Učinkovito ljudsko samoupravljanje bo mogoče šele, ko bodo nepartijski Slovenci enakopravno soudeleženi pri osnovnih političnih odločitvah prek samostojne, od partij-skeka vodstva ločene in neodvisne politične organizacije. Če bi to bila Slovenska socialistična zveza, bi prehod bil toliko lažji.
(Ciril žcbot, SLOVENIJA DANES IN JUTRI).
VČERAJ,
sLo\)ensk<\
FOR A. F R E E SLOVENIA
Samonikel narod, ki nima lastne države kot potrebnega orodja za skupnostno odločanje, ostaja v sodobnih razmerah brez zadostnih možnosti za nadaljnji narodni razvoj; njegove sile se izčrpavajo v nasprotovanem in oviranem ohranjevanju že pridobljenih narodnih posebnosti. Tako stanje stvari ni le krivično, temveč tudi povzroča čut manjvrednosti in neodgovornosti, nevoljo, nemire in uporništvo.
(Ciril Žbot, SLOVENIJA — VČERAJ IN JUTRI).
LETNIK XIX — VOLUME XIX 1. APRIL 1968
Published monthly by: Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 4. —- NUMBER 4,
MISEL ZA VELIKO NOC
„Vstal je" odmeva vsepovsod. „Ni ga več tukaj, kamor so ga položili," je rekel agel ženam, ki so prišle truplo mazilit. „Aleluja" odmeva po cerkvah in v dušah onih, ki so za Veliko noč duhovno vstali z Njim.
Prikazal se je ženam in apostolom. In njegov pozdrav? „Mir vam bodi!" Mir so oznanjali angeli za Njegovo rojstvo na bet-lehemskih poljanah; mir vošči Kristus apostolom, ženam in vsem ljudem!
Mir.... Gotovo največja dobrina v božji zamisli. Mir v dušah, sprava z Bogom! Mir med ljudmi! „Največjo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj," jc bil njegov testament pred trpljenjem. Ljubezen je prinesel na svet, ljubezen je učil celo do sovražnikov. „Oe e odpusti njim, saj ne vedo kaj delajo!" „Potcm vas bodo spoznali, da ste moji učenci, da se ljubite med seboj," je govoril pred svojim trpljenjem.
V božji vsevednosti je gledal tudi v naše dni. „Mir vam bodi," odmeva tudi v naše razrvane odnose. Sovraštvo med narodi! Sovraštvo med rasami! Večji narodi nočejo priznati enakopravnosti manjšim narodom. Razlika med rasami in barvo zastruplja odnose v vsakdanjem življenju. Bog hoče različnost, zato je u-stvaril različne narodnosti in dal govoriti različne jezike. Je ustvaril različnost v barvah, bela, rdeča, rumena, črna. Vsi so po njem ustvarjeni in v njegovih očeh e-naki. Vsem je vdihnil Duha, da po njem kličemo „Oče naš".... In dal ie zapoved pred svojim trpljenjem: „Da se ljubite med se
SENATOR LOVSE - SLOVENSKI
MOŽ LETA
Ameriški senator Frank Lau-sehe je bil 17. marca odlikovan za „Moža leta" na slavnostnem banketu v slovenskem društvenem domu v Clevelandu. To čast mu je podelila Federacija devetih Slovenskih narodnih domov v Clevelandu, ket je dosegel najvišji položaj, ki ga je kdaj imela kaka oseba slovenskega poko-lenja v Združenih državah. Senator Lauschc, sin slovenskih staršev, rojen 1. 1895 v Clevelandu, je v svojem dolgoletnem javnem življenju bil najprej izvoljen za mestnega sodnika, nato za župana Clevelanda ter kasneje petkrat za guvernerja zvezne države Ohio. Leta 1956 pa je bil izvo-ijen za zveznega senatorja, — to jc položaj, ki ga zavzema v ameriškem Kongresu še danes. Senator Lausche je tudi član važnega senatnega odbora za zunanje zadeve. Letošn jo jesen bo zopet (že tretjič) kandidiral za šestletno dobo za zveznega senator- j ja.
Senator Lausche govori zelo j dobro slovenski jezik, se zelo za-1
nima za slovenske probleme in je ponosen na svojo slovensko kri. V govorih pogosto poudarja zvestobo slovenski materi in jeziku.
	llP^fi
1? ° • i iHr k«!» ^ fSPt SEJ * ^ H f JKH&B	'iJSii
■	IVAM ■ ■	2S8MAU ■ H® tlllfl	
fš s " - '.EiMl	
Senator Lovše ob odkritju spomenika svojega najboljšega prijatelja, pesnika in skladatelja I-vana Zormana v Kulturnem vrtu v Clevelandu 1. 1959.
SLOVENSKA MLADINA! »Slovenska država" in „S. N. Z." razpisujeta nagradno tekmovanje za učence šol in vse one, ki so zapustili slovensko šolo in še niso dopolnili 21. leta starosti. Ta* o je tekmovanje razdeljeno v dve skupini: prvič za take, ki hodijo v slovenske šole in take, ki so jo že dokončali. Naslova za tekmovanje sla dva, in lahko vsak udeleženec pošlje dva spisa:
1.	Ker praznujemo Slovenci letos 50. letnico proglasitve slovenske svobode (29. oktobra 1918) smo dali naslov prvemu spisu:
„Kaj nam pomeni razglasitev slovenske svobode pred petdesetimi leti?" ,	_L.
2.	Slovenska hranilnica in posojilnica J. L. Krefta v idroiuu boj"....! In to zapoved je zapeča- i praznuje letos petnajstletnico ustanovitve. Temu praznovanju po-
ČETRTI GLASBEN! FESTIVAL V TORONTU
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita
uredništvo in uprava.
svečamo drugi naslov tekmovanja:
„Zakaj nalagam svoje prihranke v J. E. Krekovi hranilnici in posojilnici?" (Ta spis lahko pošljejo v oceno le mladinski člani j zgoraj omenjene hranilnice!)
til s svojo smrtjo na križu. tr Mir vam bodi," je bilo njegovo voščilo v zmagoslavnem jutru Njegovega Vstajenja.
Upoštevajmo ga! Ubogajmo ga!	Nagrade bodo objavljene v naslednji številki. Da bi bile čim
Iz tega bo vsklilo tucli jutro lep-	pHv|ačncjše prosimo zasebnike in slovenske ustanove, da potna-
še vseobče bodočnosti, ko bodo	. . ,, r .
...	ca o pri sestavi nagrad! Kličite na naso upravo (LE-2-4746).
vsi ljudje res bratje med seboj.	, . , ,, , .
