182. številka.
Ljubljana, v soboto 10. avgusta 1901
XXXIV. leto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogrsko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia poštnina, — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 8e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. - „Narodna tiskarna" telefon st. 85.
Za volilno svobodo.
Za časa zadnjih državnozborskih volitev so se vsi dostojno misleči ljudje zgražali nad počenjanjem politikujoče duhovščine. Tudi tisti, ki so volili klerikalne kandidate, niso prikrivali, da presega po-čenjanje duhovščine vse meje in obsojali so nečuvena nasilstva, nesramna slepar-stva in satansko hudobna obrekovanja, s katerimi se je dosegla zmaga klerikalcev.
Ljudje so strmeli, da cerkvena ob-lastva kaj takega dopuščajo, strmeli so, kako je mogla politikujoča duhovščina tako brezstidno gaziti najelementarnejše predpise dostojnosti in veljavne zakone. Naivni so ljudje, ki ne poznajo korupcije in nemoralnosti vsega klerikalizma, ki ne vedo, da je starodavno načelo vsega klerikalizma izraženo v geslu namen posvečuje sredstva in da se mej klerikalci goji sleparstvo pri volitvah kot posebna »katoliška znanost«, po kateri znanosti velja sleparstvo pri volitvah kot religijozni akt.
Klerikalizem je najnesramnejše sleparstvo pri volitvah spravil v sistem in predstavlja taka sleparstva, ako se store v prid klerikalizma, kot Bogu dopadljivo delo, četudi so po posvetnih zakonih kažnjiva. Ševe, če se store taka '.sleparstva v prid neklerik*alcu, potem je to neodpusten greh. To je klerikalna morala.
Kdor hoče spoznati to zavrženo »katoliško znanost« o sleparjenju pri volitvah, naj vzame v roko duhovščini namenjeni »znanstveni« časopis »T h e o 1 o g i s c h -practische Quartalschrift«, ki ga izdajajo v Lincu duhovnik dr. M. Hiptmaver, profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava, imetelj papeževega križa »Pro Eccle-sia et Pontifice« ter konzistorijalni svetnik in pa dnhovnik dr. Martin Fuchs, škofijski duh. svetnik in profesor dogmatike. V tem časniku, ki izhaja s škofovimdovoljenjem,
LISTBK.
Sobotno pismo.
Mesec avgust je dobro pričel: Z jedne strani nas krtači s sušo, z druge pa z vročino, da psi v senci jezike mole, in zato so se v ravno preteklem tednu tudi nasledki te pasje sezone marsikje pokazali in se še kažejo.
Ta teden je bil vroč, kar sem najprvo opazil pri naši Ljubljanici, ki je zlezla za 30 cm pod normal, nato pa precej tudi pri naših klerikalcih, ki so preteklo sredo po mestu in po »Kat. domu« tako bezljali! Da so zbobnali skup za ta dan vse, kar so sploh mogli, razume se samo po sebi. Bila pa je tudi ganljiva ta komedija, kajti nekateri opazovalci so trdili, da je dr. Šusteršič najprej oči proti nebu obrnil, kakor bi se bil hotel zahvaliti, da je »Katoliški dom« do novega leta — sekvestra prost!
Dr. Šusteršič je vihtel svoj s »katoliško žlindro« lakirani »scepter« nad glavami navzočih, in zato ni čuda, da je pustil ta rovtarski Peter Arbuez le maloka-terega govoriti, še manj pa protestirati. Lista novih klerikalnih poslancev, ki imajo kot hlapci kranjskega inkvizitorja biti iz-
je duhovnik pater Strohsacker priobčil sistem klerikalnega sleparjenja pri volitvah in sicer v oddelku, v katerem se pri-občuje duhovniški poklic zadevajoče reči. Sleparjenje pri volitvah spada torej v duhovniški poklic ?
V tem članku patra Strohsackerja, proti kateremu se ni še nobena cerkvena oblast oglasila, se uči s cinično brezobraz-nostjo napredrznejše sleparjenje pri volitvah. Postali bi preobširni, ako bi hoteli navesti samo najmarkantnejše odstavke iz tega navodila, ki tako lepo soglaša s slovečimi nauki sv. Liguorija. Samo na kratko naj navedemo nekaj tacih vzgledov, iz katerih se spozna moralna podlaga te »katoliške znanosti«, zakaj ravno moralna stran je najzanimivejša.
Ta »katoliška znanost« uči in predstavlja vse, kar smatra dostojen človek za nedopustno, kot dovoljeno, če koristi klerikalcem.
Volilec, ki gre v nasprotniški agita-cijski lokal in si pusti tam postreČi z jedjo in pijačo, voli pa drugače, je gotovo čisto navaden lump. Po »katoliški znanosti« pa je to le tedaj greh, če dotični volilec ne voli s klerikalci. Ako glasuje s k 1 e r i k a 1 r i, nima greha. Lepa morala!
Kupovanje glasov je po posvetnih zakonih kaznivo dejanje. Kako stališče pa zavzema »katoliška znanost?« Ako proda volilecsvoj glas n e-klerikalcu je storil greh in kršil cerkvi dolžno pokorščino, ako paje prodal svoj glas klerikalcu, ni storil greha, zakaj »abgesehen vom sogenannten politischen Anstand« je kupovanje glasov za klerikalce dovoljeno, češ, da je zmaga klerikalcev »dober namen«, vsakemu pa mora biti prosto, porabljati svoja sredstva v dober namen, in vsakemu prosto, da si svoj glas, ki je res pretio aestimabilis pusti plačati. Lepa morala !
Mej poštenimi strankami je navada, da skušajo volilce pridobiti za svoj program in jih prepričati, da je program
voljeni, še ni definitivno zaključena, ker se dr. Šusteršič boji, da bi mu volilci nazadnje ne zapeli druge »viže«, kakor pa tisto, ki jo bo on intoniral, ali to je gotovo, da bo večina starih poslancev, ki so zastopali pošteno kmetske občine, odletela to jesen v klerikalno smetišnico — če ne kateri tudi še v liberalno! — Lačni jih liberalci nismo teh revežev, usmiljenja pa imamo slednjič vendarle nekaj več, nego požeruhi okolu ljubljanskih farovških krožnikov.
Poslanec Pakiž je jeden tistih, ki je odločno »za tu«, da pride v prihodnji deželni zbor spet »Rejbnčan«, pa naj že bo »lančar« ali »reščetar«! Če ne, je dejal g. Primož Pakiž, se bo pa »vse razdrlu v rejb-niški dalin!« — Zato klerikalci: Volite može kandidate, ki ne bodo — dr. Šuster-šičeve copate!
Sredi ravno preteklega tedna pa smo imeli v Ljubljani tudi mnogo Štajercev, ki jih je štajerska duhovščina podila na božjo pot na Brezje, in ki so potem morali lačni in žejni tavati po mestu, med tem ko so se njih voditelji mastili po gostilnah. — Lazilo je pa po mestnih ulicah tudi izredno mnogo jezuvitov, — suhih, bledih obrazov s širokokrajnatimi klobuki — pravi francoski tipi, ki so ogledovali mesto za vsemi ogli, da je človeka kar
dober, in da ima kandidat vse lastnosti volilce uspešno zastopati. »Katoliška znanost« sodi drugače. Omenjeno navodilo uči: »Volilni agitator ima nalogo, nabijati plakate za svoje kandidate, trgati na-sprotniške plakate, nasprotniške kandidate kolikor je le mogoče predstavljati kot nevredne in nesposobne ljudi, zbirati volilce, jih spravljati na volišče in pomanjkanje gorečnosti, paralizovati zrazdaj a-n j e m d e n a r j a, popisovati glasovnice itd.
Vsak, kdor ni od klerikalne morale okužen, bo kupovanje glasov in obrekovanje ter zasramovanje nasprotnikov smatral za nedopustno. »Katoliška znanost« pa uči, da je dovoljeno krasti čast in imetje (plakate) nasprotnikov ter je še toli brezstidna pripominjati »Be-treffs der auf Herabsetzung des Gegenkandidaten abzielenden Thii-tigkeit des Agitators glauben wir der Erlaubheit ziemlich weite Gren-z e n ziehen zu diirfen.«
Dovolj teh vzgledov klerikalne morale. Človeku se kar želodec obrača vsled tolike pokvarjenosti  in zavrženosti.
Zadnje državnozborske volitve so nam pokazale, kako vestno so se naši klerikalci ravnali po tem navodilu za sleparstva pri volitvah.
Brez dvoma se bodo po tej ciganski morali ravnali tudi pri predstoječih de-želnozborskih volitvah in zato zadeva državno upravo dolžnost, da po svojih močeh v mejah veljavnih zakonov strogo varuje volilno svobodo. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je bilo v tem oziru slabo preskrbljeno, v prvi vrsti vsled tega, ker si vlada ni mogla misliti, kako agitacijo razvijejo klerikalci in kakih sredstev se bodo posluževali. Sedaj je spoznala to stranko in njena sredstva, in zato upamo, da bo strogo skrbela za ohranitev volilne svobode in za vzdrževanje zakonitega reda.
Somišljenike pa naj vzpodbodejo naša izvajanja, da bodo duhovščino ostro nad-
stresalo, ko so se mu povsod prikazovale te črne postave. Ljudje pa so postajali na cestah in gledali za temi temnimi prikaznimi, kakor bi imeli pred seboj črn oblak, noseč seboj nevihto!
In zato je skrajni čas, da dobi Ljubljana k električni razsvetljavi še električno železnico; s tem bo zopet dosežen kos napredka. Tega je željen tudi ogromen del prebivalstva — tercijali in tercijalke so seveda izvzete! — To se je pokazalo že v sredo popoludne, ko so pripeljali z južnega kolodvora prvih šest motornih voz na železnični tir. Marsikdo je hitel tja, ogledat si to napravo; klerikalcev nisem videl nobenega, kar jih je moralo mimo, so samo izpod klobuka od strani »čukali« na vozove. — Po cestah je zdaj napeljanih za železnico več žic za napeljavo toka. Ta žica že zdaj naše klerikalce močno »bode«, ker ne bodo mogli s svojimi potrebnimi in nepotrebnimi banderji in zastavami marširati po mestu, pač pa na vsakih petnajst korakov lepo »defilirati«. To pa ne škodi prav nič, če se kolone de-vičarjev in devičark ljubljanskih nekoliko po vojaSko dresujejo. Drugih »talentov« jim itak ne manjka!
Ker kuha električna železnica klerikalnim mračnjakom jezo, jim svetujemo torej, da si jo ohlade, če ne prej pa v je-
zi ral i in se jej odločno uprli, čim začne izvrševati nauke katoliške znanosti o sleparjenju pri volitvah. Vodi naj jih spoznanje, da je klerikalizem kuga, ki zastrupi in razje tudi najbolj zdravo narodno telo.
Volilno gibanje.
Roko proč!
Iz krškega okraja.
Ravnatelj meščanske šole v Krškem, gosp. I. Lapajne, je znan rodoljub in ima tudi svoje zasluge. To pa nas ne sme ovirati, da se mu odločno upremo, ko poskuša provzročati zmešnjave mej volilci narodno-napredne stranke.
Gospod ravnatelj Lapajne kandidira na lastno pest v deželni zbor.
Gospod Lapajne hodi že dlje časa svoja posebna pota. To je znana stvar. To njegovo stališče se zrcali tudi v njegovem listu. On ne mara biti pristaš narodno-napredne stranke, pa tudi pristaš klerikalne stranke neče biti, on je sam za-se stranka.
Sedaj namerava kandidirati na svojo roko. Nastopiti hoče kot oznanjevalec miru, kot posredovalec mej nami Slovenci.
Povedati mu moramo javno, da je v sedanjih razmerah tak poskus popolnoma brezuspešen. Razmere v deželi so take, da je za sedaj vsaka sprava nemogoča. Sedaj ni čas za pomirjevanje, sedaj je čas bojev, zakaj nasprotje mej narodno-na-predno in mej klerikalno stranko se ne da poflikati, to nasprotje se mora dobo-jevati.
Sicer pa mora g. Lapajne, katerega imamo dosti radi in ga spoštujemo, sam vedeti, da on nima niti pri narodno-na-predni niti pri klerikalni stranki tolike avtoritete, da bi mogel količkaj vplivati na približanje teh strank.
Ako bo g. Lapajne res kandidiral na svojo roko, utegne pridobiti nekaj narodno naprednik glasov. Klerikalnih ne pridobi nič! S tem bi motil jedino le disciplino v narodno-napredni stranki, rušil
seni, saj bodo potem lahko to dobroto uživali, da se bodo po njej z nami vozilu — Pred duri pa stopa že nekaka jesen, kar sklepam iz zbiranja članov slovenske Talije v Ljubljani, vsaj meseca septembra se prične že gledališka sezona!
Predno se pa ta otvori, dobojevati nam bo seveda še volilno komedijo; dobro je baš to, da se vrši v jeseni, ko nastaja že več ali manj hlad. Glede na dozdanje klerikalne poboje po deželi bi bilo umestno, da se liberalci dobro oborožimo, kajti jesenski hlad na klerikalno sodrgo ne bo dosti vplival, marveč le šnops in petijotj Zato svetoval bi našim okrajnim glavarjem, da pripravijo pri vseh volilnih komisijah vsaj po pol ducenta žandarmov, kajti klerikalec je, če je od šnopsa »ginjen«, vsega zmožen.
Kakšni so klerikalni značaji, je pa itak znana reč. Leta 1891. je n. primer za Notranjsko bil postavljen kandidatom za državni zbor tudi knez Windischgratz, od napredne stranke pa dr. Ferjančič. Ali menite, da je »hauspfarrer« P. v Pl. delal tako, kakor je govoril? Kaj še! Knezovi družini in klerikalni stranki je v obraz govoril in delal za W., za hrbtom pa zopet drugače rogovilil, poslancu F. je v roko segel, da bo njega volil, pa ga — tudi ni! In zato upam, da bodo letos še
jedinstvo mej njenimi volilci in koristil klerikalcem. To bi bilo v današnjih razmerah naravnost neodpustno za moža, ki hoče veljati kot resničen in odločen narodnjak. Pravi narodnjak, tudi če ne stoji v narod no-naprednem taboru, ne bo nikdar napeljaval vode na mlin brezdomo-vinske klerikalne stranke.
Zajedno bodi omenjeno, da je ravnatelj g. Lapajne svak klerikalnega kandidata Ivana P. Vencajza, tistega Vencajza, ki slovi radi svojega značaja in zaradi tihotapskega vinogradniškega društva po celi deželi. Nečemo g. Lapajnetu očitati, da ima za delovanje in nehanje svojega svaka kacih posebnih simpatij, ali volilci si ne moremo predstavljati, kako bidvatakoblizu si stoječa sorodnika mogla sedeti pri isti mizi v deželnem zboru, a vsak bi pripadal drugi stranki. Gotovo je, da bi izkušenejši in premetenejši vjel manj izkušenega in manj premetenega na Bvoje limanice. Izkušenejši in premetenejši pa bi bil v tem slučaju brez dvoma Vencajz.
Zato pa kličemo g. Lapajnetu: Roko proč! Če že nečete biti z nami, vsaj ne delajte zmešnjav. To je najmanj, kar se mora v današnjih resnih časih zahtevati od moža, ki hoče veljati kot narodnjak; kot človeka Vas imamo, kakor smo že rekli, prav radi, kot poslanec pa pri nas niste mogoč, ker zahtevamo, da stoji naš poslanec odločno na narodno-naprednem stališču.
Po vojni mir in staro prijateljstvo.
Volilec.
* *
Prememba glede skladnih volilnih krajev.
Po § 8. volilnega reda za deželni zbor je v volilnih okrajih, sestavljenih iz kmetskih občin, vsaka selska občina, ki ima po zadnji ljudski štetvi nad 500 prebivalcev, volilni kraj. Selske občine, ki imajo petsto ali manj prebivalcev, volijo praviloma zložene z najbližjimi kmet-skimi občinami istega sodnega okraja v skladnih volilnih krajih, ki se narede v ta namen.
Dotični skladni volilni kraji, kateri določi deželni predsednik po zaslišanju deželnega odbora, se razglase v kratkem. Večinoma ostanejo skladni volilni kraji isti, kakor so bili pri zadnjih državnozborskih volitvah. Zgodile so se pa tudi neke premembe. Tako Prem ne bo več skladni volilni kraj za občine Prem, Celje, Janževo Brdo, Kilovče, Rateževo Brdo in Smerje, ampak se za nekatere teh občin določijo Bitnje kot skladni volilni kraj. Isto tako ne bodo občine 61ap, Lože, Goče in Erzelj volile v Vipavi ampak na Slapu. S tem je odpravljen velik ne-dostatek, in je ustreženo želji naših somišljenikov.
Lapajnetov manifest.
Ravnatelj meščanske šole v Krškem, ki kandiduje na svojo roko v krško-novo-meških kmetskih občinah, kjer se gre za sak  posamični  glas, je v svojem listu
logaški Rovtarji, ki sicer niso smodnika znašli, pač pa premogovo žilo, pokazali vrata dozdanjim klerikalnim koristolovcem, in notranjsko zavednost boljše dokumentirali. Iz dozdanjega vrvenja vsaj se da sklepati, da bo v jesen pri klerikalcih marsikje »slana pomorila«, če pošljeta škof in Šiška še jeden bataljon novih kaplanov in agitatorjev tje, kjer jih dozdaj leta in leta ni bilo!! . . .
