ameriki; v Angliji pa že ne več. Kaj naj bi na primer napravil angleški učitelj, ki mu je ob bombardiranju zgorela diploma, če bi v njegovi domovini zahtevali original in samo original? Ko je neki učitelj predložil drug dokument, ker je v vojni vihri izvirnik izgubil, mu je neki gospod na slovenskem oddelku prosvetnega od. seka ZVU dejal: »Ce pač nimate originala, resignirajte na službo*! Komentar menda ni potreben. Neka učiteljica, taboriščna št. 8 2 6 3 6 jz Ausschwitza, je imela diplomo pri sebi, ko so jo prijeli in odgnali v taborišče smrti. Ona k sreči ni zgorela v pečeh, pač pa je v Ausschrvitzu ostala njena diploma? Mar naj gre zopet maturirat, ali naj se celo vpise na učiteljišče? Ce hoče prosvetni odsek ZVU dokazati, da ne namerava šikanirati slovenskega učiteljstva, naj spremeni zgoraj omenjene določbe, da bodo upoštevali tudi prošnje, napisane samo v slovenščini in da bo veljaven kot priloga vsak dokument, izvirnik ali overovljen prepis, ki dokazuje učiteljsko usposobljenost Prihod goriSkih udarnikov TOMAŽIČEVE BRIGADE IZ MLADINSKE PROGE BRCKO-B AN OVTCI 13. t m. proti večeru so se vrnili v Gorico mladinci goriške čete brigade »Pina Tomaž.iča*, k; je dva meseca gradila Mladinsko progo v Jugoslaviji. Ko so pred občinskim vrtom izstopili iz avtobusov, je nastalo veliko lznenadenje in Verdijev korzo je zaživel. Četa udarnikov se je lepo postrojile. in s slovensko in italijansko zasiavo z zvezdo ter z gromko pesmijo krenila proti Ljudskemu domu. Pričakovalo jih je mnogo mladincev, ki so ’ih prisrčno pozdravljali in šli vsi z njimt v dvorano, da j!m povedo o življenju in delu v Brč-kem-Banovičih. Povratniki so prišli okrašeni s svežimi šopki cvetja, hripavi od petja In zagoreli od sonca. Lepi so bili v enakih sivih oblekah. Dekleta so jim Ha naproti s košarami grozdja. V dvorani jih je prisrčno pozdravil tajnik okrožnega odbora. SIAU za Goriško tov. Beltram, jim čestital k uspehom, o katerih že govori svet, Jih pozval naj so s pridobljenimi izkušnjami v vzor vsemu ljudstvu na Goriškem v dvomesečnem tekmovanju, ki bo napovedano v kratkem. V imenu vse antifašistično mladine na Goriškem, jih je nagovoril tudi tov. Elio. Ginjen od toplega sprejema je »pregovoril komandant čete, garibaldinec Gaggio, ki je dejal, da je delo na progi za vedno utrdilo bratstvo In enotnost delavske ter antifašistične mladine vseh narodnosti ter jih neomajno združilo zlasti z grško mladino. — V dvorni je grmela koračnica udarnikov «Jedan dva, je-dam dva, omladina Titova...*, in so odmevali vzkliki svobodni domovini Jugoslaviji. OD TRIGLAVA DO JADRANA Postojna ZA OBNOVO PROSVETNEGA DOMA Nameščenci »Blagovne centrale* v Postojni so darovali 15.000 lir, ki so jih prejeli od vodstva kot nagrado za izvršeno delo, za obnovo prosvetnega dcina, ki je bil med vojno hudo poškodovan. Društveni odbor se darovalcem najlepše zahvaljuje. PRVA OKRAJNA UČITELJSKA KONFERENCA V POSTOJNI V četrtek 12. t. m. je bila v Postojni prva okrajna učiteljska kon. ferenca, katere so se udeležili učitelji 26. šol postojnskega okraja. Obravnavali so aktualna vprašanja šolskega dela in nalog učiteljstva. Okrožni šolski nadzornik tov. Je. rala je v obširnem in izčrpnem govoru obrazložil nove učne načrte in nove naloge učiteljstva ter navedel podatke o šolskem delu preteklega leta. V vsem okrožju se je vršil pouk na 290 šolah. Solo je obiskovalo 18.387 iičencev, poučevalo pa je 490 učiteljev. Po referatu tov. Jerala so obravnavali še druga pereča vprašanja, kot so obnova šolskih poslopij, ustanovitev šolskih zadrug itd. Konferenca se je zaključila z referatom tov. Cuceka Leopolda, ki je poudaril delo učite, ljstva v množičnih organizacij. Soča MLADINA TEKMUJE delovnega poleta našega ljudstva ln je najboljši porok za lepšo prihodnost. Idrija ZBOR VOLIVCEV V IDRIJI Dne 13. t. m. je bil v Irijl ponov. no sklican zbor volivcev, ki so razpravljali, kako bodo razdelili kredit, ki jim ga je nakazalo Poverje. ništvo PNOO-ja v Ajdovščini za požrtvovalno sodelovanje v Titovem trimesečnem tekmovanju za obnovo domovine. Sklenili so, da bodo kredit porabili za popravila delav. skih poslopij, šole in mizarske delavnice, ostali del pa so izročili fiz-kulturnemu društvu. V Idriji pa so ustanovili tudi poseben odbor, ki bo organiziral nabiranje bukovega žira. V odboru so zastopniki gozdne uprave, okrajne gospodarske zadruge in okrajnega in mestnega gospodarskega odseka. Zadruge bodo sprejemale bukov žir od 7. do so nastopili z ljubkim programom. Za svoja izvajanja so bili navduše. no pozdravljeni od številnega občinstva, ki jih js ponovno klicalo na oder. Kanal OTROCI SO SE VRNILI IZ POČITNIŠKIH KOLONIJ 12. t. m. so se vrnili iz počitniških kolonij v Sloveniji otroci iz kanalskega okraja, V Kanalu so jih pričakovali starši in domačini, ki so bili silno zadovoljni da so jih naši; tako čile in zdrave, saj so se otroci zredili kar za 3 do 4 kg. Njih cvetoča lica so najbolje pričala o srečnih počitnicah, ki so jih preživeli v lepi Sloveniji. Na sebi so imel: nove oblekce, ki so Jih pred odhodon prejeli v dar od tamkajšnjega ljudstva. ‘g Sežana Vest VZN ni resnična V zvezi z vestjo VZN o najdbi nekih dokumentov v stanovanju Gomezela Ernesta na Scala Santa 58, so nam priče, ki so bile navzoče pri preiskavi, poslale naslednjo izjavo, ki jo objavljamo v izvlečku: Stanovanje na Scala Santa št. 58 ni nikoli služilo in ne služi za kakršen kolj urad, niti za V. skupino krožka Rinaldi. V omenjeni natančni preiskavi ni policija našla in zasegla ničesar, ne dokumentov ne drugih predmetov. Zato oe ja policija, preden je odšlR, opravičila pri lastnikih hiše Gomezclovnlh. Go. mezela Ernesta j* policija prijela šele naslednji dan izven hiše in iz neznanih razlogov. Trst, 14. septpmbra 1946. (Slede podpisi/ Na zboru volivcev je bil sprejet sklep, da se v vasi napravi nev vodovod in most preko Soče. K temu delu so je prva odzvala mladina. .10 mladincev ln mladink je skupno s štirimi drugimi vaščani v enem samem dnevu izkopalo 50 m vodovodnih cevi nekega neuporabnega vodovoda in prekopalo 12 kub metrov materiala. Tolmin OKRAJNA SKUPSCINA ZA TOLMINSKO JE ZASEDALA Dne 1. septembra t. 1. je v dvo. rani poslopja okrajnega Izvršnega ljudskega odbora v Tolminu zasedala okrajna skupščina za Tolminsko. Glavna točka dnevnega reda je bila sestava gospodarskega načr. ta za tolminski okraj. Sklenili so da bo tolminski okraj tudi v bodoče prispeval k obnovi in razvoju gospodarstva. Na skupščini je bilo sprejeiih tudi več važnih sklepov, tako o elektrifikaciji in napeljavi vodovoda v petih vaseh, preureditvi vodovoda v dveh vaseh, gradnji nove ceste s Koritnice v Rut ln Grant, večja popravtla dveh cest, popravilo enega mosta, gradnja šole, gradnja dveh zdravniških ambulant in napeljava dveh stalnih vzpenjač. Sprejeti pa so bili ttidl važni sklepi v zadružnem sektoiju. Tako ustanovitev okrajne lesno-produktivne zadruge, okrajnega ml. zarskega podjetja ter združitev mlekarn v centralno zadružno mlekar, no. Poleg tega bodo prispevali k razvoju živinorejske, čevljarske, krojaške, obnovitven« in drugih za-drug. Obširen gospodarski načrt ki ga je sprejela okrajna skupščina za Tolminsko je prepričljiv dokaz FIZKULTURA Kdo sl bo osvojil pokal «Coverllzza» Na neutralnem igrišču v Foljanu se bo danes že v četrtič odigrala nogometna tekma med Montebel. lom ln Rednjom za pokal »Cover-llzze*. Tema, za katero vlada med športnim občinstvom veliko zanimanje, se bo pričela ob 16. uri. Program nogometnih tekem za pokal ‘Delavske enotnosti* Igrišče Ponziana: ob 8. uri Cebu-lec-Piaoni; ob 9. uri Kraljič-Col; igrišče CRDA: ob 8. uri R-divo-Ro-col, ob 9. uri Raffinerija-Zadruge. Drobne zanimivosti MOŠTVO CDKA PREMAGANO. 