šte^ 20 Ptuj, díte 23. maja 1958 ишк xi. Uprava in uredništvo Ptuj. Lacko va uiica 8 — Telefoa 156. Komun, banka Maribor, Podružnica Ptuj štev. 640-KB-19-2-20e — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska МагЉсатака tâts^ana — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Stotisoče mladih ljudi .nestrpno in radovedno caká na veliko mla- dinsko slavnost. Vsa mladina si prizadeva, da bi bilo v teh slav- nostnih dneh čim lepše, popolnej- še, čim bolj svečano, veselo ter boljše kot je bilo prejšnja leta. Iz lepih in vedrih tradicij pro- slavljanja rojstnega dne maršala Tita, je mladina dala idejo, da se 25. maj proglasi kot mladinski praznik, kot »dan mladosti«. V počastitev tega dneva naj bi mla- dina pokazala to, kar se je skozi vse leto naučila pri raznih šport- nih in drugih organizacijah ter da bi ta dan postal dan telesne kulture vsega našega mladega ro- du. Starejši pa naj bi mladini pomagali pri organizaciji teh pro- slav z nasveti in vzpodbudami. Letos je drugo leta, ko pro- slavljamo 25. maj kot skupno ma- "nifestacijo, stremljenja in želje mladink in mladincev našega ča- sa. Mimo lahko rečemo, da se je ta manifestacije spremenila po množičnosti in intenzivnosti v doslej največjo revijo uspehov današnjega mladega rodu. V na- seljih in vaseh, v šolah in delav- nicah, v grupah in družinah, še bolj za v mestih imamo p^-ire- ditve, katere po svoji kvaliteti, po svoji raznolikosti in številčnosti razveselijo vpkega gledalca in opazovalca. Širom naše domovine so pripravljena športna tekmo- vanja, ognjemeti, kresovanja, kul- turni programi in mnogo drugih prireditev, ki jih organizira in izvaja mladina. Naše ulice in sta- ovanja so na ta dan okrašena z zastavami in cvetjem Mladina pri- reja izlete, tekmovanja in zaba- ve, na katerih se med seboj spo- znava in druži v veliko silo, ki krepi prijateljstvo in bratstvo mladega rodu naše .socialistične Jugoslavije. Skoraj vsepovsod so organizirana srečanja starejših z mladino, katerih naloga da prikažejo kako mladina danes ži- vi, kaj dela. Vedeti moramo, da prejšnji rodovi niso imeli svo- boščin kot jih ima sedanji mladi rod, nadalje moramo vedeti tudi to, da so bili naši starejši tova- riši, ki so preživeli svojo mladost y nenehnem strahu pred policijo in ječami, bili s tem prikrajšani za mnogo lepega in veselega, za mnogo lepih in veselih dni, za vso svojo mladost. Zato je danes ves mladi rod socialistične Ju- goslavije lahko ponosen in srečen, da živi v deželi, kjer ne vlada za- rranja človeka po človeku, da živi v deželi, kjer ima vse svo- boščine in poboje za svoj ne- moten razvoj. Pred dnevi je šla skozi naše mesto Titova štafeta ali kakor lahko mimo rečemo, simbol brat- ske povezanosti vsega mladega rodu, vseh naših ljudi od Tri- glava pa do Dževdželije. LM, ZK, SZ, sindikati, ZB in ostale mno- žične organizacije ter društva, LO, telesno vzgojna in športna d^štva ter ostale wganizacije, ki zbirajo mladino in so zaintere- sirane za njeno vzgojo, so zdru- žile vse svoje moči, da organizi- rajo praznovanja dneva mladosti tako, da bo ta dan praznik vseh naših državljanov, da bo res po- poln praznik naše mladosti. Zato že vse te dni vlada med našo mladino nekako praznično razpoloženje in nestrpnost stoti- sočpv mladih fantov in deklet, ki žele pokazati to, kar so se z vztrajnim in rednim delom nauči- li, naj bo to v športni ali kultur- no prosvetnih društvih ali pa v mladinski organizaciji. V soboto smo začeli izvajati program, ki ga je mladina naše občine sprejela in izdelala. Vsa ta tekmovanja in prireditve so uspeh vztrajnega in napornega dela mladega rodu naše občine. Tu smo lahko videli mladino, ka- ko se udej.stvuje pri kulturnih sekcijah in pri športnih organiza- cijah, videli smo, da je v mladini neizčrpen vir energije, elana in sposobnosti, ki so trdo povezane še z velikim navdušenjem mladi- ne za kakršo koli delo. Ce po- gledamo program prireditev v počastitev »dneva mladosti« v občini, vidimo, da je program ze- lo pester, raznolik in da bo vlo- ženega mnogo truda, predvsem s strani mladine, da se vse to izve- de. Ta program pa še ni vse. Zra- ven tega bo v tem tp'dnu spre- jetih y LM več sto mladine, pred- vsem tiste, ki v letošnjem letu konča osemletno obvezno šolanje in tudi tiste, ki dosedaj ni bila v vrstah te močne organizacije. Ti mladinci bodo sigurno najbolj čutili vso prazničnost, vso vse- bin in pomen tega praznika. Po- stali bodo člani več kot milijon- članske organizacije, ki se bori za lepše in boljše življenje na- šega ljudstva. Ti mladinci bodo bolje čutili vso prazničnost po- men in vsebino tega tudi zato, ker letos prvič stopajo v vrste tako močne delavne in pov,sod vidne mladine. Člane LM spozna- mo vsepovsod, v delavnicah, ▼ šoli in na vasi. Vsepovsod so po- budniki in organizatorji vsega kar koristno \'pliva na razcvit naše družbe, posebej pa še mla- dine. Na novo sprejeti člani Г^ bodo smelo, borbeno, z vsem svo- jim elanom stopali skupno s sta- rejšimi člani po stopinjah SKOJ-a in ZK ter nadaljevali svetla tra- dicije in delo prejšnjih generacij, ki so z orožjem v rokah branile našo domovino in mnogi dali za- njo tudi svoje življenje. Mi pa bomo skupno z mlajšimi tovariši uresničevali in izvrševali naloge, ki so bile sprejete na VI. kon- gresu LMJ in na VII. kongresu ŽKJ. Dosledno še bolj kakor do sedaj mora mladi rod izvrševati tudi one naloge, ki jih družba ne- nehno postavlja pred njega. Nteogi tovariši še danes govori- jo tudi to, da je stanje v mla- dinskih aktivih kakor tudi med ostalo mladino mnogo slabše in da ni več takšnega razpoloženja in življenja kot je to bilo takoj po osvoboditvi. Tega jim tudi nihče ne zanika in ne t^i, da ni tako. Toda ti bi morali vse to bolje pregledati, razmisliti in ugotoviti vse slabosti in nepra- vilnosti, zaradi katerih je do tega prišlo, da bi lahko z njihovo pod- poro položaj izboljšali in popra- vili vse napake, ki jih delamo iz dneva v dan in da bi dobili tako stanje, kot si ga vsi želimo. Kot dokaz, da tudi vse te tr- ditve ne držijo in da današnja mlada generacija ni mnogo slab- ša, kot je bila poprej nam je nje- na neomajna ljubezen do domovi- ne, prav tako pa nam je v dokaz tudi to, da je mladina sprejela izgradnjo a\i:oceste Ljubljana— Dževdžclija z velikim navduše- njem in zanosom. Z velikim šte- vilom mladine, ki se je prijavila lahko zamašili usta tistim, ki so širili goivorice, da hočejo ko»nu- nisti in na.sa ljudska oblast mte- dino izrabljati in jo siliti k iz- gradnjo velikih objektov. Veliki uspehi, ki jih dosegajo prve MDB na deloviščih so nam v dokaz, da današnji mladi rod z istim elanom, kot naši predniki, z isto voljo, navdušenjem m ponosom dela in dosega take uspehe, kot jih nismo pričakovali. Tisoče in tisoče mladine gradi in bo do- gradilo cesto Bratstva in enotno- sti, ki bo povezovala vse re- publike, vse naše narode, vso na- šo mladino vse trdnejšo zvezo, da bo še bolj čutiti pravo brat- st^'o med našimi narodi. V mia- dinskih delovnih brigadah se mla- dina nauči spoznavati delo, ga zna ceniti fizičnega delavca, ki ga mnogi še vedno podcenjujejo in mu ne dajo mesta, ki hi ga moral imeti v naši družbi. Te razlike med delavsko in intelek- tualno mladino pa kljub temu ne bodo odpravljene v enem letu, temveč bo to trajalo morda ne- kaj let. Odpravljale se bodo iz leta v leto na delovnih akcijah, ki bodo odslej naprej vsako leto. Lahko bi naštevali še mnogo nalog, ki so postavljene pred mladino, toda teh je toliko, da bi rabili mnogo časa, da bi jih vsaj malo pregledali. Lahko smo pre- pričani, da bo mladina izvršila vsako, še tako težko nalogo v redu, z vsem svojim elanom, navdušenjem in močjo. Vse nalo- ge. ki bodo v bodoče postavljene pred našo mlado generacijo bo- do morale biti v bodoče še boljše izvršene