»čas drvi in nič ne čaka vas klerikalcev!« Tako je zapel oni dan star leto viščar na našem Bledu, o katerem je prerokoval, da bodo Slovencem vremena se zjasnila. Tega bi jaz sicer prej ne verjel, odkar pa vidim, kako se razmere na Bledu spreminjajo, pa že verjamem! In zato lahko rečem, da nisem tak neveren Tomaž, kot koroški poslanec Steinwender, ki je ob nevihti moral zateči se onidan »tam gori na planinah« v češko kočo, iskat zavetja. Pri-sedši notri je nekam plaho opazoval slo-vensko-češki obraz te koče, ko pa je našel ne le najlepše zavetje, nego tudi največjo gostoljubnost, in se spočit in okrepčan vračal iz nje, izustil je svojo nemškonaci-onalno hvalo rekoč: »I hob g'ftlrch't, sie vrer'n mir d'rin die Nos'n obschneid'n, is mir ober sehr gut gangen und gor nix g'schegn!«
Toda ostanimo v Ljubljani!
»Slovenska Zadruga« obelodanil naslednji manifest:
Deželnozborske volitve so na Kranjskem razpisane — za kmetske občine na 12. septembra, za mesta na 19. septembra, kar dela čistim domoljubom skrbi, da se ne bi vršile tako pohujšljivo kakor lani državnozborske. Radi tega se bodo v krškem okraju potrudili nekateri domoljubi, da ne bi se volilci letos zavzemali ne za klerikalne, ne za liberalne kandidate; kajti prišli so ti domoljubi do prepričanja, daje na eni strani časopisje liberalne stranke na Kranjskem in Goriškem preveč pohujšljivo, na drugi strani pa razodeva časopisje klerikalne stranke preveč sovraštva do svojih sobratov v liberalnem taboru. Zadnji čas je torej, da začnejo volilci posredovati med tema strankama, kateri ste že radi tega premalo domoljubni, ker imate brata za neprijatelja.
Na ta manifest gospoda ravnatelja, katerega je narodno napredna stranka včasih podpirala in tudi branila, pač ni treba odgovarjati. Ta manifest svedoči, da je gospod Lapajne v resnici zrel za
— penzijo.
* * *
Volilcem   dolenjskih kmetskih občin novomeškega in krškega okraja.
Po Dolenjskem ponuja se po raznih vaseh blag (?!) domoljub, kakor se sam imenuje, za poslanca. On hoče, kakor sam pravi, stranke sprijazniti in hoče naloviti nekoliko kalinov obeh strank. Da se ne bodo dali naši volilci premotiti, naznanjamo jim, da bode napredna stranka dogovorno z najveljavnejšimi možmi iz obeh teh političnih okrajev, za ta okraj postavila svojega kandidata. Volilci zvedeli bodo pravočasno njegovo ime, naj se torej nikakor ne dajo premotiti in naj se ne vežejo na noben način. Kdor ni z nami, je proti nam! Ljubši nam je odkrit nasprotnik, kakor pa neka mlačna tekočina, ki ni ne krop, ne voda.
Osrednji volilni odbor.
"V ■ Jubljaiil. 10. avgusta. Avstrijski militarizem.
Militarizem v Avstriji postaja po krivdi nekaterih častnikov vedno antipa-tičnejši. Dogodek pri Bolcanu na Tirolskem in afera v Tešinu sta javno mnenje jako razburila. Surovost in neotesanost ali celo zahrbtno napadanje neoboroženih civilistov po nekaterih častnikih dela škodo vsemu vojaškemu stanu. Vojno ministrstvo bo moralo napeti druge strune, ako naj se med civilnim občinstvom in vojaštvom ne izkoplje prepad, ki more postati najusodnejši. Aroganca in prepo-tenca dotičnih častnikov je v resnici pre-brutalna, da bi jo davkoplačevalci, ki sami rede in žive vojaštvo s svojimi žulji, prenašali molče. V bodočem drž. zboru bode treba prav energično stopiti na prste ter dokazati, da je harmonija med meščanstvom in vojaštvom na korist občini in vsem slojem. Kakšne razmere pa mo-
»Mavrica pisana« . . . dovolj do tukaj, nič dlje, kmalu bi se bil spozabil in citiral še naprej!
Pa saj to še ni »mavrica«, kajnedane, če človek sreča v mestu dve mladi, še nekaj čedni gospodični, lesketajoči se menda v vseh ponižnih in upirajočih barvah, kar jih je bilo včasi — in jih je morda še danes — na Hauptmanovi prodajalni ob Resljevi cesti.
»Princesinji ali grofici? vprašam radovedno svojega znanca, ki mi pride nasproti.
»Kaj, ali ju ne poznaš?« »Ne.«
»Ali si ti jedini tujec«, vzdihne kakor v svetem pismu in zavije oči proti nebu; »v škofovem dvorcu imata sorodnika, zato pa nosita Noetovi ladji na glavi«.
»Haha, ta je pa dobra«, se posmejem in hitim naprej. Nazadnje je pa vendar bolje, če človek sreča kako mlado, in naj je tudi »mavrica«, kakor pa . . . Pero stoj! Sicer se pregrešiš zoper točko »vraže in coprnije« v prvi božji zapovedi in s teboj bo pregrešim tudi jaz. Tega pa ne maram in rajši o pravem času obmolknem.
Komaj storim deset korakov — mogoče jih je bilo tudi več, da se ne zlažem
— kar zagledam nekaj pred seboj na tleh. Nič ne de, če me tudi ljudje gledajo! Sklo-
rejo nastati vsled predrzne samosvesti, kaže najnovejši dogodek, ki ga poročajo iz Brna. V občini Bystrowan so bili doslej nastanjeni vojaki konjeniki med vajami vsako leto. Za letos pa je prosil župan, okr. glavarstvo, naj se občini z vojaštvom prizanese, ker je občina revna, in vlada že sedaj silno pomanjkanje vode. Okrajno glavarstvo v Olomucu je obljubilo, da se bo to utemeljeno prošnjo uvaževalo. Toda 7. t. m. je dospel vendarle oddelek dragoncev. Neki nadporočnik je šel k županu in zahteval, naj od kaže vojakom po hišah stanovanja. Župan je ugovarjal, češ, da nima od okr. glavastva nobenega naročila, in da se mu takozvani nastanitveni listi niso dostavili. Hkratu je povedal nadporočniku, da mu je okr. glavar z ozirom na revne razmere v občini obljubil, da letos vojaštva ne bo. Nadporočnik pa je nato odgovoril, da ima nastanitvene liste seboj, in da je v tem kompetenten on sam, in nihče drugi, torej tudi okrajni glavar ne. Nato je župan zahteval, naj mu nadporočnik pokaže nastanitveni ukaz. To je naporočnika toli razjezilo, da je žugal županu s palico in s sabljo! Nato je prišel še ritmojster, ki je ukazal, naj se vojaki nastanijo po hišah šiloma ter naj vdero v one hiše, pri katerih so vrata zaprta. To se je tudi zgodilo. Kakor sovražna vojska je zasedel dragonski oddelek občino šiloma. Župan pa se je pritožil na okrajno glavarstvo, na namestništvo, notranje ministrstvo in na domobransko ministrstvo. Taki slučaji, ko se kaže militarizem, ki nikdar ne seje, nego vedno le žanje, v nad vse vzvišeni brutalnosti, škodujejo ugledu in simpatiji vojaštva velikansko. V Ljubljani se doslej na vojaštvo nismo imeli prilike pritoževati. Naj bi tako ostalo!
Benetke iznova utrjene.
V bodoči seji državnega obrambnega sveta bode predlagal mornarični minister, naj se izpremeno Benetke v veliko vojno luko. Od 1. 1866. so se utrdbe zanemarile. Trozveza je dala italijanski zunanji politiki docela drugo smer ter je Italija utrjevala le luke ob Sredozemskem morju. Benetke so bile včasih med prvimi vojnimi lukami na svetu, danes pa so kanali zasuti s peskom in z blatom, da velike vojne ladije ne morejo blizu. Sedaj pa, ko ima politika Italije docela druge tendence ter je trozveza bolna na smrt, sedaj ko spekulira Italija na Albanijo, se je sistem dež. obrambe izpremenil. Benetke se utrde iznova, kanali se očistijo, in vanje pridejo vojne ladije. Tudi Jakin. Brindisi in Bari se utrde! Zakaj? — proti komu? Nasprotnikov trozveze je v italijanskih vladnih krogih čim dalje več, in Avstro - Ogrska nima v Italiji odkritega soseda.
General Baratieri f-
8. t. m. je v Sterzingu umrl bivši italijanski general Oreste Baratieri, rodom Avstrijec. Njegovi predniki so se pisali Baratter. Gimnazijo je posečal v Tridentu in Meranu. L. 1860 pa se je pridružil ne-
nim se in poberem tisto reč, ki je ležala na tleh, in kaj menite, kaj je bilo? Mesto odgovora nate, pa berite!
Ehrenfeste Verbindung! Gestatte mir mitzutheilen, das der auf 1 Couleur entfallende Betrag zur De-ckung des Univ. St. Bali - Deficits 140 K 50 H betragt und bitte, diesen Betrag sammt ev. Strafgeldern, welche Herr Schutz mittheilen wird, baldigst mir oder einem meiner Corpsbrilder zukommen zu lassen. Mit Hochachtung
med. Rud. Schroder. Graz, 8./4. 1901. Naslov na zalepki pa se je glasil: Ehrenfeste Ferial-Verbindung »Carniola«
in Graz. Universitat.
Zdaj sem bil v škripcih, imeti tujo lastnino v roci in ne vedeti, kaj ž njo, to so težave! če jo oddam na magistratu — se mi bodo smejali, če jo obdržim, me utegne roka pravice zasačiti, lastnikov pa ne poznam Stvar je bila na vseh krajih in koncih resna in kočljiva, in priti se ji je moralo do »stvarno-realnega« zaključka.
Iz vseh zadreg pa me reši klerikalna kapaciteta prve vrste v pritlikavi osebi duhovitega »Slovenčevega« poročevalca, ki jo je iz neke stranske ulice primahal v
zadovoljnim tirolskim Italijanom, ki gra-vitujejo še danes k Italiji, ter se priklopil Garibaldiju, s katerim se je udeležil raznih bojev po Siciliji. Postal je, komaj 19 let star, major Garibaldijevih bersaglieri-jev. Na to je prestopil v regularno italijansko armado. Tudi tu je napredoval izredno naglo. Pokazal se je izbornoga vojaškega strokovnjaškega pisatelja ter je izdal več znamenitih del. Bil je tudi urednik lista »Rivista Militare Italiana«. Mnogo je popotoval, bil je v Švediji, v Rusiji, na Nemškem, ~v Tunisu in Afganistanu. V 1. 1887 in 1888 se je udeležil prvih bojev v eritrejski koloniji, kjer se je izredno odlikoval. Kmalu je postal guverner Eritreje in nadpoveljnik armade, ki je šla proti abesinskemu cesarju Me-neliku. Spočetka je imel uspehe. Italijani so ga opevali, dvigali v nebo in mu dali poslaniški mandat. Ko je 1. 1895 prišel na dopust v Rim ter je stopil v parlament, ga je predsednik zbornice Villa najprisrč-nejše pozdravil, in vsa zbornica je ploskala. Deset mesecev na to pa je ugasnila hipoma vsa slava in umrla bliskoma vsa popularnost Baratierijeva. Nesreča se je pojavljala polagoma, Baratieri je imel več nesrečnih bojev, in vlada je odredila, naj se umakne z mesta nadpoveljništva generalu Baldisseri. Tega pa slavohlepni Baratieri ni hotel, nego poskusil je doseči zmago, ki bi mu utrdila stališče. Ravnal pa je lahkomiselno; 1. marca 1896 se je vršila pri Adui grozna bitka, v kateri so bili Italijani tepeni. Izgubili so 3000 mrtvih, med temi 3 generale, 1500 ujetnikov in 60 topov. Baratieri je bil odstavljen kot guverner ter je bil postavljen pred vojaško sodišče, a oproščen. Toda sramota in nesreča, ki jo je nakopal svoji drugi domovini, sta ga gnala zopet nazaj na — Avstrijsko. Njegov veliki zaščitnik Crispi je padel radi njega, slučaj usode pa hoče, da se bori tudi Crispi prav sedaj s smrtjo, ko je izdihnil zapuščen in zaničevan nekdaj preslavni Baratieri!
Kje je Devet? O najdelavnejšem in najpremetenej-šem burskem generalu, Devvetu že skoraj dva meseca ni slišati ničesar. Zadnjikrat ga je dne 6. junija omenjalo poročilo generala Elliota, ki je pri Reitzu napadel Devveta ter mu vzel baje 71 vozov. Poslej so bile vse vesti o Dewetu nezanesljive in hipotetične. Po aferi pri Reitzu so baje videli Deveta na raznih krajih, pri PotscheiTstromu, potem pri Parijsu, potem na zahodu Transvaala, drugi pa so ga videli tudi v Kaplandiji. Povsod in nikjer je bil torej Dewet, o katerem se potemtakem ni vedelo nič gotovega. Znano je, da je vdrl De\vet v Kaplandijo ter pripeljal ondi bivajočim Burom mnogo streljiva. Nato se je vrnil in natepel Angleže pri Vredeju, prekoračil reko Vaal, se združil z Botho ter iznova natepel levo krilo Frenchove armade, oddelek generala Knoxa, katerega je premagal pri Standertonu.   Od tedaj je Devveta zmanj-
Q^3f Dalje v prilogi. ~3fcJ?
svojih kratkih hlačicah na trg. Ozki obraz-ček se mu je svetil kakor bi ga namazal z najboljšo prekajeno slanino, ki se je tajala nekaj časa nad ognjem, in ustnice so mu silile v nagajiv smeh, da je bil v deti kakor kak poreden škrateljček.
Najbrže pričakuje »veselega dogodka« v hiši, da se mu samo smeje, si mislim, pozabim najdene zalepke in postopim nekoliko hitreje za njim.
V »Mestni dom« je šel k slovesni zaprisegi županovi, ne sicer kot zastopnik krščanskih socialistov, ampak kot pristni, nalašč za to določeni poročevalec »Slovenca« . . . Dober tek, komur diše produkti njegovega peresa!
Njegovo izvirno in do pičice točno poročilo je prinesel z največjo slastjo »Slovenec« — ume se samo ob sebi — brez bedastih opazk in ostudnih primesij!!!
In kako prepričevalno je moralo upli-vati to »nedolžno« poročilce na može omah-ljivce!
»Kaj se hočem upirati, če tako žele?« pravil je najnovejši klerikalni kandidat v neki ljubljanski gostilni po zaupnem shodu v »Katoliškem domu«. In isti kandidat je malo prej dejal: »Na liberalno stran ne grem (ker mi ne kaže), na klerikalni kandidirati pa me je sram . . .«
O »tempora«, o »moreš«! .". . J£
kalo, dokler ni nakrat zopet porazil Angleže pri Vlakfonteinu. To je bilo koncem maja. Vlakfontein leži blizu Johannes-burga ob natalski železnici, katero je Dewet porušil korenito. Malo prej se je vršila seja burskih vojskovodij, na čelu jim Botha. Pri tej seji se je sklonilo, da zanese Dewet vojno iz nova v Na t al. Dewet je šel torej s svojimi četami preko Vaala pri Parijsu, prekoračil severno Kroonstada železnico in predrl pri Reitzu angleško zasedno progo Kroonstad-Lin-deey. Pri tej priliki se je vršila prej omenjena bitka pri Reitzu, katero so raztrobili širokoustni Angleži kot velik uspeh, a je bila v resnici neuspeh, kajti Devveta na poti v Natal niso mogli ustaviti. Devvet je dospel do Zmajevskih gor iDrakenberge). Res pa je morda, da so se polastili Angleži 71 vozov De\veta, ki jih jim je prepustil s tem namenom, da je med tem sam ušel. Takisto je ravnal tudi pri Bothasville, kjer je pustil Angležem 5 nerabnih topov v avgustu m. 1. Po boju pri Reitzu pa ni bilo slišati o Devvetu ničesar več. Sedaj pa se poroča, da je Devvet 27. junija glavno mesto Na-tala, Pietermaritzburg napadel ter je osvojil. Buri so ostali le nekaj ur, da so popolnih svojo zalogo živil, streljiva in vozov, potem pa odšli. Pri napadu je bilo tudi par sto Burov iz Natala. Sedaj je torej tudi Natal v vojnem stanju. Ako požara v Natalu Angleži hitro ne zaduše, more postati Devvet Angležem še jako nevaren. Angleži molče, ker jih je strah. Le poročila o bitkah pri Nevvcaslu, N' <t>uotu in v drugih krajih kažejo, da se vrši v Natalu prava vojna.
Dopisi.
Iz Osilnice, 8. avgusta. Gospod urednik ! Nekaj Vam imam povedati, nekaj že precej starega. Že tam po zimi, za časa volitev, je »Slov. List« trobil svojim redkim čitateljem, da je nekdo tu v Osilnici dobil 200 gld., ker je povedal tukajšnjim kmetom, da imajo možgani za misliti, in da ni treba za vsako malenkost izposojevati baš župnikove pameti. Dobra nagrada -400 kron, kaj?! No, pa »Slov. List« se sme včasih tudi kaj zlagati, in oni, ki mu je to neumnost poročal, tudi. Saj sta oba klerikalca, in kakor ste že večkrat povedali, imajo klerikalci laž v zakupu. Klerikalci in nagrade! Tu mi nehote pride na misel naš župnik ! Poglejmo malo, samo malo našega župnika in nagrade.