To ie božja volja. In tel moramo	SPisi za nagradno tekmovanje morajo biti v rokah nagradnega
slediti, če smo res kristjani!	odbora najkasneje do 1. junija letos. Imena članov nagradnega od-
M. G.	bora in dan razglasitve uspehov bodo objavljena v majski številki.
NOVA KNJIGA O BARAGI IN PIRCU
V Antigonishu je pravka izšla knjižica o prispevku Slovencev k socialne-kulturnem razvoju Indijancev v Kanadi: NINIDJANISSIDOG SAIAGIINAGOG. Knjižica, ki jo je napisal dr. Rudolf Čuješ, je posvečena stoletnici Kanade (z majhno zamudo) in stoletnici Baragove smrti, vsebuje naslednja poglavja: Slovenski prispevek literaturi Indijancev; Pospeševanje socialno-kulturnega razvoja Indijancev; Misijonsko delovanje Barage in^ Pirca v Kanadi: Baragove knjige v jezikih Indijancev; Knjige v ne-indijanskih jezikih; Sodobni komentarji o Baragi in Pircu ; Opombe; Bibliografija. Knjižica obsega 114 strani in ima poleg drugih slik naslovne strani večine Baragovih del kot tudi navedbo, kje v Kanadi in ZDA jih imajo.
• Tretja številka verskega lista Družina v Ljubljani (4. februarja) jc bila posvečena stoletnici Baragove šmrti. Poleg prispevka Silvestra Čuka na prvi strani „česa ne smemo pozabiti. Ob Baragovi stoletnici" in večih Baragovih izrekov, ki so razvrščeni po listu so 7., 8., 9. in 10. stran izključno posvečene sestavkom o Baragi. — fš.
VESELO ALEl.UJO želi
SNZ V KANADI.
IZ
SLOVENSKA TISKA:
Sprejem pri Komisiji za verska vprašanja
Dne 16. januarja je novi predsednik Komisije za \ orska vprašanja pri izvšnem svetu SR Slovenije priredil tradicionalni novoletni sprejem v klubu poslancev za predstavnike glavnih veroizpovedi naše republike. Sprejema so se udeležili vsi člani komisije, vsi štirje slovenski škofje z mnogimi drugimi duhovniki, zastopniki evangeliča-nov, pravoslavnih in starokato-ličanov. Predsednik Pavle Boje je v pozdravnem govoru omenjal dogodke zadnega let; ki so prispevali k urejanju odnosov med religijami in oblastjo, in zaželel, da bi bili ti odnosi v novem letu še bolj plodni. Zahvalil se mu jc najprej ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, ki jo podal analizo naših odnosov pc>,protokolu
...... — -«nf*s»M'7-
deralno vlado. Posebej se je ustavil pri pozitivni oceni zadnjega obiska predsednika zveznega izvršnega sveta Mika Špiljaka pri sv. očetu. Citiral je govor svetega očeta in povedal, da je bil sv. oče ganjen ob besedi predsednika, da je dober vernik lahko hkrati tudi dober državljan. Nadškof je izrazil željo, da bi v bodoče bila olajšana gradbena dovoljenja za prostore, ki so Cerkvi nujno potrebni za njeno delovanje. V imenu evangeličanov je govoril senior g. Kerčmar, ki je predlagal, naj bi Cerkvi dali možnost karitativnega delovanja in da naj bi bil božič spet priznan praznik. Pozdravil je še v imenu starokatoličanov škof g. Kovače-vič iz Maribora in v imenu pravoslavnih ljubljanski župnik A-leksander Simič.
(Družina, 1968, št. 3, str. 16)
MISLI IN POGOVORI
Vaša mnenja o člankih objavljenih pod Misli in Pogovori prosim pošljite na uredništvo S.D. c|o Peter CekUta 646 Euclid Ave. Toronto 4, Ont. Canada, Zanimiva pisma bomo objavlu.
O zakonu za odobritev splava v Kanadi .,..,.,,... , . 0 V tej številki S.D. 'Misli in Pogovori bi objavili del članka, k ga je napisal č. g. Kopač, Božja Beseda, Februar 1968. "Je nekaj gnilega
v Kanadski državi".	.... , , ■ , ,•
'Vsak pošten, zdravo mislec kanadski državljan se zgrozi, ko bere med osnutki spremenjenega kazenskega zakonika za Kanado, ki jih je objavil kanadski pravosodni minister Trudeau, tudi osnutek- "Splav odprava plodu v materinem telesu (abortion) je dovoljen pod zdravniškim nadzorstvom, kadar je ogroženo življenje
ali zdravje matere".	.	,
Zvezna vlada se pri uvajanju te spremembe v kazenskem zakoniku sklicuje na nekatere države kot Japonska, Madžarska, Švedska ki so splav že dovolile, češ da je tudi Kanada ze taka moderna, resnici na ljubo povedano, nemoralna država, ki ima ze toliko neza: konitih, privatnih splavov, da je bolj varno, da jih država dovoli in jih izvaja pod zdravniškim nadzorstvom.
HJJIJI	.............|„,|„ ;„ -/Kurlihi mi velikem številu Kanad-
irišli od
canov raznih
/asčito iivwv/i«j«.»» <___»-»
vsem katoliškim župnijam v Kanadi prošnjo, naj žup anov podpise, c(a jih bodo žene v začetku januarja poslale na vlJlo v Ottavvi. Prav tako so povzdignil, svoj glas kanadski pa tudi mnogi protestantski cerkveni vodi-so bili tako ogorčeni, da so i / i a v iH* "~d a "v * nji ho vi h" k a t o I i ški h bolnicah tega zakona ne bodo sprejeli, če pride do veljave, ker ne marajo umazali svojih rok z zločini nedolžno preliti krvi....
Kaj pravite vi?	.......
Pisma in odgovori na "Žalost za zidovi Marec
g. UrednlK:
Morda pa je le
TORONTSKI OKTET
Slovenska šola pod vodstvom č. g. Zrneca C.M. pri fari Marije Pomagaj v Torontu nam je 16. in 17. marca pripravila 4. glasbeni festival. Dvorano so starši, prijatelji in gostje obakrat popolnoma napolnili, ter tako dali voditelju festivala najboljše priznanje za njegov trud in napore.
Spored je obsegal štiri dele. Bil je zelo pester in za vse okuse ljubiteljev glasbe. Prvi del je bil posvečen Baragi. Tudi ves čisti dobiček festivala je bil namenjen Baragovemu skladu, to je za kritje stroškov proccsa za Baragovo beatifikacijo. Slovenski oktet iz Toronta je za otvoritev zapel Gallusovo „Glejte kako u-mira pravični". Sledila je prvič izvajana himna „Baragi", ki sta jo nalašč za ta festival pripravila: besedilo pisatelj g. Ki Mauser, melodijo pa skladatelj g. prc>r. Tome. Himno je zapel mešan mladinski zbor slovenske šole. Njihov nastop je bil korajžen in prisrčen. Ostali njihov spored je vzbujal pozornost občinstva, ki je po vsaki točki navdušeno ploskalo.
Program je povezoval g. V."ce-kuta, v angleščini pa je napovedovala gdč. R. Dolenc. Spremljavo na klavir je izvajala ga. B. Naughtonova.