kot doslej. Naj živi Ljudska mladina Jugo- slavije! Štafete so odnesle pozdrave tov. Titu tudi iz Ptuja Sinu« Qiuru Siiiiiiul » m V torek, 20. maja 1958 je umrl v LmTanu v Počitni- škem domu železničarjev član Izvršnega komiteja CK ZKJ, član Zveznega izvršnega sveta, član Centralnega sveta ZSJ in član predsedstva Zveznega odbora SZDLJ tovariš DJURO SALAJ. V znak žalovanja za pokojnim Djurom Salajem, enim izmed najuglednejših voditeljev naše dežele, neiiklonlji- vjm borcem in graditeljem revolucionarnega gibanja jugo- slovanskih narodov v boju za osvoboditev delovnega ljud- stva, za izgradnjo družbenih organizacij dela\;^kega raz- reda in razvoj družbene socialistične ureàitA'e, so bili dnevi 20., 21. in 22. maj 1958 proglašeni kot dnevi narodnega ža- lovanja po odloku Zveznega izvršnega sveta. Pof?reb posmrtnih ostankov revolucionarja, borca in voditelja pokojnega Djura Salaja je bil po tridnevnem ža- lovanju, žalnih sejah po organizacijah ZKJ, kolektivih, ljudskih odborih, množičnih organizacijah ob ogromni udeležbi pokojnikovih sodelavcev in prijateljev, najvišjih funkcionarjev ZKJ in ZIS ter neštetih delegacij iz vse Ju- goslavije ter inozemskih predstavnikov v Zagrebu na Miri- goju, kjer so ob vseh slovesnostih položili posmrtne ostanke Djura Salaja v grobnico narodnih herojev. Nemški karikaturist se je po- šalil z Eisenhowerjem na ta način, da ga je narisal poleg globusa s štirinli vulkanskimi izbruhi v Alžiru, Franciji, Li- banonu in v Južni Ameriki, Hruščev kot Luna pa se mu smeje. In tako tudi je. Štiri žarišča, ki skrbijo tiste, kjer se to dogaja in velike politike. Nenavaden jioložaj т Franci- ji traja še naprej. Protislovja na enakem področju ,|e nena- Taden pojar v tej veliki fran- coski krizi. Vlada in zarotniki v Alžiru so za nadaljevanje A'ojne. \'Iada je zaradi tega prekinila blokado in pošilja ljudem, ki bi jih radi vrgli, orožje in opremo, obenem pa r Parizu ter po drugih mestih zapira ljudi, ki so za skraj- neže T Alžiru. (Konec na 3. strani) Poslovili smo se od neutrud- Ijivega borca za pravice rJe- UiTskega razreda in delovnega človeka, ki je nosil za zaslu^iC v dolgoletnem revolucionarnem delu T naprednem delavskem gibanju in pozneje ter za za- sluge pri izgradnji socializma v naši deželi visoka odlikova- nja: Red junaka socialistične- ga dela, I'ed narodne osvobo- ditve, Red bratstva in enotno- sti, Red zaslug za narod L stop- nje in druge. Prenehalo je biti srce sina naše domovine, rojenega 10. aprila 1889 v A'alpovn. Kot kro- jaški pomočnik se je leta 1906 vključil v sindikat krojaških de- lavcev v Zagrebu, pretrpel vse tegobe boja delavskega razre- da kot reA'olucionar in borec za pravice zatiranih. Podal se je za kruhom v Avstrijo in v Svico in nazadnje še v Nem- čijo, od koder se je z izkuš- njami v vrstah avstrijskih so- cialdemokratov ter švicarskih iu nemških sindikatov leta 1909 vrnil Л' domovino in preživc.'l kot sindikalni in ])artijski funkcionar več let v Sarajevu in v Slavonskem Brodn. Tudi v času vojne med 1914 in 1918 je bil aktiven v razrednem boju. Leta 1919 se je D j uro Sala j vključil v Komunistično parti- jo Jugoslavije. Novembra 1920. je postal poslanec v požeški župniji na listi komunistične partije. Po vidovdauskem aten- tatu na regenta Aleksandra je bil med obtoženimi in obso- jenimi komunisti tudi Djuro Salaj. Po dveletnem zaporu s( je vrnil v Slavonski Brod. Leta 1924 je bil znova izvoljen za mestnega predstavnika v Sla- vonskem Brodn. V Zagreb se je preselil leta 1025 ter bil tam do leta 192? sekretar sindikata tekstilnih in oblačilnih delav- cev. Na Dunaju, na tretjem kongresu Komunistične partije Jugoslavije je bil Djuro Salai izvoljen za člana Centralnega komiteja. V najvišjem partij- skem vodstvu je ostal tudi po četrtem kongresu KP Jugosla- vije oktobra 1928 v Dresdenu. Leta 1950 je odpotoval v Sov- jetsko zvezo kot delegat na V, kontrres Kominterne ter tam ostal in delal do novembra 1944, ko se je vrnil v domovino. Od aprila 1942 je delal v radijski postaji »Svobodne Jugoslavije« v Moskvi. Na prvi državni kon- ferenci sindikatov januarja 1945 je bil izvoljen za pred- sednika Cetralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije ter na tem mestu ostal do ne- davna. Leta 1945 je bil koopti- ran za člana Anti fašističnega sveta narodne osvoboditve Ju- goslavije. V okraju Slavonski ÍBrod je bil izvoljen novembra Î945 za poslanca Zvezne ljud- ske skupščine. Л^за leta je bil član CK KP J oziroma ZKJ in član Izvršnega komiteja ter član predsedstva Zveznega od- bora SZDL Jugoslavije. Na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine je bil izvo- ljen za člana Zveznega izvrš- nega sveta. Vest o njegovi smrti se je hitro razvedela in črne zasta- ve so mu ob globokem narod- nem žalovanju zavihrale v zad- nji pozdrav in v zahvalo za vse njegovo delo in junaštva v bor- bi za socializem. Delavska usiiverza in študentski dom »»Djuro Salcsj« Svet delavske univerze v Beo- gradu in upravni odbor študent- skega doma v Zagrebu sta skle- nila, da bosta njuni ustanovi od- slej noeili ime Djura Salaja. Ршшсип občine Lešie za leto Ш58 Proračun občine Lešje za leto 1958 predvideva 64,920.000 dinar- jev dohodkov in prav toliko iz- datkov. Občina bo dobila: od proračun- skega prispevka iz osebnih do- h-odkov zaposlenih v gospodar- stvu skoraj 13 milj. dinarjev, od proračunskega prispevka zaposle- nih izven gospodarstva 4 in pol milj. dfn, od dohodnine kmetov skoraj 14 milj. din, občinsko do- klado na dohodnino skoraj 8,7 milj. din, prometnega davka 8,7 milj. din. nepredvidenih dohod- kov za 3.2 milj. din ter 10,7 milj. din kot dotacijo iz okrajnega pro- računa. Izdatki pa so predvideni v na- slednjih zneskih: za prosveto in kulturo nad 24 milj. din. za so- cialno varstvo skoraj 6,7 milj. din, za zdravstveno zaščito 11,660.000 din, za državno' upravo 12.796.000 din, za komunalno dejavnost 446.000 din. dotacije 780.000 din, za obveze iz posojil in garancij 1.100.000 din. rezerva za pove- čanje plač znaša 3.8 milj. din ter proračunska rezerva 3.4 milj. din. V Majšperku bodo letos dogradili 9-stanovanjski blok iz sredstev občinskega stanovanjskega skla- da. Iz tega sklada odobravajo tu- di drugim graditeljem stanovanj- skih stavb posojila za gradnjo stanovanj. Elektrifikacija na področju ob- čine Lešje bo z letošnjimi elek- trifikacijskimi deli na področju Zetal. Narapelj in E>o]ene zajela celotno oijčinsko področje. Pri letošnjih delih za elektrifikacijo so najl>oIj napredovali v Narap- Ijah, kjer so že postavljeni dro- govi za daljnovod in zgrajena trafopostaja. Tudi v Žetalah ima- jo pripravljene drogove. Zgradbe za trafopostaje so sicer zgrajene triKii v Žetalah in v Doleni, le da manjkajo še transformatorji. Ško- da je, da marsikje po vaseh v občini niso vse hiše priključene na električno omrežje. Kulturno-prosvetno življenje je v občini dokaj razgibano. Lahko bi celo trdili, da je v vaseh okrog sedeža občine bolj kakor v cen- tru samem. Prosvetna društva prirejajo v vsaki sezoni nekaj kulturnih prireditev, v Majšperku pa redno gostuje tudi ptujsko gledališče. V nedeljo, 18. maja, je bil v Majšperku mladinski festival z glasbenimi in pevskimi točkami ter skupinskimi nairtopi, na ka- terem so sodelovale vse šole v občini. V teku so tudi velike pri- prave na Dan mladosti, 25. t. m., ko bo v predpoldanskih urah kros predvojaške vzgoje in p>rogram DPD Svobode Majšperk. Na pri- reditvi bo sodelovalo poleg osta- lih tudi okrog 200 mladincev predvojaške vzgoje. V nedeljo, 18. maja. je sredi noči izbruhnil v Stogovcih p>ožar. ki je upepelil dve domačiji. Sreča je bila, da ni bilo vetra, sicer bi se požar razširil še na sosedne objekte. Vzrok požara, ki je na- pravil škode zao krog 2 milj. din in ki je le delno krha z