13. t. m. je v prvenstveni nogometni tekmi moštvo »Krita Sovjetov* 1* Moskve premagalo moštvo CDKA z 2:1. Najboljli jugoslovanski iprinterji, Jugoslavija je te pred vojno Igrala v plavalnem športu v Evropi vidno vlogo. V 1.1939-40 »e je s svojimi plavalci uvrstila med najboljše plavalne narode. Štiriletna krvava borba za svobodo je ta, vzpon Zavrla, vendar pa je Jugoslavija U prvo leto po osvoboditvi zopet pridobila mednaroden sloves. V ilustracijo primerjave objavljamo pe torlco najboljših časov iz leta 1940 ter 1946. na progah 100 m, 200 m in 400 m prosto, 1940. 100 m prosto 19+0. 1.00 8 Kurilni J.59.3 MiloslaviS 1.01.2 L. Stakula 1.00.2 Pelhan 1.01.2 Defilipis 1.01,4 Klemen 1.01.4 S, Stakula 1.014 Vidovič 1.02.2 Pelhan too m prosto 2.17.6 Zi*ek 2.18.7 Vidovič 2.18.4 DefUipls 2,19.7 Klemen 2.19.9 Kurtlnl 2.20.1 Pelhan 2.21.0 Bala 2.21.2 Defilipis 2.23.4 Miloslavlč 2.26.0 Strucelj povpreček 2.20.1 2.21,1 400 m prosto ■1.49.4 Žižek 5.01.0 Defilipis 5.01.0 Bola 5,01.0 Klemen 5.03,2 Defilipis 6.02.2 Vidovič 5.06 2 Kurtlnl 5.14,4 Mrj. Stipeti? 0.09.3 Miloslavlč 5.14.6 Mia, Stipetič povpreček 5.02.6 5.06.6. Povpreček na 200 m ln 400 m le nekaj slabši kot predvojni, Vendar pa niso upoštevani časi MUo-siaviča, ki Je gotovo zmožen plavati izpod 2.20.0 in izpod 5.00.0. Izredno vrednost plavalcev na 200 m pa dokazuje štafeta 4 x 200 m, v kateri so plavalci Vidovič, 2.17.2, Klemen 2.18.4, Pelhan 2.19.9 In Defilipis dosegli nov jugoslovanski rekord in iptošnji od daleč najboljši rezultat v Evropi s časom 9.17.5, (sledi). Na tsnllkem prvenstvu Amerik? J« v polfinalu Jack Kramer premagal Boba Falkembcrga a 6:0, 6:4. 6:4, Tom Brown pa Gardnerja s 6:4, 6:2, 6:4. Finalno tekmo med posamezniki bosta torej odigrala Brown in Kramer. Francoski plavalci ti Pragi. V Pragi se Je odigrala waterpolo tekma med reprezentanco Francije ln Češkoslovaške, ki se Je končala neodločeno 3:3, potem ko so Cehi v prvem polčasu še vodili z 2:0. povpreček 1.01.4 1.01.0 t A II Bofvinik zmagovale« t Groningnnu Končno stanje mednarodnega ša. 1.02.8 M. Stipetič hovsksga turnirja v Groningenu j« I Medeč*: Botvmik 14 in pol, dr Kuw« 14, Smislov 12 in pol, Najdorf, Szabo 11 In pol, Flohr 11, Boleslavski, Lundln, Stolz 10 in pol, Denker, Kotov, dr. Tartakowcr 9 in pol, Kottnauer 9, Janov»ky 8 in pol, Gulmard, dr. Bernstein 7, dr. Vidmar 8 in pol, Steiner 6, Christoff«l, 0'0kelly g in pol. Po zaključku turnirja je sovjetski igralec Botvlnlk o turnirju izjavil sledeče: »Turnir v Groningenu Je bil eden izmed najmočnejših zadnja leta. Poudariti moram, da je bivši svetovni prvak dr, Euwc igral izredno dobro ter je to njegov največji uspeh, ki ga Je dosegel v zadnjih letih*. Dr. Euwe pa je izjavil: »Zmaga Bot-vin ka je popolnoma zaslužena. V prvi polovici turnirja je pokazal igro šahista najvižjega razreda. Šahovski dvoboj: Ar.iorika-Sovjclska zveza V Moskvi se je 12. t. m. v domu sindikatov pričel šahovski dvoboj med reprezentancama Sovjetske zveze in Amerike. Vrhovni sodnik in vodja dvoboja je bivši svetovni prvak dr. Euwe, Borbe so »e pričele ob 18. uri in so bile Izredno ogor-čene. Po petih urah se je končala samo ena igra In sicer Jo Keres remiziral s Finoom. (ZDA) Ostale partije »o bile prekinjene ln so se nadaljevale naslednji dan. Pri odi-granju prekinjenih partij Js Steiner (ZDA) predal partijo proti Flohru. Liliontal in Dake (ZDA) sta remi-zirala, enako sta remizirala tudi Botvlnlk ln Rcscvsky. Smislov je premagal Denkcrja (ZDA), Rogo-zin pa Pinkusa (ZDA). Remlj so se končale še partije: Boleslavski - Horovitz (ZDA), Kotov . Kashdan (ZDA) ln Kevlts (ZDA) . Bondar-revski. Partija dr. Bernstein - UL vestad (ZDA), pa je bila ponovno priklnjona v dobljeni poziciji za dr. Bernsteina. Stanj« po prvem kolu j* 6:3 za Sovjetsko zvezo. Ker pa bo verjetno zmagal tudi dr. Bern. »tila, bo »tanje po prvem kolu 7:2. oktobra. S tem nabiranjem se bodo delno krile potrebe po maščobah vsega okraja. Idrija je 12. t. m. sprejela v svoji sredi pljonirje doma »Tomšiča Toneta* iz St. Petra na Krazu. Pionirji, vsi otroci padlih partizanov, Goriška kronika Zavezniški kamion je povozil... 14. t. m. v ul. Carducci Braidacchi Domenica, stanujočega v ul. Vac-cano 3. Vsled poškodb na čelu je bil odpeljan v civilno bolnico v ul. Brigata Pavio. Zavezniški jeep je povozil... na trgu sv. Jurija v Ločniku Vell-ziča Jožefa iz Dolenj in mu prizadejal močno rano na hrbtu in poškodbe drugod. Odpeljan je bil v goriško bolnico. Tatvine v Gorici Battistutto Francka iz ul. Morel-li. št 6 je javila policiji, da so ji neznanci 13. t. m. odnesli iz stanovanja 6 različnih ur, eno steklenico parfuma in še razne drobnarije. VOJAŠKI KAMION POVOZIL KOLESARKO Včeraj ob 22 uri je angleški kamion povozil kolesarko Stano Furlan iz Koprive na cesti Sežana-Opčtne. Kolesarka je dobila poškodbe na glavi in desni nogi. Pri pregledu je ugotovil zdravnik, da bo okrevala v približno dvajsetih dneh. ENOTNI SINDIKATI za ljudsko kulturo Ker so lanski večerni tečaji, katere je pod okriljem Sindikata, kulturnikov vodil prof. Smidichen, i-meli lep uspeh, so letos 2. avgusta otvorili poletne tečaje za srednješolce. Prof. Smidichen je kljub velikemu številu učencev skrbno in sprejemne, usposobljenostne in zrelostne izpite. Poseča jih nad 200 učencev, večinoma onih, ki bodo morali opraviti v jeseni popravljalne izpite iz enega ali več učnih predmetov, in nekaj učencev, ki bodo opravili sprejemne, usposobljeno in zrelostne izpite. V ta namen so se prostori ES v ul. Monfort tako spremenili, da se človeku zdi, da je v pravem šolskem poslopju. Vrše se dnevni in večerni tečaji. Podnevi jih poseča-jo dijaki nižjih in višjih srednjih šol, večerne pa odrasli delavci in uradniki, ki sl.žele izpopolniti svoje znanje. Lekcije si nenehno slede od 16. do 21. ure; poučujejo številni izbrani profesorji. Dijaki so porazdeljeni na sledeče tečaje: pripravnica za prvi razred srednjih šol, I., II. in III. razred nižje srednje šole, tečaj za sprejem v I. razred višjih srednjih šol in kolektivne lekcije za višje razrede srednjih šol. Ti tečaji se zaključijo ob pričetku jesenskih izpitov. 1. sept. so s« začeli tečaji za slovenščino, srbo-hrvaščlno, angleščino, francoščino, nemščino in stenografijo. Te tečaje poseča 249 učencev, tako da znaša skupno število tečajnikov 452. Ze to kaže, kako ogromno delo opravljajo profesorji in organizatorji. Slovenščine se uči 94 učencev, razdeljenih na dva tečaja, tečaj za »rbo-hrvaščino poseča 43 učencev, angleščino 45, nemščino 17, francoščino 7 in stenografijo 41 učencev. V kratkem se bo začel tečaj kemije za visokošolce, tečaj rušilne in italijanščine za Slovence. O drugih tečajih, ki se začno sredi oktobra, bomo poročali kasneje. bližje središče teh vasi, a je ločen od njih s krivično demarkacijsko črto, zaradi katere ljudstvo Trentarske doline trni veliko gospodarsko škodo. Po naravni meji spadajo te vasi pod Bovec, zaradi demarkacijske črte pa so bile priključene k tolminskemu okraju, od katerega jih ločijo visoki hribi brez prometnih zvez. To ima seveda težke posledice za gospodarstvo, kar povzroča skrbi in težkoče ljudski oblasti. Ravno zato najbrže m zlepa v okraju ljudstva, ki bi tako težko pričakovalo rešitve vprašanja pripadnosti Primorske in priključitev k Jugoslaviji kot ljudstvo Trente in Soče. S tem bodo zopet združeni z Bovcem in zvezani s Kranjsko goro in Gorenjsko, ki je komaj 4 ure oddaljena od Trente, kjer je tudi velik promet in prevoz. Da bi zboljšali vsaj začasno živ-ljenske pogoje ljudstva, »o v Soči ustanovili nabavno prodajno zadrugo, ki ima že precejšno število članov, in skuša ljudstvu čim več koristiti. Uspehi zadružnega delovanja v Trentarski dolini so čedalje bolj očividnd. Nabavno prodaino zadrugo so ustanovili Vaši Soča, Lepena in Trenta stojijo visoko pod Triglavskimi vrhovi v Trentarski- dolini. Bovec je naj- SpototiicL in V noči od 13. na 14. t. m. so nez nanci v Biljah ukradli eno kolo za kamion in tri kolesa za avto-furgon, last trdke Guglielma Cana-rutti-ja iz Trsta. Požar v Šempetru pri Gorici 13. t. m. okrog 2 uri popoldne je nastal na stanovanju Martelanc Marije manjši požar, pri katerem Je zgorela neka miza in več knjig. Obenem je gospodinja ostala brez volnene žimnice, ki jo je zelo cenila. Brez sledu je izginil... 