V Ljubljani, dne JO. aprila Lojze Zupane t fapi m Kou&io se tej snovi, t J. mešanici celuloze, kaoliaia, galuna in kolofoaije dodajo še barvila. Seveda se tudi ta prej zmelje jo v vlakna. Ta barvasta vlakenca so zlasti dobro vidna v koncepta em papirju. Papir sam ni nikoli čisto bel, ker se papirnata gmota zmerom več ali manj pobarva Belina papirja vleče vedno na modro, zeleno, sivo aH rumeno. Ta barvni odtenek dajejo papirju papirni kaši primešane barva lx talko pripravljene gmote dele nastane v papirnem stroju papir. Piaipirni stroj je učeno in zapleteno setavi j ena priprava z mnogimi mrežami, valjarji, siti, stiskalnicami, likal-nflri, hladilniki itd. Ves stroj je dolg kakih 30 m. Ko priteka po posebnih ceveh v vodi raztopljena papirna gmota v papirna stroj, plava celuloza z dodatkom polnil prav za prav v vodi kakor tanka plast smetane. Toda ta zmes papirne gmote i® vode je tako redka, da je voda komad za spoznanje kalna. Papirni stroj ima sedaj nalogo, da paipiroo gmoto ali v vodi raztopljeno papirno kašo polagoma vodi odvzema. To se pravi, da jo mora polagoma ločiti od vode, v kateri je raztopljena, razpuščena. To se dogaja takole: Ko pride voda z razpuščeno papirno gmoto v papirni stroj, priteče po ceveh najprvo v dolgo kad. Dno te kadi je izdelano iz bakrene mreže, spletene na gosto kakor sita Razumljivo, da takino luiknjičasto dno prapušča vodo, ne pa papirne snovi, ki ne more pronicati skozi gosto sito, ampak teče po njem dalje. Res je sicer, da je potlej papirna snov še zmerom zelo redka, vendar ji sita odvzamejo zmerom več sode. Pri tem se tu pa tam v snovi tvorijo včasih tudi nekakšni svaljki papirne gmote. Ti svaljki bi seveda kvarili gladino papirja zato jih sproti odstranjujejo posebne priprave. Snov, očiščena svaljkov, priteče medtem že na drugi konec dolge kadi Takrat je že precej gosta. Je nekako podobna prav redko skuhanemu skrobo-vemu lepivu. V takšnem stanju priplava papirna gmota iz kadi s sdtastim dinom na razgrnjeno in napeto polst (klobučevtao). Skozi polst takisto pronica voda in papirna gmota postaja zmerom gostejša, ker izgublja zmerom več vlage. To zgoščevanje papirne gmote pospešujejo še srkalne naprave, ki so nameščene pod polstjo in so sestavni del papirnega stroja. Srkalne naprave na brezzračni prostor (vacuum) srkajo vlago sproti iz polsrti ta iz papirne gmote, ki se pretaka po polstL Sedaj je papirna gmota že toliko gosta, da pride lahko med valjarje. Najprej pride med segrete kovinske valje, ki papirno gmoto suše. Hkrati pa v to tanko plast gmote, ki je že podobna mokremu papirju, vtisnejo posebne priprave, nameščene na valjih, vodni znak. To je v papir vtisnjeno znamenje, ki napravi v odtisku papir tanjši in prazornejši. Te vodne znake je na ploskvi papirja težko opaziti. Dobro pa so vidni, če pogledamo skozi papir, kadar ga obrnemo proti svetlobi« »Pa zakaj so vodni znaki v papirju? Ali so potrebni?« je vprašal čevelj. »Potrebni,« je pritrdil papir. »Potrebni zato, ker se po njih spozna tovarna, ki je papir izdelala Vsaka papirnica ima namreč za svoje izdelke poseben vodni znak. Nekakšno zaščitno znamenje. Kupcu papirja, ki je V papirni stroki veščak, zadostuje, če pogleda kakšen vodni znak ima papir in že ve, v kateri tovarni je bil papir izdelan. Pri boljšem papirju, ki ga uporabljajo za tiskanje bankovcev in vrednostnih papirjev (menic, srečk in tako dalje), pa papirnice po naročilu lahko namestijo v kovinske valje posebne znake, ki se med izdelovanjem papirja vtiskajo v paipir. Na ta način je vrednostni papir zaščiten pred pona-rejevanjem.« »Pa zakaj se imenuje vodni znak?