Kakor precej znano, krošnjarijo Osilničarji po večini po Ogrskem. V letnem času, ko so doma, kar mrgoli židovskih agentov poslanih od židovskih firm. Ti židovski agenti včasih tudi kaj v žep posežejo. Toda žid že ve zakaj. Zastonj ne da ničesar. Kaj pravite na to c:. župnik?! Kaj je hotel neki oni žid Kirschler s tem doseči, da je daroval za cerkev 10 gld., kaj z onim pristnim ruj-nim vinčkom, katerega ste »abcigali« v steklenice, da bo za kake posebne prilike n. pr. za birme, za misijone, in katerega je neki premilostni gosp. knezoškof sam pohvalil? Povedal Vam morda žid ni, a Vi ste ga v svoji bistroumnosti razumeli. Drugim je pa povedal sam. »To se imate zahvaliti Vašemu župniku« je rekel žid nekemu krošnjarju, ko ga je ta vprašal, zakaj ga toži. Po istem židu je šlo eno posetvo že na boben. Veste kako se tako postopanje imenuje, gosp. župnik ! ? Čudno pa je, da oni katere je že žid tožil, niso ravno najbolji prijatelji župnikovi niti oni, katerim je grozil s tožbo. A nekarte reči : Tudi žid hoče imeti svoje. Takih misli smo tudi mi. Odgovorite raje : Ali bi bili Vi ravno tako postopali, ko ne bi bilo ruj-nega vinca? To so vam prijatelji ljudstva! In šole tudi! Hm, nagrade !
Že kakih 10 let sem trudijo se Osilničarji za šolo — dvorazrednico. Premagati je bilo precejšnjih ovir. Težko je bilo pred vsem odvrniti Bosljivce, ki so opravičeno zahtevali v svoji 2 uri od Osilnice oddaljeni vasi šolo. A konečno bi bilo šlo vendar. Bila je že minuendna licitacija, a fajmoštru in malemu številu njegojih petolizcev se ni tako dopadlo ! Za pretvezo so si vzeli, da ni prikladno mesto, kjer stoji šola že blizu 50 let.
Tik župnišča stoji neki vrt in se jim dopade, dasi ta prostor po izreku izvedencev (dež. inženirjev) ni sposoben za šolsko poslopje. Ima pa druge prednosti! Sosed župnika bi rad prodal svoj star skedenj in vrt za drag denar, drugi prijatelj župnikov bi rad dobil gostilno, katere ne more menda radi tega, ker je preblizu šola, tretji pa želi kupiti staro šolsko poslopje. Hm, to da misliti! Pri tej priliki je prišla v lepo luč tudi značajnost župnikova. Samo da bi šlo proti šoli, je vabil na svojo stran sicer noto-rične svoje nasprotnike. Pa sličal jih je, da mu menda še danes brenče v ušesih! Skrpala se je vendar neka pritožba, a čudno, podpisani so večinoma le taki, ki plačujejo po 2 gld. in manj davka. No, namen je dosežen, vsa stvar so je zopet zavlekla. Radovedni smo, kake obraze bi delali ljudje, ako sedaj Bosljivci proderejo ki so to priliko porabili ! Prav imajo! Oni, ki se za šole potezajo, so vselej hvale vredni. Pa kaj se če, župnik hoče načelovati šoli, hoče županovati! Da, občinsko volitve so razpisane, in župnik čuti, da več vse ne pleše, kakor on svira. Izrazil se je, da je že dosti 8 let molčal, da pa ne bode več. Revče ! Vesel naj bode, da drugi molče !
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. avgusta.
— Novo pastirsko pismo. V
duhovniških krogih se govori, da pripravlja ljubljanski škof novo pastirsko pismo za volitve. Brez dvoma bo zopet napovedal verski boj, dasi nima deželni zbor z vero prav nič opraviti, in brez dvoma bo oznanil, da bodo dr. šusteršič, Vencajz in dr. Brejc pripeljali ljudstvo nazaj h Kristusu kralju. In potem se bo čudil, če bo vse ogorčeno nad takim početjem!
— ,,Vinogradniško društvo". Izredni občni zbor tega bankerotnega društva se je vršil ta teden, a klerikalni listi ne poročajo o njem niti besedice. Kakor grob molče, samo da tisti, kateri ne bero naprednih listov, ne izvedo, kako to društvo stoji in česa se jim je bati. Kakor smo izvedeli, je bila udeležba pri občnem zboru silno pičla. Gospodje so bili sami med seboj, sami strogo zanesljivi ljudje, ki imajo vse polno vzrokov skrbeti, da se ne izve, kaj so sklenili. Človek bi mislil, da bodo klerikalni listi vendar povedali, kako usodo so namenili jedni največjih njihovih zadrug. Pa nič! No, nekaj smo le izvedeli: Da Vencajz ni prostovoljno odstopil, ampak dajo bil že pred več tedni odstavljen od predsedstva »Vinogradniškega drušva«, da je bil zadnje tedne samo še nominelni predsednik, govoriti pa pri društvu ni imel ničesar več. Vidi se, da v tem društvu vladajo prav interesantno razmere, in da bi prišlo marsikaj zelo zanimivega na dan, če bi se s primerno bakljo posvetilo v ta klerikalni brlog.
— Shod zaupnih mož v Mariboru bode dne 22. t. m. v »Narodnem domu«. Nad 700 povabil so bode razposlalo. Povabljeni bodejo vsi župniki, nekateri učitelji in nekaj kmetov. Kakor se govori, povabljeni bodejo na shod tudi napredni kmetje, seveda le v takem številu, da bodo to le zasmehovaeje krepke nove slov. kmetske organizacije. Ali se naj zastopniki »Slov. kmetskih društev« v šmarskem in gornjegrajskem okraju udeleže shoda zaupnih mož v Mariboru ali ne, o tem bodemo še pisali, kakor hitro bodemo izvedeli imena povabljencev. Toliko pa lahko že danes povemo, da na zaupnem shodu v Mariboru ne bodejo v smeri politike na Slov. Štajerskem odločevali slovenski kmetje, marveč župniki in njihovi zavezniki. Kmet bode za štafažo.
— Mariborski kanoniki in družba sv. Cirila in Metoda. Dne
8. t. m. se je vršila v »Narodnem domu« v Mariboru XVI. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Mej udeleženci smo pogrešali mariborske kanonike. Prišli so le mlajši duhovniki in še izmed teh le taki, ki se jih vidi itak na vsakem shodu. Kar je duhovniških »štre-barjev«, jo vse ostalo doma. Sicer so pa bili duhovniki na skupščini prav dobro zastopani.
— Radost na Gočah. Piše se nam: Iz št. 176 cenj. Vašega lista smo izvedeli, da kurat Ferjančič po svoji čen-časti navadi obeša na veliki zvon v »Gorici« radost svojih somučenikov, ko se jim je izročila nova obtožnica. Da pa še pametni svet izve, koliko je resnice na tej radosti, blagovolite g. urednik natisniti sledeče pojasnilo: Na dan, ko so bili pozvani »nedolžni goški branitelji sv. vere« — tako se sami imenujejo — k sodišču v Vipavo, da se jim izroče nove obtožnico, vriskali so res nekateri povabljenci, navdušeni od vinskega duha, ter si še celo šopke pripenjali na »hrabra« prsa, ter se šalili po vasi, da morajo »einrukat«, to veselje je bilo le hipno, kajti že pred pragom sodišča v Vipavi tresle so se vsem hlačice, in vsi so izgubili prejšnjo korajžo. Kurat iskal je tolažbe v svojem brevirju, katerega jo tudi pred sodiščem neprestano odprtega v rokah držal, druge zapeljane reveže je pa tolažil, češ, ne bojte se, saj so bomo pritožili čez obtožnice. Ko so jim bile obtožnice izročene, razpršili so se, ter poparjeni, a trezni posamezno se vračali domov. Kurat šel je s solzami v očeh iz svoje rojstne h iše, kamor se je pripeljal iz Vipave, v župnišče, ter zamišljeno gledal v tla. Mogoče so bile to solze veselja, a dvomimo. Dne 28. 'julija t. 1. pri dopoldanski službi božji zaganjal so je kurat zopet v liberalno časopisje, trdil, da je isto polno tako kosmatih lažij, da se jih lahko z roko prijemlje, grozil onim, ki to časopisje prebirajo in ne poslušajo več svojih dušnih pastirjev, da se bodo tresli ob smrtni uri pred svojim sodnikom, pravil je tudi, da se dandanašnji mnogokrat posreči »brezvercem« preganjanje duhovnikov itd., kar vse kaže, da vendar ne more vživati pravega veselja nad obtožnico, ker si skuša med ljudstvom s takimi propovedmi dobiti zagovornikov!!! A tudi drugi obtoženci ne kažejo nika-kega veselja. Obtoženec P. J. rekel je prve dni t. m. v neki tukajšnji prodajal-nici, da bi lože prestal, ko bi ga postavili v kako jamo, kjer mu bi človeško blato v usta teklo, kakor bo prestal to, kajti on je bil k dejanju, katero je storil, le zapeljan. Razvidno je tedaj, da tudi temu jo veselje nehalo. Drugi zopet se tudi ne vesele, sicer bi ne govorili, da treba tukajšnjemu vrlemu učitelju g. F. Mercina glavo odsekati, ker je tak nasprotnik kuratov, kakor da bi jih g. učitelj naprav-Ijal k surovemu napadu na županovo hišo in na »Triglavane«! Naj zadostuje! Menda je s tem dovolj označena radost na Gočah! Resnicoljub.
— Coriandoli-Corso, kateri se ima vršiti jutri mej velikim večernim koncertom pevskega društva »Ljubljana«, utegne postati nad vse pričakovanje zabaven. Vsak posotnik te velezabavne veselice bo uvidel, da je odbor resno zastavil vse svoje moči, da čim najbolj ponaredi razkošno življenje dunajskih Benetk. Zakaj najfineji konfeti, papirnate kače, rože-šegetalnico in drugi razni predmeti bili so nalašč v to z Dunaja naročeni, in sicer v tako obili meri, da se bode p. n. občinstvo ure dolgo kar najbolj s tem zabavalo. Da bodo slika še bolj živa, napraviti je pustil odbor velik ribnjak, kateri bode strastnim ribičem napravil obilo zabave in smeha. Ako bode imel kdo komu sporočiti kake važne Amorjevo tajnosti, jih bode tudi lahko, zakaj vrt opremljen bo z jako točno in zanesljivo pošto. Proti večeru imela bodo pa mladina prvo besedo, namreč na plesu, kateri bo trajal pozno v noč. Ako še omenjamo, da bo priljubljeni restavrater g. Novak skrbel za to, da bode občinstvo točno postreženo z dobro kuhinjo in izborno pijačo, in to brez povišanja cen, nadalje da se veselica vrši brez vsacega nadlegovanja, brez srečolova itd., mislim, da bode jutri vladal v Ljubljani le jeden glas, namreč: Na Coriandoli-Corso v Švi-carijo!
— Sestanek, ki ga priredi slov. akad. ferijalno društvo »Sava«, za kojega smo že priobčili poziv na vse napredne gg. akademike in abilurijente, vrši se v torek, dne 13. t. m. v Švicariji v Ljubljani. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Dnevni red sestavil se je takole: a) Ogovor predsednikov, b) Razpravljanje o novem društvenem poslovniku,  na podlagi kojega se
I »Sava« popolnem reorganizuj. c) Organi-
zacija vsega slovenskega naprednega di-jaštva po in v društvu »Sava«, d) Obče-in lokalno-društvena vprašanja, e) Program za letošnje delovanje, f. Slučajnosti. — Kakor je razvidno iz dnevnega reda, skuša »Sava« na novi podlagi doseči to, kar je skušal doseči »vsedijaški shod« svoja leta. »Sestanek« je odločilen za oživljenje društva »Sava« in pomemben za organizacijo slovenskega dijaštva v obče. Zato poživlja odbor še enkrat vse napredne gg. akademike in abiturijonte ter brate Savane, da se udeleže sestanka v kar največjem številu. Odbor je storil vse, da se društvo zopet oživi in doseže svoj smoter: združevati v sebi in organi-zovati vse slovensko dijaštvo, da bo mogla tudi akademiška mladina po svojih močeh pospeševati razvoj slovenskega naroda in mu pomagati iz teme na svitlo. Na imenovanih gospodih je tedaj ležeče, da se li posreči ta korak — upamo, da ve vsakdo svojo častno dolžnost!
Odbor.
— Čehi na Slovenskem. Ker
smo program glede izleta čeških kolesarjev in turistov že priobčili, opozarjamo samo, da pridejo izletniki v ponedeljek ob 5. uri 20 m. popoldne v Trbiž, od koder pojdejo potem v Koroško Zabnico in na Višarje, kjer prenoče.
— Himen. 11. t. m. poroči so v Suhodrovu pri Kalugi v Rusiji urednik in lastnik »Slavjanskega Vjeka« in sotrud-nik časnika »llouoe Bpomh«, g. dr. D mi tri j NikolajevičVergun z gdčno. Vjero Nikolajevno pl. Novosilcev iz starega ruskega plemstva, nečakinjo generala Leonida Nikolajeviča Zobeljeva, bivšega bolgarskega ministrskega predsednika, sedanjega načelnika generalnega štaba v Moskvi in tu znane in priljubljene gospe Tatjane Ivanovne Durdine. Gdč. pl. Novosilcev je bila lani z gospo Durdina v Ljubljani, gosp. dr. Vergun pa je letos pozimi predaval v »Narodnem domu« o Dostojev-skem. Obema ruskima znancema torej: Čestitamo!
— Jutri v Dolsko poleti »Slavec«. Odhod ob 2. uri 57 min. popoludne z južnega kolodvora do Laz. Odtod 20 minut peš v Dolsko pod Sv. Heleno. V Dolskem »pri krači« prosta zabava s petjem, godbo, plesom, igrami na prostem itd. Lep sprehod k Sv. Heleni. Povratek iz Dolskega v Ljubljano ali z vlakom ob 9. uri zvečer ali pa ob polu 12. uri ponoči. Prijatelji in prijateljice društva se uljudno vabijo, da se pridružijo »Slavcu» ter polete z njim. — Društvo je hotelo ta izlet napraviti že 4. avgusta, a je vsled napovedane slavnosti pri Conžeku takrat svoj izlet preložilo na nedeljo 11. avgusta, ker pozneje nima prilike prirediti jednak izlet.
— Kolesarskega društva „Ilirije" jutrajšnji izlet je v Dovsko h »Krači« in sicer skozi Domžale. Sestanek točno ob dveh popoludne v društveni dvorani.
— Sokol v Idriji prosi nujno vsa slovenska sokolska društva, naj mu javijo v kratkem, vsekakor pa do 16. t. m., se li udeleže sokolskoga sestanka v Logatcu dne 2 5. t. m., da je potem možno določiti vspored tej slavnosti. Ker je naloga temu sestanku posvetovanje o ustanovitvi slovenske sokolsko zveze, se želi, da se priglase prav vsa slovenska sokolska društva. Društvo, ki bi so na noben način ne moglo udeležiti tega sestanka, naj naznani pismeno, kako stališče zavzema ono k temu vprašanju, ki je za slovensko sokolstvo največje važnosti.
— Tovarniška knjižnica. Uprava tabačnega monopola je v nekaterih ta-bačnih tovarnah ustanovila vsem tovarniškim uslužbencem namenjene knjižnice. Ako se ta uredba obnese, se ustanovi tudi v Ljubljani taka knjižnica. To namero pozdravljamo prav toplo, ker smo prepričani, da obrodi mnogo dobrega sadu.
— Sestanek hrvatskih in slovenskih abiturijentov se je vršil od 5.—8. vel. srpana na Reki. 5. in 6. vel. srpana so bile seje, v katerih se jo prav živahno razpravljalo o raznih zanimivih predlogih n. pr. o snovanju podružnic družbe sv. Cirila in Metoda, o akciji zato, da se cislitvanskim Hrvatom dovoli študirati v Zagrebu itd. — Posetniki sestanka so si ogledali vse zanimivosti Reke, razne tvornice, Trsat i. dr. 7. vel. srpana se je odpeljal del abiturjentov na
otoka Krk in Cres, drugi dan pa na istrsko obalo v Lovrano, Iko in slednjič v Opatijo, kjer so jih Hrvatje prav gostoljubno sprejeli: — Dobro vspeli sestanek je nov dokaz, da se zajednica Hrvatov in Slovencev bolj in bolj utrjuje. Lani je bil sestanek v Zagrebu, letos na Reki, drugo leto pa naj bi združeni slovenski abi-turjentje povabili brate Hrvate v belo Ljubljano !