Slovenski oktet je od zadnjega nastopa močno napredoval. Ulitost glasov se je lepo ujemala z melodijo. Pokazali so tokrat, kaj se s požrtvovalnostjo in voljo po lepem petju da pri vseh zaprekah doseči, in vidimo, da so na pravi poti h končnemu cilju
Gostovale so tudi mladenke iz St .Joscph's višje šole pri uprizoritvi indijanskih plesov. Ma-rie in Elain, bivši članici skupine The St. Joe's Travellers( skupina, ki jo poznamo že z lanskega koncerta) sta zapeli dve ameriški folklorni pesmi in eno judovsko. Dekleta pod vodstvom gdč. S. Ovčjak so zaplesale francoski klasični ples „Can-Can", seveda v milejši in za Slovence ..prikrojeni" obliki. Originalni namen tega plesa je pokazati divjo hitrost in prešernost deklet. Slovenska dekleta so z nastopom pokazale dobro voljo poseči, za zabavo, tudi na to področje in so žele za svoj trud tudi primeren aplavz.
Slovenska folklorna skupina „Nagelj.. se na tem festivalu ni dovolj približala slovenski folklori, kot smo sicer to pri njih od časa do časa navajeni. Preveč monotono ponavljanje gibov ob valčku je pokazalo neke vrste površnost. Fantje (v drugem plesu,
DEKLIŠKI ZBOR
Mešani mladinski zbor slovenske šole pri Mariji Pomagaj
Otroški zbor slovenske šole
zbirajo
duhovniki in škofje, pa ... „ . ... telji. Nekateri katoliški zdravniki so bili
bolje, da se mladina žrtvuje z dobrimi deli po svetu, ki res potrebuje mnogo delavcev. Saj je delo v čast božjo tudi molitev.
T.R. Toronto
1968.
Spoštovani g. Urednik!
Vsi samostanski strogi redovi imajo skupni cilj, to je molitev in umik od sveta. Ce bo malo dotoka,
združiti v en red.
VELIKA NOČ 1968
Velika noč nam pomeni toliko kot pomlajevanje, prenovljenje,, prebujenje, vstajenje. "Postrgajte stari kvas, da boste novo testo", }e primera sv. Pavla, čeprav zveni za današnjega človeka, modernega človeka, nekam tuja in okostenela, vsebuje pa vendar isto misel svežnosti, novine. Čeprav je zima ustavila v prirodi rast, zima življenja v prirodi ni zatrla. Zima jc bila za drevo, za cvetlico čas spanja, ne pa čas smrti. Za Veliko noč se cvetlica in drevo zopet začneta prebujati k življenju. Zopet enkrat se bo ponovil čudež cveta in čudež sadu. Velika noč je za nas simbol neiniljivosti nesmrtnosti, zato pa tudi praznik poguma, neustrašenosti. Ce jc kak občutek v življenju človeka moreč, potem je to občutek strahu, zlasti strahu pred smrtjo. Velika noč nas uči in zagotavlja, da je la strah neutemeljen, prazen. Poleg učenja vere v nesmrtnost tudi znanost in filozofija ne vidita nič nemo/nega, nelogičnega, proti-ra/.umskega v misli, da življenje posameznika ni omejeno samo na kratko dobo niti stotih let, ampak da obstaja možnost, da se to življenje raztegne in nadaljuje v nezaslišane daljave časa, večnosti. Ce na primer v življenju človeško oko ne more zaznati gotovih žarkov, čeprav so tu, in če človeško uho ne more prisluhniti gotovim ____________„	_
zvokom nad ali pod običajno lestvico zvokov, zakaj potem ne bi no]ka) brcz narodne noše so za bilo možno, da priroda zakriva neizmerna, nepričakovana ozborja 1 življenja, ki gredo mimo in preko zaznavne možnosti naših čutov. i»ri znanem ameriškem filozofu in profesorju Liebmanu beremo: "Skoro univerzalen je občutek, da Bog ne more popolnoma zapreti vrata tolikim duhovom s tolikšnim trudom razvitih talentov in duševnih darov: obstajati morajo marveč neskončna duhovna območja, kjer Ima človek priliko rabito duševne sile, ki si jih je pridobil tu na zemlji in slikati vse večje portrete in peti vse lepse in plemenitejše pesmi onkraj bregov umrljivosti". Mnogi veliki misleci, med njimi Plato, Kant, Tolstoj so mnenja, da že sam razumni ustroj sveta predpostavlja nesmrtnost v tej ali oni obliki. Narava ni dala človeku um, kot nek plamen sveče, ki ga veter lahko upihne vsak trenutek. Človeška duša ni igralec, ki stopi na oder življenja, pove svoj kratek stavek in potem za vedno izgine za odrom. Težko si je' misliti, da bi božji dramatik napisal samo prolog k drami, v katerem pusti človcku-igralcu zjecljati nekaj besed kratkega življenja, potem pa izroči igralca in dramo bivanja molku večnega uničenja. Globoki misleci res priznajo, da je življenje nekak prolog, ki mu pa sledi število prelestnih prizorov tam onkraj. V vsakem slučanju pa ne smemo dopustiti, da bi nam strah pred smrtjo preprečeval živeti današnji dan plodovito. Ce je pot našega življenja kratka, potem jo pa podaljšajmo tako. da živimo življenje res intenzivno. Kvaliteta naj nadomesti kvantiteto. En
Harmonikarji pod vodstvom g. Matija Lebarja.
a DOtcm se bodo pač morali: dan podaljšajmo v celo leto tako, da ga preživimo vse napolnjeni a, pu^in ^	t-	£	.,_„ ,i„.,,„<„! tu nrirnHno in rhibovno leooto. Z VSO
O.V. Toronto
vajo in ne za javni festival. Tak nastop pred tujimi gosti v dvorani lahko vpliva prej porazno kot prikupno. Upamo pa, da se bo ta verjeno nehotena pomanjkljivost s časom sama odpravila in obrusila.
Komični obisk prof. „Zelonor-ja" je bil „Premalonor". Posrečena je bila njegova maska, ki je pri mladih gledalcih vzbujala mnogo zabave.
Prvič se nam je tudi predstavila nova moderna skupina kitaristov „4 in 1". Skupino vodi g. B. Grmek. Z njimi so nastopile tudi „mini krilo" dekleta „Per-
blagih misli, vse dovzetni za prirodno in duhovno lepoto, z vso petuum mobile". To skupino je iskrenostjo pripravljeni stati ob strani sočloveku. V teh blagih j n „ j K mel: Ti dve mislih si voščimo drug drugemu: Veselo alelujo!	I vuulia fc
"4 in 1" orkester s plesno grupo "Perpetuum mobile".
skupini sta, prikazali gledalcem moderni duh v današnji slovenski mladini, vendar moram reči, da so bili nekajkrat malo preglasni. Morda bi ta ..psihidelična" glasba prišla bolj do izraza, če bi nastopili s prirejenimi za njihovo godbo, a vednar z izvirnimi slovenskimi melodijami namesto posnemanja tujih ansamblov in melodij. Toda, pokazali so vsem, da se poleg umetniške glasbe slovenska mladina zanima tudi za časovno pogojeno glasbo.