« se je oglasila radovedna limona. »Zato, ker ga papirni stroj vtisne v papir že takrat, ko je ta še voden, redek tako rekoč ...« Brž se je oglasil še čevelj: »Oho, sedaj pa razumem, zakaj je učitelj moj prejšnji lastnik, zmerom pogledal vsak bankovec proti svetlobi! Ce je opazil, da ima bankovec vodni znak, prosojno znamenje s kraljevo glavo, ga je vselej zadovoljno preganil in spravil v žep. No, lahko je bil dobre volje! Bil je pač prepričan, da ima v žepu pravi in ne ponarejeni bankovec.« »Tako je,« so dejale nazadnje še saje. Potlej pa so se obrnile k papirju lepo povedal, povej nam še, kdo je bil ter vprašale: »Ko si nam že vse tako tisti pretorisanec, ki je izumil vodni znak!« Papir je malo pomislil, zatem pa odgovoril: »Prvi vodni tisk ali vodni znak je naredil italijanski izdelovalec papirja Fabiano. Ta izum se mu je posrečil že leta 1282. Pa poslušajte sedaj, kaj se je nadalje godilo s papirno gmoto v papirnem stroju: Ko je bil torej vodni znak v papir že vtisnjen, je romala plast mokrega papirja dalje, dokler ni prišla med valjarje, ki so neke vrste stiskalnica. To sta dva valjarja, ki se drug vrh drugega vrtita okoli svoje osi Zgornji valjar je na površini prevlečen z gumi-Jem, spodnji pa ima površino obloženo s plastjo gladkega kamna. Ko pride mokremu papirju podobna snov med njiju, jo valjarja stiskata. Vlakenca papirne gmote so se na kemičen način že preje sipojila, stiskalnica pa papir gladi To glajenje se ponavlja še potem, ko teče papir preko valjev, ki so obloženi s polstjo. PoLst namreč papir najlepše gladi. Tako se torej papirna gmota, ki spočetka priteka na papirni stroj z veliko količino vode vred, na sitastih in polstenih podlagah polagoma zgoščuje, oddaja pri tem vodo in se med številnimi valjarji papirnega stroja spreminja v paipir. Ce bi se nepoučen človek vstopil pred papirni stroj, bi bil po pravici začuden, ko bi videl, kako na enem kraju priteka v stroj tekoča pa-pema gmota, na drugem pa zapušča gtood i* skoraj povsem izdelan papir. Dokler je papirni stroj v obratu, se papir brez presledka ovija med tekočimi valji. To se vidi tako, kakor da bi porinil med vrteče in dotikajoče se valje dolgo rjuho, ki ji ni konca. Seveda pa teče ta ponjava skozi papirni stroj nazadnje še skozi sušilne valje ali bobne. Ponjava papirja je široka več ko meter. Sušilnih valjev pa ima papirni stroj 32. Vsi so prevlečeni s polstjo, da lahko med sušenjem papir tudi gladijo. To pa še ni konec poti skozi papirni stroj. Preden papir zapusti papirni stroj, se ovija še okoli kovinskih valjev, ki so razgreti s paro. Ti kovinski valji papir prav za prav docela osuše. Da pa se papir ne zažge, so pod vročimi kovinskimi valji nameščeni tako zvami hladilni valji, ki papir sproti ohlajajo. Ti hladilni valji so votli, skoznje pa venomer teče mrzla voda. Ko je to delo opravljeno, gre papirna ponjava še med gladilne valje, ki so nekakšni likalniki za papir. Pod gla-dilnimi valji pa se vrte valji s prevlečeno vlažno polstjo. Namen teh je, da papir sproti vlažijo, da se likanje lepše izvršuje. Likanje papirja se imenuje z drugim izrazom tudi satiniranje ali satinaža. Šele potem, ko je opravljeno tudi to delo, lahko rečemo, da je papir gotov. Popolnoma gotov pa le še ni Posebno papir boljše vrste mora še nekajkrat skozi razne druge stroje, ki ga ponovno gladijo in likajo, da je njjegova P°" vršina brezhibna. Kakor hitro papir zapusti papirni stroj, se obenem že navija v zvitek ali balo. Takšne bale časopisnega papirja kupujejo od papirnic zlasti tiskam ne. Tudi jaz sem košček, izrezan ix takšne bale.