zavaro- vahiino. še ni ugotovljen. Gasilci so v zglednem času intervenirali m zadušiH požar. Leta 1956 so taborniki taborili ob Bohinjskem jezeru. Pod šotori so preživeti dva pri jetna tedna. Skoraj vsi so se povzpeli na vrh Triglava. V najlepšem spominu jim je o stalo srečanje s tovarišem Dju- Tom Salajem, ki jih je obiskal v taborišču in se 7 njimi т raz|;ovoru zadržal več ur. Prolekl HE Haidoše v reviziji Pretekli teden se je v Štaten- bergu vršila revizija projekta za gradnjo hidroelektrarne Hajdoše na Dravi. Ta elektrarna je prva te vrste na spodnjem tokij reke Drave t. j. na toku niže Maribora. Za revizijo tega pomembnega projekta so se zbrali strokovnjaki iz vseh delov naše domovine v le- idem številu, saj jih je bilo pri- bližno 60. Poročevalci iz vrst gradbenikov, hidrologov in geolo- gov so iznašali svoja poročila, pri- dobljena na podlagi raznih meri- tev, globinskih xn-tin in večletnih opazovanj. Iz poročil in diskusije je razvidno, da je projektant Elektrogospodarska sknipnost Slo- venije po svoji študijski grupi v Mariboru projekt dobro izdelala. Revizijska komisija je preverila v projektu navedene podatke tudi na terenu samem, ko je pregle- dala celoten teren od Orešja do Dupleka ter od Zlatoličja do Haj- doš. Po projektu je predvidena gradnja jezu in nasipov na obeh rtraneh dravske struge. Nasipi so potrebni za obvarovanje kmetij- skih povTsm ob reki Dravi. Za jezom in nasipi i>o nastalo jezero, k; bo zadržalo cca 58 milijonov kub. m vode. S tem jezerom bodo ustvarjeni ideali pogoji za raz- voj vodnih športov in tudi ptuj- ski ribiči bodo prišli na svoj ra- čun. Končno bo jezero, elektrarna in okolje pomembna turistična točka. Da bo struga Drave za hidro- elektrarno imela zmeraj zadostno količino vode. je za izravnavo ni- hanja dotoka v bazenu predvi- deno cca 8 milijonov kub. m vode. Po predloženem projektu bo strojnica imela tri stroje s skup- no močjo približno 50 tisoč kW in bo zgrajena na levem bregu Dra- ve pri Orešju. Razlika med gla- dino wde pred jezom m za je- zom bo znašala 13.5 m. jez pa bo imel štiri pretočna polja. Predvi- deno je. da bo hidroelektrarna Hajdoše dala našemu gospodar- stvu letno cca .300 milijonov ki- lowatnih ur. Kot vse dravske elektrarne bo tudi HE-Hajdoše dajala pretežno letno energijo. Poročila in diskusije pri revi- ziji projekt dokazujejo, da je projekt rentabilen in da bo HE- Hajdoše ekonomično ter moderna elektrarna. Upamo da bo pogon- ska moč iz te elektrarne kmalu rekla po ožilju našega gospodar- stvih H. Siran S PTÎJJSKI TED NIX PTUJ. DNE T- VfAjA ««РАИОНиД POSREDNIK MEO PROIZVAIALfll i POTROŠAilKi »Panonija« trgovsko podjetje na wliko v Ptuju si prizadeva, da bi leto-, posredovalo med pro- irvajaJci in potrošniki raznovrst- nega blaga v vrsdnoisti nad 2 mi- lija.rd.i d nsrjçv. Ko'.fktiv je pre- pričan. enako delavski svet, upra\Tii odbor in uprava, da bo- do letošnji plan dosegli, ?lasti če se bodo enako kot doslej in še bolj sporarumm lotevali vseh nalog. Predvsem jîm bo omogo- čila i^NoJnitev letošnjega plana povečana kupna moč prebival- stva, ki je že lani odloèi'no vpli- vsUa na porast blagovnega рт-о- meta v trgovini na veliko in na malo. »Panonija« je ime4a leta 195-5 nekaj nad 1 milijardo štiri sto dvajset milijonov din, leta 1957 pa že nad 1 milijardo se- dem sto devetinsedemdeset mili- jonov dinarjev prometa. Letošnji družbeni plan predvideva poveča- nje blagovnega prometa v trgo- vini na debelo nad 4 od»t. Prav ta&o predvideva letošnji družbe- ni plan občine Ptuj izdelavo per- spektivnega načrta ra raràiritev trgovskega omrežja v občini v skladu z urbsnističnim načrtom. Tudi razširitev trgovskega omrež- ja bo vpÜA'aia na izpolnjevanj» planov ptujske »Panonije« kot gro6stičnega podjetja. Kolektiv ?e odobri! fetošfifi mlñ o tciki letošnji perspeíktivñ, na- logah lin uspeihih je poročal na nedavnih volitvah delavskega sv«.ta »Panonàje« v svojem poaro- či'hi predsednik delaivskega .sveta tov. Ivan N&hberger. Z njim se je strm ja! celotni kolektiv, ki je razpravljaj o vsem tem ze na sestankih pred volitvsmJ. Novo irvoljeni 15-člariski delavski svet ]« zagotovi;! navzočim, da bo ekupno z njfim storil! vse, da bo ptujtska »Pa'nonija« dslje парте- dövala in da bj eden izmed zglednih pcsiredni kov mí d proiz- ^egélci in pcitr4?šniiki v t&m delu naèe domovine. Ob reorganizticfli ¡e nastala »Pcancrsija« Dne 15. juMja 1954 so v nov- ustanovljenem trgovskem pod- jetju na w1:iko »P3n~Tiiv;'< prvič vollï iz 47-član=kcga kol^ktva IS-č'laTiski delavski svet. Vo'itve so bilie v dvorani k-imiteja ZKS. Тч5 leto je bila reorqanizscija ce- lotne trgovske mreže v Ptuj-u in osamosvojitev v,=:eh trgovin. Iz bivših treh trgovskih arcsi.stcn.ih podjetij »Izbira«, >>ZQlo7.nina« in »Preskrba« je na'-tal-o eno vel'ko gros.is.tično trgovsko podjetja »P£norij.ai<, ki je prevzelo od swjdh treh nredh~dn'kov osebje, prokcre in blaao. V teh prosto- rih j« bilo več let po osvoboditvi rei>ubliško podj^tj? »Navod«, pozneje pa »Preskrba«. 2e od ustanovitve podjetja dslje je njie^ov direk-tor tov. Martin Kle- msenčič, komercićLi'ni tí?v. Hiriko Levičnik in vodja račun.sko п^- spodаглкма sektorja tov. Engel- bert Letič. Pn.M pred.sednik de- lavskega sveta po«tal v pod- jetju tov. ÎVO Nahhergçr, ki j° ifi sedaj predsednik V upravn' odbcr pa so bili iizwljeni tovariš Hinko Le^-lčmk, Štefka Skolibe^. Matks Fitln-iič in Dušan Izostal. Tov. Ivev1.*nik je pc-stal prvi predsednik upravnega odbora. VjÊhodjetja, s postavljanjem pilano v ;n nj';ho'A> reailizacijo, kreci tna vpi-a.ianja, razne natbave 'П prodajti osnovnih sired.stev. v rvo?: s k'^mfrciñlnim poslova- njem, kredii.tiiranjom, v zvezi .s persona:n:imi vipriisanji in podob- nim. Ve.s čas se je v kolekti'/u čutilo, da sodelujejo: delavski svet. upravni; odbor, uprava pod- jetja in funkcionarji sindikailne organizacije. V.Sii vaznejái diog':>d- ki so hili sporaizumno rešeni. Vsi člani dela-vskoga sveta so se za- vedala svojih dolžnosti in pravic v p>odjetju. Na pogcetoma skli- canih sindiikaln.ih sestankih so ölani kok'ktiva zve'deli za ra^zne probleme, predloge, rešitve in skle,pe forumov v podjetju ter za odločbe in zakone ljudske obla- sti. Mcsd dva mfllfona m uredilev prostorov Česac še nii mogel urediti 1. delavski svet, je uredili drugi. Naibaviili so par vozil, računske stroje, odprodaili .starejše tehtni- ce in drugo. Večkrat so načenjali \'prašanje skladišč in pisarn za računovodstvo. V sedanjem enem prostoru je devet nameščencev z račimskimi stroji. Okna pisarne so nad veliko smetišniico m gre-z- nico in morajo biti zaprta zaradi smradu in muh. V tem niso uspeli, ker je billo toliko drugih vprašanj, ki sta j;:h morala re- šiti okraj, občina m tud.i samo podjetje. Težko dostopna, temna in za živila nep-imema skladi- šča Ro ostala in čsikala, da j h bo podjetje urediilo in obnovilo, kar se je potrm tudi zgodilo. Skladi- šče .s,p3cerije v Aškerčevi ulici je dobilo lesene zaščitne stene pred vlago, heraklitni .,.strop, so- dobne luči in drugo, da seda.i n pniipomb potrošnikov. Jezijo se li" šoferji, k; morajo voz'ti po te.sn .Aškerčev ulici. Tudi to ne bo večno Mesto sedanjih 6 skladišr pn celem me.stu bo im^&la nekrr »Panonija«, tako upravičeno ra- čunajo, v nekaj letih .sodobna svetle, zračne in za skladiščen]? raznega blaga primecne prostore K temu bo precej pr-.ipnmogel tu- di renome pri dobavitelj.l]i in od- jemai^c-ih. Po prometu je postala »Panonija« leto dve po ustano- vitvi za Tovarno gluminija v Ki- dričevem naj-wcje podjetje v bivšem ptuj.skem okraiju. Zvezp z nad 800 dobavitelji in nad 1000 od jemal! en so se ustailile m še se- daj ofosta-jajo ;n se raotvijajo. Potfjetie se razvija v pretesnih prostorih Dne 2?. aprila 19.