Harmonikarji so se v več točkah ponovno predstavili občinstvu. Njihovemu dirigentu in u-čitelju g. Matiju Lebarju vsa čast za nastop z Richard Rodgersovo skladbo „Umor na deseti cesti". Že samo s to umetno glasbo bi lahko dosegli zaželjeni višek na tem večeru.
Razporeditev sporeda ni bila povsem zadovoljiva. Morda je bil program preveč pester in je koga motila moderna glasba, tako da se je težko zopet privadil melo-dičnosti zbora ali klavirja. Morda je bil celoten koncert malo predolg in bi nekatere točke prišle bolj do izraza, če bi se tu in tam kaj izpustilo ali zamenjalo
"Prikrojeni" Can-can . . .
umetnost tako razdeliti, da bi bili vsi zadovoljni.... Nastopajoče skupine, razen zborov, naj bi se predstavile rajši samo z eno ali dvema točkama. ..
Slovenski šoli, posebno ravna-. telju č. g. Zrnecu čestitamo za trud in se mu zahvalimo za prijetne trenutke in razvedrilo, z željo, da bi kmalu spet imeli priložnost slišati 5. glasbeni festival.
(Foto: V.M).	Peter Cekuta
• Slovenski jezuit dr. Ivan
žužek je bil imenovan za rektorja Vzhodnega inštituta v Rimu. Doslej je bil profesor ua tem
Toda tako pester spored je res zavodu.
SLOVENSKA DRŽAVA
For a free Slovenla
Puhlished monthly by" Slovenian National Federatfon of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates:
J4 per year, per copy Advertising
1 column x 1"
$2.80
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
I^tna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino SO pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 6fl0 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati na
ročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in
izdajatelja.
Voščila za VELIKO NOČ
ter najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu
prijatelji v Washingtonu.
VESELO VELIKO NOC
ter mnogo dobre volje v podpori za naše glasilo "Slovenska Država". Združeni v delu za Slovenski vsenarodni cili — SLOVENSKA DRŽAVA—delajmo za vstajenje! Pozdravila vse znance in in prijatelje sirom sveta:
MIRKO GERATIC 2737 D. 16th St.
Chicago, 111. 60608
Toronto
•	Slovensko gledališče v To-rontu pripravlja Velikonočno igro I. Mraka „Proces". Igra bo uprizorjena v slov. dvorani Marije Pomagaj in v dvorani Brezmadežne v New Torontu. Vsem obisk te igre toplo priporočamo, saj bodo gledalci spet deležni lepote slovenske besede, igralcem bo pa dana s polno dvorano vzpodbuda za nadaljnje kulturno delo za sorojake.
•	21. marca je „Zveza etničnih časopisov v Ontariu" imela svoj občni zbor v uradih „Molsons Brewery" v Torontu. V odbor sta bila izvoljena tudi dosedanji tajnik g. Vladimir Mauko za prvega podpredsednika in g. Peter Cekuta ponovno za preglednika finančnih knjig. Občnega zbora so se z izjemo dveh članov udeležili polnoštevilnov vsi ostali.
svojo spomladansko telovadno a-kademijo, ki jo je z udi zveze pripravil in vodil načelnik g. Janez Varšek. Na sporedu akademije so nastopali moški in ženski naraščaj, mladenke, člani in članice. Izvajali so simbolične vaje, vaje s krogi in palicami, talno gimnastiko in vaje na orodju. Članice so izvajale vaje na clvo-višinski bradlji, člani pa na eno-višinski bradlji in na drogu. Moški in ženski naraščaj pa je pokazal skoke čez konja. Akademija je lepo uspela, dvorana pa je bila polna zadovoljnih gledalcev, prijateljev telovadbe.
•	Igra. V nedeljo popoldne 10. marca je dramatsko društvo „Lilija" uprizorilo na odru Slovenskega doma na Holmes Ave. dramo v petih dejanjih „Grče", ki jo je po povesti Slavka Sa-vinška priredil za oder g. Zdrav-ko Novak, naš celevelandski rojak. Predstavo je režiral g. Stane Gerdin, igrali pa so preizkušeni igralci „Lilije". Igra je doživela lep uspeh.
•	„Slovenec leta". V nedeljo popoldne 17. marca je Zveza slovenskih domov v Clevelandu na svojem banketu v Slovenskem
ta Kecner Ave.*^*" Huciiuii proglasila za slovenskega „moža leta" senatorja Franka J. Lau-sheta, velikega ameriškega Slovenca, ki smo nanj vsi ponosni. Banketa se je udeležilo preko tisoč ljudi, med njimi znane politične osebnosti mesta in okraja. Ob tej priliki je poslal senatorju svoje čestitke tudi predsednik Združenih držav.
Naš urednik in poslovodja g. Vladimir Mauko, tajnik kanadske tiskovne federacije je 21. marca bil izvoljen za 1. podpredsednika kanadske ethnične tiskovne zveze v Ontario.
•	V soboto in nedeljo 16. in
17. marca je slovenska šola Marije Pomagaj pod vodstvom č. g. Zrneca C.M. izvedla 4. glasbeni festival. (Glej podrobno poroči-1 lo na prvi strani.)
•	V sredo 27. marca so to-rontski SAVAni imeli svoj rednj sestanek. Predaval je č. g. Zrnec C.M. o Baragi kot akademiku.
•	Proslava slovenskega narodnega praznika. Za letošnjo proslavo 50. letnice slovenske svobode, ki smo jo dosegli 29. oktobra 1918. leta, in bo letos 27. oktobra, v nedeljo po večernicah v slovenski cerkveni dvorani na Manning Ave. — nastaja že sedaj veliko zanimanje. Na pobudo Slovenske narodne zveze bodo sodelovale pri proslavi in pri vsem, kar bo s tem v zvezi najrazličnejše organizacije, ki bodo s skupnimi napori pripravile program. Priprave za istega so že v polnem teku. Organizacije, ki še niso odgovorile na povabilo prosimo, da to čimprej store, da bo proslava zajela čim širše sloje naših l judi. Bo to ena glavnih proslav in so organizacije iz drugih krajev v Kanadi in v ZDA že obljubile poslati zastopnike na proslavo.
Odbor.
Cleveland
• Telovadna akademija. Slovenska teolvadna zveza v Clevelandu je priredila v soboto zvečer 9. marca v šentviški dvorani
•	Prepustna družabna zabava SNZ dne 10. febr. v Tomazi-novi dvorani je kar dobro uspela. Le, ko bi se vsi Slovenci zavedali pomembnosti takih-le družabnih prireditev! Igral je „Tivo-li" orkester pod vodstvom Jan-kota Arka.
•	P. Vendelina pogrešamo. Vendar ni tako brezupno. Ob nedeljah sedi za orglami dr. Alfred Fišinger, med tednom pa ga na-domestujeta gdč. Mojca Fišinger in Angelina Vlasich. Le eno je sedaj potrebno: disciplina in točnost pri vajah. Slovensko petje mora ostati na višini! To bo najlepše zadoščenje p. Vendelinu!