« Papir na smetišču je utihnil in se zamislil. Kmalu pa je čevelj pretrgal tišino. »Lepo si nam vse to povedal in razložil,« se je obrnil k papirju in ga pohvalil. »Vendar bi po tvoiem pripovedovanju sklepal, da izdelujejo papirnice samo časopisni papir. Ko pa sem še z učiteljem hodil v šolo, sem tamkaj videl različne vrste papirja.« »Prav imaš,« je odgovoril papir. »Zgodba o papirju še ni končana. Nisem vam še povedal vsega. Poslušajte torej dalje: Zadnji april Prvega aprila radi potegnemo znance in prijatelje. Vendar šale ne smejo biti take, da bi spravile koga v nesrečo ali škodo. Po mnogih krajih velja običaj, da si tudi za zadnjega aprila pripovedujejo potegavščine. Danes popoldne, ko imate zaradi nedelje gotovo namen, da stopite do sosedovih, pa jim le zagodite kako šega-vo... Kdor bo zvedel za kako prav imenitno zadnjeaprilsko šalo, pa nam jo naj sporoči. Manica: Mleko v razbiti posodi Cigan pride z loncem v roki h kme« tu in ga zaprosi: »Zlati očka moji Če imaš srce v prsih ,daj mi par kapljic mleka. Revež sem, da se Bogu smili. Žena mi leži bolna in otroci so lačni. Očka dobri, očka zlati, daj no, daj!« Kmet prosilca nič kaj prijazno ne pogleda, kajti ciganovi obiski z vsakovrstnimi prošnjami so bili zadnje čase skoro na dnevnem redu. Pa ker je bfl tisti dan še precej dobre volje, se a ciganom malo pošali: »Mleka ti dam le, če pridei ponj s razbito posodo.« Razbita posoda seveda ne drži mleka. Zato je ta opazka dala razumeti tako, da je danes vsaka prošnja zaman. Ali cigan ne obupa ki ne odjenja. Parkrat se počehlja po svoji kuštravd glavi, nato pa ponižno vpraša: »Čuj, ti zlati, dobri očka! Ali naj bo tista razbita posoda lesena, pločevinasta ali drugačna?« »Vseeno, iz katere koli tvarine je. Radi mene je lahko pozlačena,« se norčuje kmet »Samo razbita mora biti, tisto pa!«. »Dobro, ljubi očka!« Cigan gre in se skoro vrne. V rokah prinese veliko zrelo bučo, katero vrže pred kmetom s tako močjo ob tla, da se razpoči na dvoje. Nato urno izmeče iz ene polovice vse peške in se obrne k gospodarju: »He, he, očka! Razbita posoda je že tu. Ker vas poznani, vem, da boste mož-beseda in mi dali mleka!« Kmetu je ciganova zvitost tako vSeA, da mu brez oklevanja napolni polovico buče s sladkim mlekom. Kako porabim prosti čas Podstavek za kozarce, sklede in slično Če prineseš komu kozarec vode, de-neš spodaj krožnik. Tudi skledo prinese gospodinja na krožniku, zakaj vro- ča skleda se sicer prime prepleskane mize ali pa zamaže prt. Marsikje pa dene j o pod skledo in krožnike ličpp izdelane lesene podstavke. Take pod-stavke lahko napraviš saim m mama jih bo gotovo vesela. Vzemi tenko desiko, lepo jo postro-ži, oblika in velikost je lahko poljubna. Na desko nariši lep okrasek ali kake cvetlice. Spreten risar bo risal kar po spominu; tisti, ki pa ne zna tako dobro risati, lahko kakšno sliko po» sname po vzorcu. Cvetlice ali okrasek je treba potem pobarvati z navadnimi vodenimi barvami Da se barve ohranijo sveže in da vzorec sčasoma ne izgine, je treba desiko prevleči z lakom, ki ga dobiš za mal denar v vsalki trgovini barv. Deske ne smeš preje uporabiti, dokler se lak ne posuši Po daljši vežbi boš izgotovil zelo lične podstavke. (Glej sliko 1). V kuhinji so potrebni praktični zložljivi podstavki. Izrezi nekaj deščic, dioligih 30 nay za prav nI moja stvar, ampak gospodinje,« reče kmet in stopi v hišo. »Počakaj malo!« ji je naročil. Lisica se je razveselila. »Tu posedim in pokadim pipo tobaka,« je dejala radostno in pomežiknila kmetu. Ko je pa ta odšel in se je hlapec muzal ob plotu, je stisnila svoj rep k zemlji in se pognala čez dvori« šče. Pes je bevsiknil ter skočil za njo, a bil je na verigi in je ni dosegel. Hlapec jo je poskušal zadržati. Klical je za njo, naj vendar počaka, ker so ji obeta izvrstna kupčija, ali ni ga poslušala. Zbežala je na sosedna grič, sedla in opazovala Videla je, kako previdno je prišel kmet iz hiše. V roki je držal list papirja, kot bi si bil nanj napisal petelinovo ceno, ob hlačnici pa je stiskal puško »Pa ni poceni ta petelin!