^^7 so v trei.i' volií'i de-avskr. svet m upravn- od bor. Tudi poročila oib fcej prfiož- nost- zgovorno potrjujejo, da st? 'тпв!« delavski svK in иигагп <>dbor ter uorax'a skrípno s »№nd.i- kalrto oroaniiizaci'jo ro- ko . pc. reševanju m odločanju p vseh vprašanjih. Vedno znovs so načenja k vpraša« je «(kupnega skladišča, ne prevelikega, pač tfîkega, ki h; odgovarjailo skupno s trgovS'ko hiSo dostojno gnosi- stično podjetje. Okrepili so pre- vozni park, urediti vse poslovne prostore, nabavJd nov inventar, razsvetljavo, zaščitiih ljudi, pro- store in Ma go pred požarom z avto9nat,sk!imii gasilskimii aiparati na vodo, f>eno in paro, s peekom in vodo. »»Več glav več ve« Sodelovanje med upravo pod- jetja, delavskim svetom in uprav- nim odborom ter siiindikalno po- družraioo je bido ves čas in je tu- di oiitaflo tovari.ško. Ni bilo se- stanka. v podjetju, na katerem ne bi oibravnavali vprašanj", kako je potrebno paziti na vozila, na hlaigo, na ljudi pri delu, da se jam kaj ne zgodii. Vsi, ki so ostali pri podjetju od ustanovitve dalje pa tud' novi, se pcrfivaino izraža- jo o urejenih odno&iih, saj se ču- ti delo po načelu: »Več glav več ve!«. Nove uredbe in zakoni., pri- poročila in stkilepi delavsikega sveta, upravnega od.bora in upra- ve ter sindikalne organizacije po2Tiajo vsaj po vsebini in name- nu vsi člani kolektiva. Zelo agil- na je Eiindiïkalna orgaffTiMCija, ki .se uveljavlja s svojimi politični- mi, kulturnimi in fiKkui turnimi uspehi, člane p>ođjietja »Panoni- ja« viidimjo med političnim akti- vom S2I>L ob pctHtičniih akcijah po terenu, pri »Svobodi«, pri Obrtni^em pevskem zboru, pri ketgljaeih, na raznih tečajih in predavanjih, na prireditvah, pro- .4.1avah in skratka po\'sod, kjer se zMra naše ljudstvo in s'kupno de'a al'! proslavlja. Žal, nima podjetje sindikalne dvorane, si- cer bi se njegov kolektiv še bolj udejistvoval. Ob razmih poslovn.h priiložnostih in slovesnostih se -shajajo po ptujskih dvoranah. Te •n podobne .skrbi so i>renes.li tudi na novo iavoljeni delavska evet. Upajo, da bo enkrat tudi »Pano- nije« postavk tozadevno neod- v.sna. Čim nižji materialni stroški Pri »Panoniji« se borijo, da bf imeli čim niž,}e materiahie stro- ške kljiub naraščajočemu prome- tu. r^ni .so znašali materi« In Stroški napram celotnemu nad 89-nniii]ijon6kftmnj dohoriiku nad 52 milijonov dinarjev, od katerih odpade največ t. j, nad 15 mik- jonov na obresti na obratn« sredstva in na izdatke za stori- tve drugith nad 10 milijonov, ostalo pa na prispevke za druž- bene siklade, stroške investic'j- s.k©ga vzdrževanja osnovnih sred- stev, anuitete, rezervni sklad in podobno; iz okrog 37 milijonov ostanka dohodka po kr¡tju mate- rialnih stroškov je podjetje od- vedlo družbi v ohliki davke in prijsipevka družbenim investicij- .skim skladom skoraj pet milijo- nov, ostanek 32 rrsiilijonov pa po- rabilo za sklade v podjetju in osebne dohodke. Tarifna In premijska politika se Izpopolnjujeta Tarifna politika se pri »Pano- niji« iizpopolnjuje. Dela\'ski svet jo apreminja skladno z zakon- skimi predpisi in možnc«tmi pod- jetja. Lani so povečali števi-io osnov za premije ter število pre- mijskih upravičencev. Konec le- ta ' 1957 so raxdeldli dohodek za prosto razpolaganje v višku okrog 32 milijionov din na 6-mi- llijonski skla/d za prosto razpola- ganje; na plačni siklad so določili nad 26 miilijonov din. Za plače po tarifnem prawiilnii'ku so pora- bili nad 16 milijonov za 70-član- ski kolektiv, za plače nad placa- mi nad 6 milijonov, za nagrade in premiije nad 1 miliijon 700 ti- S'OČ dinarjev, manjše zneske pa za honorarje, boleznine zsa prvih 7 dnii in za povečano .stopnjo prispevka za socialno zav3>rova- nje. Na enega zaposlenega je od- padlo po tanfnem pravilniku povprečno 19.276 din bruto p4a- če, nad tarifnim pramlntikom pa 7.340 din, nagrad in pr-e-mij nad 6,000 din ali \'seh plač na. enega za.po5leneqa nekaj nad 29.000 din bruto (všte\'4i socialno zavarova- nje, stanovan.iis.ki .sklad in poseb- ni proračunski prispevek). Tz plačnega sklada nad 26 milijo- nov dinarjev ja bilo odvedeno družbi nad 40 odst. v obliki pri- spevkov. Blaga za več kol četrt milijarde Po zaključnih računih zadnjih treh let predstavlja največj-ч \Tednos-t pni »Panoniji« trgovsko blago (nad 248 mnhjonov), druga aktiva (nad 105 miilijonov), osnov- na sredstva (nad 34 milijonov) amortizacijske vrednosti in re- zervni ter drugi skladi (nad 18 miüjonov). V pasivi izke-zuje^ največjo postavko kredšti in skladi (nad 268 milijonov). Trans- portna sredstva se lani predstav- Ijaá« vrednost nad 25 miliijonov, orodje in ostala oprema p« nad 9 mrilijonov dinarjev. Dobri trgovci - kulturna postrežbo če pridete v njihova skladišča a
  • Pan oni jes in so kolektivu zagotovili, da bodo skupno z njim, skupno z upravo in sin- dikalno organizacijo storili vse, da se bo dalje širil sloves »Pa- nonije« in da se bo laliko v ne- kaj prihodnjih letih iz sedanjih prostorov nmaknila v novo tr- govsko hišo z vsemi potrebni- mi poslovnimi prostori, ki bo krasila zgodovinski Ptuj in ki bo dostojna svojega naslova >PANONijA«. VT Avíxvpark »Pancwiije« Ptuj Manufakturno skladišče Tov. Klemenčič, politični delavec na področju trgovine in direktor Tov. Nahberger predsednik delav- skega sveta Skladišče za specerijo Galanterijsko skladišče VABILO V soboto, 24. maja 1958, ob 1?. uri na stadionu ŠD >Drava« Ptuj nogometna, tekma sindi- kalnih reprecentanc trgorin > P ANOM JA« PTUJ - »PIK« PTUJ (Peko-Izbira-Konus) Igra ob vsakem vremenu. Začetek točen. Vstopnina enotna 30 din. Predprodaja vstopnic eno uro pred začetkom tekme za- radi navala. Novinarji in fotoreporterji imajo zagotovljen določen pro- stor. Pogajanja za televizijski pre- nos ugodno potekajo. Postava >PIK« verjetno: Košir Ruda. Valentin Bruno, Repič Janko, Dostal Marjan, Petek Janko, Kopušar Kari, Ceh. Kaučič, Vinkovič, Vertič, Pešl. Postava »Panonije« še ni zna- na, toda verjetno nogometnih zvezd ne bo manjkalo. Športni javnosti! Ker je to zadnja (trening) tekma za sestavo medplanetar- ne ekipe, ki bo v kratkem igra- la in po postavi sodeč, bo te največji športni užitek tega stoletja do sedaj. Sodnik: tov. Berlič Marjan, lastnoročno. Mejni sodniki: še niso znani in določeni zaradi preutruje- nosti zadnjih tekem. Shižbojoči delegat: sprejema-» mo ponudbe. Zdravniška služba: verjetno veterinarji. Blagajna, reditelji in ostale tehnične priprave: brezhibna organizacija. Vljudno vabljeni! Prireditveni odboi Ceiotiy ttffiüm « Pt^ PTUJ, DNE 23. ЧАЈА 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran llspi in fäw mliislc oijiiisdic Ob mladinskem praznikti »Dne- vu mladosti« želimo prikazati na- šim bralcem delo, probleme in naloge LMS v naši občini. Mnogo- krat naši ljudje vse premalo po- znajo naloge in delo LMS, še manj pa poznajo njihcrve probleme. LMS je širok pojem, širši kot si ga marsikdaj zamišljamo. Kfriogi ljudje zaradi tega ne ločijo poj- ma LMS in pojem mladina. Pod pojmom mladina moramo raziimeti vse mlade ljudi od 14. do 25. le- ta starosti ne glede na to, ali so člani ljudske mladine ali ne. Pod pojem ljudska mladina, pa sodi ona mladina, ki je organizirana in so pred njo postavljene konkret- ne naloge. Člane ljudske mladine lahko zapazimo vsep>ovsod. Ti so najbolj aktivni v športnih, kul- turnih ter ostalih društvih in or- ganizacijah. Njihovo vedenje pa mora biti zgledno za vsakega mladinca in za vsetkega kultur- nega človeka. LJUDSKA MLADINA NA VASI V BOJU ZA NAPREDEK VASI Naše vaške mladinske organi- zacije so pokazale pri swjem delu mnogo tispehov, ra»nio tako pa tudi ptananjkljivosti m na- pake. Mladinske - njakov, ker bodo lahko le taiko koristno shrèûi svojemu namenu, povečanju kmetijske proizvod- nje in tudi boljšemu gospodarje- nju posameznikov. Pri občinskem komiteju LMS Ptuj bo morala komisija za vas posvetiti