•	Počasna pošta. Eden od naših čitateljev je zaprosil za krstni list v svoji rojstni fari. Sestra ga je poslala priporočeno 14. dec. 1967. Potrdilo je na razpolago. Danes — 5. marca — priporočenega pisma še ni. Cenzura v ti-tovini ga je verjetno zadržala....
•	Slovenska mladina odlično študira. V krajevnem listu „Lavn-dale News" beremo, da sta Pe-tričeva fanta — 1931 W. 22nd Pl. — Jože Petrich in Frank Petrich odličnjaka na De La Salle Institute. Ni lahko to doseči. Vsakdo mora doseči A ali B povprečje v vseh predmetih. To sta sinova g. Frank in ge. Julije Petrich. Fanta, dobro se držita tudi v bodoče! V ponos staršem in slovenski naselbini!
•	Lepo priznanje dr. Ludviku Leskovarju. Župan mesta Chica-go Richard Daley je imenoval dr. Ludvik Leskovarja, odličnega slovenskega javnega delavca na številnih družabnih področjih kot člana Svetovalnega odbora oddelka na mestni upravi za
obnovo in razvoj mesta. Dr. Les-kovar bo kot član pododbora za obširno izvajanje načrtov mestne uprave in tolmačenje problemov osnovnih mestnih načrtov in ciljev v posebnih priporočenih akcijah. Mesto se naglo širi. Staro mesto izginja in posamezni zanemarjeni deli dobivajo novo privlačno podobo. — Dr. L. Leskovarju iskreno čestitamo in želimo, da bi kot predsednik in usta novitelj "Heart of Chicago", enkrat zastopal to osrčje kot — alderman. Zakaj naj bi ne bili enkrat tudi Slovenci zastopani v mestni upravi? Bilo bi prav in pravično!
•	Farno poročilo za 1. 1967 navaja, da je bilo dohodkov $ 85.959.38; izdatkov pa $ 81.428.23. Prebitka $ 4.501.15. V dobrem za leto 1968 je $ 13.04154.
.... • Naročnikom v Chlcagu! Večina, ki prejemajo list potom poverjenika v Chicagu, je dobila pismeni opomin in priložene kuverte za plačilo zaostanka. Lepo prosimo, poravnajte vsi, ki se doslej še niste odzvali! Ni prijetno osebno terjati!
WASHINGTON
•	DRUŠTVO ŠKOFA BARAGE
KSKJ je bilo uradno ustanovljeno v VVashintognu dne 3. marca. Novi odbor, katerega sestavljajo sledeči rojaki: g. Konrad Mejač, predsednik; g. Jože Zoro, podpredsednik; g. Marija Mejačeva, tajnica in Bogomir Chokel, blagajnik, sta zaprisegla g. Joe Ne-manich, predsednik in N. Zele-znikar, glavni tajnik KSKJ, ki sta s svojima soprogama v ta namen posebej prišla v Wash-ington. Novemu društvu v prestolnici želimo veliko sreče in uspeha.
•	LATINSKA MASA obnovljena. Kardinal 0'Boyle je izdal, tu-Kajsirji aunovs«ini dovoljenje, da sme ne zahtevo vernikov brati sv. mašo tudi po starem, to je v latinščini. Doslej so se s tem dovoljenjem okoristile samo tri fare v celotni škofiji, ki obsega ves VVashington in oklico. Bodočnost bo pokazala, kako močno je še zanimanjo za staro latinsko mašo....
•	BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDI je ena izmed prvih točk na programu tukajšnje novoustanovljene podružnice KSKJ, društva škofa Barage. Oživljanje starih slovenskih navad in običajev je razveseljivo, saj so stare šege najtrdnejša vez, ki i nas druži.
•	SLOVENSKA KAPELA[ BREZIJANSKE MARIJE v tu-1 kajšnjem narodnem svetišču ; Brezmadežnega Spočetja je tako-rekoč zagotovljena. Narodni od- j bor za Slovensko kapelo je že 19. januarja, na dan stote obletnice J smrti škofa Barage, podpisal dogovor z upravo vsetišča in pred ložil prvo naplačilo. Po zadnjih! poročilih je celotna nabirka že presegla polovico potrebne vso-
j te 70.000 dolarjev. Zdaj je postni j čas in čas samožrtvovanja. i Spomnite se zato slovenksc kape-j le in darujte. Darove, naslovljene na Slovenian Chapel Fund sprejema tajnik fonda g. Frank A. Turek.
•	SLOVENKA MASA za vse dosedanje in bodoče darovalce za slovensko kapelo se bo poslej brala vsako prvo nedeljo v mesecu — razen v poletnih mesecih —on lih dopoldne v spodnji cerkvi narodnega svetišča Brezmadežnega Spočetja v VVashing-tonu. Vsi obiskovalci prestolnice so iskreno vabljeni in dobrodošli!
•	OKNO ŠKOFA BARAGE iz
barvnega stekla je bilo nedavno odkrito v novi zakristiji narodnega svetišča. Pač lepo in nesolici tiiano priznanje rojaku, ki je toliko storil in žrtoval za Indijance, ameriško katoliško cerkev—kot njen soustanovitelj — in za slovenski narod, iz katerega je izšel. Okno predstavlja v naravni velikosti škofa Barago, ob njem pa kleči Indijanec, zatekajoč se v njegovo varstvo.
VESELO VELIKO NOC želita
Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE žele
somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA.
Vesele in zadovoljne Velikonočne praznike želita vsem svojim prijateljem in znancem,
Viktor in Pavla Trček
Res.: 86 Fern Ave., Toronto 3, Ont.
Bus: 115 Roncesvalles Ave.	Tel. LE. 5-1894
Naročilnica knjižice o literarnem delu Barage in Pirca in njunem vplivu na Indijance v Kanadi. Knjižica stane $1.50 (poštnina vključena).
NOVA SCOTIA CRliDIT UNION LEAUGUE I TD. PRINT1NG DEPT.
ANTIGONISII, NOVA SCOTIA, CANADA
GentlemCn: Seiul me, please
............................ copi (es) of R. Čuješ, Ninidjanissidog Saiagii-
nagog. Contribution of the Slovenes to the socio-cultural development of the Canadian Indians.
I am enclosing ............................ for $............................
My address is:	Yours truly.
Naslov:
ANTONY AMJROZlČ
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na
novega slovenskega odvetnika Barrister, Notarv Public in notarja.
861 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0713
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI svojim klijentom, znancem in prijateljem
Dr. F. Porovne, zdravnik
1045 Bloor St. W., Toronto 535-0272
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
"Slovenija" Meal and Delicaiessen
2409 Dundas St. W. LE. 5-8946
Importiramo Gavrilovičev golaž, "Sandvič-meso", jeterno pašteto, več vrst rib in Radensko in Rogaško slatino.
Pristne kranjske klobase dobite v Torontu edino pri nas, kakor tudi domače šunke, itd. _Se še nadalje priporoča J. Zalar._
Veselo Alelujo želi

W0RLD TRAVEL SERVICE LTD.