— Hrvatski in slovenski abi-turjentje — od Italijanov napadeni. Italijanska kultura se je zopet pokazala v lepi luči povodom izleta nekaterih slovenskih in hrvatskih abiturijen-tov na Kvarnerske otoke. V sredo 7. vel. srpana so ti prišli na otok Cres. Zvečer so se sprehajali po mestu Čresu, in tedaj so jih insultirali Italijani, ker so peli nedolžne slov. in hrv. pesmi. Pripomniti je, da je v italijanskih mestih dovoljeno zvečer peti, in da so Italijani res tudi ta večer že ves čas na cesti peli glasno. Ako smejo torej Italijani, smejo peti tudi Hrvatje. A slišati slovenske in hrvatske glasove, to je bilo neprijetno junaškemu županu Čreškemu gosp. dr. Petrisu (prej Petrič). Ko so šli abiturjentje mimo njegove hiše, sta vlila on in njegova soproga več kozarcev vode nanje. Ob jednem je dal po policiji prepovedati peti hrvatski, med tem ko so okoli stoječi Italijani pevali najbolj irredentovske pesmi, piskali in vpili, bele od abiturijentov poklicani orožniki so poučili mestno policijo, kako se dela red, g. županu Petriču pa bode povedalo sodišče, kjer je uložil slovenski abiturijent ovadbo, ali se sme polivati goste z vodo. Drugo jutro so se prizori ponavljali, med drugim je gospica hčerka županova za slovo kazala jezik. Na molu se je ob odhodu zbralo pol mesta, a žvižganje, pri katerem so slabo oblečenim barabam pomagali tudi elegantni fakini, in tuljenje Italijanov ni moglo preglasiti Zivio in Nazdar klicev, ki so doneli od Hrvatov-otočanov in odhajajočih. Peva-joči »Lepa naša domovina« in »Naprej« so se odpeljali abiturijenti. Italijanska kultura se je značilno pokazala, ob jednem se pa že vidi, da Kvarner ni tako čisto italijanski, ker se poroča, kajti domači Hrvatje so se krepko zavzeli za abiturjente.
— Zdraviški dom na Bledu. Na korist zdraviškega doma bo v sredo, dne 14. avgusta 1901. leta zvečer ob 8. uri s prijaznim sodelovanjem zdraviških gostov in blejskega pevskega zbora koncert. Vspored: 1. Fr. Schubert: Ouvertura k operi »Rozamunda«, svira zdraviški orkester pod vodstvom kapelnika g. Sobotke. 2. a) Leoncavalo: Prolog iz opere »Ba-jazzo«, b) Henschel: »Jutranja himna«, poje koncertni pevec g. J. Muhr s spremlje-vanjem orkestra. 3. E. Ilumperdinck: Dvo" spev iz opere »Janko in Metka«, pojeta gospa Julija dr. Ferjančičeva in gospodi-čina Mira Dev. 4. Chopin: Balada v Gf-mol, igra na klavirju gospa Elvira Gotter-Klar. 5. P. II. Sattner: »Pogled v nedolžno oko«, poje moški kvartet blejskega pevskega zbora. 6. A. Foerster: »Ljubica«, mešan zbor a capella, poje blejski mešani zbor pod vodstvom g. nadučitelja F. Rusa. 7. a( Meverbeer: Arija paža iz opere »Huge-noti«, b) E. grof Aichelburg: »Na koncu«, c) J. Brahms: »Podoknica«, pesmi poje gaspodičina Mira Dev. 8. V. Blodek: Kvartet iz opere »V vodnjaku«, pojo gospa Julija dr. Ferjančičeva, gdč. Minka Moos in gospoda Fr. Rus in F. Pianecki, na klavirju spremlja gospod Sobotka. 9. a) Schumann: »Oreh«, b) Schubert: »Postrv«, c) Gounod: »Trije cigani«, j)OJe koncertni pevec g. Julij Muhr. 10. a) »Kukavica«, narodna pesem, harmonizoval J. Žirovnik, b) P. H. Sattner: »Na planine«, zbor, c) »Škrjanček, narodna pesem harmonizoval M. Ilubad, poje blejski mešani zbor pod vodstvom g. nadučitelja F. Rusa. — Ples — Vstopnice po 3 in 2 K se dobivajo pri fotografu gospodu Lergetporerju in na večer koncerta pri blagajni. Z ozirom na namen koncerta se preplačila se hvaležno sprejemajo.
— Dirka kluba slovenskih bicikl. „Ribniška dolina", katera bi se imela vršiti jutri, se je radi nepričakovanih ovir preložila na nedoločen čas.
— Graška protestantska občina je dne 7. t. m. obhajala veliko slav-npst. Ta dan je namreč doseglo število
tistih, ki so vsled gibanja »Proč od Rima« izstopili iz katoliške cerkve, prvi tisoč. Reci kdo, kar hoče, »nova reformacija« mej Nemci napreduje tako, da je katoliško cerkev lahko strah.
— Mladi samomorilci. V gozdu pri Štoreh poleg Celja so našli minoli teden obešenega 151etnega sina necega boljšega posestnika. Vzrok samomoru tega nezrelega mladeniča ni znan. V zadnjem času se sploh nenavadno množe slučaji, da si otroci jemljejo življenje, prav kakor bi ne mogli učakati, kdaj pridejo na »oni svet«.
— Nesreča pri požaru. Včeraj je nastal v Piranu v neki hiši ogenj. V zgornjem nadstropju te hiše stanujoča GOletna žena je zgorela, nje 181etna hči se je poskusila rešiti s tem, da je skočila z okna, a poškodovala se je tako, da bržčas ne bo okrevala.
— O stavki v Nabrežini se poroča »Primorcu«, da gospodarji trde, da ne morejo nikakor ugoditi zahtevam delavcev, ker povišanje plačil ne morejo spraviti v sklad z delom in prometom. S tem torej priznavajo gospodarji, da so zahteve delavcev upravičene, pa vendar jim ne morejo ugoditi. Kdo je temu kriv? Gospodarji sami, ker si med seboj delajo res hudo konkurenco. No, ko bi si oni delali konkurenco na svoj račun, naj bi še bilo; ali oni delajo konkurenco na račun delavcev, in to ni prav. Delavec si mora vendar s svojo pridnostjo toliko prislužiti, da pošteno preživi sebe in družino. Ker so pa delavci spoznali, da morajo vsled konkurence le oni trpeti, zato zahtevajo urejene plače. Podali so torej podjetnikom spomenico, v kateri so izrazili svoje želje glede plačila. Toda kakšen odgovor so dobili delavci! Reklo se jim je: Počakajte dva meseca, potem se bomo menili. Na ta moder odgovor stopilo je okoli 1000 delavcev v stavko. Gospodarji trde, da ne morejo spraviti v sklad više plačilo, delo in promet. Nekaj dobre volje in nekaj popusta na obeh straneh, pa bi šlo; posebno ker so delavci voljni nekaj odnehati, (s tem pa ni rečeno, da se popolnoma udajo), gospodarji pa naj nekoliko od svojega dobička popuste. Razume se, da plače delavcev morajo razmerno enako plačam v drugih kronovinah, kjer se pečajo s klesarstvom, ker drugače ne bodo mogli tukajšnji gospodarji tekmovati s podjetniki v drugih deželah, in klesarska obrt bi se v naši občini sama uničila vsled previsokih mezd. Z uničenjem klesarko obrti se uniči pa tudi blagostanje v občini in marsikatera druga obrt in kupčija bi s tem izginila. Ta udarec pa ne bi občutila le Nabrežina, ampak tudi druge občine na Krasu. Zato pa gospodarji in delavci dogovorite se med seboj, kajti obrt enkrat uničena se težko več povzdigne. Res je, da delavec gre lahko s trebuhom za kruhom: ali mnogo delavcev ima tukaj svojo hišo, in te ni lahko zapustiti. Tudi gospodarji imajo tukaj svoja poslopja, pa ne menite, da se bodo oni sami tukaj sprehajali (posebno veči), ampak skušali si bodo drugod ustanoviti novo obrt. Klesarski in kamnolomski delavci so imeli v pondeljek in torek shod. Udeležba je bila velika. Pridigal jo poseben »socialno-de-mokratičon misijonar« iz Trsta. Delavcem, vpisanim v social.-demok. društvo in ki so prav ubogi, delijo podpore. V diuštvo neupisani delavci delajo v kamnolomih dalje. Delodajalci in odbor so imeli več dogovorov. Navzoč je bil tudi c. kr. okr. glavar. Delodajalci so še precej zvišali plačilo delavcem in okrajšali delo za pol ure na dan. Razlika med zahtevami delavcev in ponudbo gospodarjev je ena »tlika« (20 h). Danes imajo delavci svoj shod, na katerem se odločijo, ali pojdejo, na delo ali ne.
— Ukradena kolesa. Kakor smo poročali včeraj, bil je Jožef Anžič iz lira-deckega vasi aretovan radi tatvino kolesa. Anžič imel je tudi sodruga, bivšega mehaničnega vajenca Frana Jarca, kateri mu je pomagal krasti po mestu kolesa. Med tem, ko je šel Anžič po kolo, katerega sta nameravala ukrasti, stal je Jarc na preži s kolesom. Takoj ko je Anžič pripeljal kolo, sta se hitro odpeljala na Anžičev dom. Tam sta kolo prebarvala in nekoliko prenaredila, in ga takoj zopet prodala. Na ta način pokradla sta imenovana letošnje leto nad ti koles. Pri hišni raziskavi našla
je policija pri Anžiču knjižico, v kateri je Anžič imel upisana vsa ukradena kolesa, in komu da jih je prodal. Kolesa prodajala sta na deželo in v mesto proti mesečni odplači in imela natanko vpisano koliko je jeden ali drugi plačal na kolo. Na podlagi te knjižice in po poizvedbi obeh tatov, posrečilo se je policiji dognati, čegava da so bila, na razne kraje prodana, ukradena kolesa. Tako se sedaj ve, kje jo ukradeno kolo g. c. kr. deželnega šolskega nadzornika Hubada, c. kr. železničnega uradnika LavrenČiča in Deklevovo kolo ter dve kolesi, ki sta bili ukradeni mehaniku in trgovcu s kolesi g. Josipu Kolarju. Navedena kolesa je včeraj policija kupcem zaplenila. Druga kolesa pa še nadalje zasleduje. Tudi Anžičev oče ni pošten. Ta si namreč namerava sezidati novo hišo. Zato je pokradel neki stavbinski družbi več železja za vrata in okna, katera je našla policija pri hišni raziskavi.
— Trpinčenje živali. Kdor pride po opravkih ali slučajno na spodnjo Poljane, tisti je pogostokrat priča prav mučnim prizorom. Nekateri gonjači in mesarski vajenci, ki ženejo vole v klavnico, se obnašajo pri tem svojem poslu tako surovo, da presega vse meje ! S palicami in gorjačami obdelujejo ti ljudje ubogo žival po glavi in nogah tako, ko da bi imeli tnalo pred seboj, a ne živo stvar. Pasantje, posebno tujci, ki to vidijo, se zgražajo nad takim početjem in slednji vsklikajo ogorčeni: »Pri nas bi se kaj tacega ne smelo zgoditi!« Ne glede samo na to, da tako ravnanje ni na ugled našemu mestu, nego tudi iz zdravstvenih ozirov bi se morafo zabraniti tako početje, ker meso zmučene živine gotovo ni hasnivo našemu zdravju.
— Vojaški kaznjenec. Anton Poznik, vojak pri žrebčarjih, ušel je včeraj opoludne vojaški straži na Dunajski cesti. Šel je po vodo, pa se ni več vrnil. Policija ga je zasledila v neki gostilni in ga prepustila vojaški potrulji, katera je prišla ponj. Poznik pa je patrulji zopet ušel. Ko ga je ta zopet dobila, se je vrgel na tla in se ni hotel nikamor ganiti, prepeljati so ga morali v vojašnico z vozom.
— Na tandemu sta se vozila po Rimski cesti Karol Reiterer in Ivan Ko-bal. Nočni vratar Anton N. in Anton S sta ju začela kamnati. Vozača sta pogledala nazaj in se prebrnila. Poškodovala sta kolo, pobila se na kolenih in raztrgala obleko.
— Tatvina. Zgornji del šivalnega stroja ukradel je neznan tat starinarju I. Velikanju na sv. Jakoba nabrežju.
— Pobegnil je iz Mokronoga italijanski delavec, opekar Silvester Vidoni in delavcem odnesel ves tedenski zaslužek.
— Najdena je bila srebrna ženska
ura.
— Izgubila je Alojzija Cadež v mestu pozlačen  pas, vreden 1 K 60 vin.
— Ljubljanska meščanska
godba priredi danes soboto ob 8. uri zvečer koncert v »Narodnem domu«, in sicer ob ugodnem vremenu na vrtu, ob neugodnem pa v »Areni«. Vstopnina 40 vin.
— Promenadni   koncert v
»Zvezdi« priredi jutri v nedeljo od polu 12. do polu 1. ljubljanska meščanska godba.
* Straža jo ustrelila človeka.
Blizu centralnega pokopališča na Dunaju stoji vojaško skladišče, o katerem pripoveduje ljudstvo čudne stvari. Trdi se, da je izginilo brez sledu že več straž in da so napadi tam nekaj navadnega. Te dni jo imel stražo oddelek bosenskega polka št. 4. Opolnoči sta stražila Bošnjaka Lo-vienić in Lianjak. Straža je jako ostra in odgovornosti polna. Nakrat je priletelo na stražarja nekaj kamenja in zemlje. Na to sta zagledala belo prikazen. Zaklicala sta ji, naj se oglasi. A molče je šla proti njima. Tedaj je ustrelil Lovienič, prikazen je padla. Ko sta stekla na mesto, sta našla golorokega človeka, ki je imel pod pazduho telovnik in suknjo. Bil je ustreljen. Kdo je nesrečnež, ni znano. Vrši se preiskava, a brez uspeha. — Današji listi poročajo, da je ustreljenec identičen z delavcem Seb. Mrzeno, ki je bil tisti večer pijan in bržčas vojakov klic preslišal ter našel zato smrt.
* Turški vojaki lačni. V luki Kiel je  zasidrana   turška vojna ladija
»Izidor«, katera pa mora zdaj vsled posebnega sultanovega ukaza precej odpotovati v domovino. Vzrok temu je, da moštvo in tudi častništvo mora trpeti glad, ker v luki Kiel ne dobijo ničesar na upanje, a pomorski minister turški nima denarja, da bi poravnal dolgove, katero je napravilo poveljništvo ladije Surov princ. Grški listi poro čajo o surovem činu princa Murusija, ki jo pridrl na neki vrt v Kilissiji blizu Aten ter zgrabil nadporočnika Pallina, po bočnika princa Nikole, tretjega sina grškega kralja ter ga hotel zadaviti. Princ Nikola je branil svojega pobočnika ter jo udaril suroveža s palico po glavi, da je bil Murusi takoj krvav. Nato jo hotel Mu rusi napasti tudi princa, a spremstvo ga je zgrabilo in preteplo. Murusi je izgini! iz Aten. Pri pretepu je bil tudi grški ministrski predsednik Theodokis. Murusi je pijanec ter je bil zato odslovljen od vo jaške službe. — Današnji listi javljajo, da je imel princ s Pallisom dvoboj, v ka terem je bil Pallis na nogi ranjen. Nato je šel princ k poveljništvu, ki ga je dalo takoj zapreti ter pride pred vojaško so dišče.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 10. avgusta. V poučenih političnih krogih se trdi, da se sedanji češki deželni zbor več ne snide ampak da ga vlada še koncem avgusta ali začetkom septembra raz pusti, v katerem slučaju bi se novo volitve vršile še v septembru, novi deželni zbor bi se sešel še v oktobru. To zasedanje bi pa bilo le kratko, ker hoče vlada, da zboruje državni zbor v novembru, decembru in v ja-nuvarju. Tej vesti se dostavlja, da definitivnega še ni nič sklenjeno.
Praga 10. avgusta. Češki listi naznanjajo danes imena tistih pristašev staročeške stranke, ki bodo kandidirali v deželni zbor, ako se doseže kompn mis z Mladočehi. Poleg druz h se ime nujejo kot kandidatje: dr. Rieger, dr. M a 11 u š, prof. B r a f, župan Srb, bivši gledališki ravnatelj Šubert, KM že k, Sedlak in Zatka.
Bruck ob Muri 10 avgusta J a zbrani nemškonacionalni poslanci so imeli danes dopoludne sejo, na kateri so določili dnevni red za popoludansko veliko zborovanje. V tej seji je bilo pre čitano pismo, s katerim naznanja Prade oficielno, da odstopi na jesen kot prvi podpredsednik poslanske zbornice Prade dostavlja, da je njegov sklep absolutm nepreklicljiv. Popoludne se mej drugim tudi sklene, sklicati velik strankarski shod.
Rim 10. avgusta. Listi ostro napadajo „Popolo Romano" zaradi njegovega naskoka na ministra Prinettija glede albanskega vprašanja in razmerja mej Avstrijo in Italijo. Nekateri listi trde, da protiavstrijsko kampanjo nekih listov vodi neka francoska skupina. „Tribuna" dementuje vest, da kani vlada ustanoviti posebno „jadransko hrodovje".
Neapol 10. avgusta. Crispi leži v agoniji. Kardinalov zaupnik je sedemkrat poskusil, da, bi Crispija previdel, a brez uspeha. Crispi ne pusti duhovnika k sebi. Crispiju je žena pač prigovarjala, a zaman. Crispi ji je odgovoril: Jaz se s Kristusom že sam dogovorim. Pri neki drugi priliki je vzkliknil: „Mi nismo vere nikdar na padali, mi smo katoličani, naša vera je ta-le" in je pokazal na križ.
Saigon 10. avgusta. Tu je umrl jako popularni vojvoda Henri d' Orlčans, brat pretendenta Filipa d* Orleans, star šele 34 let.
Petro grad 10. avgusta. Carjeva sestra, velika kneginja Olga Aleksan-drovna, se je včeraj poročila s princem Petrom Aleksandrovičem Olden-burškim.
London 10. avgusta. Listi prijavljajo najnovejšo Kitchenerjevo proklamacijo, s katero se naznanja, da bo vsak Bur, ki ga Angleži po 15. sept. zasačijo, za vedno iztiran iz Južne Afrike.
(jJJT Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" žt 182, dng 10» avgusta 1901,
Darila.
Upravnlitvu našega lista so poslali: Za družbo   sv.  Ciril« In  Matoda. Gg. F.