mnogo več pozornosti »Aktivom mladih zadružnikov«. RavtK) tako bo morafet mladino c4>ozoriti na urejevanje vasi. I*ri drugi dejavnosti naše diiie pa œ pojavljajo razne teža- ve, ki si jih nmogofcrat vodstva posameznih mladinskih ergarti- zacij, ravno tako tudi drugih or- ganizacij na vasi ne znajo razla- gati ali pa si je tolmačijo na na- pačen način. Tu ne mislim kriti- zirati vodstva LMS po vaseh, še manj vodstva ostalih organizacij in društev, ki tam obstajajo, temveč hočem povedati le njihove napake, ki jih delajo iz leta v leto. Skoraj vsepovsod vidimo, da razni sestanki, naj bodo mladin- ski arli kakšni drugi, niso dovolj pripravljeni in zato tudi niso za povprečega poslušalca zanimivi. Mnogokrat se zgodi, da je na pr- vem sestanku mnogo ljudi, ki pa odhajajo nezadovoljni, ker niso tam izvedeli tistega, kar so si želeli in kг^j jih je na^xáj zani- mak). Na drugem sestanku je 1 jedi že mnogo manj, na tretjem pa samo še nekaj. Take in podobne napake nedvomno slabo vplivajo na eno ali drugo organizacijo. Vodstva teh pa ne vedo potem drugega govoriti, kot to, da se na vasi nič П9 dela na ktiltomem polju, da se Ijndje r»e zanimajo za sestanke in da imajo posa- mezniki premalo volje, da IH se naučili kak kulturni program, ki si ga sleherni vaščan želi. Tako mrtvilo v organizacijah starejših, nedvomno slabo vpliva na mla- dinsko organizacijo, ker starši za- radi tega branijo svojim otrokom obiskovanje sestankov, ne pustijo jih na razne vaje pri kulturnih sekcijah in podobno. S tem, ko branijo mladini redno obiskova- nje vaj, se ne zavedajo, da s tem škodujejo izobrazbi našega mla- dega rodu, ne zavedajo se, da s tem, ko zavirajo delo svojih otrok, škodujejo kulturnemu dvi- gu naši vasi in posameznikov. Mlad človek postane pod takšnim pritiskom zagrenjen, sam vase zaprt in ni mu več do nobenega za drtižbo koristnega dete, s tem pa postane tudi nekoristen član naše družbe, postane samo po- shišen stroj, ki vse naloge izvr- šuje brez posebne vneme, mono- tono in enoliko. 2^to bo naloga komisije za vas, da tudi vse te stvari uredi taJco, da ne bodo starši več zawiraü dela mladini, pač pa jo bodo .sami še spodbu- jati k afetivnenwi delu v orgaiM— zacijah. MLADI DELAVCT IN DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE .Skoraj vsi mladi delavci v naši občffti so člaiti ljudske mladine, se ▼ njej in preko nje aktivno ttvei;^vljajo v delavskem samo- upravljanju. V novih delavskih svetih ni- mamo ravno zadovoljivega števi- la mladih delavcev, vendar pa smo z doseženimi usp>ehi zado- voljni. Za mladinsko organizacijo ni važno, da ima svoje predstav- nike v delavskih organih, niti ni važno, koliko mladih ljudi je v poKameznih svetih in odborih, važno je to, kakšni ljudje zasto- pajo interese mladine v podjetju in kako zagovarjajo svoje predlo- ge in želje mladine. - Z malim števikmi mladine v delavskih svetih smo zadovoljni zato, ker mladina vodi v podjetjih sindi- kalne podružnice, in sicer v re- du in zato ne moremo še zahteva- ti, da dela tudi v drugih organih. Tudi pri delavski mladini ima- n»o probleme, ki jih nmogokrat sama mladinska vodstva v pod- jetjih ne znajo in ne morejo re- ševati. Zato obstaja pri občin- skem komiteju komisija za delav- sko mladino, ki pomaga reševati razne probleme, ki nastajajo v zvezi z delavsko mladino v pod- jetjih. Delo v LM v posameznih obratih ponekod zavira vodstvo podjetja .samo ali pa je mnogo- krat krivda na samih vodstvih l^Eidske mladine, ki ne' zahte^ra pomoči od organizacije ZK afi od sindikalne potkužmce. Zato bo n^oga komisije za delavsko mla- dino, predvsem ta. de vzpostavi trdne zveze nnted nrganizacijœni, кз v podjetjih obstajajo, ker je le tako zajamčeno dobro delo miadinske, kakor tudi dru^h or- ganizacij. LJUDSKA ШЈЧОЧГТЧА ИМ DRUŽBENO UPRAVLJANJE ŠOl. Veliki korak na tej poti pred- stavlja uredba o družbenem upravljanju šol. Kakor je znano, so v vse šolske odbore srednjih šol izvoljeni tudi predstavniki učencev. Ti so skoraj povsod s svojo dejavnostjo izpolnili priča- kovanja in prispevali, da vidijo šolski odbori probleme šol v ce- loti. V šolske odbore so bili iz- voljeni najboljši učenci. Uspeh njihovega dela v teh odbc«"ih pa je skoraj povsem odvisen od do- bre zveze s šolsko skupnoetjo in ljudsko mladino. Todi skv4»oeti očeocev so se pokazale kot zeio dotwa oblflca reševanja probtemov na ščitelji in di- jćđci, ter da bo na šolah tesnejše sodelovanje med predavateljskim zborom, sklonost jo učencev, šol- skim odborom, l.jwisko mladino, ker bo le tako lahko máadina bo- lje čutila družbeno upravljanje šol in se bo z večjim veseljem učila in izpolnjevala naloge, ki so postavljene pred njo. Drži tudi to, da so stališča ljudske mladine včasih zelo zgrešena in pretirana, zato bi bilo tudi dobro, da bi se o tem večkrat in podroimeje govo- rilo. V mnogih šolah se še do- gaja, da predvsem starejši uči- telji še vedno uporabljajo stare metode vzgoje, se nočejo ali ne morejo prilagoditi novim, ter s tem namerno aii nenamerno Sco- dujejo mladinski organizaciji in vsem tistim, ki jih učijo. Učence moremo \4djučiti v razne vrste aktivnosti,- jih navajati na s^no- iniciativnost, ter samostojnost pri delu in življenju. Mladinska or- ganizacija in .skupnost učencev bi morali pomagati in rBjditi pod- poro svojim učitel.jem pri ublaže- vanjH pomanjkljivosti doseda- njih učnih načrtov ter slabostim sedanjega načina pouka. Vajenci m uveljavlnrnje njihovih pravic Vajenska komisija prd Oiičin- skem komiteju LMS Ptuj, je od ^-seh komfttsij skoraj najboflj ak- tivna, čeprav do sedaj ni bilo no- benega sistematičnega dela z va- jenci sQm.imi. V gla-vTiem se je zanimada pri društvih in organi- zeoljah o udejstvovanjoi vajen- cev in skoraj povsod se je sli- nio isto, da so vajenci najboljša člani in v mnogih primerih na vodii.Inih mestih. Mnogi si misli- jo, da imajo vajenci čas za vse- stransko udejstv4>vanj.e, toda to ne more držati, kajti ti so s.ko- raj najbolj zapowlenii. V mnogih primeriih je vajenec iizikoriščan od privatnega mojstra, čeprav si je komi.sija prizadeva.la, da bi se izkoriščanje ublažilo. Mojstri, ponekod tudi v obratih .socia.ló- stičnega znača,ia, še vedno izko- rišča.jo vajence prekomerno in lepe besede mnogokrat ne zale- žejo. Mojstri v socialističnih obra- tih. v katerih so vajenci, bi mo- rali daijati zgled privatn^im, ker se lahko le tako izkoriščanje hi- tro odpravi. Mnogi si ne dajo doipovedati, da s^ je način dela spremenili, da živimo sedaj v drugem čaisu. ki ne dopušča iz- koriščanje človeka po človeku. Vseh teh primerov izkonščanja pa ne moremo kar čez noč od- praviti. temveč je zato potrebno trajno in sistematično delo ter sodelovanje komisije za vajene« SOLIDNA POSTREŽBA Pred kratkim sem obiskala go- stilno Senčar v Juršincih ter na- ročila díKh vina. Ko so mi s tem postregli, sem prosila še za zem- ljo. Na to sem dobila odgovor: «Brez pečenke ni kruha«. Ker si tega nisem mogla privoščiti, sem ostala brez vsega. Takoj nato ste prišla v gostilno šofer in sprevod- nik avtobusa. T« dve sta dobila žemljo brez pečenke. Vprašam se in vprašam Vas, trw. urednik, po kakšnem kriteri- ju strežejo v gostilni Senčar v Juršincih, po obrazu, po obleki ali izvršujejo to diskriminacijo celo po spolu? Vsekakor menim, da je taka postrežba daleč, zelo daleč od solidne postrežbe. In kaj me- inte Vu tov. uredaik? N. K- B, z defedaјаФп in vajenci samimi. Nadftije izkoriščajo vatjence mno- gokrat tudi .starši sami. Ko pri- de vajenec domov, ga čaka še vrsta del, ki jih mora opraváti, čeiprav je zelo potreben počitka. Varjenec, ki dela 8 ah pa še več ur v delavnrici, pozneje pa mora še doma opravljati različna dela, postane sčasoma zagrenjen. Zač- ne sovraáiiti družbo m življenje ter zraven tega tudi svoje pred- postavi