21 letni mladenič Golja Franc iz Volarjev pri Kobaridu, je 11. t. m. šel z doma neznano kam. Mladenič je ko:: anjevih la3 in oči, ima manjšo brazgotino na desni strani brade; ob odhodu z doma Je ime! na sebi hribovske čevlje in zelenkaste hlače. Rojstva, smrti, oklici in poroke v Gorici Anagrafski urad občine mesta Gorice javlja, da Je bilo od 8. do 14. septembra t. 1. 19 rojstev, 11 smrtnih polmerov, 7 oklicev ln 9 porok. Rojstva: Milotti Franca, Batagelj Roman, Gorjan Bruno, Grego-ruttl Marisa, Hudorovič Ivan Karel (Cerkno), Sfiligoj Milojka, Pavli? Bronislava, Valli Renzo, Toma-sini Luclo (Kapciva pri Krminu), Tarantlno Ivan, Grosar Damjan, Merollt Giancarlo, Prinčič Herman (Šmartno), Bon Julijan (Videm), Šuligoj Anton, Lorenzut Klavdija, Gandin Gianfranco, Marega Pavel, Simlnato Julijan (Fara ob Soči). Umrli: Faganel por. Marušič Štefanija, 54 let; Tinta Mihael, 82 let; Herskovits Samuel, 70 let; Cej Jožef, 18 let; Marega por. Finocchio Adelaide, 56 let; Štrukelj Matija, 67 let; Buttignon vd. Zorzut Ida, 68 let; Hvala Ivan, 70 let; Angelico Jožef, 66 let; Cej Pavla, 2 meseca; Pettarin Nello, 4 leta. Oklici: Bednarik Jcškd, ravnatelj tiskarne in Kokelj Kristina, hišna; Kell Charles Dornton, por. amer. vojske in Mas'ni Jolanda, U-radnica; Whitlng Don Ccx, podp. amer. vojske in Doktorič Marija, hišna; Jarc Boleslav, delavec in Faganel Hedvlga, delavka; Santin Fausto, podoficir CP in I/mardl Ce-lestlna, hišna; Iucchi Josip, lastnik t!akarne in Lcngo Jolanda, hišna; Popujln Odone, šofer ln Ko-navec Marija, hišna. Poroke: Cavalierl Giorgio, oficir aviaclje ln Plischel Marija, učiteljica; Sturm dr. Ludvik, zdravnik in Rot Marija, učiteljica; Lapanja Anton, uradnik in Hlede Štefanija, tigovska pomočnica; Lancellott! Ermanno, doktor trgovskih ved in Palll Giorglna, učiteljica; Gregorat Domenlco, bolničar ln Bozzuffl Le-t!zia, tkalka; Žbogar Anton, kmetovalec ln Bcrtosai Giullana, kmetica; Jureti? Miroslav, mizar in Samec Julijana, delavka; Costanl Giovnnni, šofer in Bergamasco Regina, h'šna; nemund Jack H.vr-land, poročnik amer. vojske ln Poa-senti Leyda, zasebnica. Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje Bo priredilo danes ob 20. uri v Ajdovščini ljudsko igro s petjem »Deseti brat*, nadalje gostuje: v torek, 17. sept. ob 20. uri v Vipavi; v sredo 18. sept. ob 20. uri v Razdrtem; v četrtek, 19. sept. ob 20. uri v Seiani; v petek, 20. sept. ob 20. uri v Boljuncu; v soboto 21. sept. ob 20. uri v Nabrežini; v nedeljo 22. sept. ob 16. uri v Tržiču. Vrnitev otrok iz počitniških kolonij IZ POČITNIŠKE KOLONIJE V KOJSKEM IN BOVCU. Socialno skrbstvo mestnega osvobodilnega sveta javlja, da so bodo otroci iz počitniške kolonije v Kojskem in Bovcu vrnili v ponedeljek 16. t, m. Starši se naprošajo, da pridejo ponje ob 16 uri pred Dom pristaniških delavcev. Prireditve, predavanja in sestanki PROSVET. DRUŠTVO »LJUDSKI ODER* V GORJANSKEM PRI KOMNU priredi v nedeljo 22. t. m. dramski večer, na katerem bosta sodelovala pevski zbor in dramska družina Šentjakobskega prosvetnega društva »Ivan Cankar* Iz Trsta. KULTURNO DRUŠTVO »KARL RAUBAR* NA GRETI priredi drevi v ulici Cisternon« na Greti ljudsko zabavo a plesom. Igral bo odličen plesni orkester. Vabljeni vsi! RAUBER* NA GRETI priredi dre-KO ŠKAMPERLE* PRI SV. IVANU. Danes 15. t. m. bo ob 16. uri v prostorih gostilne Oappuzzera v ul. San Clllno ljudska zabava • I lesom ln pestrim sporedom. dne mestnemu prehranjevalnemu uradu vse bone za dvig kruha oz. zakuhe, ki imajo živilske izkaznice brez natiska, izdane delavcem s strani FF. AA. ODDAJA BONOV ZA DVlG MLEKA IN SLADKORJA. Vsi ma-loprodajalci in vodje mlekarn morajo jutri predati prehranjevalnemu občinskemu uradu bone za dvig sladkorja »Sussland* (boni št. XI in XII) oz. shlapelega in kondenziranega mleka. DVIG ODREZKOV. Od danes morajo vsi maloprodajalcl dvigniti pri prehranjevalnem uradu odrezke za koruzno moko in skupine I, II, III, IV in V tudi odrezke za testenine. Ob priliki dviga odrezkov se morajo obenem vrniti omenjenemu uradu vsa potrdila o dvigu rebe, produktov ENDSI. Pcvovodska šola Vsi tovariši in tovarišice, ki so sc prijavili za obiskovanje pevovod-sko šole in vsi tisti, ki se š® niso prijavili, a nameravajo šolo obiskovati, naj se javijo v nedeljo 22. t. m. ob 10. url predpoldne pri Sv. Ivanu v Trstu v prostorih Glasbene matice (Prosvetno društvo Škamperle), da se določi točen urnik. Vlaganle prošeni dr Dijaško matico »Dijaška matica* prejema pogo-stoma s strani staršev prošnje za vpis svojih otrok na slovenske srednje šole v Trstu. Navedena ustanova je podporna ustanova, ki podpira revne in marljive dijake. Zaradi tega opozarja vse prizadete, naj vlagajo prošnjo za sprejemne Izpite in za vstop v posamezne razrede na ravnateljstvo niije »lov. srednje šole odnosno višje realne g.mnazlje ali trgovske akademije v ul. Corslca štev. 11-11. Vse potrebne informacije za vpis, izpit«, takse ln dr, dobe prizadeti ra oglasnih deskah v navedenih šolskih prostorih. Priporočamo, da se vsi č mprej pozanimajo za te zadev«, da ne bi dijaki zamudili predpisanih rokov. » Na »Dijaško matico* naj se vlagajo le prošnje za podporo, s točno in podrobno navsdbo družinskega ln Imovlnskega stanja, overjeno od krajevnih odborov »Dijaške matice* ali pa kjer toh še ni, od kra Jrvnih Narodno osvobodilnih odborov. Zadnji rok za vlaganje teh pio-šenj je nepreklicno 20. t. m. Goriški Sepral javlja DELITEV SLADKORJA BOL NIKOM. Vsi bolniki, ki so že v mesecu avgustu prejemali dodatke za sladkor, naj se javijo 16., 17., 18., 19. in 20. septembra t. I. na prehranjevalnem uradu v Gorici, ul. Cri-sp; 3 pri okencu 9, kjer bodo lahko dvignili nakazilo za izreden obrok 1 kg sladkorja. Ta sladkor lahko dvignejo od ponedeljka, 16. septembra do konca meseca prt vsakem trgovcu jestvin v mestu in okolici po 290 l!r za kg. Trgovci, ki nimajo zadostne zaloge sladkorja, naj ne obrnejo na Sepral v Gorici. Za izboljšanje plafi občinskim nameščencem iEnotni sindikat občinskih delavcev in nameščencev je poslal polkovniku Beardu, ravnatelju finančnega odseka ZVU, pismo, v katerem zahteva povišanje plač občinskim delavcem in nameščencem. V 'pismu ugotavlja velik skok cen, zaradi česar plače ne zadostujejo niti za najosnovnejše potrebe. Sindikat zahteva v imenu vseh nameščencev javnih in avtonomnih uprav 3000 lir poviška na mesečnih plačah. Pridelek žita v coni A Po poročilih odseka za poljedel-sto pri ZVU so v coni A oddali v obvezna zbirališča (ammassl) 41.000 stotov žita. Celotni pridelek žita v vsej coni A cenijo na 112.000 stotov. Prometna kampanja samo za civiliste ali tudi za vojake? Včeraj je angleški vojak Grun-wood z avtomobilom M 5287796 povozil v ul. F. Severo Stoppa Paolo iz Vrdele st. 1761, ki se je morala zateči v bolnico. Sprejeti v tržaško bolnico 16 letni Ricchetto Gino lz ul. Sanzlo 18 in Francesco Guntonio, star 65 let iz Kolonje 147. Oba je povozil avtomobil. Prvo pomoč pa so nudili Guidu Benniju, staremu 15 let iz ul. Ghir-landaio 7, ki ga je povozil kamion m Giuseppini Francese, stari 45 let iz ul. Retta 4, ki jo je prevrnil tramvaj. KINOPREDSTAUE: «Pripetilo se . F. March, L. Dobra arca Vaščani Doberdoba so darovali 3434.