258 College St., Toronto, Ont. 922-4161
4W
Veselo alelujo želimo in se priporočalmu POZOR ROJAKI ! bprejeln na letališču ali zeteznici, og-P0TUJETE SKOZI 'cc' Rima, prenočišče, domača hrana dih* r\/->»ji/"\»/n.irt«> ''d- vse te skrbi bodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK
Direetor in lastnik
Hotel 'BLED'	in Hotel-Penzijon 'DANILA'
Via S. Croce in Gesuralemme 40,	Via L. Luzzatti 31
Roma, Tel., 777—102	Roma, Tel., 750—587
CARL VIPAVEC
obrnite 8e z zaupanje® v vseh nepremičninskih.
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	|n NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Ont. _ EMoire 4-4004
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ZELI
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
Janeza E. Kreka v Torontu
646 EUCLID AVE. Toronto 4	Tel. LE. 2-4746
Slovenci! Hranite in sposojujte si denar v domači,
slovenski denarni ustanovi.
iiiinii[iiBii»ia:!i!»Hiiw:!Tai!!i!iii>!inii!i!p; ■ a K B mt» ............ •■"»■
......»»'»»'■mM m "m ......■	■ u ■,■	3uiimiaiu« "'■ 1
Veselo Alelujo želi VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
PLATNAR BROS.
PLUMBING & HEATING CONTRACTORS LTD .
20 Doddington Dr. Toronto 18 Tel. 255-6019 255-6406
i i
lllpinilMilltBlMIMIlIHlillMIiiiHi
■ ■■k............
Vesele velikonočne praznike Vam želi
ANTONS MEAT MARKET
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso in klobase. Posebnost: "nadevani želodci". Ce pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo.
Na zalogi bučno olje in Radenska slatina.
Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN RD.
na vogalu Oakwooda
TEL. RU. 3—0423
• Tržaški Slovenec p. Anton Legi.ša je bil izvoljen za vrhovnega predstojnika reda klaretincev.
ALBION GLASE C0. LTD.
1770 Albion Rd.
Rexda!e
749-2777
SLOVENSKA STEKLARNA
ŽELI VSEM STRANKAM IN ZNANCEM
VESELO ALELUJO
• FESTIVAL CVETOCIH ČEŠENJ — Cherry Blossom Festival — bo letos potekal od 2. do 7. aprila. Slavnostna parada pa bo v soboto, 6. aprila. Upati je. da bodo topot japonske češnje "prijazno sodelovale" in se rac-vetele ob pravem času.
BC
Izvoljeni od izbirčnih
Paarl Vina
Ko se vaša družina in prijatelji zbereje na velikonočno slavje jim ponudite Paarlova vina in tega trenutka se bodo vedno spominjali. Kot vsi drugi pivci, ki poznajo vina, boste znali ceniti odlično kako vost Paarlovih vin ter njihove presenetljivo primerne cene, ki vam omogočijo večratno uživaje istih.
Poiščite jih pod Paarlovimi imeni iz Južne Afrike, ko obiščete prodajalno za alkoholne pijače:
Sherries
Dezertno Vino
Namizno vino Paarl Roodeberg
(Polno kislo rdeče) Paarl Oloroso Cream Paarl Rich Ruby Port Paarl Cabernet
(Lahko kislo rdeče) Paarl Golden Medium Paarl Old Tawno Port Paarl Rose
(Kislo rosa)	Paarl Pale Dry	Paarl Fine Old Muscatel
Paarl Riesling
( Kislo belo )	Paarl Cape Constantia
Paarl Late Vintage
(Pol kislo belo)
Posebni seznam Paarl Selected Pinotage
(64 Vintage) Paarl Van der Hum
Bodi izbirčen — izberi Paarl
Paarl Vina
Uzožena iz Južne Afrike
-v
•s
ES
9
Y
To je enaindvajseto nadaljevanje nove "3 strani" SLOVENSKE DRŽAVE, namenjeno sistematični analizi tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod rahljajočo se komunistično oblast io. Nova stran se bo razvila v vrsto slalnih rubnik o pomembnih razvojnih
Aktivna slovenska razvojnost:
silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še vedno zaprt v lesne okvire, svetovni tisk pa omejen na bolj sluča jnost no in površinsko poročanje o
tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prikazovanju sprememb, katerih pomembnost presega politične meje Slovenj|e in Jugoslavije.
Uredništvo "Slovenske države"
PREUREJANJE ZVESNIH ODNOSOV
Od nastanka Jugoslavije leta 1918 do 6. januarja 1929 je Slovenija bila demokratična dežela s široko osebno svobodo a zelo omejeno narodno oblastjo. Še-stojanuarska diktatura je ukinila demokratične svoboščine in še bolj omejila slovensko oblast. Po nastopu Stojadinovičeve vlade leta 1935 v Sloveniji sicer ni prišlo do popolne demokratične obnove, vendar sta zopet zaživela kulturni in politični pluralizem, ne le v smislu toleriranega izražanja različnih osebnih menj in skupinskih stališč, temveč tudi v obliki neodvisnih kulturnih in političnih organizacij ter ustanov.
Povojna Slovenija do danes še ni dosegla podobne stopnje kulturnega in političnega pluralizma. Še vedno ima samo eno neodvisno politično organizacijo in režimsko omejevani tisk. Različnost menj in stališč je pripušče-na le v tem uradnem in nadzi-ranem okviru. Je pa med pred vojno in sedanjo Slovenijo še druga razlika. Današnja Slovenija ima svojo formalno in v marsičem tudi že dejansko slovensko vlado, ki je predvojna Slovenija ni imela niti pred 6. januarjem 1929.
Ta slovenska vlada si v zadnjem času resno prizadeva, da si Slovenija končno pribori značaj suverene države. Pa ne le to. Danes je Slovenija na čelu borbe za suverenost in enakopravnost republik. Tudi to jc zelo novo, saj sc je svojčas govorilo le o srbsko-hrvaškem vprašanju. Danes gre za vprašanje enake samostojnosti vseh narodov in pri tem Slovenija daje pobudo in vzgled.
grad s Slovenijo ravnal, kot da bi njena večja gospodarska razvitost v razmerju do juga omogočala in upravičevala politično pretakanje slovenskega dohodka in kapitala na osemkrat večji jug. Z večjo pridnostjo in iznajdljivostjo je Slovenija v predvojni Jugoslaviji vkljub centralističnemu izkoriščanju in oviranju sicer ohranila mero gospodarske prednosti, ni pa mogla svojega
gospodarstva razvijati v skladu z naglim razvojem sodobne tehnike in v obsegu lastnih prihrankov. Zaradi jugosmernega beograjskega centralizma je v prvi Jugoslaviji Slovenija ostala gospodarsko nerazvita dežela v srednji Evropi; v merilu srednje in zahodne Evrope je v teku dvajsetih let Slovenija bila nivc-lizirana navzdol.