jene. Tudi šola pritiska na vajence in zahteva od njib teoretičnega znanje, da bi jim pozneje, ko'se izučijo, biilo lažje v podjetjih. Tudi statistika na obč. komite- tu LMS Ptuj, nam kaže, da so v mnogih organizacijah vajenci predsedniki ali sekretarji osnovnih organizacij. To nam dokazuje, da se zavedajo svojega položaja v današnji družbi, da stremijo za. no- vimi metodami, po novih delih ter končno za čim večjo razgleda- nostjo in znanju. Tudi v delavni- cah in v šoli imajo lepe uspehe, kar nam dokazuje učni uspeh v šolL, ter razstava izdelkov vajen- cev raztičmh letnikov. AKADfmirJA V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI V ponedeljek, 19. maja, t. L je bila akademija v počastitev dne- va nriadosti. Ob tej priliki je bil razvit todi prapor očb. komiteja LMS Ptuj. Zraven kulturnega pro- grama je bil tudi nagovor pred- .4eosebno, ker vlada podpira za- padno politiko in nasprotuje arabski zdrnzîtTÎ. Dprl se je srednji stalež, majhni trgovci in obrtniki. Zahtevajo liberal- nejšo politiko, vlada pa je na vse zahteve odgovorila 6 teror- jem in s tem, da se je obrnila na Ameriko za pomoč. Šesto ameriško ladjevje je 200 .milj od libanonske obale in trdijo, da Jjudo uvedli red ameriški vojaki. Vse to je zelo nevarno, ker lahko pride do nove Koreje. Čeprav so Libanonci podpisali Eisenhowerjevo doktrino, ki pravi, da smejo poseči v notra- nja trenja ameriške čete, jih še vedno ne opravičuje dej- stvo, da je to vmešavanje v tuje zadeve. Smešno je govo- rití o komunistični dejavnosti, lahko pa smo prepričani, da Sovjeti ne bodo kar tako stali ob strani in gledali, kako se širi ameriški vpliv na Bližnjem vzhodn. Najmanj kar bodo sto- rili, bo obsodba in morda celo ultimat. Kam to vodi, si lahko mislimo. Novo žarišče, nova nevarnost vojnega spopada, po- sebno ker so tokrat posrorlniki Američani. na plinskem živilskem trgu v sredo, 21. maja 1958 Povrtnina: čebula 120 za kg, čebula nova 80—100, fižol 60— 70, krompir 10—12, peteršilj 50, rdeča pesa 30, redkev 25, korenček 4-0-50, kislo zelje 40, špinača 100, zelena 50, radič 80, por 35—40, hren 100, beluši 180, solata 40—60, rabarbara 100, česen 100. Sadike: paradižnik 3—6, pa- prika 3—5, zelje 1, rdeče zelje 1, cvetača 2—3, koleraba 1—2, solata 0,50 din za kos. Žitarice in mlevski izdelki: koruza 30, pšenica 40, ajdova moka 60, koruzni zdrob 50. aj- da 50, oves 40, prosena kaša 80 din za kg. Perutnina: kokoši 250—500, piščanci 300—600, piščančki 60, jajca 12—13 din za kos. .Maščobe: mast 325 (uvož.) do- mača mast 400, zaseka 300— 400 din. Meso: goveje meso 200, tele- tina 300, svinjsko meso 400 di- narjev za kg. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 23, do 25. maja ameriški barvni fihn »DESTRI« in od 27. do 29. maja jugoslo- vanski film »E>OKUMENTI ŽIV- LJENJA«. »Ana na vratu«, sovjetski barvni film v petek 23. maja ob 20.30 h in v neideljo 25. nnaja ob 10. uri. KINO MURETINa predvaja 24. in 25. maja amer, barvni fibn »GOG«. KINO MAKOLE predvaja 24. in 25. maja amer, film »ZASEDA«. KINO »VEDROSI«, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 25. maja mehiški film »RDECA KONGA«. LJUBLJANA NEDELJA, 25. MAJÁ 6.00—7.00 Majska nedelja (jutranji sj>ore(l domačih napevov) — vmes eb 6.05—6.10 Poročila in viemeoska naipo- ved. 7.00 Najxwcd časa, i>oiročila, vre- meoslca napoved in objava dnevnega spo- reda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski kfl- ledar in prireditve dneva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Športna reportaža. 8.15 pomladi v poletje" (slovenske naroda« ia umetne pesmi). 8.45 Na obisku pri Tita (reportaža). 9.15 „Jugoslavija-express" (Koncert zabavnih orkestrov jufoslofaa- skih radiiskiii postaj). ШЛО 8oj to mla- dost. 10-30 ,JJaši itiKKaiti — gja^eni- ki". 11^ Simfonični ¡Шетшеето. 12.00 Ka£i posiušalci čestiujo m pozdravljajo. 13.00 Napoved ča«a, poročHa, weeen- ska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.15 Ce- stike in pozdravi za dan mladosti. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved ia obvestila. 15.15 Glasbena med- ifrra. 15.30 Rezervirano za prenos pre- daje štafetnih palic tovarišu Tite v Beo- gradu. 16.45 Glasbeni mozaik. 17.30 Ra- dijska igra — Jane Kavčič: Vlak šte- vilka 612. 18.1'5 Orkestralne melodije. 18.30 „Jogoskwanski biseri" (narodne melodije igrajo pihalne godbe). 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 „Haio — halo!" (javna zabavna glasbena oddaja). 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Igrajo zagrebški soliirti pod vod- stvom Antonia janigra. 22.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaj» za tujino (prenos iz Beogr^). r^fffVfVVTfffVffffVTV ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA MATIČNEM PODROČJU PTÜJ Rodile so: Alojzija Srajner, Vintarovci 57 — Majcb; Neža Klemen, Slovenja ras-53 — Alojza; Jera Caí uta, Podlelmik 49 — Dra^o; Bronislara Fri- drih, Savci 79 — Viktorja; Ma- rija Gojkošek, Krčevina 118 — Majdo; Angela Potočnik, Dov- či 11 — Majdo; Elixabeta Pe- trovič, Pacinje 20 — Aiojza; Ang^ela Glažar, Zg. Hajdina 94 — Ivana; Terezija Zotler, Ce- rovac 3 — Draga; Ana Saoko, Gor. Kaplja 4 — Mirka; Ro- zina Planine, Dežno 18 — Dra- gico; Antonija Korenjak, Za- bovci 39 — Marjana; Neža Kopše, Ptuj, Muzejski trç 1 — Marjana; Marija Ovsenik, Pra- gersko 50 — Rastislava; Katica Korotaj. Babinec 55 — Dabrav- ko; Helena Pulko, Tmovec 2 — Milana; Marija Rozman, Ge- rečja vas 57 — Marjana; Tere- zija Zajšek, Ptuj, Masarykova 3 — Slavico; Liza Petrovič, Go- rišnica 66 — Pavla; Marija Me- ško, Sobetinci 7 — Vladimirja; Matilda Kosi, Smilinci 54 — Mi- lana; Milena Korez, Kočice 14 — Branka; Ana Krajne, Nova vas pri Ptuju 70 — Ano; .lanja Šešerko, Kidričevo 8 — Sreč- ka. Poroke: Franc Lesjak, Ptoj, Selska cesta 13 — Marija Fe- guš, Ptuj, Selska cesta 13. Smrti: Anton Krajne, Botkov- ci 16, rojen 1891, umrl 16. ma- ja 1958; Marija Tomšič, Har- dek 5, roj. 1895, umrla 15. ma- ja 1958; Terezija Janžekovič, Pristava 23, roj. 1905, umrla 14. maja 1958; Barbar» Hržič, Drakšl 16, roj. 18S4, umrla 13. maja 1958; Vida Kopše, Globo- ka 4?, roj. 1957, umrla 10. ma- ja 1958. PRAZNO SO^O IŠČEM v Ptuju ali okolici. Plačam za eno leto aLi več vnaprej. Naslov v upravi. DVA BAKRENA KOTLA od 110 in 120 litrov ter ročno črpg^lka ima naprodaj Hišna uprava. Lackova ulica 8. Ptuj. Novi naročniki »Ptujs!ozomosti meščanov in ljudi s podeželja, ki jih je p>o opravkih vsaki torek mnogo v Ptuju. Spre- vod je obstal pred magistratom, končal litanije z odgovori vseh: »Rešeni smo!« in zapel pesem: »Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus!...« in se ркз pohodu v Lackove ulico vrnil po Murkovi in Prešernovi nazaj v gimnazijo k eetalim maturantskim obredom. V sprevodu je bilo 11 maturan- tov v frakih in cilindrih in 16 maturantk v slavnostnih oblekah in čevljih z nageljčki na prsih. Pred občudovalci niso mogli za- držati nasmeha. Kar prijetno jih je bilo gledati v lepvem majskem sončnem dnevu, v žaru mladosti in maturanskem ponosu ter po- slušati dokaj glasno in razločno legovarjanje »Re-šeni smo!« Neki ženi, po narečju sodeč je bila iz Haloz, se je »pogreb« zdel ne- kam čuden in je svojega sina \'prašala: »Kdo pa je umrl, da ima samo mlade ljudi v sprevo- du?« Prisrčno sta se oba s si- nom nasmejala, ko ji je nekdo pojasnil, da je to obred maturan- tov, ki se poslavljajo od študija na gimaziji. Med opazovalci sprevoda je bilo nekaj mater, ki so z nasme- hom opazovale svoje hčerke in sinove v slavnostnih oblekah in z velikimi rudečimi nageljčki na pr- sih, ko so peli slovo vsemu pri- jetnemu in težkemu iz časa štu- dija na gimnaziji. V odmoru so prihiteli iz razre- da tudi absolventi 4. razreda gim- nazije z nageljčki. Oni so opravili slovo od svojih 4. let obiskovanja gimnazije brez lastnega obreda kot opazovalci maturantov na gimnazijskem dvori.