Tratnik, Dolenjavs in Jurij Meden, Begunje pri Cerknici, vsak 10 kron (skupaj 20 kron) mesto venca na krsto g. Josipu Milavcu. — Štirje gostje, ki so za veselo družbo prišli v Tržišče so itak „položili mal dar na naroda oltar" 4 krone. — Gosp. Ignacij Kline, Litija 60 K, kot Cisti prebitek koncerta Litijsko-smartinskega pevskega društva v Trebnjem. — Gosp. Peter Mayr, Kranj, 8 kron 66 vin kot čep od samskega večera 16. julija t. 1. — Gosp Ivan Rus, župan v LoSkem potoku 6 K 40 vin. podarili rodoljubi v narodni gostilni g. Iv. Lavriča v Travniku. — Gospa Jo-sipina Čuden, nabrala pri klicanju kralja v "Volovskim (Vila Irenca) 2 kroni 60 vin., in pri veseli družbi v Kantridi 2 K (skupaj 4 K 60 v.) — Gosp. Hugo Parsch o priliki poravnave 20 kron. — Gg. Dragotin Žagar in F. T. v Ljubljani vsak po 5 kron (skupaj 10 kron). — Skupaj 133 kron 66 vin. Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gg. Drag. Žagar in F. T. v Ljubljani vsaki po 5 kron (skupaj 10 kron). — Živela!
Za učiteljski konvikt. Gospića Vilma Gangl v Metliki nabrala v veseli družbi 12 kron. — Hvala! — Svoto smo izročili blagajniku gosp. J. Dimniku, ki a tem hvaležno  potrjuje sprejem.
XLIX. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 28570 K 93 vin. Pavlina Seidl v Gorici za J. Re-
smanove pesmi........... 20 „ — „
Roš Ferdo v Trbovljah....... 20 „ — „
Vesela družba pri Al. Kobalu v
Podkraju............... 1 „ 23 „
Družba v Soteski pri BoSču dne
27. maja............... 6 „ 40 „
Hus Ed. dobljeno stavo pri dirki.        B  ,, — „ Slov.  pevsko društvo „Sloga" v
Vevčah nabralo.......... 10 „ 20 „
dr. Jos. Kotnik v Brežicah za J.
Resmanove pesmi......... 20 „ — „
Posojilnica in hranilnica v Moravčah ................ 30 ,, — .,
Marija Gruntarjeva v Ribnici za
J. Resmanove pesmi....... 30 „ — „
Hribar Ivan, župan prispevek za
mesec junij............. 50 •, — -i
Simon Rutar, c. kr. profesor ... 4 „ — „ J. Fursager v Radovljici za J.
Resmanove pesmi......... 12 „ — ,,
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani
mesto venca na krsto Iv. Gogole 10 „ — „ Tonica Majzeljeva v Belej cerkvi
nabrala................ 6 ,, — „
Malči Suhadolnikova v Borovnici
nabrala................ 5 „ 30 „
Iz Radovljice, s pesmico v slavo
Majerju iž Loža.......... 26 ,, 40 „
Fr. Majzelj v Belej cerkvi..... 4 „ — „
Ivanka Žitko-Hrenova na Verdu
nabrala................ 27 „ ,,
Od avstro-ogrske meje priposlano       3 „ 10 „ Prešernova   vinarna  „pri Roži"
v Ljubljani............. & „  — »
Ob prihodu hrvatskih učit abitu-
rijentov nabranih........ .       5 ,, — „
Ana Kozlevčerjeva v Borovnici
nabrala................ 3 ., ,,
Slov. bralno društvo v Litiji čisti
dobiček koncerta z dne 7. julija    100 „ — ., Skupaj . . 28974 K 56 vin.
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po K 180. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (2—11)
Wo|«nekoiii, ki trpe na želodčnem in črevesnem katarju, je najboijše hranilno sredstvo Kufekejeva moka za otroke. Ta moka je bogata na beljakovini in mineralnih snoveh ter je jako redilna. Tudi če so otroci napeti ali zaprti, je ta moka izborno sredstvo. Primešava se mleko, ki je zato lažje prebavljivo.
hul-iSoriVka Klati »a. najčistejša štajerska alkalič-murijatična kislina je izvrstna pijača in se prišteva radi svoje kemične vsebine najčistejšim in najboljšim alkalič - murijatičnim kisiinBm, ker hrani v sebi primere ma zelo mnogo ogljikove kisline, in ker je tako bogata na soliku, da ga ima skorej toliko kakor klora. Vsled svoje dobrine more se v dobro zaprtih steklenicah leže tuđi več let ohraniti, ne da bi se skvarila Z vinom, šampanjcem, konjakom, 8 sadnim sokom, z mlekom i. t. d. tvori izvrstno krepilo. Glej inserat!
»A HRANA ZA ZDRAVE IN crevih  bolna  otroke -
moka za orroke
k 1968
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7. avgusta: Marija Javan, gostija, 75 let, Pred škofijo St 21., ostarelost.
Dne 8. avgusta: Vincencij Jernejčič, sprevodnikov sin, 20 dnij, Jenkove ulice It. 20, živ-ljenska slabost. — Marija Blut, mestna uboga, 70 let, Karlovska cesta fit. 7, vodenica.
Meteorologično poročilo.
VUin« d »d morjem 104 I m. Rradnjl f&nl tlak 788 0 nun
Stanje Čas opa- baro-zovanja ; metra "d I v mm
		
ITempe tura v	Vetrovi	Nebo
bi 11
9 10
9. zvečer i 737 9    20 2 brezvetr. del. oblafi.
7. zjutraj 2. popol.
7383 737 8
17 8 si. zahod sk. oblač. ■ 27 2 sr. jvzhod del. oblač. g
Srednja včerajšnja temperatura 200°, nor-male; 193°.
Dunajska borza
dne 10. avgusta 1900. Skupni državni dolg v notah   .   . . Skupni državni dolg v srebru  .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4%   .   .   . , Ogrska zlata renta 4°/0 ......
Ogrska kronska renta 4'/,    .   .   . .
Avstro-ogrske bančne delnice   ,   .   . ,
Kreditne delnice........,
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark...........
20 frankov.........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini.....
89 10 98 95 11870 9585 11860 93 20 1667 — 642 60 239 60 117*17« 2345 1904 91 — 1132
Zahvala.
Povodom smrti naše nepozabne matere, sestre, svakinje, gospe
Katinke Šlamberger roj. Preširn
izreka podpisana rodbina vsem prijateljem in znancem, kateri so izkazali ob njeni smrti mnogobrojne dokaze sožatja, najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljuje častitemu meščanstvu, gg. profesorjem in uradnikom in vsem drugim, ki so blago pokojnico spremili k večnemu počitku.
Istotako se najtopleje zahvaljujemo vsem darovateljem vencev, si. narodni čitalnici kranjski, potem gg. pevcem pod vodstvom g. V. Rusa za prelepi in ganljivi žalostinki.
V Kranju 10. avgusta 1901.
Rodbina Šlamberger-jeva.
narwt
aikaiična k t si I i na
najboljša zdravilna in osvežujoča pijača, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja,
in jo priporočajo najodličnej i zdravniki kot bistveno podpiralno sredstvo pri Kar-lovovarških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za nadaljno zdravljenje. (25-—2)
V Ljubljani se dobiva pri  Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
za pokosit se na več travnikih ceno proda. Več se poizve pri g. J. 14onimi.
gostilničar na Rimski cesti št. 24, poprej pri »Jagru«. (1715—lj
R O GAČKA	Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. ^lir2i)
IfivE^ljotA PtiTČA. Nepresegljiva idravLa vod* j	
ii£e samostojna gospodicina od 20. t. m. nadaljo.
Oglasila sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. (1694—2)
Službo želi premeniti
ml&d trgovski pomočnik
manufakturist in specerist.
Ponudbe se  prosi  pod ,,F. V." na upravništvo »Slov. Nar.«. (1658—3)
Ces. kr. avstrijski ggi državne žaleznlce.
Izvod iz voznega reda
veljaven ud dne 1. junija 1901. leta.
Odhod iz IOabJJane j -i. kol. Proga oea Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste, Inomost, Monakovo, Ljnbno; čez Selzthal v Auasee, Solcograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Donaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj ouobni vlitk v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfe&te, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Solnograd, Inomost, 6ez Klein - Reifiing v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljabno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Ga8tein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curili, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Donaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frari2ensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomeito ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoladne istotako, ob 6. ari 55 ia zvečer v No v o mest o, Kočevje. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Fran-zensfeste, Solnograd h, Linca, Stevra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka. Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Kariovih varov, Heb a, Marijinih varov, Plznja, Badejevic. Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, inomosta, Zella ob jezerc, Lend-Ga&teLa, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 38 m popoladne osobni vlak z Dunaja, iz Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzeasfegie, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 ori 3H m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, FrancovJh varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga ta Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjatraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari 32 m popoladne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 48 m zvečer, istotako. - Odhod lz Izubijane drž. kol. v g«.wmtfr Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjatraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob G. ari 50 m in ob 10 ari 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjatraj, ob 11. ari 6 m dopoladne, oh 6. ari 10 m in ob 9. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. U393j
Jzjava.
Jaz podpisani Hugo Parsch, stavbenik, sedaj v Ljubljani izrazil sem se o g. Ciril M. Koch-u, mestnem stavbnem pristavu in stavbnem vodji pri cesar Fran Josipovem jubilejskem mostu v Ljubljani, kakor tudi o g. Ivanu Dufe, mestnem stavbnem svetniku in o mestnem magistratu ljubljanskem večkrat raznim osebam nasproti skrajno žaljivo in nesramno.
Ker so ti nesramni izrazi in te žalitve bile popolnoma neosnovane, in jaz absolutno nisem imel nobenega povoda, le najmanj žaliti koga izmed omenjenih, preklicem jaz vse to v polnem obsegu in obžalujem odkritosrčno, da sem brez vsa-cega vzroka rabil tako nesramne in žaljive izraze.
Ob jed nem prosim gospod Ciril M. Koch-a, g. Ivana Duffe in »lavni mestni magistrat za vse storjene žalitve javno oproščenja. (1720)
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1901.
Hugo Parsch.
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stann v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg ČJsterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1158—11)
Izjava.
Podpisani naznjam, da gosp. Jožef Ruštje, nekdanji nadučitelj v Košani, ni res v družbi v moji trgovini, kakor se on hvali, nego da je bil le potovalec moje trgovine, dokler ni začel na moje ime denarje od strank sprejemati, kar mu je bilo prepovedano, in ni jih meni odračunil.
Torej jaz prriiovcm, da mu nihče v mojem imenu nič IIC «lit ln lllč ne sprejme. (1721)
Rakek, dne 8. avgusta 1901.
Franjo Stibil.
in popri* vi 11« more temeljito in trpežno oskrbovati le strokovnjak..
P. n. posestnike klavirjev v slučaju potrebe postreže (1682—1)
izdelovalec klavirjev
Alojzij J(raczmer
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
Prodaja stekla.
Trnovski pristan št. 4 v Ljubljani,
Ker bo prenehala naša tovarna na steklo, izproda se vsa še gotova zaloga stekla, kakor kupice, steklenice Itd. v vsaki velikosti ln obliki
fe"T   po najnižji ceni.
K tej ugodni priliki vabijo se najuljudneje kupci, gostilničarji in gospodinje.
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1901. (1714—1)
Avgust Drelse
4.   T^aovski prišteta 4.
tossosassssEsssz
Ustanovljene
Brata Eberl
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 33 jnine železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in fimežev
na drobno in na debelo.
Velika Izbirka dr. Sohoenfeld-ovib
bar? v tubah za akad. alikarje.
vsakovrstnih ćopičev za pleskarje, ali* karje in zidarje, itedllnogra mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanja
sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestn in na deželi kot priznano reelnn in fino po najnižjih cenah.
j.^or Alojzij Erjavec j!%r
črevljarski mojster * Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skuSnji, kakor tudi po dovrSenem strokovnem tečaju v Ljubljani c kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, poSteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voSčila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 33 Mere se shranjujejo. — Sta-njim naročilom saj «e pridene noret.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
na O line ali št. O*
fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo stru jararskllt del lacitnegra Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 33
& MODERCE natančno po životni meri
'.za vsako starost, sa vsaki život ln v vsaki foconl "®   S§>   ®   ®   <8t   priporoča   g)   @   @   <§& ®
U EN D Uf I/EM DA v Ljubljani, Glavni trg ti LII m IV IVLHUH  ® ® štev. 17. ® ®33
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a m a m e klobuke za dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno. • a a> a, a
»jt>     » » »t ♦» **********
a
%
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, idravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
*3Pržen kruh ^
hlebčki po lO, 15 In «5 kr.
V slasčičarnicl postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 33
A«*mm**«mm*k4*«4*»*ee/&
C. in kr. državno vojno ministrstvo.
Oddelek 13, št. 1460 iz L 1901.
Državno vojno ministrstvo namerava v priloženem seznamu navedene oblačilne in opravne predmete iz usnja, ki reprezentujejo \4 avstrijski industriji pridržane kvote normalne potrebščine za 1. 1902., dobivati od malih obrtnikov.
Kot pravilo imajo veljati ponudnikom dotičnih dajatev sledeče določbe:
1. Ponudbe za prevzetje take dajatve smejo se vložiti le od mojstrov, ki stalno bivajo v Avstro-Ogrski in so z obrtnim listom obrtniške oblasti pooblaščeni, da smejo dotično obrt samostojno izvrševati.
2. Vsak tak mali obrtnik se lahko udeleži te dajatve, bodisi kot ud obrtne zaveze, ki je pristojna in obstaja na podlagi obrtnega reda, ali kot ud na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, ustanovljene obrtne in produktivne zadruge čevljarskih (jermenarskih in sedlarskih) mojstrov.
V obeh slučajih se ima vložitev ponudbe zgoditi posredovanjem dotične zadruge, v katero svrho mora poslednja vložiti ponudbo, sestavljeno po obrazcu A, ter priložiti seznamek, izdelan po obrazcu B.
V seznamku po uzorcu B, ki se ima priložiti ponudbi se smejo imenovati ne vsi, nego samo oni člani zadruge, ki se res hote udeležiti pri dajatvi.
Ako pripadajo obrtni zadrugi razen čevljarskih mojstrov tudi jermenarski itd. mojstri, mora zadruga za čevljarske mojstre, kakor tudi za druge mojstre vložiti posebno ponudbo in seznamek. Pri oddaji jermenarskih in sedlarskih izdelkov se ozira tudi na ponudbe posamičnih mojstrov, ako od zadruge, po kateri je bila priložena ponudba, le jeden član stavi ponudbo; od dajatve obuval pa so posamezne osebe izključene.
3. Oblastvena potrdila, katera je doprinesti dobavnim ponudnikom o njih opravičenosti (točka 1.) na ponudbah (seznamih), so istotako razvidna iz obrazca B.
Na ponudbe (sezname), v katerih ni tega potrdila, se ne bode oziralo.
4. Mali obrtniki ne smejo hkratu oferirati po raznih zadrugah (združenjih).
5. Ponudbe, previđene s kolkom 1 K, naj se vpošljejo najkasneje do 15. septembra 1901. 1. ob 12. uri opoludne oni trgovinski in obrtni zbornici, v katere področju bivajo mali obrtniki (obrtna zadruga).
Na ponudbe, ki prepozno prihajajo, ali če se pošljejo telegraiičnim potom, se ne bode ozir jemal.
6. Jamščine (kavcije) ni treba polagati, uzorcev za poskušnjo ni treba pošiljati.
7. Razdelitev dobavnih del je prepustilo c. kr. državno vojno ministrstvo c. kr. trgovinskemu ministrstvu, katero bode s posebnim ozirom na dobavno zmožnost ponudnikov oddalo vso dobavno množino splošno po skupnem številu za dobavo se oglasivših malih obrtnikov v razmeri k razpisani dobavni količini.
Pri obutalu si c. kr. trgovinsko ministrstvo pridržuje, določevati vrsto in velikostne razrede obutal, ki jih imajo oddati pojedini mali obrtniki (zaveze), in sicer pri naročevanju samem. Zatorej naj se gotove vrste (čevlji, lahki čevlji, na pol škornje, škornje, čižme) in velikostni razredi ne ponujajo.
Lahki čevlji se bodo le takim ponudnikom odkazali, kateri v ponudbi špecielno izjavljajo, da tudi te vrste obutalo sprejmo v dajatev.
8. Vrste, ki se imajo dajati, morajo biti izdelane od dotičnih malih obrtnikov, katerim seje dajatev naročila, v lastni delavnici (eventuelno) v delavnici, katero je zadruga ustanovila za skupni račun dajateljnih zadružnikov.
Odstop (cesija), dajatve, ki se je komu naročila, drugim osebam, bodisi proti plačilu ali brezplačno, ni dovoljen in bi imel za posledico, da se dotične vrste popolnoma izključijo od prevzetja.
C. kr. trgovinsko ministrstvo si pridržuje, da po inšpekcijah dožene, se li dobavna naročila niso oddala neopravičenim.
9. Za orientovanje o razmerah glede cen naj služi pridejani seznam; višje cene kot tu navedene se ne morejo nikomur dovoliti.
10. Oddaj al ni kraji in oddaj alni roki za naročene vrste naznanijo se takrat, ko se bode prisodila komu dajatev, kar se zgodi če le možno v decembru 1901. leta.
Načelno je oddajalno mesto ono monturno zalagališče, ki je najbližje prebivališču dotičnega zalagatelja.
Oddajalni roki padejo v čas od 1. maja do 31. avgusta 1902. leta.