— lir za počitniške kolonije in zn Rdeči krit Obrtno društvo »Kulturni dom* v Barkovljah pa J* darovalo v spomin pok. društvenega blagajnika Pertota Josipa 300 lir v kerist otroškega vrtca; v isll namen so darovali Starc Drago 2u0 Dr, fcvagelj Stanko 200 lir, Nardin A. 100 lir, Martelanc Klara 100 l'r in Gašpar 100 lir. Odbor otroškega vrtca se dobrotnikom najlepšc za hvaljuje. Posnemajte! Prebrana ODDAJA BONOV ZA DVIG ŽIVILSKIH IZKAZNIC VRSTE FF. AA. Vsi peki ln maloprcdajalci morajo predati tekom jutrišnjega Zahvala za pomoč 18 otrok tovarniških delavcev cementne tovarne v Anhoven je prebilo letošnje počitnice po raznih kolonijah v coni B ln Sloveniji. Za te otrok« je ravnateljstvo tovarne darovalo 54.000 lir, to je, na vsakega otroka 5000 lir. Okrožni odbor za počitniške kolonije se v imenu svojcev otrok ravnateljstvu tovarne iskreno zalr valjujo. Tov, Klemenčič Stefan, vratar Ljudskega doma v Gorici, Je daroval 100 lir za sklad »Primorskega dnevnika*. RADIO TRST II. NAZIONALE. 14.45 je nekega vočera* Young. N SUPERCINEMA. 14.30: »Uporniki sedmih morij* - L. Carillo, B Ca bot. ITALIA. 14: «Povprek poljubljajo nevesto* - J. Cravvford, M. Douglas. ALABARDA, 14.30: »Siromašni soprog* - V. Gioi. L. Cortese. IMPERO. 14: «Serenada v Valle-chiarl* - S. Henje. VIALE. 11.30: »Poslednji poljub* -P. Blanchar - A. Ducaux MASSIMO. 16: »Takšno je živ- P. Blanchar - A. Ducaux. GARIBALDI. 14.30: «Zaročenka mojega moža*, M. Douglas, R. Hussey. NOVO CINE. 14.30: «Nevidnl človek*. ODEON. 14.45: »Zlata vrata* - C. Boyer, P. Goddard. SAVONA. 15: »Takšni so ljudje v življenju* - L. Young, C. Veidt AZZURRO. 15: «Partlzan!» - E. Persson. RADIO. 15: »Nataša* - Z. Fjo dorova, B. Blinov. MARCONI. Ob 15. in ob 20., na prostem: »Narednik York» - G Cooper, VITTORIA. Ob 18. in ob 20.15, na prostem: »Ljubenzenska radost*. I. Dunne. D. Fairbanks, ADUA. 14.30: »Plamen nad Marokom* - G. Holt. VENEZIA. 14.80: »Poslednji Zor. roji*. CARDUCCI. 15: »Krvoločni Sala-din*. BELVEDERE. 14: »Spomladanske noči* - I. Bergman, V. Sjostrom. ARGENTINA. 15: »Mater dolorosn* GRAD SV. JUSTA. 21: »Izgubljeni raj* - M. Prešle, F. Gravcy. POLETNO GLEDALIŠČE V JAV-NEM VRTU. 21: »Idila na Majorki* - A. Cblonle. CENTRALE. Od 9-12 In od 15-23: Ivonne, najdebelejša žena sveta (284 kg). Civilna policija Je zaplenila letak* Odhodnlca civilne policije ske krajine je sinoči pb 23.40 us vila v ul. Costalunga nekega Jel° isti čiča Ludvika, stanujočega v ulica na štev.\76, ki je očivldno s mera val brati neki letak. Kraj aJ ga je bilo še več letakov. Dta*«' je bilo troje vrst'. In sicer o nju policije in posameznih P8* z imeni »ovna- delova" stov, dvoje vrst pa.'- ............ .. nikov ljudstva. Policija je prih zaradi nadaljnje Pr6' Jclorčiča skave. Okostje nemškega najdeno na Opčlnan Včeraj zjutraj so našli na OpS’ aj DV . jj-J naih 100 metrov od obeliska , Nopoleonove poti okostje odra*1! ga človeka. Po gumbih unifor®* so mogli ugotoviti, da gre za škega vojaka, mrtvega verjetno. 16 mesecev. Poleg okostja »° s enr AVI IIIOTCLC*« A Vlog . odlomke tajne listine omlnsk>b F 1 jih. Po tem sklepajo, da J8 J mrtveč častnik ali sodnem pregledu so truplo ph' li nemški ujetniki in ga ^ . na nemško vojaško pokopali*88 Opčinah. Tri bombe so našli Obhodnica civilne policiJe in* vonounica civrnic ^ stllcev min je danes dopoldn* prijavi odšla v ulico Besengh- ^ je našla v nekem grmovju dve , ni bombi tipa »OTO* in eno bo tipa »Breda*, vse uporab« z varnostno zaklopko. Zaradi ljubosumnosti Je v bolnico Včeraj sta se zaradi Ijubsub1^ sti spopadli Urbančič Anlca p scianl Domenica. Coscianlje ^ gleških vojakov sta bili čve obdelala s ključem, da se J* ® zateči v bolnico. ? Tatvine Neznani tatovi so včeraj 12.30 in 13. uro razbili 7 Canetta v ulici Cavana 12 * no okno in odnesli pulover 7 nosti 3500 lir. je na Elio Ellero i® 'T* Sel mu Včeraj je jl,uu mcu — , ■ popravljal avtomobil. t ?> mu je neznanec kakih 50 le daljšem razgovoru mu je p šostih po zmagi*. PROSV. DOM V NABREŽINI. V nedeljo ob 17. in 20.30: »Brez ženske* Kinoprcdstave v (fonci 500 zavitkov ameriških cig® 85.000 lir. Ellero je sprejel jo J neznancem v ulico Ghega. * neznancu izročil 70.000 Kr jj< čakal, da mu prinese cigar8 8' kal je seveda zaman.. Aretacije Iz neznanih razlogov je aretirala Jožefa Ribarič*, 43 let iz ulice Giulia 37, p Policija je aretirala ceta iz Buzeta, ki je obtožen F ^ šenega ropa in ranitve Marii ^ pangher. 20. maja se je P1^. v stanovanju družine ul. Sv. Caterina 3. in dejal .» — —.. t- -- nji, naj mu podpiše, da je ? poštni zavoj. Ko je zrvela v zvezek, jo je treščil z zavoJ8"1 ^ l8 glavi, Depangherjeva pa 88 ločno branila in klicala e,n A San Vito n/l., bo izdala leto 1947. svoj koledar. pr Gradivo je le zbrano fn dar precej obsežnejši, kot J/ leto 1946. Vsebinsko bo zelo j in bogat. Razen zanimivih nih člkinkov, bo tudi v ^0^pf(L rarnem delu veren odraz 9 ske in njenega ljudstva v letu po vojni. M.t Vabimo vse krajevne lju Mfi bore in vsa prosvetna čr1 rf coni »A* in «B», da po enega poverjenika v ^ • kraju, da ne bo ostala venska hila brez ""»t Vse stare in nove poortj8^ prosimo, naj nam takoj -H svoje naslove, da jim mo podrobna navodila \ ranja naročnikov za o1*, druge naše knjige z os L Naš koledar bo postal jatelj vsaki slovenski W*j’ z naročilom, da ne pridet* t not Nove muzikali j® ros vet na zveza ima n* go sledeče pesmi za t"**!.«*, L Dev: Meglica, Adamič: ^ j**8. turini. fp -|Ca- v -i jovic: Pastirčki, Veni bratstva in Vrabec: P81 so lkograftranl na. odi' , ur8' rju in glaske stanejo »a,n NEDELJA, 15. SEPTEMBRA 7 jutranja glasba; 7.25 koledar; 7.30 vesti v Hal.; 7.45 vesti v slov.; 9.30 km«t. oddaja: sadjarjevo delo v jeseni; 10 sv. maša iz stolnice sv. Jueta; 10.15 slovenska pridiga; 10.30 nadaljevanje sv. maše iz stolnice sv, Justa; 11 nedeljski glasbeni spored; 12 klasična glasba; 12.30 slovenske pesmi; 12.45 napoved časa - vesti v »lov.; 13 vesti v ital.; 13.15 orgeljska glnsba — prenos iz j Vidma; 13.30 glasba po željah; 14 pregled vesti - čitanje sporeda; 14.05 kmetijsko predavanj«; 17.30 otroška ura; 18 simfonična glasba; 19.45 valčki; 19 predavanje: Podoba slovenske vasi; 19.15 vesela ura; 10.45 plrsna glasba; 20 napoved časa - vesti v slov,; 20.15 vesti v Ital; 20 30 Offenbach: «Ho'fma-nove pripovedke*, IV.- dejanj«; 23.10 zndnje vesti v slov. na postaji Trst 263.2 m. VITTORIA: »Crna obleka za nevesto* - F. Glacchettl, J. Laurent. CENTRALE: «Lesk Sevi jev* (Shoe ahlne) - V. D« Slca. MODERNO: »Muzej škandalov* -Edy Cantor, G. Stuart. EDEN: »Zvezde nad Arizono* -Jack Rolland. GLEDALIŠČE VERDI: Varlotč z brilantsko komedijo, kjer nastopa znani trlo Cavallino. Predstava za občinstvo se vrši danes, nedelja, ob 17. url, Prireja Speclal Service rmer. vojske. Naš tovariš JOŽE KORAN ^ se danes poroči s TATJANO (i tl :i t, n ji 9 iti’ Iz Trsta. ie>' Mlademu paru i»kre t“n° tPrimorskega Odg urednik DU6AN Javljamo vsem sorodnikom, znancem in smo po dolgem poizvedovanju Izvedeli, da je naš PREMRL JANKO roj. 9. 10. 