šču. kjer je vsem spregovoril nekaj vzpod- budnih besed za nadaljno živ- ljenjsko pot, zlasti za nadaljnji študij ravnatelj gimnazije tova- riš Mirko Rračič. V torek, 20 t. m. je bil v Ptuju za vse dijake gimnazije interni praznik, ki se je za maturante in profesorski zbor zavlekel v večer. VJ Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 23. M-A.JA 1-956 II NilDtlloDSenD oiril SPIMlIl ioslofaiisliiiii žftiiiiiii v ¿logJasnem tal)orišču smrti, kraju trpkega spomina tisočerih trpinov na«sticnega režima, v Mauthaiismi, je bfl ob obletnici osvoboditve, dne 11. maja, odicrit spomeni jugoslovanskim žrtvam. Odkritju spomenika je prisostvo- valo večje število preživelih ju- goslovanskih intemirancev, pri dvodnevni proslavi pa so sodelo- vali tudi zastopniki drugih držav, katerih državljani .so bili žrtve tega taborišča. Delegacijo Zveze borcev Jugoslavije je vodil knji- ževnik in član predsedstva osred- nja odbora zveze Velîbor Gli- gorič. Spomenik je po načrtu arhitek- ta Bratislava Stojanoviča izdela! kipar Nandor Glid, ki je bri tudi intemiranec v MauthauiTiu. Re- lief, ki predstaAdja umrle žrtve v Mauthausnu, je visok dva metra in pol, dolg pa je šest metrov ter tehta okoli štiri tone. Na pokopaili^šču v ParíM pa so odkrili spomenik 15.000 Franco- zom, ki so končaiM v ta'borišču Maoithausen. Spomenik predstav- lja trpljenje depcrtirancev in grozotne napore celega dne v »Selitev« Severnega tečaja Vsakdo ve, da se snop poldnev- nikov proti tečajema sožuje. Zato je letaio, ki leti s svojimi 1000 kilometri na uro, vsak trenutek v drugem geografskem položaju. Navigatorji, ki morajo določevati geografski položaj letala, imajo polne roke dela. Stvar je tem bolj težavna, ker vodi čez severni te- čaj precej rednih letalskih prog. Zato je ameriški strokoNTijak za zračno navigacijo — Patrick Keown — predlagal, da bi pri le- talskih zemljevidih »prestavili« severni tečaj na mesto, kjer seka 180. dolžinska stopinja ekvator. Ta točka je v Tihem oceanu, blizu Marshalovih otokov. Zemljevidi polarnih krajev ne bi bili več na- trpani z dolžinskimi stopinjami in na\ngatorji bi si oddahnili. Pri ri- sanju ostalih zemljevidov pa bi seveda upoštevali sedanji tečaj. V Sovfetski zvezi nad 40.000 stcletnlkov Po uradni statistiki živi v Sov- jetski zvezi nekaj nad 203 mili- jone prebivalcev. Če se bo prebi- valstvo množilo enako hitro kot sedaj, bo imela Sovjetska zveza čez petnajst let 245 milijonov ljudi. Zanimivo je, da so ob zad- njem ljudskem štetju našteli kar nekaj nad 40.000 stoletnikov. kamnolom«, nakar so se do smrti izmučeni vračailii v taiborišče, ko- likor jih ni sproti pomrlo. Z od- kritjem spomenika so združidi kongres deiportirancev v Maut- hausrm z udeležbo iz desetib dr- žav. V resoluciji so podčrtali vo- ljo za irtir in združitev med na- rodi ter protestiraili proti pred- časni oprostitvi vojnih zk)Č!ncev. V PUUU BODO GRADILI NOV LADIJSKI TIP Pul jeka ladjedelnica »öljanek« je dobila iz inozemstva naročilo štirih ladij novega tipa za pre- voz razsutega tovora. Novi tip je zasnova mednarodne organizacije Mac Gregor in odobren od Lloy- dovega registra in biroja Veritas. Ladje bodo imele po 18.400 ton nosiilnosti ter brzino 14,5 morskih milj. dolge bodo pò 153 in šiiroke po 21,3 metre. Notranje bodo ure- jene na povsem nov način, kar jim bo omogočilo za 20 odstot- ko-/ večji pre\'oz žita od sedanjih ladij klasičnega tjpa, zaradi česar se jim bedo tudi letni dohodki lahko zvi'šaili od 40 na 100 mili- jonov funtov. V Severni Ameriki bodo te ladje zelo uporabne 7Л promet po Veliikih jezerib preko nove vodne poti Sv. Lovrenca. — Nova neročrile še nadaljnjiih osm'-ih ladij istega tipa bedo predvidoma dobiCe ostale naše tedjedeinice. Žitnica v puščavi Današnja Mehika meri okrog dva milijona kvadratnih kilo- metrov. Kljub temu pa ima ta dežela zelo malo plodne in za obdelovanje primerne zemlje. Še pred dobrimi desetimi ali pet- najstimi leti so obdelovali le do- brih 100.000 hektarov. Vse osta- lo je bila puščava, kjer ni zraslo ničesar razen kaktusov. Takšen je sicer še danes velik del Me- hike. vendar pa z napornim in vztrajnim delom odvzemajo pu- ščavi hektar za hektarom. Z na- peljavo širokega omrežja nama- kalnih kanalov so v raaneroma kratkem razdobju pridobili kar milijon ha polj, kjer uspevata predvsem pšenica in bombaž. S tem so desetkrat povečali pride- lek žita in šestdesetkrat pridelek bombaža. HORMON MLADOST! Angleški biolog Wigglesworth je leta 1936 odkril »hormon mla- dosti«. Tako se imenuje hormon, ki ga izločata dve mali žlezi v možganih ličink nekaterih insek- tov. Ko ličinka dozori, izločanje preneha in se ličinka prelevi v odrasel mrčes. Če žleze mlade ličinke vcepimo zreli ličinki, le-ta ni podvržena sicer običajnim spremembam prelevitve, temveč raste še naprej kot ličinka. L. 1956 je prof. Caroli M. Wil- liams iz Harwarda (ZDA) opazil pri neki vrsti sviloprejke, ime- novani Cecrapia, da zleze, ki iz- ločajo hormon mladosti, povečajo svojo dejavnost tik pred prele- vitvijo metuljev-samcev in da se hormon nabira, v njihovem spod- njem delu telesa. To je omogočilo prof. Williamsu, da je prišel do večje količine hormonov v precej čisti sestavini. Naslednja etapa je kemična analiza. Hormon je zelo čvr.sta snov, odporna proti vročini, ki- slinam in razredčenim bazam. Ko ix) mogoče realizirati njeno ke- mično sintezo, bo Williams imel na razpolago dovolj tega hormona za poskuse na živalih, morda tudi na ljudeh. Vprašanje pa je, ali bo hormon mogel ustaviti proces staranja organizma, ko ga bodo vcepili sesalcem. Največja potniška ladja Sovjetske zveze je turbinski pamik »SOVETSKI SOJUZ«. Njegov glavni stroj z 28.000 KM mu daje brzino do 20 morskih milj in dovolj sile, da ob vsakem letnem času lahko premaguje arktične nevšečnosti na progi med Vladivostokom in Kamčatkov. Ima štiri pame kotle z avtomatično kontrolo. Ladja ima devet palub, štiri jedilnice, več salonov, glasbene prostore, knjižnico, bolnišnico, kino in plesno dvorano, plavalni bazen in športni krov. Tudi otro- kom so na razpolago posebni prostori kakor tudi lutkovno gle- dališče. Vsaka kabina ima tele- fon in radio, medtem ko je ra- dijska postaja v nepretrgani zve- zi z obalo. Naïfîdovanje avtomo- bilske proizvodnje v ZDA Tri пајл'есје avtomobilske druž- be v ZDA, General Motors. Ford in Chrysler, so izdelale v nrv'em četrtletju letos 1 milijon 406.695 avtomobiilov, kamiionov in avto- bu.sov. Od tega števila je izde- lala družba General Motors 838.058 vozil (lani v istem raz- dobju 999.820). Ford 397.605 (la- ni v istem raizdobju 628.937) in Chrysler 171.032 (lani v istem razdobju 392.604). Zmanjšanje proizvodnje v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z lansko nroizvodnjo v ustreznem razdob- ju za 614.666 voziJ je izredno ve- liko. saj preseoa 46 cdst. in ka- že na veliko depresijo v tej in- d'í.rstrijs.ki panogi ZDA. DONAVSKE GLOBINE Sava in Donava sta ne le naj- večji, marveč tudi najgloblj.i ju- goslovanski reki. Sava je pri Za- grebu globoka p>ovprečno šest me- trov, pri izltvu blizu Beograda pa 17 metrov. Najgloblje mesto v tej reki — 26 metrov pri visoki vodi — so iizmeriili pri vasi Popovača kakih 14 kilometrov od St^^mske Mitrovrce. Donava pa glede globin prekaša Savo in vse druge večje reke v Evropi. V romantični kiisuri Djer- dap, ki si jo je Donara vsekala v južne Karpate, so iizmeriili naj- večjo rečno globino v Evropi. Vo- da je valiiila po rečnem dtwj težke Sika Je in z njimi izdolbla gl^ofeoke kotanje. Nekoč so menilli, da je Donava najgloblja v južnem delu soteske, imenovanem Kazan (54 metrov), nedavno pa .so ugotovili globino 60 in celo 71 metrov. Strokovnjaki jugoslovanskega reč- nega brodarstva so