Da se oddajanje kolikor možno olajša, ustanovila se bodo, ako bi kazalo, za male obrtnike iz krajev, ki so posebno oddaljeni od monturnega zalagališča, bliže ležeča prevzemališča.
Za tovorne pošiljatve, adresovane na kako monturno zalagališče (oziroma pri vnanjih prevzemališčih na mont. prevz. komisijo v . . .) imajo mali obrtniki, če so se dajalni predmeti kot po uzorcih izdelani res prevzeli, olajšavo vojaškega železniškega tarifa.
11. Vse vrste, ki se imajo oddajati, morajo tako glede kakovosti materiala, kakor glede oblike dimenzij, (pri obutalih glede vnanje, kakor tudi notranje dimenzije dotične velikostne vrste, teže in   konfekcije popolnoma  odgovarjati eraričnim
uzorcem, ki leže pri monturnih upravnih zavodih. Ti uzorci z opisom in črtežem in k obutalom tudi prikrojevalne patrone so vsakomur na vpogled pri monturnih zalagališčih št. 1 v Brnu, št. 3 Gradcu in št. 4 na Dunaju (v Kaiser-Ebersdorfu), oziroma se od tam lahko naroče proti plačilu.
Glede vložka trstenine (Rohrplattenstoff) se opozarja špecielno na dotično opazko v seznamu.
Čevljarski mojstri jednega kraja, ki se hočejo natančneje informirati o izgo-tavljanju vojaških obuval po uzorcih, lahko iz svoje srede jednega mojstra odpošljejo v bližnje monturno zalagališče, ki mu bode dalo dotične potrebne informacije.
12. Dovoljeno je, posluževati se strojev. V vsakem slučaju pa morajo biti obuvala vseskozi šivana. Za šivanje podplatov s strojem se ne smejo uporabljati taki z zadnjim šivom (Steppstich).
Ako se pete obutal pritrjajo z medenimi vijaki ali železnimi žebljiči ne smejo njih špice predreti notranjega podplata, istotako ne smejo kanulne žbice, a katerimi se pritrja spodnji podplat presegati istega. Spodnji podplat se ne sme odločiti in mora biti uzorcu vsaj jednak. Medeni vijaki se ne smejo vporabljati za pritrjevanje podplatov.
Pri pregibanju vrhovnega usnja na ožjem delu nastale gube se ne smejo v toliko razdrgniti, da se s tem zveza mej talno šivjo oziroma pozneje narejenimi lesenimi žebljički ne ovira.
13. Glede vizitacije oddanih obutal se opomni, da se najpreje notranja kakovost preiskuje na ta način, da razpara jeden odstotek (najmanj pa jeden par) vsake oddajalne partije častnik, ki jo bode prevzel.
če se ni pri tej preiskavi kaj pomanjkljivega pokazalo, preiskovala se bodo vsa partija, ne da bi se dalje paralo.
Ge bi pa bilo kaj pomanjkljivega, kar se tiče notranje kakovosti, iz česar bi brezdvomno sledilo, da obuvala ne odgovarjajo vsem predpisom, potem se takoj vsa partija odkloni, če bi pri prvi preiskavi bilo kakega dvoma, da li odgovarjajo preiskovana obuvala uzorcem, preiskovalo se bode dvojno, eventuelno trojno odstotno število (najmanj pa dva ali tri pare čevljev).
Pri poskuševalnem razparanju se, če ni nikakih pomislekov proti vzprejetju, razparani komadi na erarične stroške zopet popravijo. Inače se ti komadi razparani, kakor so, vrnejo zalagatelju, kateremu potem ne pristoja pravica do odškodnine.
Vojaška in jahalna oprava pregledovala se bode vsak komad posebe.
14. One vrste, glede katerih se je pri vizitaciji izkazalo, da niso narejene po uzorcih, ali katere so se doposlale stoprav potem, ko je potekel rok za oddajanje, se ne bodo vzprejemale.
15. če misli kak mali obrtnik (zaveza), da odklonitev kake vrste ni utemeljena, je upravičen prositi za nepristransko komisijo. Dotična prošnja naj se vloži najkasneje v 14 dnevih od dneva odklonitve pri onem vojnem teritorialnem (kornem) poveljništvu, v katerega področju se nahaja monturno zalagališče (oddajalno mesto), ki je dotične vrste odklonilo.
i Pomanjkljive vrste blaga, glede katerih dobavitelj ne izjavi takoj, da se neče sklicati na nepristransko komisijo, naj prevzemalni organi zapro, ter jih izroče dobavitelju še le, ko je oddal tako izjavo, ali če ni v omenjenem času prosil za nepristransko komisijo.
Nepristranska komisija, ki jo ima sklicati omenjeno vojno teritorialno (korno) poveljništvo, obstoji iz jednega štabnega častnika vojske kot predsednika, z dveh stotnikov (ritmojstrov) vojske, iz jednega uradnika vojne intendacije in iz treh zve-dencev civilnega stanu, od katerih jednega določi zalagatelj, jednega monturno zalagališče (odnosno intendancija, v katere področju leži dotična prevzemna postaja) in jednega trgovsko sodišče vsled prošnje vojnega, teritorialnega (kornega) poveljništva.
če trgovinskemu sodišču ni možno, imenovati zvedenca, ondu ima vojno teritorialno (korno) poveljništvo naprositi dotično trgovsko in obrtno zbornico, da de-leguje zvedenca.
Nepristranska komisija ima razsojati, so li predložene vrste blaga i z g o t o v -ljene po uzorcih (točka 11. in 12.); takih vrst blaga, ki ne vstrezajo v vseh delih eraričnim uzorcem in popisom, torej nepristranska komisija na nikak način ne more prevzeti.
Sodba, katero izjavi večina vseh članov razsodišča glede vzprejetja ali odklonitve vrst na temelju dajatvenih pogojev, se ima smatrati za končno odločitev, proti kateri ni nobene pritožbe ne administrativnim, ne pravnim potom.
Stroški nepristranske komisije zadenejo v slučaju, Če je komisija spoznala, da ni moči nobenih njej predloženih vrst vzprejeti, zalagatelja, v protivnom slučaju, to se pravi, če se vse vrste sprejmo, pa vojaški erar.
če pa je bilo spoznano, da samo jeden del predloženih vrst ni za rabo, potem ima zalagatelj od skupnih stroškov nepristranske komisije trpeti samo tisto svoto, katera odgovarja oddajalni vrednosti dotičnih vrst, glede kojih se je izreklo, da niso za vzprejetje.
Na Dunaju, dne 24. julija 1901.
O zsilsigrsilinila.
Seznam
Trrstsili. In o zstlSLgrsilzi.Ili.
cen.sil3._
						J c	d n o t n	a cena								J e	d n o t n	a cena
	Število ln na z vanje zalagalnih vrst				v številkah		v pismenih			Število ln nazvanje zalagalnih vrst					v številkah		v	pismenih
					K	h	kron	helerjev							K	h	kron	helerjev
1000			5.		10	67	deset	sedeminšestdeset	400				5.		18	30	osemnajst	trideset
2065			6.		10	44	deset	štiriinštirideset	500				6.		18	17	osemnajst	sedemnajst
3000			7.		10	39	deset	devetintrideset	600				7.	a	18	08	osemnajst	osem
5000		Čevljev	8.		10	30	deset	trideset	766			škornjev	8.	•o	18	—	osemnajst	—
5835!			9.		10	05	deset	pet	700	•G			9.	o	17	39	sedemnajst	devetintrideset
šioo			10.		10	09	deset	devet	766	>			10.			36	sedemnajst	Šestintrideset
6600			11.			76	devet	šestinsedemdeset	600	O			11.	cđ M o	17	19	sedemnajst	devetnajst
6400			12.	cS TS O	9	71	devet	jedeninsedemdeset	400,	o 60			12.		17	12	sedemnajst	dvanajst
4947 450			13.		9	60	devet	šestdeset	353				13.	s	17	08	sedemnajst	osem
	—"		5.	M	7	79	sedem	devetinsedemdeset	120				5.	*-»	18	63	osemnajst	triinšestdeset
650	O		6.	(8	7	67	sedem	sedeminšestdeset	120	> O M			6.	oo	18	49	osemnajst	devetinštirideset
900	«■		7.	M	7	65	sedem	petinšestdeset	240				7.	M	18	40	osemnajst	štirideset
1100	O		8.	O	7	55	sedem	petinpetdeset	240	€S			8.		18	32	osemnajst	dvaintrideset
1400		lahkih čevljev	9.	G	7	44	sedem	štiriinštirideset	280	CU		čižem	»•	Z >	17	62	sedemnajst	dvainšestdeset
1900	>		10.	■	7	42	sedem	dvainštirideset	246				10.		17	59	sedemnajst	devetinpetdeaet
1200	o		11.	O	7	23	sedem	triindvajset	130				11.		17	42	sedemnajst	dvainštirideset
1150	eJ		12.	M	7	18	sedem	osemnajst	100				12.		17	35 sedemnajst		petintrideset
1100	O.		13.	•~	7	14	sedem	štirnaj8t	106				13.		17	31 | sedemnajst		jedenin trideset
200			5.	o	14	26	štirinajst	šestindvajset	4822	kom.	Jermenov za hlače*)				—	40 1 —		štirideset
200			6.	>	14	13	štirinajst	trinajst	271	parov	jermenov za pripenjamo ostroge		1.	vel.	—	46	_	petinštirideset
350			7.		14	04	štirinajst	štiri	279				2.	vrste	—	38	—	08emintride8et
350			8.		13	96	trinajst	šestindevetdeset	4314			brez nosil, brez tornisterške igle *•)			11	-	jednajst	—
300		nizkih Škornjev	9.		13	40	trinajst	štirideset	82	p-o •o S	Tele-	za nosilce pionirskega orodja		•*)	11	07	jednajst	sedem
350			10.		13	38	trinajst	08emintrideset	76		čakov	za tehnične čete			10	64	deset	štiriinšestdeset
200			11.		13	20	trinajst	dvajset	56	kom		za sanitetno četo			9	81	, devet	enainosemdeset
150			12.		13	14	trinajst	štirnaJBt	108		orodni tornister (brez nosila, brez torn. igle **)				~ 7	*•/.•	sedem	Šestindvajset •/,«
118			13.		13	09	trinajst	devet	6062		nosilo za telečak				2	78	dve	oseminsedemdeset
•) Od teh je izgotoviti 5°/0 po 1. in 95°/0 po 2. velikostni meri.
**) Za telečake, za tornister za naboje, za orodni tornister, oziroma telečak za nosilce pionirskega orodja in za tornister za listine potrebno trstenino za uložke (Rohrplattenstoff-Einsatze)
morajo dotični mali obrtniki dobivati po lastni ceni od dostojnega monturskega skladiiča. Ista znaša: za tornister uz. 1888, ali tornister za nosilce pion. orodja — K 74 h
tornister za naboje.................................... 1 n 06* 10 „
„ listine.................................... 3 „ 08 „
m      „ orodje.................................... — . 54«/l0 „
Tornistri, za katere so se rabili drugi vložki trstenine, kakor jih daje monturska zaloga, se ne vzprejemajo.
100
5209
j 33 5020 125
296 502
8588
328 738 590
722 10298 1042
1116
914
»3790
, J590 174 33 16122 2207
1460
15482 138
Število ln nazvanje zalagalnih Trst
Nosilo za orodni tornister
Tornister za naboje **)
Tornister za listine**)
Pehotni pasovi brez zapone
Pasovi za sanitetno četo
Pasovi za konjike s karabinsko zaponko*) Pasovi^a konjike brez karabinske zaponke*)
Tobolci za
bodala k repetirkam jsablje peStva
pionirske sablje za nejezdece pionirske sablje za jezdece
Nosilne priponke za pasove
Nabojnače za pe&tvo 8 mm mun., brez držala nabojev Nabojnače za konjico 8 mm municiji
Sabijeni pas za konj. sabljo in peh. ofic. sabljo Ročni jermeni za konj, sablje
Jermeni za puSke
Jermeni za repet. karabinarje Tobolec za revolver z nosilnim jermenom
Tobolec za revolver brez nosilnega jermena
PlaSčni jermeni z dvema zaponkama
PlaSčni jermeni
45'6 cm dolgi
655 cm dolgi
Oprtalnikov za kuharsko orodje za peSce
Oprtnice za bobne z nosilom, brez tobolcev za kijčke
J e d n o t
v številkah
64
32
09 51 11
44
54
55
63
11
57
01
75
69
72 40
35
16
24
15
20
20
16
na cena v pismenih
kron
dve
Sest
osem
jeden
jeden jeden
jeden
dva
jeden
jeden
jeden
tri
dve
dve
helerj
av
StiriinSestdeset
osemindevetdeset */><
dvaintrideset
devet
jedeninpetdeset
jednajst
StiriinStirideaet Štiriinpetdeset petinpetdeset
triinSestđeset
jednajst
8edeminpetdeset
jeden
petinsedemdeset devetinSestdeset
dvainsedemde8et
Štirideset
petintrideset
Šestnajst
Štiriindvajset
petnajst
dvajset
dvajset
petnajst
Število ta naz vanj a zalagalnih Trst
138
426
108
281
850
246 246
1
29 484
796 760
gani.
parov
828
1189
546
664
935
2887
1698
J>33 1083 824 4862 J29 1320
parov
>
o
TJ
Oprano jermenje za bobnje
Oprtalnik aa kuharsko orodje za konjike Ovojev za taborske sekire_
Ovojev za Četne svetilke
Ovojev za lopate za peStvo
Ovojev za aekirne krampe za pešce
Tobolcev za sekirne krampe_
Pritrdilnih jermenov za sekirne krampe
Usnjati ovoji za tornister-vrečo
Usnjati ovoji za nosila
Glavna stojala
Drogovne uzde
Motvozno stojalo
Motvozna uzda
Gornje oprtovnice
Spodnje oprtovnice
Stremenski jermeni
Zadnji
stranski
srednji
pritezalni jermeni
Sprednje jermenje
Hlevnih podponcev brez pripevnic
Nakladni tornister z nabojnačo
Sprednji nakladni jermeni tudi ovsni jermeni Podkovna torba s pripenjalom__
J e d n o t
v številkah K
na cena v pismenih
kron
— 68
— i 81
2 1 41
1 i 48
— j 75
— i 45
— 09
— j 22
— j 24 1 I 84 1 i 30
—  l 94
18
3 I 42
2 j 96 2 I 66
— I 64
2 2 17
Hlevni uzdni prip. jermen b. kljuke, b. opone in trnja
74
80 99 04 46 06 09
dve
jeden
jeden
jeden
jeden tri _ dve
dve
dve
dve
Bedemnajst
dve
jeden
helerj«
oseminsestdeset
jedeninosemdeset
triindvajset_
jedeninStirideaet
oseminstirideaet petinsedemdeset
petinštirideset
devet
dvaindvajset
Štiriindvajset
štiriinosemdeset
trideset
Stiriindevetdeset osemnajet
dvainStiride set žestindevotdoeet
petinšestdeset
StiriinSestdeaet
StiriinsedemdesetT
osemdeset
devetindevetdeset
Štiri
šestinstirideset
Sest
devet
*) Od teh je izgotoviti 5°/0 po 1. in 95°/0 po 2. velikostni meri
**) Za telečake, za tornister za naboje, za orodni tornister, oziroma telečak za nosilce pionirskega orodja in za tornister za listine potrebno trstenino za uložke (Rohrplattenstoff-Einsatze) morajo dotični mali obrtniki dobivati po lastni ceni od dostojnega monturskega skladišča. Ista znaša: za tornister ali tornister sa nosilce pion. orodja  — K 74 h
tornister za naboje.................................1» 061/« ■
„       „  listine   .................................3 „ 08 „
......•••••••«•••««•• ■       , i j ■
_ „ orodje ...........
Tornistn, za katere so se rabili drugi vložki trstenine, kakor jih daje monturska zaloga •**) Od teh je izgotoviti polovico po prvi, polovico pa po drugi velikostni me
se ne vzprejemajo.
Obrazec A.
Slavni trgovski in obrtni zbornici v.
imenu na dajatev razpisano od državnega vojnega ministrstva z razglasom odd. 13, it 1460 z dne 24 julija 1901, da jvzprejme dotično naročilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrst in da dvigne zasluženi znesek.
Kolek 1 K
Podpi sana obrtna zadruga v........kronovini.............
okraj........izjavlja s tem, da je pripravljena dobavljati obuvala vsake vrste in
številke velikostnega razreda1) po cenah objavljenih v razglasu državnega vojnega ministrstva oddelek 13, št. 1460 z dne 24. julija 1901 v smislu določil tega razglasa, ki so ji v popolnem obsegu znana, in kojim se popolnoma podvrže.
Takisto vzprejme podpisana pod istimi pogoji dajatev lahkih čevljev.3) Seznam (seznami) onih članov zadruge, v katerih imenu se vlaga ta ponudba od podpisane zadruge, je (so) priložen(i).
N........dne...... 1901. (1699)
Podpis.
Obrazec JB.
onih malih obrtnikov čevljarske (sedlarske, jermenarske itd.) stroke iz kraja3).....,
ki so pooblastili  svojo  podpisano pristojno  obrtno zadrugo, vložiti  ponudbo v njih
1) Ponudniki za oboroževalne in jezdne vrste naj izpuste besedo „obutala vsake vrate, množine in velikostne vrste", mestu tega pa je navesti Število in vrsto sorte, katero hote dajati.
9) Ta stavek je vzprejeti v ponudbo le od takih malih obrtnikov, kateri bi hoteli eventuvalno vzprejeti tudi zalaganje lahkih čevljev.
