395
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz državnega zbora). Zbornica po-slancov je pretekli teden pretresala vladni predlog- zastran skrbi (kontrole), ki naj jo državni zbor ima nad državnim dolgom. —Ministerstvo mornarstva zahteva, naj se mu čez dovoljeni prejšni znesek dovoli še 3 milijone in 668.114 gold. za stroške mornarstva za leto 1862. Ker je ta dnar že izdan , zbor ne more drugač , kakor da dovoli, kar je že izdano; al obžaluje, da je ministerstvo več potrosilo kakor je državni zbor dovolil, in da se nadja , da bo vprihodnje zvesto se držalo ustavnih pravil in ne prezrlo odgovornosti ministerske. — Posvetovanje zastran postave različnih davšin (pri spremembi posestva, pri poveljevanju ali vidimiranji prepisov, pri vlogi pisem, koleka ali štempeljna za to in uno stvar (je trpelo več dni in marsikaj je bilo pri teh davšinah (tarifah in taksah) povišano, da si pridobi država več dohodkov; pri nekterih rečeh je celo za prevdark teh davšin izvoljeni odbor dalje seči hotel kot ministerstvo samo; tako, na priliko, pri vtabuliranji pravic, ktere imajo stariši in otroci do grunta, ako od enega izmed njih ima priti druzemu v last, ali če si lastnik kakega grunta ali vtabuliranih pravic pri oddaji tega grunta ali teh pravic za svojo osebo na tej stvari kakošno pravico pridrži ali izgovori. Vidi se iz tega , da ta stvar zadeva najbolj ubogega kmeta; če bi bil predlog odbora obveljal , bi bila nova butara zadela kmeta. Gosp. dr. Tomanu gre hvala,  da je odbil to novo breme
396
kmetu; skozi in skozi prepričan, da naš kmet ne more nositi še večih davkov, je s prepričavno besedo zagovarjal predlog ministerski in dokazal, da je ta predlog pravičen, nasprotni finančnega odseka pa bi po krivici težil kmeta, ker naklada davke za stvar, ki je že po naravi lastnikova in kar že po postavi ima. Saj je dobro znano, kako siromašni in nevedni kmet težko in nerad takošne davšine odrajtuje in da raji opusti svojo pravico vtabolirati kakor takošen davek plačati. Zbor državni je spoznal resnico Tomanovih besed in sklenil je, da se te davšine nimajo plačevati. — Ker se v dnarnih naših zadregah povsod išče, da bi se dohodki državni pomnožili, se je štempelj naložil tudi popotnicam pri železnicah in parobrodih. Tudi o tem je finančni odsek močno nategnil strune ter nasvetoval, naj bi za vsako karto, ki jo vzame popotnik, peljaje se kratko ali dolgo pot po železnici ali po parni 1 a d i i, plačal 5 kraje, brez razločka, ali čepi berač v zadnjem vozu ali se šopiri bogatin v prvem. Ker se leto in dan pelje po železnicah in parobrodih naših blizo 15 milijonov ljudi, bi se potem novih dohodkov nabralo okoli 750.000 gold. Zbor državni pa se ni udal temu predlogu in je prejel po večini glasov ta-le sklep: Še le popotnina čez 2 gld. naj se obklada z dav-šino, namreč za vsako karto naj plača 15 kraje, kdor se pelje v 1. vrsti vozov, 10 kr. v 2., 5 kraje, pa v 3. vrsti. — Pretresovanje državnih dohodkov in stroškov za leto 1863 se bo začelo menda še le proti koncu tega mesca, ker vsi odseki morajo s svojimi predlogi pri kraji biti, da se movra začeti občno posvetovanje.
Stajarsko. Iz Gradca. Naša kupčijska in obrtnijska zbornica se upira (protestira) zoper jude, da bi že zdaj, ko še stara postava v deželi velja , smeli bivati v mestih ali po kmetih čez 24 ur.
—   Iz Maribora. 13. dne t. m. se je za poskušnjo prvi hlapen (lokomotiv) po koroški železnici peljal iz Maribora do meje koroške.
Hrvaško. Iz Zagreba. V „Pozorua in „Glasonoši" ee bere , da 55Dvoranacc umira; prejšnje ravnateljstvo jo je zakopalo v dolgove blizo 3000 gold. „Njekoja gospoda" namerava novo zabavno družtvo pod imenom „casino* ustrojiti. — Pač morajo biti mršave okoljšine , ako iz razvalin dvorane se povzdigne fenis casino!
—    Iz Karlovca. „Glasonošaa naznanja, da gre mestna deputacija v Beč do Njih veličanstva s prošnjo, da bi se družtvo južne železnice prisililo, da dodela železnico od Zagreba v Karlovec in se ne obotavlja z pod-vzetjem, ki spada v dolžnost njegovo.