Ciril Ž e b o t
Sadovi stalinizma
Po drugi svetovni vojni se je sorazmerni gospodarski položaj Slovenije še poslabšal, ker je beograjski centralizem postal stalinistično totalitaren. Prelivanje slovenskega narodnega dohodka in kapitala je s tem preseglo tradicionalne davčne okvire in oblike, ki so vsaj omogočali jasen obračun. Dočim je predvojni centralizem Slovenijo davno izrabljal in jo v njenem gospodarskem napredovanju o-viral s tem, da je onemogočil
slovensko narodno samovlado, je povojni Beograd neposredno obvladoval tudi vso slovensko proizvodnjo, dohodek, prihranke in investicije. Ne le, da je načrtno prelivanje slovenskega podjetniškega dohodka in kapitala šlo V ..politične tovarne" na jug; tudi investicije, ki so ostale v Sloveniji, so bile politično, ne pa gospodarsko usmerjane. Vložek iz NAŠIH RAZGLEDOV odkriva bridke sadove te povojne „gospo-darske" politike.
SAMOSTOJNOST
Besedo konfederacija, ki jc bila prej rabljena le v strogo zaupnih razgovorih, danes Slovenci izgovarjajo brez omahovanja, celo vladni in partijski funkcionarji. Vsi so prepričani, da je za Jugoslavijo — deželo več narodov, nekateri v ostrem zgodovinskem nasprotju — edina pot k mirnemu razvoju v takih odnosih, da bodo vsaj nekatere republike imele skoraj popolno samostojnost v njihovem lastnem gospodarskem in družbenem razvoju.
Ce bi kaka politična reakcija v Beogradu hotela ustaviti ta postopni razvoj k republiški samovladi, bi prišlo do močnega pritiska za popolen odccp od Jugoslavije. To priznavajo celo važne partijske osebnosti.
(Richard Eder, THE NEW YORK TIMES, 22. novembra 1967.)
NAZADOVANJE . . .
Kako moremo govoriti o sodelovanju, o mednarodni delitvi dela, če naš tehnični razvoj nazaduje! Vsi tehnični kazalci kažejo, da na nobenem izmed temeljnih področij, ki kažejo raven tehničnega položaja, ne napredujemo:
Patenti kot sadovi R/R (raziskovanja in razvoja).... pri nas.... nezadržno padajo tako, da smo že za Španijo in Bolgarijo, se pravi na repu evropskih držav.... V slovenski industriji.... še o rednem nadomeščanju zastarelih naprav ni govora, kaj šele o modernizaciji.... v mnogih industrijah je žc
daleč več kot 3/4 vseh strojev odpisanih..... Zc pri izgradnji
industrije smo postavili vanjo malone odpisane stroje. .. V Litostroju jc bilo žc v začetku vgrajenih več strojev takorekoč muzejskih.... iz leta 1916 do 1926. Do danes so se že trikrat amortizirali.... Pri nekaterih obdelovalnih strojih omogočajo današnji stroji 25-krat hitrejšo (in cencjšo) obdelavo...
Finančna politika, ki je pobirala našim podjetjem vso amortizacijo in vse dohodke za nalaganje v čedalje širši investicijski fronti, zanemarjajoč modernizacijo obstoječega, jc pripeljala do današnjega položaja v gospodarstvu, ki nima svojega kapitala in si iz slepe ulice samo ne more pomagati. To pa pomeni,... odmiranje R/R delavnosti in odmiranje tehnične inteligence....
... V deželah, kjer proizvajalne sile zaostajajo in životarijo s tujimi liccncami, nimajo kaj početi z novimi mladimi inženirji, ....ne preprečujejo njihovega odhoda v tujino. .. Pri nezahtevnih, žc desetletja zrutiniranih napravah inženirja ne potrebujemo.... Kar zadeva kvaliteto našega inženirja, pa se začuda z njim v tujini povsod pohvalijo, celo vodilna mesta mu zaupajo....
Ce hočemo popraviti položaj tehničnega napredka, potem je temeljni pogoj, da naše gospodarstvo moderniziramo, in to v nenehnem procesu.... Ce bomo prepočasno ukrepali. .. dežele kot Grčija, Bolgarija in Španija, ki so bile leta 1960 še za nami, nas bodo dokončno pustile za seboj. In tega v tem stoletju ne bo mogoče popraviti.
(Marko Kos, NAŠI RAZGLEDI, 24. februarja 1968)
JUGOSLAVIJA . . .
Po podatkih državnega sekretariata za zunanje zadeve je bilo 1. septembra letos v tem sekretariatu skupaj zaposlenih 1648 ljudi. Od tega jih je bilo 807 na takih položajih, za katere se zahteva visoka strokovna usposobljenost. Republiška struktura teh 807 pa je naslednja: 287 jih je iz Srbije, 216 iz Hrvatske, 47 iz Slovenije, prav toliko iz Makedonije, 96 iz Črne gore in 114 iz BiH. Nacionalna struktura se seveda ne pokriva z republiško in sta po tej dva Slovenca več, torej jih je skupno 49, ali 6 odstotkov.
Posebej je zanimivo, v katerih državah so veleposlaniki iz naše republike. V Evropi jc iz naše republike le v Nemški demokratični republiki (Bojan Polak). V Aziji so trije: Vlado Šestan v Pakistanu, dr. Žiga Vodušek v Iranu in Stane Kolman v Mongoliji. V A-friki so trije: Iztok Žagar v Senegalu, inž. Ivo Klemenčlč za Gano, Togo Dahomej in Liberijo ter Milan Venišnlk v Maroku. Iz naše republike jc tudi vodja jugoslovanske delegacije pri OZN (dr. Anton Vratuša). Generalni konzuli pa so v Trstu, Celovcu, Chica-gu in Pittsburgu.
(DELO, 22. novembra 1967)
Zvezni davki segajo daleč nad potrebe resnično skupnih zadev in so neenakomerno ptjftf/,ci'eljeni. Isto velja še v večji meri glede nameni be zveznih dohodkov. Podobna kritika velja za Jugo-banko, ki je podedovala zvezne investicijske fonde in naložbe beograjske	zavarovalnice,
veznejše ceste in želcznice. Pri tem pa še vedno prikrivajo „ko-liko kdo pije in kdo plača". Še vedno ni bil objavljen pregleden račun o izvirih in namembah ..zveznih" finančnih in gospodarskih manipulacij od leta 1945 naprej. Tak obračun je svojčas glasno zahteval Josip Vidmar, sedaj je znova podregal v to beograjsko statistično skrivalnico profesor Bičanič. Pričakovati pa je, da bo vsaj slovenski statistični zavod čimprej objavil vsaj slovenske podatke o tem, kaj je Slovenija doslej dala in kaj prejela.
Razlogi, zakaj jc Slovenija danes v ospredju borbe za osamosvojitev narodnih republik, so trije. Čeprav je med vsemi narodi in republikami v Jugosla-! vi j i mnogo razlik, so različno-I sti med Slovenijo in ostalimi republikami največje, tako po jeziku, značaju in načinu življenja. Zato prav Slovenija najbolj občuti pritisk beograjskega centralizma, ki je po svoji vsebini in oblikah močno neslovenski tudi, kadar ni namerno protislovenski.