V ostalem se zaradi pravilne oblike seznama opozarj a na točk o 2. razglasa.
F o i a XXI. a i h.   zaa. a 1 1 h. obrtnikov			
	stanovanje		lastnoročni podpis
krstno ime in priimek	ulica	hišna Številka	
			
			
			
	......1901.		
N. N. Podpis obrtne zadruge.)
Oblastveno potrdilo.
Da so gori označene.........') osebe res podpisani obrtni zadrugi kot člani pristojne
in kot samostojni čevljarski (jermenarski itd.) mojstri, zapisane v obrtnem registru ter stoje v pred« pisu davka, da se s tem potrjuje.
N. N. (Oblastveni podpis)
N.
., dne
1901.
') če obsega zadruga več krajev, potem je sestaviti za obrtnike vsakega kraja poseben seznam. Istotako je za Dunaj la vsak okraj narediti poseben seznam.
*) Tukaj je navesti Število v seznamu se nahajajočih ponudnikov.
V ostalem se zaradi pravilne oblike seznama opozarja na točko 2. razglasa.
V Ljubljani, avgusta meseca 1901.
P. n.
Dozvoljujem si slav. občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznaniti, jfii Wfe da sem prevzel dobroznano, slovito, nad 45 let tu poslujočo
trgovino s špecerijskim in materijalnim blagom
tvrdke
Janez ?abtan v Cjubljani
katero bodem vodil i nadalje nespremenjeno pod naslovom
Janeza Jabiana naslednik fin\on 2(orbar.
Zagotavljajoč, da se bodem kar najbolje potrudil ustreči vsestransko z najboljšim, vselej svežim blagom po možno nizki ceni, se priporočam ter beležim
izrednim spoštovanjem
Janeza jablana naslednik (1690-2) finlon 3(orbar.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlandacement v vedno jednakomemi, vse od avstrijskega^ druStva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote d»lee nadkrlljujorl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in n a j s i o v i t e j B i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: <628"21) =Z= Dunaj, I-, Ivlasimilianstrasso 9. ZZZZZ
Gizelino drUŠtVO za nevestino opremo možečih se deklet pod pokroviteljstvom Nj. c. kr. Visokosti nadvojvodinje Gizele.			
Društvo oskrbuje zavarovanje opremnih kapitalij po nizkih premijah in jako ugodnih kombinacijah. Koncem 1. 1900 bilo je 103.566 polic z zavarovalnim kapitalom 128,939.000 kron. Aktiva so znašala 36,535.000 kron. Prospekti se na zahteva nje brezplačilno in franko odpošiljajo.		V vseh krajih, kjer društvo nima še zastopnikov, se pod ugodnimi pogoji zastopniki nastavijo. Gg. učiteljem, državnim in občinskim uradnikom se s tem ponuja k postranskemu zaslužku ugodna prilika. Obširne ponudbe naj se odpošiljajo m:	
Ravnateljstvo na Dunaju L, Franz- Josefs-Quai 1 laital Mift. (1584-3)			
m ............................			
2 učenca
za špecerijsko trgovino z dobrimi spričevali iz dobre hise sprejmeta se z rjcodnimi pogoji pri J. Ravnikar tvrdka Perdan. (1647-3)
Pluss-Staufer-jev klej • v tobolelh In Rtrblenlrfth večkrat odlikovan a zlatimi in srebrnimi svetinjami, a katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Fran Kollin»nn v IJ ubijani. (611—12)
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in drvarnico, odda se s 1. novembrom t. 1. v Merosodnih ulicah (Žabjek) št. I. (1712—1) Izve se v I. nadstropju istotam.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-35)
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko in Primorsko :
Anton Oltrich •LJubljana, Hlarlje Terezije cesta S.
Izprašana učiteljica v citrah in kitari
daje pouk.
Vpraša se: la.rak.ov0k.! na.« i p h t. 4. 1. nadstropje. (1633—3)
Čokolada
Takoj ae sprejmejo
trgovski pomočnik trgovski učenec
m
prodajalnični hlapec
pri A. izgonu, trgovcu z mešanim blagom v Škof ji Loki. (I68i—2)
Mm orodje iz kina-srebra
se posojuje. 1639 3
na sv. Petra cesti St. 18 v Ljubljani. "
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (IVrladi) na koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
p usek za lovce in strelce, po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preskuSene. — Ilnatro-(2692)        vani ceniki saitonj. (31)
Pari« ISOO. Grand Pri*.
(23—29)
Povsod na prodaj«
Cacao
ffe co_ j 7T Jim,
iA?^ Jo
Preobleke. -
Popravila.
l Mikusch
k   tovarna dežnikov
W   Ljubljana. Mestni trg.
št. 497
Razglas.
(1693)
Dva skladiščna prostora v Bohinjski Bistrici, ki sta lastnina kranjskega verskega zaklada, in v katerih se prodaja moka in sol, kakor tudi skladišče na kolodvoru Lesce-Bled, ki služi za začasno shrambo blaga se
od 1. februvarja 1902 do 31. januvarja 1905. I.
oddajo v najem.
Prosilci za tiste naj svoje ponudbe pismeno in zapečateno oddajo c. kr. gozdarskemu in domenskemu oskrbništvu, kjer se nahajajo tudi pogodbe najema, do torka lO. septembra lOOl do 1*. ure opoldne.
C. kr. gozdarsko in domensko oskrbništvo
Radovljica, dne 7. avgusta 1901.
im^ Razpis. ^
V deželni bolnici v Ljubljani izpraznjena je
služba sekundarija
z adjutom 1200 kron na leto. Služba se odda za dobo dveh let. ta doba pa se lahko podaljša, ako je službovanje dotičnika zadovoljivo.
Prosilci za to službo preilože naj svoje s krstnim listom, z doktorsko diplomo in z dokazili o znanja sloveDsk>g% in nemškega jezika opremljene proSnje
do 25. avgusta 1901
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov.
V Ljubljani, dne 31. julija 1901.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, daloljub-nim in stalno naseljenim osebam a prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrate. — Ponudbe pod „!.»•»•• Gradec, poste reatante._(766—18)
Na prodaj ™
2 nova, fino, iz najboljšega materijala izdelana pol Is vi t m voza* za dve ali štiri osebe, in malo rabljen i/brom" po jako nizki ceni pri lastniku A. Putrich u v Ljubljani.
S. Goldschmidt & sin
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenosllna sledilna ojrnJI«ea v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafci renomirani trgovini z železnim>. — Kjer ni zastopa, ae naravnost pošilja. (923—15)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener (jiirtel, na Dnnaji
ali . (1116—7)
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Najboljša uporaba
' Kar največ in najfinejšega
surovega * * * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
v* milijona tacih strojev v rabi!
Uravnnjejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč.
Načrti proračuni.
(470)    Akcijska cUužba (M)
Alf a-Separator
Dunaj, XVI. Ganglbanergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezplačno.
dober in spreten manufakturist, sprejme se v službo pri        (1685—2>
Alojziju Pogačniku v Cerknici.
Uostilna
z več sobami se da v najem blizu kolodvora v Logatci.
Natančneje   poizve   se  pri lastniku Josipu Gostiša v Logatci. (1690—1)
Praktikant
s primerno šolsko naobrazbo in spretno pisavo, obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj sprejme proti, mali začetni plači v neki tukajšnji večji tovarniški pisarni.
Ponudbo sprejema upravništvo »Slov Naroda«. (1703—1)
Rabljen sejalni siroj
in (1683—2)
rabljen ročen mlaiilni stroj
ima po ceni na prodaj A. Tschinkel-na zet v Ljubljani.
Tanglefoot
amer. priprava za popolno uničenje u)
se dobiva v prodajalni tvrdke (12-143i
Edmund Kavčič
7 LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte
•e
j 1 Veliko denarja! j
t do lOOO kron na ineiiec
2 lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega t
• stanu — (tudi kot postranski zaslužek;.
J Več se izve pod „Keell ■ ■»«« po 1 % anonenl   pisarni   E.   Krl»t«»l"1iU. '
• lnnmbrurk. Postno predalo 36.  (H47-3flj I
Prodaja.
V deželni deski vpisano posestv* Gamberk (Gallenberg) pri Zagorji, okraj Litijski, z zemljiškim kompleksom 45 /. 313/* ar (gozd, travniki, vrti, njive in pašniki) je z fund. instr vred iz proste roke na prodaj. <i668—2
Podrobnejša pojasnila daje gospod Martin Bukove, hišni in zemljiški posestnik v Toplicah pri Zagorji.
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbet
15. avg. Rottedam 2*oo popoldne. 22. avg. Amsterdam 600 popoldne. 29. avg. Statendam      1*00 popoldne.
5. sept. Potsdam 5-30 dopoldne. Novi parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.SOO ton. (1472-5)
Cene v prvi k a; iti od 264 K naprej \ iz prista-drugi kaj:ti od 228 K     „    J nisča in. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10;
za III. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Lekarna #„pri orlu"
v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2
priporoča:
Povsod znane „DunaJHke zelodene
kapljlee", 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K.
Raby>puder, priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna škat-ljica 30 h. 1 večja škatljica 50 h.
Jflenthol-prasek za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih škatljicah a 60 b.
K temu .fleiiiliol zobna In ustna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K.
Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo zaneslflvo morim, rlsta kemična
sodovica in pokalice.
S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko.
Xja stxa.Ua-: 31
Mr. Ph. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg St. 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 32
ga« najnlžjlli cenah.
lm M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni »troji po najnižjih cenah. Bletkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In eeno. 32 |V Vnanja naročila ae točno izvrši. ~W
Mehanik
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o cenah   1> s» m« 1 mmn
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah.
Sukneni ostanki 32
različnih vrat za polovico eene.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
1192
St. 26.361.
(1706-1)
V smislu § 24. zakona z dne 5. novembra 1898 (št. 40 dež. zak.) se javno na znanje daje, da je
volilski imenik za volitev dveh deželnih poslancev
ki jih bode vsled razpisa c. kr. dežel, predsedstva v Ljubljani z dne 25. julija t. 1. št. 2998, voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dne 19. septembra 1901, že sestavljen, ter da bo od danes naprej osem dni v magistratnem ekspeditu razgrnjen vsakemu na vpogled. Zoper ta imenik smejo tisti, ki imajo pravico voliti v tej volilni skupini, tukaj vložiti ugovoro o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice, ali, da so se iz njega izpustilo take osebe, ki imajo pravico voliti.
Izkaznice vročile se bodo volilcom pravočasno v stanovanje; ko bi pa kdo izmed volilcev iz kakršnegakoli vzroka izkaznice najkasneje tri dni pred volilnim dnevom ne prejel, naj pride osobno ponjo k mestnemu magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 10. avgusta 1901.
♦ •   TJ* s t o. rs. ©-vi* eno 1. 1870.   ■ 0
Izdelovalnica perila za gospode, dame in otroke
bi imel  kupec vzrok,
samo iz blaga tvrdk IS. Srliroll, Gmiiiiinnii in **»!«;••
Nikako male vredno tovarniško, marveč najskrbaej:e domače delo. Za brezhibni kroj in najpoštenejšo postrežbo jamči tvrdka
C. J. HAMANN, Ljubljana
Mestni trg št. 8. (2586-16)
Pubatitelj perila Teč c. in kr. častniških oskrboraliJč.
Istotam se dobi Izvirno Ur. fJustav Jujter-ja volneno perilo vsake vrste, kopeljNlto perilo, potem klobuke iz lodna in koz tvrdk PleMM, llieltl in Plehler, najboljše^ inoilke in žrnNke iiojrovlee, kruvatr, modre«', žepne robe*«*, razno drugo modno in Ikono blago za gospode, dame in otroke itd. itd.
Lastno izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, Jutranjih jopic, spalnih sukenj itd.
Cene so v primeri z dobroto blaga brez konkurenee.
biti nezadovoljen z blagom pri meni kupljenim, se to blago rade zamenja ali pa denar povrne.
cd
CD
OD
volje
St. 27.525.
Otvoritev gostilne.
Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, znancem in prijateljem, da sem svojo gostilno v Konjušnih ulicah štev. 2 dal v najem g. Beti Kos, katero priporočam v obilen obisk.
Ludovik Černe.
- .fr. -l—u-
C'astitemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela dobro znano
v
„gostilno Cerne"
tt "Drelseto^ri lxiši, 2Zonj-vj.šra.e -vilice 2
bod<
(vhod tudi Trnovski pristan št. 4) istna dolenjska i
pre-
druga vina ter pivo iz pivovarne Dreher, tudi za mrzla in gorka jedila bo dobro
skrbljeno.  Oč. starim in novim gostom se priporočam v obilen obisk. (1713) Z najodličnejšim spoštovanjem
Beti Kos.
vAZA/
„Andropogon"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sred-Htvo za niNi I uh, katero ni m k o sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena it zajamčeno neškodljiva tekočina, 1*1 nabrani Izpadanje lam In odstrani prahaje. ZnaCilno je, da se pri pravilni rabi že Cez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—46)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 H.. 9 Dobi se v vseh mestih in veCjih krajih dežele. 9 Glavna zaloga in razpošiljate v v Ljubljani pri gospodu
Vaso Petrićić-u.
V zalojcl imata tudi gg. K. JVIahr in I . pl. Trn-k<»<•#.> v lijubljanl in g. A. Kant v I4ranji.
ZEPreprccLa-jalci popust
Razglas.
(1695-1)
Cerkveno predstojništvo sv. Jakoba v Ljubljani, oziroma upraviteljstvo cerkvenega in nadarbinskega premoženja prosilo jo na podlagi §. 14 zakona z dne 20. julija 1863. dež. zak. št. 12, pri mestnem magistratu, da naj bi se razpisala konkurenčna Obravnava v ta namen, da se določijo prispevki k troškom za projektovano zgradbo novega župnišča v župniji sv. Jakoba.
Vsled te prošnje razpisuje mestni magistrat v smislu §§. 14, 15 in 16 poprej navedenega zakona konkurenčno obravnavo na dan 29. avgusta ob osmih zjutraj v mali dvorani mestnega doma.
K tej obravnavi, pri kateri se bode posvetovalo o potrebi stavbe, o stavbnem načrtu in o proračunu troškov, kakor tudi o tem, koliko in kako bodo konkurenti plačevali ali pripomogli k troškom in če mogočo to ustanovilo po dogovoru, se vabijo župljani sv. Jakoba, ki so po zakonu dolžni prispevati k troškom za zgradbo župnišča in cerkveni patron s pristavkom, da se bodo smatralo glede onih, ki se obravnave ne udeleže, da dovoljujejo stavbo.
Mostni magistrat \r LJubljani
dne 7. avgusta 1901.
Razglas.
Vsled sklepa kranjske hranilnice se bo delil peterim eksternistom (zunanjim dijakom) s Kranjskega pouk na ljubljanski trgovski in vzgo-jevalni šoli z vsemi učnimi potrebščinami za učno leto 1902 brezplačno.
Učenci, ki se tega hočejo poslužiti in so spolnih 14. leto, naj svoje prošnje s prilogami: svoje rodovnice, s spričevalom ubožnosti, s spričevalom, da so dovršili tretji razred gimnazije ali realke ali višje meščanske šole, da so se hvalevredno obnašali in vsaj dovoljen vspeh dosegli, — semkaj vlože do najdalje 20. septembra ti., da se potem vse vložene prošnje oddajo slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice v sklepanje.
V Ljubljani, dne" 5. avgusta 1901.
Ravnateljstvo trgovskega učilišča.
Artur Mahr
lastnik zaslužnega zlatega križca s krono.
(1G75-2)
w
ja®;« &m&    ^ ft-s     mm san gg
*^ v Gorici (Solkan)
•s
$
*
*
i i m m
m
Mizarska zadruga
*> na Primorskom
naznanja slavnemu občinstvu,  gospodom trgovcem
in založnikom pohištva, da ima (1269 - 5)
veliko zalogo
^Vf#*
veliko zalogo
*k izgotovljenep pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia štev. 1, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.

na Primorskem.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po   naročilu v  najkrajšem času.
= Cene zmerne. =
Delo je lično ter dobro osušeno.
i
■&| Založena 1847. >§j| Založena 1847. | ^
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 32
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne M sobe, oprave za salone, žimnate mo-M droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
I
Važno!
Za
Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, ffotosrronene aparate in po-trebšelne, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 33 Oblastv. konces. oddaja strupov.
ga *Iviiiore|ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno i. t. d. Vnanja naroČila izvršujejo ae točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 3
Ww* V. Ssjee
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojov veliko zalogo raznovrstnih NvlrnrHklli žepnih ln stenskih ur. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. f«00. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ • Trgovina vseh optlenlh predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila ta Izvršujejo natančno in ■ Jamstvom.
i
Anton Presker 9
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega j društva železniških uradnikov
Ljubljana, S*. Petra cesta
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 33 jopic in plaščev
za gospe, uepremočljivih havelokov itd.
i
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
1
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam
J. S. Benedikt
33
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
Pod Trančo it. 2.
ii
32 Veliko zalogo
^    % Q ---*~ priporoča
1^V^**^J. Soklič.
03. '3     oou»Ji pod 3S
Dragotin Košak
32  Ljubljana, Prešernove ulice št. 5,
Velika zaloga
razne zlatnine
In prstanov.
Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše".
>■■■■■■■■■■
Ljubljana, Židovske nliee štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka sa dame, gospoda In otrok« Je vedno na Izbero.