Cesko. Iz Prage. Deželni odbor tukajšni je izročil prošnjo presvitlemu cesarju, naj bi začetek deželnega zbora blagovolil odložiti do 10. januarja prihodnjega leta, ker pridejo božični prazniki in bi se poslanci spet kmali razšli, ta odhod in dohod po praznicih pa prizadeva stroškov.
Iz Galicije. V Pisarzovicah se je zgodila strašna reč. Neki kmet je pravdo zgubil; to ga je pripravilo na be-raško palico; da bi rodovina njegova ne trpela te nesreče, je sklenil vse svoje pomoriti. In res je peljal 3 let starega sinka na polje, pa mu tam s koso vrat prerezal. Ko vidi kri sinovo ščurkoma teči, se zave svojega hudodelstva in odstopi od svojega namena; sodnii je ves skesan obstal, kaj je hotel početi, in da je najprej hotel hišo zažgati svojemu sosedu, zoper kterega je pravdo zgubil, pa revni otroci sosedovi so se mu smilili, da tega ni storil.
Ogersko. Iz Peš t a. Pri nas vise reči še vse, kakor lani.   Deak, na kterega cela dežela gleda, se zmiraj molči.
Laško. Kralj Viktor Emanvel potuje po deželi. Tu-rinska vlada je prejela pismo francozke vlade, v kterem ji razklada, da Napoleon ni Lahom nikoli upanja dajal, da jim bo Rim in Papeža žrtoval. — Komaj je Garibaldi nekoliko okreval, že je nek razposlal razglas, v kterem Lahe nago-
varja, naj terjajo, da se hipoma razpusti sedanje ministerstvo; neomejena oblast se da kralju, vsak naj se previdi z orožjem in pripravi, da na prvo povelje maršira do avstrijanske meje na Minčiu.
Nemčija. Iz Frankobroda. Republikanci nemški so spet začeli glavo povzdigovati; 9. dne t. m. so v spomin na Dunaji leta 1848 ustreljenega Roberta Bluma, kjerkoli so mogli, in celo na cerkve, obesli črne zastave.
Francozko. Iz Pariza. Namen francozke vlade, da bi rusovska in angležka vlada se ž njo združile inAmeri-kancom ustavile vojsko saj za 6 meseov, se ni spolnil; ne rusovska ne angležka vlada se nočete vtikati v ameri-kansko vojsko. — Poslednje dni se je po več časnikih bralo, da strežejo po življenji Napoleonovem; na Dunaji je bila celo govorica,   da je Napoleona že nekdo napadel.
Poljsko. V Varšavi. 8. t. m. zvečer so na ulicah zavratno umorili načelnika skrivne policije Felknerja; grozovito so ž njimi delali in mu celo uho odrezali. Deležnikov tega umora niso mogli zvediti.
Srbija. Srbska narodna vojska (armada) se je sicer sploh domu spustila , al doma mora po županijah , kapitanijah in okrožjih se v upotrebljevanji orožja vaditi (ekser-cirati). Tudi beligradska narodna vojska, ki obstoji iz ko-njikov, pešeov, streljcov in topžijev se naprej in naprej eksercira. Cela Srbija se z orožjem v roci suče. Turci so, kakor iz Užice, tako tudi iz Sokol-a vv Bosnii v bižnji Zvornik se preselili. — V Topčideru so Cehi fabriko za sukno naredili, v kteri naši jetniki brez plačila delati morajo. Sicer imajo pa jetniki še zmirom največ posla v Belem gradu, kjer jih kakih 200 stare turške šance, grabne in zemeljske nasipe med srbskim in turškim mestom podira in zaravnuje, da bote obe mesti le eno postale; kakih 100 jetnikov smo poslali poslednje dni v Kragujevac v topolije (fabrika, kjer se topovi lijejo); kakih 100 smo jih poslali v VTaljevo, da rudo kopljejo za topove (kanone) itd.; čez 60 smo jih pa dali v Požerevac upravitelstvene konje pasti. Vsi stojijo pa pod topčidersko komando , kjer je glavna štacija vseh malopridnežev.
Turško. Iz Carigrada. Po več časnikih gre novica, da je sultan ob norel in sicer prav hudo obnorel; preneha mu sicer včasih divjanje, pa spet pride.
Grško. Iz Aten. Začasna vlada je razpisala volitve poslancov za narodno skupščino; vsak gršk podložnik ima pravico voliti; poslanec pa more izvoljen biti le oni, kdor stanuje na Grškem in je saj 25  let star.