« je menila lisica in zazeblo jo je do kosti. »Fi-i-i-i-4-u!« je zažvižgala na svojem gričku, pomahala kmetu s t&co ki re-kla: »Tu sem! — Imam namreč navado, da se pogovarjam iz daljave. Koliko ceniš petelina?« Kmet se je zvito nasmehnil, se obrnil, stisnil puško za hrbet meneč, da je lisica še m videla in hotel iti proti njej. »Ostani, kjer si, se bova že sporazumela! Ker pa sem nekoliko naglušna, bi bilo dobro, če nama služi nekdo za posredovalca Dvomim, da hi razumela tvoj glas,« mu je zaklicala. »Racak naj prinese tvoj listek s ceno do one« gale drevesa. Tam ga potem pusti, jaz se pa že potrudim do tja. Da račjega mesa ne jem, ti je znano. Gre mi za polteno kupčijo. Hočem le petelina.« Kmet je ujel racaka, mu dal v kljun listek ter ga napotil.h drevesu. Hotel ga je žrtvovati, samo da mu pride na strel lisica, zakaj bil je prepričan, da bo čampnila po njem takrat ji bo pa že podkuril. Pripravil je puško na strel. »Stopi še za stopinjo, lepotec, da pokažeš kmetu svojo srčnost!« je lisica prigovarjala racaku. Krasotec si, res, toda srčen bržkone nisi Hlapčevsko kri imaš v sebi Kar ti je zapovedano, to izvršiš, več pa ničesar.« Racak je dvignil glavo, pihnil skozi kljun ki s dotoku! koraki gagal mimo drevesa proti lisici. Tisti hip je pa lisica zaklicala kmetu: »Poglej 1 Žrebica se ti Je odtrgala! Proti cesti je zbežala* Kmet se je okrenil ter zaklical hlapcu, naj steče za žrebaco. Trenutek pa j« že izrabila lisica. Pognala se je na racaka, ga stisnila med čeljusti, se obrnila, pomahala prepadenemu kmetu z repom v slovo in odbežala v gozdove. Listek s oeno za petelina pa je pustila v sadovnjaku, da bi si ga kmet lahko zataknil za klobuk... Majsko pismo ..Mladim Jutrovčkom" Majnik je najlepši mesec vsega leta. Kamorkoli nam seže oko, vse je že zeleno, vsepovsod je mlado, sveže cvetja Tudi v naših srcih se obnavlja pomlad. Majnik je posvečen našim mamicam, najdražjim bitjem, kar jih ima vsak otrok. Po mnogih, mnogih šolah; v premnogih naših sokolskih in drugih društvih proslavljamo mamice na materinskih akademijah. Mladina deklami-ra, telovadi, prepeva in se uči igrice, da počasti z njimi svoje mamice, pa seveda tudi očete. Ob nastopu prekrasnega majnika se obračamo z malo prošnjo na naše male čitatelje. Poizkusite, kako se boste tudi r de* janju obdolžili svojim mamicam in očetom. Vsako jutro, ko se prebudite, po želite svojim staršem, pa tudi bratcem in sestricam in vsem ostalim »Dobro jutrol venega na uri — tudi: prst (po nekpi navadil), 7. velik, misel moči vzbujajoč človek, 8. nočna ptica. Navpično: 1. razlikovalna označni-ca, 2. obrtnik, 3. naselbina, 4. čea obalno črto v notranjost celine segajoča voda, 5. razdobje. literarna uganka 1 ).....ž Krstno kne moža, ki )e prvi začel pisati slovenske knjige. 2) ... n Krstno ime največjega živečega slovenskega pesnika. 3 )........i Pisatelj - humorist in avtor »Butaieev« ter Tolovaja Mata ja. 4 )......k Slovenski pisatelj, ki Je prevedel tudi »Sivika«, znamenito živalsko povest 5 ).....c Pesnik balad in avtor »Pooočne potnice«. 6 ).......n Krstno ime pesnika Ketteja. ★ Začetnice od zgoraj navzdol povedo priljubljen letni čas. Rešitev križanke Vodoravno: 2. pes, 4. šolar, 6. Motim ir. 7. kokos, 8. raj, 9. lonec, 10. god. Navpično: 1. Velika noč, 2. poto-rog. 3. Samo jed, 4. Suk, 5. ris. Odgovor na vprašanje iz našega književnega sveta. Muradbegpvič.