1915 v Velikem Ubeljskem štev. 7, umrl V *. naolji v Nemčiji (taborišča Ebense«, Mathausen) maja 1945. Žalujoči starši, sestre -pk* - murk. lv te1* ln mc* Karlo Turk, - . In mo* Gustl, ln P* Sv. maša se bo darovala v Velikem Ubeljskem dn«_ el* kakor po drugi svetovni voj-1 v Italiji, kjer so Italijani sami fašističnim zločincem in jih 3 eno leto pozneje pomilostili s riošno amnestijo. Glavni vojni uč;nci bi morali dejansko odgo-.iutj po sklepih zaveznikov sodišči tistih držav, kjer so rilli zločine oziroma pred med-. godnimi sodišči v primerih ve. zločinov, s katerimi je bilo j^udetih več držav. To niso do ]j. al še izvajali v pogledu Ita-Kakor je mir nedeljiv, tako ‘Udi pravica nedeljiva. Ako da-j,,3 sodijo bivšim funkcionarjem ]& erjeve Nemčije, potem bi bi-l Mednarodna krivica, če ne bi tudi italijanskim vojnim °riticem. Ce je moral viseti za-S, svojih zločinov nemški ge. * ra' Rbsener, potem bi bila te-3'jna pravičnost, da bi mu de-u družbo Roatta, Robotti in ■hibara, da imenujemo samo tri Jerale med stotinami drugih ' janskih zločincev, ki niso nič 'aj krivi zločina načrtnega uni-Unja slovenskega naroda. toga trustov Pri oborožitvi (I 1 Pa dovolj, da sodijo za zlo. heposredno odgovornim polili i lni in vojaškim osebnostim, dejanskim izvršiteljem posa-Jij.8n|k navadnih zločinov, ki so ^ ‘uvršili po načrtih zločinske tike, Nasprotno, potrebno je, Rojen umetnik, najsijajnejši zastopnik ruskega rea-‘izma Anton Cehov, ki v njegovih delih najdeš malone ves ^aii in srednji svet nekda-•jo Rusije, je pač najbolje1 “čutil Pisemskijeve besede: želiš živeti v taki družbi, "1°ras — hočeš nočeš — ime-1 v zalogi dobršno hrabrost*. ai° je na dnu njegovega hu-člorJa, ki je v ruski literaturi 0 prve svetovne vojne tako eček pojav, vedno neka gor-*na kot v filmskem svetu llaPllna. Podobe njegovega >«kega jivijenja so včasih raatične. Na dnu pa se zrca- li iva uuu ov *•* v" Pesimizem. Saj kakor sam . avi nekie: «Za vrati vsako- Sar hio nekje: «2a vrati vsako-- ki s* čuti srečnega, bi iti°ra' *^afi nekdo s kladivom da 8*aln° opominjati z udari, ljU(jl a na svetu nesrečnih ruske novele Je z ‘ v simbolih in alegorijah bar u svojstvenimi sivimi lt,.Vanil upodabljal Rusijo, spu»r,Prla kpepa popoldnem so * ,a Ivanoviča Va-.d* - * Jki sto ga uničili dve pri *>lska'",ir o ■ IR (jouornik pokopališču, da sta med potoma lahko tnkrat stopila iz vrste in smuknila v pivnico na silce tga-nja za mir in pokoj pokojnikove duše. Na pokopališču je duhovnik opravil pogrebne molitve. Pokojnikom sorodniki se kar niso hoteli potolaiiti. Ko so spustili krsto v jamo, je pokojnikova vdova kriknila: «Pusttte me k njemu!* Vendar pa se je premislila, da. bi legla v grob. Najbrte se je spomnila, da jo po moZu čaka — pokojnina. Sapojikin je počakal, da se je vse umirilo, potem je stopil naprej, oSintl zbrane pogrebce s pogledom in začel: tAli smemo verjeti nahim očem in uSesomf Ta krsta tu pred nami, ta objokana lica, to jecljanje in hlipanje — alt se vse to ne zdi nalik straintm sanjam! Toda ne, na lalost to ni sen! NaSi čuti nas ne varajo! MoZ, ki smo ga Se nedavno videli Živega pri popolnih telesnih močeh, čigar iskrenost srca smo občudovali, mot, ki je kakor čebela nabiral in nosil strd v uljnjak skupnosti naše dobro PISATELJ IHREAIBURC D AMERIKI urejene driave, ta moi je danes mrtev in brez Življenja. Neizprosna smrt ga je vzela, spremenila ga je v prah, v senco brez življenja. Smrt je poloZila nanj svojo ostro koso ti času, ko je kljub letom bil le v naponu svojih sil, kt so zbujale najleple nade. Ta izguba je nenadomestljiva! Kdo bo zamašil vrzel, ki je zazijala za njim! Res je Se mnogo dobrih uradnikov, toda Prokop Osipovič je bil samo eden in ni imel premca... ...V najglobljih globinah njegove duše je utripalo srce, 'ti je bilo neskončno vdano svoji uradniški dolžnosti. To je bil moZ, ki ni Stedil svojih sil. Odrekel se je celo spanju, tako je bil nesebičen in nepodkupljiv. Ne bom govoril, kako je mrzil in preziral vse, ki so se mu samo skušali približati z namenom, da ga omajejo v stanoidtnesti značaja In ga z zemskimi dobrinami zapeljejo na stranpota Življenja... ...Da, pred našimi telesnimi očmi je pokojni Prokop Osipovič delil svojo neveliko plačo siromašnim tovarišem in revežem, malo prej smo sliiali Jok vdov obleka. Kljub temu ne soglašan z evropskimi esteti, ki zabavljajo čez standardizacijo stvari v Ameriki. Vse obleke so si sicer podobne, vendar si jih more tudi vsak nabaviti. Kar je veliko bolj žalostno, poudarja Ilija Ehrenburg, je nekaka duševna standardizacija. Američani kaj rad] govorijo o svoji svobodi, vendar se njihovo mnenje, njihov okus, njihova čustva in zaradi tega tudi njihova dejanja uravnavajo od zunaj. Tisk in kino jemljeta ljudstvu vsako svojskost — tu je vzrok duševne potrtosti, ki se zadnje čase opaža v Ameriki. Američani dobro vedo, kako je treba zaslužiti denar, vendar pa se še niso naučili, kako ga je treba pametno porabiti. Pičlo znanje zgodovine Američani kažejo veliko večje sposobnosti pri delu kakor pri oddihu. Se najbolj se kratkočasijo v Ameriki, kadar se gibljejo na svežem zraku. Mladina na morski obali je videti zelo vedra. Vendar najdemo v dvoranah kinov za vso doživljanje neobčutljivo, na pol speče občinstvo, ki le redko odgovarja s smehom na zelo smešne prizore. Povsod je veliko število pijancev, kljub temu da so bile v večini držav uvedene te ali one omejitve v prodaji alkohola. Amerlkanci nimajo kaj prida znanja o ostalem svetu: premalo proučujejo zgodovino in zemlje-pisje starega sveta. Skupine šolarjev ml niso vedele povedati niti enega, mesta Sovjetske zveze. Politična raven je tudi zelo nizka: ljudstvu je znano zasebno življenje posameznih senatorjev, pri tem pa je v štev.lnih državah beseda »socialist* žaljiva in ljudje, ki jih označijo kot csociall-ste», gredo s pestmi nad šaljivca. Ameriški listi cesto p šejo, da je sistem dveh strank jamstvo za resnično demokracijo. Poudariti pa je treba, da je nemogoče najti načelne meje med severnimi republikanci in južnimi demokrati. Nekateri Evropejci smešijo Ameriko zaradi njenega oboževanja tehnike, drugi pa klečeplazijo okoli Amerikancev v upar.ju, da bodo dobili kakšen neuporaben stroj ali staromodno obleko. Tu ni treba nobenega posmehovanja in nobenega prilizovanja. Pot ameriškega napredka Je popolnoma različna od razvoja starega sveta. Francija je pričela z gotskimi katedralami in trubadurji. Amerika je pr.čela z avtomobili, okrepčevalnicami tn zlato mrzlico. Njena material»a kultura se je hitro povzpela na visoko stopnjo, medtem ko je njena duhovna kultura zaostala. Ker poznamo duh, živahnost in odločnost Amerikancev, lahko po pravici rečemo, da bo nekoč duhovna kultura tega velikega ljudstva velika in neodvisna. Rooseveltov duh V politični zavesti povprečnega Amerlkanca je prišlo do nekaterih sprememb. Ne samo pošteni, ampak tudi misleči ljudje, ki so bili zmožni razumeti potek zgo. doving, so se strnili okoli Roosevelta. Čeprav so ti sedaj odstra njeni (ali so sami stopili na stran), delo umrlega predsednika ni ostalo brez sledov. Med delavci je prav tako opaziti začetek neodvisnega mišljenja, vzajemnost in zavesti o njihovem nacionalnem poslanstvu. Doba, ko so pustolovci in hujskači vodil! ameriškega delavca, se nagiba h koncu. Zdrava knlfzevnost Zdaj vidimo napore ameriških znanstvenikov, ki so mnogo storili za svet. Za razliko od francoskih pisateljev so ameriški pisa telji povezani z ljudstvom. Zdjjo se mi kakor visoka drevesa s široko razpredenimi koreninami. Rodila se je resnična poezija, ki je zmožna ganiti človeka. Končno /je v newyorškem stavbarstvu neoporečna lepota. Rasizem lizma, je ustvarila drugo nad-oblastništvo — in to rasno. Tak rasizem je z zakonom dovoljen. Antisemitizem (protižidovsko gibanje, op. ured.) je v Ameriki tako vsakdanji pojav, da ga mnogi celo ne opazijo. Mnogim se zdi popolnoma naravno, da ta ali ona ustanova zaposluje samo »arijce* ali da v nekatere hotele ne puste. 