VsakerSna naročila iavrfiujejo se točno in po niski ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati. 32
imuiumn
t Josip Reich ^
4 likanje sukna, barvarija in > < kemična spiralnica ► \   Piljanskl nasip - Ozki ulici it, k \
d se priporoča sa vsa v to stroko spadajoča j» 4 32 dela. J
^     Postrežb* točna.. — Oeae nitke. r
Fran Det ter
32
, Stavi trg st. 1.
Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne alamoroznlco in mlatllnlce, katere se dobivajo vzlic njih:izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kollzejaks ulico stev. 16
(tt Trnova m.) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
vagr sode tssq
po najnižjih cenah. 32
Znpnje ln prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
32 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
nsjprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada s pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrSĆ.
Karls&orfska slatina
da.
najčistejša štajerska, alkalično muriatična kisla
!! Specijaliteta!!
Izredno čista, ne črni niti starega niti novega vina in ne dela gošče. Najfineja namizna voda. — Žlahtna pijača.
Se dobiva v vseh boljših špecerijah in drogerijah. (1707—i)
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
reg-i s trovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica dama za vložnike plačuje.
Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. *- (2693—32)
Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
Št. 110 pr.
Razpis.
.,1661—2)
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe:
1. službo revizorja pri deželnem tajništvu s plačo 2600 K in aktivitetno doklado 500 K ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K. Prosilci za službo revizorja, kateri bo imel v prvi vrsti nadzorovati poslovanje občin na Kranjskem, morajo dokazati, da so dovršili juridiČno-politične študije in da so napravili praktični izpit ali za politično ali pa za sodniško poslovanje. Ako takih prosilcev ni, se bo oziralo tudi na prosilce, kateri dokažejo, da so za upravno poslovanje dobro izvežbani;
2. službo konceptnega praktikanta pri deželnem tajništvu, z adjutom letnih 1200 K. Pogoj je dovršitev juridično-političnih študij;
3. službo pristava pri deželnem stavbnem uradu s plačo 2000 K in aktivitetno ^doklado 400 K na leto ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K. Pogoj je dovršitev tehničnih študij za inžinersko stroko;
4. službo stražnega nadzornika v deželni prisilni delavnici s plačo 1G00 K na leto in prostim stanovanjem ter s pravic* do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 K. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili vsaj 4 razrede kake srednje šole in da so usposobljeni za službovanje v kaznilnicah ali prisilnih delavnicah.
Prosilci za službe, navedene pod štev. 1—4 predlože naj svoje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika, daljo s spričevali o usposobljenosti podprte prošnje
do 1. septembra 1901
podpisanemu deželnemu odboru.
Oni prosilci, ki so v kaki javni službi, predložiti morajo svoje prošnje potom svoje predpostavljene oblasti.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 31. julija 1901.
Pozoi 2
■9" Pozoil ♦ 1
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstareiSe in najzmožnejše
tovarno za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzgalniee najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrz-Ilnl, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje In meee vodo: „univerzalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parnebrlzgalnlee, vodeno ti e, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., revi iz posebne tkanine najboljše srste; dalje čelade, pase, aekl-Alre, lestve ter sploh vse za ga-rilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Molor-vozovr in priprave za aeetrlen-lne. Dalje limetljslfco orodje vsake ■vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plača* jejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213—14) Cenike pošiljamo brezplačno ln postsaJjne prosto. ~an*|
Podružnica R.
v Zagrebu.
St. 243, Pr.
(1079-2)
Sv. Jakobu v
Na mestni slovenski 8 razredni dekliški šoli i Ljubljani se razpisuje
služba šolskega sluge in kurjača
z letno plačo 900 kron, z dvema petletnicama, s prostim stanovanjem in kurjavo.
Prošnje z dokazili usposobljenosti je pri podpisanem mestnem magistratu vlagati
do SO. avgusta t. 1.
Oženjeni prosilci imajo prednost.   Na nedostatno opremljene in prekasno došlo prošnje se ne bo jemalo ozira.
Mastni magistrat v Ljubljani
dne 5. avgusta 1901.
Ustanovljeno        y»    LlUbljanJ ,eta ,834' ^
se prične pouk dne 1. oktobra 1901. s
Pojasnila in programe pošilja ^ifttlT JVtdltf yj|j
(1674—2)
lastnik zavoda In wod|a.
Št. 8750.
Razpis.
(1066-
Xa kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dvoletnim
poučevanjem in slovenskim učnim jezikom so izpraznjeno
štiri deželne ustanove
za prihodnjo šolsko leto 1901 1902, katero se prične dne 4. novembra 1901. Q Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradm
kov, ki so vsaj IG let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsk
šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na
svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v Šoli:
obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo se sprejemajo tudi:
1. plačujoči učenci, kateri plačujejo po 60 h na dan za hrano in stanovanje in pa 40 K šolnine na leto, in
2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 1 K. se imajo
do dne 16. septembra 1901
izročiti vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrjilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju.
Vsak učenec se mora podvreči vzprejemnemu izpitu, ki se razteza nasloven jezik in priprosto računstvo, in od uspeha tega izpita jo  odvisno, ali se dotičnik v šolo sploh sprejme.
Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišt-v oziroma varuha, zaradi vzdržavanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške pre« zentne službe.
Od deželiCLegra, od/bora, tezstnjslsegrsi-
V Ljubljani, dne 28. julija 1901.
mM
Preselitev trgovine.
Uljudno javim svojim odjemalcem in p. n. občinstvu, da sem se s svojim
zavodom za uniforme
preselil Iz Slomškovih ulle v lastno novo hišo
na voglu Resljeve ceste št. 7.
Zahvaljujoč spoštovane odjemalce za dosedaj izkazano mi zaupanje, jih prosim nadaljno blagohotnost in beležim z vole8po5tovanjem
Anton Reissner
zavod za uniforme.
SaV* Oo Jedrnem se priporočam gg. jednoletnim prostovoljcem za izga-tovljenje  uniform po  najnovejših  predpisih  in zmernih  cenah. ~9d
za
(1701-1)
*
i i
m%m%mmT\Sim% m% sS raV S 'A sai A* ifla* *A 55 ^W 'Jjj 'Jij 'J%' ifK 'M 'Jt: 'Jt: 'Jhi ViK     'Ju     iZ ift
Veliki krah!
Sew-York in London nista pri nanašala
[niti evropski celini ter je bila velika to-' varna srebrni ne prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleSko klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega
komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čačic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
•45? komadov skupaj samo s;ld. tt*ttO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najbolj&i dokaz, da leta inserat ne temelji na
wll»rasl*i5«l slep ariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno ararnlturo, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi mm vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—32)
A* III HSC IIBERG-a
£ksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpoSlje. Čistilni prašek za njo tO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih plsenm.
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako [zadovoljen. Tomaž Rezane, dekan v Mariboru.
Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno.
Št Pavel pri Preboldu. It. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
~ i
Styria, francoskih Peugeot-, Austria-koles.
(101-61)
pristnih Jos. Reit-SnRH*     hofffer sinov
Pneumatik
katere nudim po isti eenl, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke« stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr. čuden,
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
I C3
I *
K sezoni
K sezoni
°- o
:* o
C >
• e
< a
priporočam svojo bogato zalogo puik najnovejših slstsmov In najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov In municije, posebno pa opozarjam na
Bšr trocevne puške
katere izdelujem v svoji deiavnici, in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe In poprav« točno, solidno in najceneje.
Z velespoBtovanjem (1696—3)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Dobro upeljana
kleparska obrt
odda ae takoj  pod ugodnimi
pogoji. (1697—2) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
z lepim razgledom na Ljubljano in okolico na hribčku nad Dravljami, s sadnim vrtom, njivo in gospodarskim poslopjem, se proda iz proste roke.
Naslov: Franc Novak, p. d. Gradišnik, v Pržanah pri Dravljah, nad Ljubljano. (1676-2)
TJraduo čLoTroljena.
(1709)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča ln namesea le boljše
službe iskajoče vsake vrste
(moške ln šenske) sa tj ubijano In drugod. — Petnlna tukaj. — Vestna, strokovna ln kolikor nežne hitra postrežba zagotovljena. IVataneneJe v pisarni.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, sa katero se daje dve letna garancija. Vo-likolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s sunili bri-ljantom, 1 krasen kolije* iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati moSnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in sraj-Cmh gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in že 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiSi. Krasnih 326 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, poSilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpo&iljalnica
S. Eohane, Krakovo,
poštno predalo 1»,
(1632—2) Ako ne ugaja, se denar vrne.
Najboljše črnilo svete!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—32)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se c. kr.  ^|  priv. povsod!.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- ejsr~ TTarTlftlOT1 rlf """a stl pazi naj se natančno na mojo Ime BJJT       * Wf UUiCUUW. -asjj
	^ 4	i
	WP 'W' ,"w', *W'     VW™W'' vw"nW' ^^^^ 1,W'"*w'* <V"'W' si'""W*	
	Podpirana usoja si P- n, slavnemu občinstvu uljudno javiti, da slaščičarna in kavarna Jfudol/ Jfirbisch vse v to strofa spadajoča naročila ijvršuje točno in najceneje. (1649—2) S spoštovanjem Poliksena Jfirbisch.	
		s#§i#*
		
		
		
Jtazitanilo.
Zahvaljujem se vsem dosedanjim častitim gostom za obisk svoje gostilne na Tržaški eestl št. lta in ob jednem naznanjam, da sem se preselila ln otvorila danes, -w noboto, SO* avgneta
novo gostilno na Sv. Jakoba trgu
ir Pallusovi hiši
kjer bodem postrezala čast. gostom z dobro pljaeo in Jedjo. Za obilen obisk se priporoča s spoštovanjem
(1704—2) ISTežika ISIralj-
Notarska pisarna
c. kr. notarja Ivana Plantana
nahaja se od 6. avgusta naprej (1644—4)
na Dunajski cesti
v Frdhlichovi hiši st. 11 v pritličji.
F. Cassermann
krojač za civilne In raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatslj oss. kr. unH. blagajne drž. železnlo uradnikov
LJubljana, Selenburgove ulice št.4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih (obisk in nepre-močljlvlh havslokov po najnovejši fa-coni in najpovotfnejBih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa sa izdela vanje
talarjev In baretov. 33
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
= lorsir = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
slatih, srebrnih, is tate, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih
I
L
iTo-vootl v v žepnih in stenskih arah so vodno v zalogi. 33 Popravila as Izvriujsjo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga folografičnih aparatov.
Vss v to stroko spadajoča popravila In vnanja asroolls točno In osno.
33
■       " " "Tf' T 'T'T'W'W"w asi a I a I a^atatavatat aeatafa*ae«r»
Pri nakupovanju
suknenega in manufakturnoga blaga
se opozarja na tvrdko
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga O Los
"jsuknenihgostankov.
Jutri Coriando-Corso v S vicarifi
1iW Začetek ob 5. uri.   (1718) Cene jedil in pijač nepovišane.        Točna postrežba.
Tvrdka Hugo HU v Ljubljani
sprejme takoj dobro izurjenega 1706
Uradnika
veščeg-a slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, zmožnega samostojno voditi trgovske knjige in korespondenco, vsprejme takoj v službo (1673-3)
Josip Lenarčič na Vrhniki.
Enonadstropna hiša
v Krakovskem predmestji, v kateri se nahaja prodajalna, in k njej spadajoči vrt, ki donaša dobre obresti, se pod ugodnimi pogoji proda. (1716—1) Natančneje pove iz prijaznosti Ivana Brenčič. Rimska cesta št. 8, v Ljubljani.
Vino
iz najboljših vinogradov trške gore pri Jfovem mestu
priporoča
(1671—6)
Josip jVledved
v Novem mestu, na Dolenjskem.
L. Lnsep obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. Itd. =====
Glavna zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling.
sss- Luser-jev^.
Dobiva se v vseh lekarnah. VLjublj a ni: M. Mardetschlager, J. Mavr, C. Plccoli. V Kranju: K. Savnfk. (627—20)
V nedeljo, dne 11. avgusta 1901
velik koncert
na prostornem senčnatem vrtu
pri Traunu na Glincah.
Svirala, bo godba z Vrhnike.
Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina prosta.
K mnogobrojni udeležbi vabi
z velespoštovanjem
Janko Traun.
Wmri neugodnem vremenu se vrši Koncert v sotonu. (1710)
\ Tovarna pečij j
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom
svojo veliko zalogo najmodemejdih predanih ter barvanih prstenih
ln najtr pežnejSih
štedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-
Srih, zelenih, modrih, sivih, lih, ramenih i. t. d., po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno in poat-(1860)   nlne prosto. (9)
Nova krojaška obrt!
*"£"!,,B JatiteJ Cožar **" ,r»
Naznanjam slav. občinstvu, da sem z današnjim dnem otvoril
svojo novo vrejeno krojaško obrt.
Fini geometriški kroj M. Lutza. Natančno in lično delo zagotavljam
(1643-2) Jarnej Ložar krojač.
^ ^a^ ^a^ ^a^ ^S^a^ ^a^ ^a^ ^a^ ^a^ ^a^ ^S^ ^S^ ^S^ ^
JCaznanito preselitve.
Dao jam se p. n občinstvu naznaniti, da sem preselil svojo zlatarsko trgovino s Sv. Petra eeste it. A
v Prešernove ulice št. 5 (Periesova mg
ter ob jednem priporočam svojo znatno povečano zalogo vsakovrstne
zlatnine, srebrnine in kina-srebra.
Dalje na novo vpeljano prodajo
srebrnih in zlatih žepnih ur.
Vsa v mojo stroko spadajoča nova dela in popravila izvršujem natanko po naročilu z jamstvom v lastni delavnici.
Za mnogobrojni obisk se najuljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem v t
(me-!) Dragotin Kosak, zlatar.
0^ 4^       0^       v^ €^
Franja Meršol
* Ljubljana * Mestni trg 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-8) Monogrami in risarlje se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
steklenicah".
Jan. Fabian F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin
LJubljani pri gospodih
A. Kane, drog. I Jožef Kordin C. Karinger       Anton Krisper Mihael Kaatner Peter Lassnik Edmund Kavčič J Kari Lexander Anton Ječminek | Kham & Murnikj A. Lilleg Bled: Oton Wolfling, P. Homan.; Kriko: F Crno ml j: Andrej Lackner, Karol Miiller. B. Schweiger, A. Zore. Draga: P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A Jelenec, J. Sepetavec. Kamnik:   Anton   Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. PeCe, J. RotheL
Kostanjevica: Alojzu Gač.
Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Savnik, lekarnar pri sv. Trojici
j T. Mencinger    A. Sarabon j Iv. Perdananasl.; Viktor Schiffer i Rudolf Petrič    I M. Spreitzer Karol PlaninSek j Anton Stacul I J. C. Roger        Fran Stupica
H. Aomana sin, R. Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Škofa.
Novo mesto: Kussel & Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Gradac: J. Ana Leben. Postojna: Aston Ditrich, K. Cefe-
rin, G. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, l občno radeSko konsumno društvo, J. Haller. (836-12)
M E. Supan 1 A. SuSnik, F. Trdin*., J. Tonih, Uradniško - konsomno društvo.
Radovljica: L. Fursager, Friderik
Homan, Oton Homaa. Sodražica: Jean Levstik. Škofja   Loka:  K Burdych M.
Zigon. Slška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob PetrovčiC Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Briley. Zagorje: R E. Mihelčič, Jan.
Muller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
(671-22:
Kdor trpi na pada vi bolezni, krča ali dragih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sehn-anen-Apothehe, Frankfurt ».ti
Prevzame se s I. novembrom 1.1.
gostilna v mestu
Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Stenografa
s hitro in lepo pisavo sprejme tukajšnji odvetnik s 1. septembrom t. 1. v stalne
službo
o, P°nudbe Pod ijIOO" na upravništve »Slov. Naroda«. (1711—1)
Naravni, iz alkohola napravljeni za vreti kis, brez primesi nevarne in neprijeten okus imejoče očetove kisline, se dobiva pri
J. J. Kantz-u (1679_6
v Ljubljani, Rimska cesta štev. 16.
Graška
trgovska akademija,
Sar1 Abiturijentski tečaj. 5g
JTednoleten trft-ovttkl teeaj za absolvente srrdnjlh moI In makih urnih zavodov, ki se hote" posvetiti trgovskim in industrijalnim podjetjem, ali hote" kot velikpSolci (juristi) svoje vednosti razširiti.   Začetek dne .». oktobra.
Obširne prospekte razpošilja ravnatr-IJeva pisarna, Kaiserfeldgasse Nr. 25.
1474-3   Ravnatelj:
Bela vina.
Franc Matheis
v Brežicah ob Savi, Štajerske
lasera, jol^u prodaj
okolu 200 veder jako dobrega belega vina
lastni pridelek I. 1900.
Kupci naj naravnost od njega zahtevajo vzorce. Odda se vsaka množina v kupčevih posodah. (i652-3>
Dobre cenene nre
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hlia zlatnln -TIo«t (BrUx) Cevko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec.......... _  196
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—68)
Jfc£-  IluMtnntmi katalog tantoni in poštnim prosto.
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
*
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega salotnlka NJ. S veto iti papeža
kot    /i-I«mIi i
krr|iriijorr
in trk vzbu-
jaj orr, dalje kot prrbav-
IJenJe in tr-lesno od-
prtje pospešujoče sredstvo posebno onim, ki trpć na navadnem telesnem
aapnju.
B**aV
Razpošilja se proti povzetju v Skatljioah po D. 12 in več stekleničic. (136640)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarno*,
11
0022
1
82