izmerili v ve- likem kotlu ob steni Pjatra Lun- ga na kraju, imenovanem »Go- spod j in Vir«, globino 82 metrov. Menijo, da je to ne le največja rečna gilobina v E)vropi, marveč ena največjiiih svoje vrste v sve- tovnem merilu. Donava je na tem kralju znatno globlja kot vse Ja- dransko morje severno od črte EHiij—Ancona. Dû bo več mornarjev Kljub temu, da se mora Anglija zahvaliti v glavnem svoji morna- rici za ugled in moč, ki jo je imela dolga stoletja, prav nič ne kaže, da bi se tega zavedali tudi Angleži. Ti se namreč mornarice še posebno otepajo in vedno manj je tistih, ki bi se prosto- voljno priglasili za službo v njej namesto v drugih rodovih voj- ske. Da pa bi povečali priliv v mornarico, so si izmislili poseb- ne vrste agitacijo: novince naj pridobivajo navadni mornarji. Tem pa so obljubili za vsakega, ki se jim ga bo posrečilo prido- biti, teden dni dopusta. Teden moške mode v Kölnu Od 24. do 26. avgusta t. 1. bo v Kölnu V. teden moške mode. Prva taka prireditev je bila leta 1954. Od tedaj se je razvijala kot na- cionalna nemška prireditev vse do lani, ko je z udeležbo razstav- ljavcev iz devetih držav pridobila mednarodni značaj. Letos je že priglašena udeležba razstavljav- cev iz 16 držav, med temi iz An- glije, Francije, Finske. Belgije. Danske, Romunije. Švedske, Če- škoslovaške in tudi iz naše dr- žave. Na svojem razstavnem prosto- ru in v modnih revijah bodo raz- stavljavci prikazali svoje modne kolekcije za zimsko sezono 1958'59 in za spomlad ter po- letje leta 1957. Program tedna zajema moška in deška zgornja oblačila, trikotažo in pletenine, srajce ter drugo spodnje perilo. Prav tako bodo razstavljali kra- vate. šale, robce, pokrivala, ro- kavice, izdelke iz usnja in pod. predmete. V zvezi s tednom moške mode bo Evropska zveza oblačilne in- dustrije, priredila mednarodni kongres, na katerem bodo udele- ženci izmenjali svoje gospodar- ske in strokovne izkušnje. II. mednarodni lesni sejem v Liubifani JUGOSLAVIJA — DEŽELA GOZDOV Gozdovi pokrivajo več kot eno tretjino vse površine Jugoslavije, zato lahko upravičeno trdimo, da je Jugoslavija dežela gozdov, ki stoji v tem pogledu tudi visoko nad evropskim povprečjem. Zato ni čudno, da je lesna^ industrija močno razvita in zaposluje na desettisoče delavcev in strokov- njakov. Trgovanje z lesom in z lesnimi izdelki pa daje že okrog 8,5 milijard dinarjev narodnega dcrfiodka. Zanimivo je, da obsega izvoz lesnih izdelkov kar 25% vsega jugoslovanskega izvoza, obenem pa je Jugoslavija na petem mestu izmed evropskih držav, ki izvo- zijo največ kvalitetnega pohištva in prva država na svetu, ki izvozi največ trdega, bukovega lesa. Mednarodni lesni sejmi, ki so prirejeni vsako leto v pomemb- nejših lesnih središčih, imajo to- rej velik pomen, tako za domačo lesno industrijo in njen razvoj, kakor tudi za druge države, ki se zanimajo za jugoslovanski les in lesne izdelke. K temu mnogo pri- pomore tudi ugodna lega, saj leži Jugoslavija sredi držav, ki jim primanjkuje lesa in sredi med- narodnih poti. ki vežejo sever z jugom in vzhod z zapadom. Letošnji mednarodni lesni se- jem je prirejen v Ljubljani in bo odprt od 22. maja do 4. junija na Gospodarskem razstavišču. Prire- diteljem je uspelo združiti na tej veliki reviji jugoslovanske lesne industrije vse pomembnejše do- mače lesne tovarne in ix>dj®tja (vseh skupaj jih je okrog 130) in pa veliko število (38) inozemskih razstavljalcev iz Zahodne in iz Vzhodne Nemčije, Italije, Avstrije in Nizozemske. Ogromen prostor 20.000 kvadratnih metrov je pre- poln vseh vrst gozdnih proizvo- dov, lesnih polizdelkov, d očim je največ pozornosti posvečeno vi- sokovrednim lesnim izdelkom, ki jih jugoslovanska lesna industrija z velikim uspehom prodaja tako na domačem, kakor tudi na tujem trgu. Ezvoz noše lesne industiife Izvoz izdelkov jugoslovanske lesne industrije se iz leta v leto povečuje, obenem pa se izpremi- nja njegova struktura. Dočim je bil pred drugo svetovno vojno in še nekaj Iç^t р>о njej, osnovan iz- voz skoro izključno na surovem lesu, deskah ali hlodih, odpade, predvsem v zadnjih letih, vedno več odstotkov izvoza na visoko- vredne finalne izdelke. Les sam na sebi je deficitna surovina. Dandanes ga skušamo nadomestiti z različnimi umetni- mi masami ali s kovinami, kot je na primer aluminij. Vendar pa gospodarske statistike kljub temu kažejo presenetljiva dejstva: če se namreč zviša celotna indu- strijska proizvodnja Jugoslavije samo za en procent, se zviša po- raba lesa vzporedno kar za tri procente. Zanimivo je dejstvo, da se iz- voz jugoslovanskega lesa količin- sko ne povečuje. Če se njegova vrednost kljub temu veča, je vzrok samo v tem, ker se njegova struktura izpreminja. Za tehnično predelan visokovreden končni proizvod dobimo štirikrat toliko, kakor za enako količino surovega lesa. To je dovolj preprosta ra- čunica. ki narekuje jugoslovanski lesnopredelovalni industriji, da čimpreje preide, od doslej še precej obrtniškega izdelovanja, na pravo, avtomatizirano, indu- strijsko izdelavo ter da poveča svojo kapaciteto. Tudi v tem pogledu bo II. med- narodni lesni sejem odigral veli- ko vlogo. Na njem namreč raz- stavljajo tuje države, zlasti Nem- čija in Italija veliko število mo- demih lesno predelovalnih stro- jev in sodobne opreme za lesno industrijske obrate, za katere je jugoslovanska lesna industrija, v katere razvoj vlaga družba težke milijarde, najresnejši kupec. Prireditelji upajo, da bo tudi ta sejem, kakor že vsi prejšnji, ugodno srečanje domačih in tujih kupcev in ponudnikov, ki bodo presenečen' nad pestrostjo raz- stavljenih predmetov. Domislice v veliikih stvareh se kažejo ljudje taki, kakršni bi morali biti; v malih se kažejo taki, kaldarskim poslop- jem v bližini glavne ceste pro- dam. Andrej Letonja, Zikarce štev. 86, p. Barbara v Sloven- skih goricah. MOTORNO KOLO JAVA (250 kubično), skoraj novo, prodam. Ivan Kek, Maribor-Pobrežje, Zrkovska cesta 85. Rabljeno SOBNO POHIŠTVO in ogrodje za štedilnik pro- dam. Maribor-Studenci, Lim- buška 63. HONORARNEGA uslužbenca za štiriurno zaposlitev dnevno v blagovnem knjigovodstvu spreime gostilna »Pri pošti« v PtdjU. UPOKOJENCI! Zveza upokojencev, kraj. odbor v Ptuju priredi svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 31. maja 1958, ob 15. uri (3. uri popoldne) v sejni dvorani obč. komiteja v F4uju, Miklošičeva c. Dnevni red je razviden iz oglasne deske v društveni pisarni. E>ridite polnoštevilno? Upravni odbor OPOZORILO Opozarjam in prepovedujem vse vožnje in pota tistim, ki nimajo pravice voziti preko travniških parcel štev. 380''2, 377/2, 254/6, 254/2 in 254;'5. Koga se po tem preklicu zaloti, bo plačal vse pravne stroške, ki lahko nastanejo zaradi motenja posestva. Kmetec Anton in Marija Vareja 47, Videm POZIVAMO vse prostovoljne krvodajalce, ki so dali kri pet- ali večkrat, naj se javijo takoj, najkasneje pa do 27. maja 1958 na ptujski transfuzij siki postaji zaradi evidence in podelitve kr- xTvdajalskih značk. V. d. šef transfuzijske postaje dr. Jožica Ilovšek PREKLIC Podpisana Marija Mesarič, po- sestnica v Starošincih štev. 21 preklicujem in obžalujem žaljiv- ke, katere sem izrekla napram Mariji Brglez, pos. hčerki v Sta- rošincih štev. 23 ter se ji zahva- ljujem. da je odstopila od kaz. pregona. Ptuj, dne 19. maja 1958 Marija Mesarič OBJAVA Partizan Ptuj vabi svoje član- stvo kot ostalo občinstvo na proslavo 50. obletnice delovanja telesno vzgojnega drnštva v na- šem mestu. Program je sledeč: v soboto, 24. maja, ob 20. uri v mestnem gledališču akademija z razvitjem društvenega prapora; v nedeljo ob 15. uri na stadi- onu Drave telovadn-i nastop. Občinstvu bodo na razpolago brošure, ki jih je izdalo društvo ob 50. obletnici svojega delova- nja. Na obe prireditvi vabljeni pol- noštevilno! Odbor