7!dov. Na zapadnj obali so Kitajci pariji (brezpravni ljudje, op. ured ). So društva in organizacije, ki ne sprejemajo Italijanov, ker jih smatrajo za nižje ljudi. Posebno žalostna je usoda črncev. V ustavi ZDA je rečeno, da imajo vollvno pravico vsi državljani in državljanke. Toda črnci v južnih državah nimajo volivne pravice. V državi Alabama je tri milijone prebivalcev, med njimi je 1.100,000 črncev. Volivno pravico v te^ državi ima 496.000 belcev in 4000 črncev. V Birminghamu je 130.000 črncev, ki so dopolnili 21 let, a volivno pravico jih ima samo 1400. Ko sem b val v državi Mississipi, sem se spomnil, kako so nekateri ameriški novinarji godrnjali nad Jugoslovani, ker je vlada Ljudske fronte odvzela volivno pravico okoli 200.000 osebam, ki so podpirale nemškega okupatorja. Isti ameriški novinarji pa smatrajo, da je popolnoma naravno, da so brez volivne pravice milijoni amerišk-h črncev, med njimi tudi osebe, ki so sodelovale v vojni za svobodo Amerike. Jaz bi postavil svojim ameriškim čitateljem vprtašanje: Ali je pravičneje odvzeti volivno pravico ljudem s črno vestjo, ali ljudem s črno kozo? V zadnjih letih s! je jug Združenih držav Amerike ustvaril industrijo. Ogromne naprave v dolini Tennessg, ki so bile zgrajene po Rooseveltovem načrtu, so pocenile električno energijo In pripomogle k industrializaciji 7 držav. Toda črnci so tudi tu sužnji. V tovarnah opravljajo najtežja dela. Ne morejo biti niti mehaniki, niti elektromehaniki itd. Nekvalificiran črnec dobi na uro 15 centimov manj kot nekvalifi- -ciran delavec-belec. V Ameriki je mnogo sindikatov, ki jih vod’Jo pustolovci in demagogi. Ti ljudje govore belim delavcem, da nesreča ne izvira iz pohlepa belih delodajalcev, temveč zaradi črne kože lačnih «tekmecev». Lastniki sužnjev na jugu prepričujejo, da se črncem ne smejo dati pravice, ker «nimajo pravice do kulture*. Na jugu sem srečal mnogo izobraženih črncev-znanstvenikov, učiteljev in odvetnikov. Na jugu, kjer je dosti belih ljudi — v bistvu divjakov (čeprav imajo razne diplome), so ti črnci-izobra-ženci nepričakovane svetle pojave. Ali so Amerikanci padali za rasizem Ehrenburg končuje, da je jug pred usodnimi dogodki: Ali bodo lastniki sužnjev priznali pravice črncem, ali pa bodo črnci pričeli borbo za enakost. Prepričan sem, da bo rasizem v Amer.ki končno uničen. Toda treba je vedeti, kako ' huda je ta bolezen in do kolikšne mere se je zakoreninila v možganih povprečnega Amerikan-ca. Na jugu nisem srečal niti enega človeka, ki ni okužen z rasizmom. Videl sem' rasiBte, ki branijo idejo ameriške višje rase nad ostalimi narodi. Zakaj so potem umirali ameriški vojaki v Normandiji in ob Reni, se sprašuje Ehrenburg in prav]: Verujem v veliko bodočnost Amerike in prepričan sem, da bo ameriki jiarod kmalu prebolel svojo najtežjo in najsramot-nejšo bolezen. Preprečimo nov svetovni (Napisala Soong Chlng lAng — Posebna poročevalska služba ONA) Videti je, piše Ilija Ehrenburg, da bi morala vladati v tej deželi, ki je naseljena z raznimi plemeni in združena z mladim rodo-ljubjcm, narodna enotnost. Toda Amerika, ki ni poznala fevda- in sirot, ki so Živele od njegove dobrotljive roke. O, posvetil se je zgolj dolžnostim svojega poklica tu se Je odrekel celo veselju, k< ga prinaša Življenje. Tudi v družinski sreči se je omejil. Saj dobro vemo,*da je ostal samski do konca svojih dni. Zdi se mi, da te vedno vidim njegov mili, obriti obraz, ki s9 obrača k nam s prijaznim nasmeškom. Se vedno se mi zdi, da čujem njegov mili in ljubeznivi glas. JIir tvojemu pepelu, Prokop Osipovič. Počivaj v miru po svojem težkem delu, ti plemenitaš srca in poštenjak!* Sapojikin je govoril dalje, poslušalci pa so začeli med seboj prišepetovati. Govor se je vsem zdel lep in dober, nekaterim je celo izvabil solze na oči. Drugim pa so se videle mnoge besede govornika nekoliko čudne. Predvsem se je poslušalcem zdelo nerazumljivo, temu naziva govornik pokojnika z imenom Prokopa O-sipovica, kajti ta, ki so ga pokopavali, je bil ti resnici Ciril /mnoinč. Nadalje je bilo vsem znane, da je bil pokojnik vse svoje Življenje v navskrižju s svojo zakonsko družico. In poleg vsega Je nosil Ciril Ivanovič gosto rde če brado tar se ni nikoli v svo-jtm Življenju bril. Mnogi poslušalci zaitoljo tega niso razumeli, kaj je hotel govornik izraziti z besedami o milem obritem obrazu. (Gospa Sun Yat - sen, vdova po Očetu Kitajske repub like, znanem kot tvest Kitajske*, je pred nekaj tedni podala izjavo, s katero je zbudila po vsem svetu pozornost. Kdo ograža Kitajsko in mir Danes noben zunanji sovraZnlk ne ograža naše dežele. Oboroženi smo samo na znotraj. Ograža nas meščanska vojna, v katero žele reakcionarji povleči Ameriko in s tem zaplesti vanjo ves svet. Taka meščanska vojna se je že pridela, čeprav ni bila napove-, dana. To nesrečo je treba zaustaviti že sedaj ob njenem pričetku. Vsa kdo, ki goji človečanska čustva, mora zagovarjati to stališče. Čeprav še vedno želim posvečati vso svojo silo pcmoči, in nočem na noben način ogvažati uspešnost svojega dela, čutim dolžnost, da to pot spregovorim. Tega vprašanja ni mogoče rešiti s tem, da se postavijo naspčot! oborožene sile, ali da se mešetari za kako mesto ali ozemlje. Niso na kocki strankarske pravice, temveč človečanske. Ljudstvo sl mora vladati Ljudska demokracija danes pomeni, da je varu št vu kuomlntan-ga odklenkalo. Pričeti' se mora doba ustavne vlade. Naše ljudstvo sl je priborilo to pravico po hudem trpljenju. Dokazalo je sposobnost, vladati si samo. Ko bodo delegatje na demokratičen način izvoljeni, naj pripravijo ustavo, ki jo bo kitajsko ljudstvo priznalo in odobrilo. Naj ti delegati zapišejo v ustavo, da zahteva kitajsko ljudstvo svoje neodrekljlv* svoboščine, ki ne bodo odvisne od muhavosti peščice, k! hoče vladati, temveč da bodo te svoboščine izključno v rokah ljudstva samega. Ljudski življenjski pogoji danes pomenijo, da ljudstvo ne sme več umirati za lakoto, medtem ko si skorumpiran) uradniki kopičijo premoženje, pošteni uradniki pa obupavajo. Pomeni, da je treba pravično rešiti agrarno vprašanje. To ni niti komunistična niti kakšna tuja agitacija. To je logika, ki sledi iz naše lastne zgo- l i-AvdvA j tProkop Osipovič!* je zaklical govornik in uprl pogled naravnost v jamo. tTvoje lice m lepo, celo grdo se mi zdi. Bil si mrk in naščeptrjen. Kljub temu pa vemo, da je pod to trdo skorjo utripalo toplo in prijateljsko srce!* Naposled so poslušalci opazili nekaj nenavadnega tudi na sa mem govorniku. Zapičil je svoje oči'v eno samo točko, njegove kretnje so postale nemirne, in jel je zmajevati z ramami. Nenadoma pa je onemel, odprl usta in se obrnil k Poplavskemu z vprašanjem: tKako to — saj on iivit* «Kdo Živi!* tProkop Osipovič vendar/ MoZ stoji ob spomeniku!* *Saj H nisem rekel, da je umrl Prokop Osipovič. Umri je Ciril Ivanovič.* tRekel si mi, da je unurl oaš tajnik.* *To je res, a tajnik je bil Ciril Ivanovič. Prijatelj, napravil si zmešnjavo, kakršne še ni slišal svet. Ali si znorel! Prokop Osipovič je bil naš tajnik pred Cirilom Ivanovičem in je Ze pred dvema letoma odšel v drugi oddelek kjer Je sedaj za predstojnika.* *Vrag vas vzemi vse skupaj’* tNeroda, čemu si prekinil govor! Dodaj vsaj še ntkoliko besed!* dovine. Pred sto leti Je kmečko nezadovoljstvo povzročilo Taipitl-ško vstajo. Ljudstvu se ne more več oporekati pravice, da se upira proti sestradanju, fevdalizmu in kolonizaciji. Tega sedaj ni več mogoče ljudstvu odklanjati. V programu Sun Yat-sena je bilo zapisano: »Zemljo onim,, ki Jo obdelujejo!* To načelo je sicer (!) tudi sprejel kuomintang na svojem prvem kengresu. To je edino zdravilo proti stradanju na K'tajskem. Ali ni Unrin ravnatelj pred kratkim izjavil, da v komunističnih predelih ni gladu? Zakaj? Ker so komunisti sledili programu dr. Šuna in dali zemljo onim, ki jo obdelujejo. Tuja vojska ograža mir Državljanska vojna ne mora prinesti enotnosti svobode in do-, brih 'življenjskih pogojev. Držav-ljanska vojna prinaša kitajskenu ljudstvu zmešnjavo, lakoto in uničevanje. Videli bomo, kako bodo mesta odrezana od dežele. Kmetje bodo podpirali komuniste, ki jim dajejo zemljo tn zahtevajo od njih nižje davke. Odkod bodo potem kuomintangova. mesta dobivala surovine, izvozne proizvode in hrano? Z bajoneti ni mogoče žeti. Inflacija, ki že sedaj uničuje mesta, se bo potlso-čerila. Ameriškemu narodu, ki je zaveznik in star prijatelj kitajskega naroda, moramo jasno prikazati. • da ta pot vodi k polomu. Treba mu je povedati, da se ameriški reakcionarji družijo s kitajskimi in se medsebojno hrabrijo. Povedati jim je tudi treba, da navzočnost oboroženih sil Združenih držav na kitajskih tleh ne krepi m'ru niti ne ustvarja reda med kitajskim ljudstvom. Amerifanei moramo opozoriti, naj dajejo posojila samo reorganizirani in resnično reprezentativni kitajski vladi. Povedati jim moramo tudi to: »Ce Amerika jasno izjavi, da ne bo več dobavljala streliva in druge vojaške pomoči, tedaj se ne bo več širila na Kitajskem me-. ščanska vojna. Prvi plameni novega svetovnega požara gore danes v naši deželi. Ce nočemo, da ne bo ogenj uničil vsega sveta, ga je treba pogasiti.* Sapojikin se je zopet obrnil k grobu in nadaljeval govor s prejšnjim retoričnim zanosom. Ob blilnjem spomeniku pa Je slonel Prokop Osipovič, starejši uradnik s popolnoma obritim licem. Pošiljal je govorniku srdite ' tn besne strele iz svojih oči.. »Ti pa si res po nemarnem za-fel med mrtve!* so ga pikali tovariši uradniki. Domov grede so se mu posmehovali zaradi zamenjave, katero je povzročil Sapojikin v svojem nagrobnem govorni. Sapojikinu pa so očitali: eTakšen govornik! Zamenjal je Živega z mrličem!* Pristopil je tudi Prokop Osipovič in mu dejal: zMladi moZ. to, kar sem danes slišal (a) vaših ust, mi niti malo ne laska. Vaš govor je bil povsem prinff ren za mrliča, za Živega človeka pa je bil resn čno odveč. In kaj šte Izustili med drugim! Dejali ste, da je ta, o katerem ste govorili nesebičen in nepodkupljiv, ki ši ne drzne sprejeti nobene podkupnine. O iivem človeku govore tako samo tisti, ki se mu rogajo. A kdo vas je prav za prav prosil, da se oglasite na grobu k besedi! Dragi moj. m kar se ne Opuščajte v razmotrivanja o moji osebi. Mogoče je res, da nisem lep. morda sem celo grd, toda zaradi tega me Se ni treba obesiti To je Žaljiva stvar, moj gospod!* PRIM0RČK.1 DNEVNIK CBS 1 15. septembra 1946. Tvrdka Franc Rupena Čampo Beli/edem 4 Zalaga oglja in drv lila drobna in debela Velika svečanost odkritja spomenika padlih borcev bo v nedeljo 29 t. m. v TREliCAH. Odkritje se bo vršilo ob 10 nri. V prvih popoldanskih urah bode sledil pevski in godbeni koncert. Nastopila bodo slovenska in italijanska društva. — Vljudno ste vabljeni vsi da skupno s Trcbcnci iz hvaležnih src odkrijemo trajen spomin našim borcem za svobodo ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST Dr. IGOR FRANKO DORICA TELEFON 708 Ul. Carducci 7 , Prosvetno društvo «PQSTOJNA» uprizori v nedeljo 15 t. m. v dvorani Prosvetnega doma Finžgarjev narodni igrokaz v štirih dejanjih «Divji lovec». Ker so vstopnice za prvo prireditev že razprodane, bo isto igro ponovilo še V soboto 211. m. in v nedeljo 22 t. m. Prenovitev odra in vse kuliserije je sad udarniškega dela Antifaiiat'£aa mladina V. ter. sekt. A IV okra] priredi v nedeljo 15 t. m. ob 16 url v gostilni ,,Kačun“, ulica Costalunga 113, VRTNO VESELICO s bogatim sporedom. Sledi ples v ex društvo Dr. SLAVKO ŠTRUKELJ ZDRAVNIK-KIRURG v glavni tržaški bolnici zopet redno ordlnlra: iUI. Aleardl l (ul. Commerciale 19) od 15.30 do 16.30 Doktor-komerc‘al>st, z dobrim poznavanjem tržišč v severni Italiji, želi sodelovati z inozemskimi reprezentancami. Pisati na Upravo „Primorsk.eoa dnevnika" pod »KOMERCIALIST" MT0P0DJETJE CAH/IRMA naznanja otvoritev novih prog Bistrina - Portorož Vse nadaljnje informacije dobite pri potovalnem uradu adrija express ul. F. Sevaro 5, - TRST - te1. 29243 V nedeljo dne 15. septembra ‘ priredi MLADINA iz Plei vce J Igr« domači orkester »Zvonček dober teran in prigrizek. MO S PLESOM i“. Preskrbljeno ]e za Vabljeni vsi se ranimo na cesti, na vrtu ali v hlevu in pri ranah, ki so onesnažene od cestnega prahu, blata in od predmetov, ki so prašni in kakorkoli nečisti. Iz varnostnih ozirov se je treba v takih primera! zateči k zdravniku, ki bo presodil potrebo po Injekciji seruma in umestnost tega previdnostnega postopka. Sicer pa Hrvati pravijo: bolje je bolest spriječiti nego liječiti. ZDRAVNIŠKA POSVETOVALNICA M. P. Vipavska dolina. Rada bi vedela koliko smete za. .upati vašemu zdravniku v zadevi vaše bolezni? Vprašanje je kočljivo in odgovor nanj ni lahek. Vera v znanje človeka, kateremu zaupate svoji življenje, je eden glavnih pogojev za Vaše okrevanje. Ce .V zdravnika zaupate, boste izpolnila njegove nasvete, ki so v zvezi z Vašo boleznijo. Ce pa v naprej dvomite o njem, je bolje, da ae mu ne zaupate. Zgodi se, da zaradi svoje temeljite izobrazbe in velike spretnosti vsega zaupanja vredni zdravniki ne uživajo vselej zasluženega zaupanja in narobe. Kar se mene tiče, sem prepričan o vestnosti in spretnosti naših tovarišev zdravnikov in Vana svetujem, da se tudi Vi o •tem prepričate. Ce pa tega ne-morete, posvetujte se z drugim zdravnikom, kateremu zaupate. T. P. Trst. Mnenja ste, da je zatekanje nog v zadnjih mesecih Vaše nosečnosti bole-uen in rada bi vedela, kako bi ud tega ozdravila? Vaša domneva je zmotna. Zatekanje nog med nosečnostjo ni bolezen v strogem pomenu bese-de. Pojavlja se skoraj redno in Spada med zastrupitve za časa nosečnosti, ki jih povzročajo doslej še neznani strupi, ki nastajajo verjetno zaradi razkroja beljakovin, enega glavnih sestavin našega telesa, v telesu samem. .Pod vplivom tega strupa propu-‘ščajo stene žil krvno sirotko, k; •zastaja v podkožnem tkivu spodnjih okončin, včasih tudi na licu to v drugih delih telesa. Zoper zatekanje nog Vam bo najbolj pomagalo, če se večkrat na dan, čeprav samo za kratek čas, vležete na posteljo in položite noge v* nekoliko višjo lego, kar vam priporočam, da storite tudi pri nočnem spanju. Otok nog bo splahnel, ker boste na naravni način odpravila zastoj krvne sirotke iz višje položenih spodnjih delov nog. S. R. Tomaj. Po kateri rani torej menite, da je potrebna injekcija antitetaničnega seruma in po kateri ne? Obolenja tetanusa so k sreči zelo redka. Obolenje se razvije zaradi infekcije odprte rane in je vselej zelo težko. Ker se bacil tetanusa zadržuje posebno rad v zemlji vrtov, v konjskem blatu, v cestinih smeteh in v praznih najbojih, zbolijo na tetanusu najpogosteje vrtnarji, kbčijaži, hlapci in tudi tisti, ki se kakor koli ranijo na cesti. Včasih tudi nedopustni ttr od nespretne roke izzvani splav! povzročijo lahko o-kužitev žene. Iz tega lahko sklepate, da je Umestno in potrebno vbrizgnit! protitetamični serum vselej, ko Kako uničevati tega škodljivca? Zal, nimamo posebnih sredstev, da bi prišli temu uničevalcu do živega. Kdino priporočljivo in uspešno sredstvo je obiranje ličink in hroščev, ko zlezejo v hro-ščevem* letu iz zemlje. Pri močno prizadetih njivah ne smemo preveč časa čakati s kopanjem krompirja, kajti pri kopanju uničujemo največ tega mrčesa. Prekopano njivo še enkrat plitvo iz-orjemo, tako da pride čim več škodljivcev na površje. Te kar naravnost uničujemo ali pa jih puščamo nekaj časa na soncu. Sončna toplota jih v četrt ure pomori. Dr. F. J. Dr. STANKO DIDIC zobozdravnik ul. Romagna 2 (nad kavarno Fabrls) ordinira redno zjutraj in Dopoldne TRST - Telefon 29523 Or. GA ETA, zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garan cija. Sprejema od 10. do 12. to od 13. do 19. (Govori slovenskoi TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carducci) NAJBOLJŠI PRIGRIZEK IN DOBER TERAN DOBITE PRI TRST U*. XXX Oltobre 17 sini BUFFET Trgovina jestvin Ul. C. Battisti 15 TRST Velika izbira likerjev Telefon 5673 TRGOVINA JESTVIN Magajna Lea TRST, ul. Rossetti 14 Se priporoča NajjboliSo in nafiepšo obutev dobite pri po zelo ugodnih cenah TRST Passo Goldoni 1 - trgovina čevljev VEUKA IZB RA vsakovrstne KOŽUHOVINE, DAMSKIH KLOBUKOV in MODNEGA OBLAČILA ZORA BAJT Gorso Verdi 29, nasproti Ljudskega doma, GORICA AVTOTRANSPORT MEDEN STANISLAV prevaža blago na progi TRST - Cona B I m na progi TRST - Italija Moderna oarna pekarna Vam nudi dnevno sveže in okusno pecivo TRST, Rojan 1 Čandek Martin TRST, ulica Giulia 39 DROGERIJA In PARFUMERIJA MISLEJ FRANC TRST, ul. Mdrconi 43 — Kemični proizvodi Velika Izbira krojaškega pribora po ugodnih cenah vedno pri 9,TE O 13 JEJKAMI“ A. PERTOT TRST, ul. Ginnastica 22 , Se priporoča Velika izbira VERMUTA, MARŠALE, pristnega domačega ŽGANJA, originalnega KONJAKA vam vedno nudi po ugodnih cenah Dovgan Viktor TRST, Čampo S. Giacoma 3 — Tel. 90390 Trgovina lestvin BRATA VIŠINI Solidna in točna postrežba TRST, ul. Roma 15 Te'. 3094 nlh Hkerlev In raznovrstnih delikates Dr. LEOPOLD UKMAR ZOBOZDRAVNIK Sprejemne ure od 9-12 in od 15-181 OPČINE Ul. Nazionale 124 VINO M. LOVRINOVIČ-LAURINI 111 ~"t „Molo Venez'a“ Riva Gulil l/d — TRST Slovenci, obiščite TRGOVINO JESTVIN MISLEJA JOSIPA TRST, ul. Picardl 10 Tel. 90466 Vedno v zalogi velika lzb;ra vsakovrst- ace e I o =J Veletrgovina jestvin —- — ■ ■ — Vatovec Jakob, nas!. : Ul. Torre Blanca IB TRGOVINA JESTVIN PRELOG JOŽE Lepa izbira blaga Cene zmerne TRST, ul. deli’ Istria 31 t__________________________________________ o z o r ! ■bbbbbbbmm uvozno IN IZVOZNI ZAVflD Z A H R U ti A Z H. Z. T R s T Dl. Torre Bianca 8 ir Te l e f o n 80 -0 0 Prodaja na debelo premog, vse vrste lesa, cement, bauksit i.t.d, kupuje stroje, tehnične predmete, kemikalije in drugo. Tvrdka KERŽE Velika izbira kuhinjske posadi:, porcelana, krasni servisi. Ainvnste, pohitite* TRST - Trg S. Giovanni 1 Kino nA opčmAU V nedeljo dne 15 t.m. ob 15 uri Veliki ruski muzikalični sentimentalni film „00 ŠESTIH PO ZMAGI" krznarija ZILIOTT O obvešča, da ostanejo CENE KRZNU Kl-J^ POVIŠANIM STROŠKOM NESPREMENJEN IN ENAKE KOT 1. JULIJA, da bi ***° vsestransko ustregli svojim cenjenim odie malcem ZILIOTT O Dl. TRENTO št. 11, lil. nadstr. - TEL 29'3?< M. S. Gorica. Kateri 6as je za kopelj dojenčka najbolj primeren? Dojenčka kopljemo vsak dan razen, če to zdravnik zaradi bolezni prepove. Cas kopanja je precej postranska stvar. Kljub temu je najbolj primemo, da kopljemo dojenčka pred zadnjim o-brokom v večernih urah, posebno še, če Ima otrok nemirno spanje. Važno je, da kopljemo otroka vsak dan ob istem času. To pa zaradi tega, da ga navadimo na red, ki je v negi dojenčka odločujoči činitelj pravilnega telesnega in duševnega razvoja. Kmetijska posvetovalnica Vprašanje: To leto je prišla nad naše krompirjeve nji. ve huda nadloga. Po nekaterih njivah bo črv uničil 2/3 celotnega pridelka. Je kakšen pripomoček proti tem škodljivcem? (Več kmetov iz Brkinov). Odgovor: O ličinki majskega hrošča je 2e bilo govora v našem tisku, ker gre za važno stvar, odgovarjamo na vprašanje a posebnim člankom. Glasbena šola v Gorici Glasbena šola «Pevskega in glasbenega društva* v Gorici, ki so jo fašisti uničili leta 1927, je pričela ponovno delovati meseca marca t. 1. Kako potrebna je bila, dokazuje že to, da se je v 4 mesecih njenega obstoja vpisalo nič manj kot 134 gojencev in gojenk. Od teh je bilo koncem leta 105 redovanih. Ostali so ali izstopili, ali pa so prekratek čas posečali šolo in jih še ni bilo mogoče oceniti. Od vpisanih je bilo 51 ljudskošolskih učen cev in učenk, 54 srednješolcev, le 10 učiteljiščnikov, 5 kmetovalcev in 4 obrtniški vajenci, ostali pa so bili uslužbeni v raznih strokah. Iz mesta Gorice je bilo 56 gojencev, iz predmestij Šempetra, Standreža, Solkana. Podgore in Pevme 33, iz bližnje okolice: Vrtojbe, Mirna Bilj. Renč, Orehovelj in Sovodenj 26, ostalih 19 pa iz goriške ’n tržaške pokrajine. Le 41 gojencev je bilo starih nad 14 let, ostalih 91 pa manj kot 14 let. 77 gojencev se je učilo teorijo, 5 .haimoni, 53 klavir in 13 gosli. Uspehi, ki so j‘h dosegli so bili večinoma prav dobri in odlični, kar nam pove, da so starši dobro presojali zmožnosti svojih otrok, ko so se odločili, da jih vpišejo v glasbeno šolo. Pravilno so tudi sodili, ko so dali v glasbeno šolo večinoma otroke pod 14 letom Igranje na inštrumentih zahteva gibčne roke in je zato najprimernejše pričeti s tem učenjem nekako med 8 in 12 letem. Značilno pa je za ssdanie prilike, da so skoraj vsi gojenci iz mesta ter najbližje okolice in skoraj vsi šolarji ali dijaki. Ko preneha sedanji izredni položaj, bo treba storiti vse potrebno, da bodo uživali glasbeni pouk nadarjen' otroci in odrasli vsega podeželja in nuditi možnost take izobrazbe tudi manj premožnim slojem. 7.e sedaj daje šola možnost učenja s tem, da delno ali popolnoma oprošča take gojence plačevanja ukovine. V preteklem šolskem letu je bilo opfoščenih 17 gojencev, polovično ukovino je plačevalo 20, četrtinsko pa 2 gojenca. Za šolsko leto 1946-47 se je dose-daj že vpisalo nad 50 gojencev. Število gojencev bo pa gotovo znatno prekašalo število gojencev v preteklem šolskem letu, ker je že sedaj med vpisanimi 20 novih gojencev. Pouk se je na šoli že pričel. Vp'Bovanje pa še traja, da bi bila dana prilika vpisa vsem, ki se bo do še vrnili s počitnic, ali če so iz drugih vzrokov zapozneli. Ko se bo priglasilo zadostno število gojencev za solopetje, za čelo, kontrabas ter pihala, bomo pričeli tudi s tem poukom. 7,e sedaj pa imamo na šoli tečaj za pevovodje, ki bo trajal 2 do 3 leta. Na ta tečaj posebno opozarjamo podeželje. Lejos bomo na šoli imeli tudi otroški in mladinski pevski zbor. Goriška mladina je iz lastne pobude začela zbirati pevce za ta zbora. Ti mladi pevci bodo imeli priliko temeljite pevske in glasbene izobrazbe, ker se ne bodo učili peti le po spominu, temveč bodo dobili po. trebno osnovno glasbeno znanje. Vprašanje: Želim del travnika preorati v njivo. Kako bi najbolj pravilno ravnal? (L. A. - Milje). Odgovor: Ledino čimprej plitvo (10 cm) preorji, tako da se prezrači predvsem zgornja plast s travo obrasle zemlje. Razno semenje in še ne uničena trava, ki pozneje požene, se uniči z drugim poznejšim globokim oranjem. Glcboko oranje pred zimo je neprecenljive vrednosti, in to iz sledečih razlogov: Preorana zemlja vpija vso zimo veliko količino vlage, ki ostane na razpolago rastlinam v najbolj kritičnem času njihovega razvoja, to je poleti, ko večkrat po več mesecev ne dežuje. Mraz in led razkrajata pozimi strnjeno plast zemlje. Zemlja se razkraja in postaja tako najbolj prikladna za gojitev rastlin, posebno okopavin (krompir, koruza). Kar se tiče gnojenja, je najbolj prikladno in koristno pognojiti zemljo že v jeseni pred globokim oranjem (drugo jesensko oranje, ki sledi plitvemu). Spomladi pred setvijo posebno, če je zemlja rahla in peščena, (kraška zemlja) zadostuje le plitvo oranje in bra-nanje. Zatiranje ličinke majskega hrošča (ogrca) Po nekaterih naših okrajih jc ličinka majskega hrošča (kebra) napadla letos krompirjeve njive kot še nikoli poprej. Iz Brkinov sporočajo, da so nekateri kmetje dobili pod enim samim krompirjevim grmom 20 in še več ogrcev. Potrebno je opisati način življenja tega škodljivca. Rjavi ali majski hrošč nastopa v veliki množini v «hroščevih» letih. Objeda liste raznega drevja, zlasti hrasta, vrbe, topola, divjega kostanja in drugih dreves, katere včasih razje do golega. Hroščeva samica izleže po paritvi po njivah in travnikih veliko količino jajčec, iz katerih se zlezejo, na žalost vsem kmetom, dobro znani črvi (ličinke). Ličinke ostanejo v zemlji 3 leta, kjer razjedajo vse, kar jim pride pod zob. Skoda, ki jo povzročajo črvi, posebno na krompirju, je ogromna.