Različnost Slovenije pa ni o-1 mejena lc na kulturne značilnosti slovenstva. Ob nastanku Jugoslavije leta 1918 je bilo slovensko gospodarstvo bolj razvito kot ono v drugih deželah Jugoslavije. Namesto, da bi Jugoslavija ta trdo prisluženi zgodovinski dosežek slovenskega naroda spoštovala in omogočila njegov neoviran nadaljnji razvoj, ki bi bil v vzgled in korist tudi ostalim narodom Jugoslavije, je Beo-
Samostojno slovensko gospodarsko odločanje je zategadelj postalo tako neodložljivo nujna zadeva, da že ta gospodarski razlog sam lahko razloži sedanja prizadevanja in pritiske za državno samostojnost Slovenije. V tej luči je treba gledati na naznanjeni in pripravljam dolgoročni program za gospodarski in družbeni razvoj Slovenije, ki smo ga v SD že omenili. Priprava in izvedba takega programa sta nujni, ker je Slovenija že resno izpostavljena dvojni nevarnosti: brez temeljite modernizacije svojega gospodarstva ne more zaposliti ali obdržati slovenskih tehničnih strokovnjakov, ki odhajajo v zahodne dežele; na drugi strani pa se priseljujejo v Slovenijo neslovenci z juga, ker tudi sedanje le napol razvijano slovensko gospodarstvo nudi privlačne možnosti manj kvalificiranim južnim priseljencem, medtem ko ne more zaposliti in zadovoljiti svojih lastnih strokovnih talentov. Da se ta dvojna nevarnost zaustavi, dokler je še čas, je temeljit program slovenskega razvoja postal življenjska nuj-
nost Slovenije; toda brez slovenske državne samostojnosti ga ne bo mogoče izvesti.
Danes Slovenija živi na odprtih zahodnih mejah v neposrednem stiku s svobodo in napredkom, ki sta značilna za povojni razmah zahodne Evrope. Ob takem sosedstvu se Slovenci še bolj zavedajo, kako nujno danes potrebujejo lastno slovensko oblast.
Tudi po reformah leta 1961 in 1965 se „fcderacija" (v Jugoslaviji je to ime postalo sinonim za beograjski centralizem) še vedno vmešava preko meja skupnih potreb in brez enokopravnega soodločanja republik. Vkljub ponovnim ugotovitvam, da bi se že po obstoječi ustavi Beograd moral omejiti na okvirno zakonodajo v skupnih zadevah, še vedno prevladuje praksa podrobnega zakonodajnega in upravnega vmešavanja ..federacije". Poleg tega je v vojski, zunanjem ministrstvu in diplomaciji, pa tudi v drugih „zveznih" ustanovah vodstvena udeležba Slovencev z nekaj izjemami minimalna, povsod pa brezključna.
SKRIVALNICA
Statistična služba je.... ostala centralistična.... Statistični
letopis SFRJ za leto 1967......
zvezni podatki obsegajo 240 strani, podatki po republikah 178 strani, po občinah pa 98 strani. Piramida je narobe postavljena.... Naša statistika še vedno uporablja povprečja kot glavne pokazatelje gospodarskega dogajanja.... povprečja v jugoslovanskem merilu nujno vodijo do sodil, ki vlečejo nazaj najbolj napredne sile....
V času, ko se razpravljanja o medrepubliških in mednacionalnih odnosih v središču dogajanj.... statistična služba.... ne omogoča.... medrepubliških računov.... nacionalni odnosi se popolnoma zanemarjajo.... nikjer ni podatkov o narodnostni sestavi prebivalstva, šolstva ali predstavniških teles. (Rudolf Bičanič v EKONOMSKI POLITIKI, 15. — 11. februarja 1968)
staja jasno, da so tudi v izvaja-I nju sedanje druge reforme nedosledni posebno v tako osnovnih kategorijah kot so nadzorstvo nad cenami, razdeljevanju dohodka, devizna in kreditna politika. Zato so vkljub zastoju industrijske modernizacije in splošne gospodarske rasti zabredli v novo inflacijo
V Sloveniji, pa tudi v drugih republikah, bolj in bolj uvide-vajo, da tudi gospodarska reforma peša predvsem zaradi nadaljevanja zakonodajnega in administrativnega centralizma v ..federaciji", ki deluje po južnih merilih. Odločnejša borba za odpravo te politične ovire je pričela ob novem letu z dramatizacijo „zveznih limitov" na osebne davke za družbene službe. Prva se je odločno uprla Slovenija, sledila ji je Hrvaška in za njo še druge republike.
Suverene republike
Z vidika evropske stvarnosti in slovenskega pojmovanja so narodi samobitne kulturne in življenjske skupnosti s svojstvenimi skupnostnimi potrebami, ki jih more lc vsak narod sam zase pravilno ugotavljati in zadovoljevati. Sodoben narod brez la-
RAZLIKE
Ce so republiški izvršni sveti, kar je ob neki priložnosti rekel tovariš Krste Crvcnkov-ski, postavljeni v lak položaj, da morajo biti ali navaden propagandni aparat zvezne administracije in samo propaga-tor idej in gledišč zveznega izvršnega sveta ali njegova o-pozicija, tedaj moram reči, da sestvari razvijajo zdaj tako, da nas zelo naglo in odločno potiskajo v to drugo smer....
Zgodovinski razvoj, ekonomski potenciali, socialna in splošna družbena struktura v posameznih republikah iii med posameznimi narodi v Jugoslaviji so namreč tako različno, da je nemogoče v pogledu delitve narodnega dohodka uporabljati povsem e-, nake in povprečne jugoslovanske odločitve, kakor so na primer limiti....
Slovenska kultura je.... prispevala svoj velik delež v boju za narodni obstoj in razvoj. Sedanja slovenska družba ima do nje posebne, morda nekoliko drugačne obveznosti, kakor jc to primer v kaki drugi republiki.... (Stane Kavčič, DELO, 10. januarja 1968)
RAZVOJ
Gre za dosego polno razvite in zrele narodne osebnosti z uresničitvijo slovenske državne samostojnosti.... Zadnje stoletje se jc nagnilo k našemu narodu z naklonjenostjo.... Predvojna Jugoslavija nam je bila.... prva stopnja k popolni zrelosti narodne osebnosti, povojna pa druga.... Jugoslovanska ustava nam je priznala, da imamo kot narod.... pravico do samoodločanja kakor tudi do odcepitve.... Jasno je, da predstavlja Jugoslavija z gospodarskega stališča nenehno izgubo ekonomskih sredstev.... onemogoča nam samostojno razpolaganje s sredstvi.... Neodvisna država nam jc v današnjih zgodovinskih okoliščinah neobhodno potrebna, ker je edino sredstvo, ki lahko zajamči našemu narodu bodočnost....
(SLOVENIJA 1968 KAM?,
Trst 1968)
stne suverenosti sploh ne more napredovati.
Za zadovoljevanje večine skup-nostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za doseganje nekaterih širših potreb, ki niso kulturno spccifične, stopajo narodi v medsebojne pogodbene zveze, v smislu katerih nastajajo skupne večnarodne ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Iz dosedanjih slovenskih prizadevanj za preosnovo zveznih odnosov — v kolikor so ta prizadevanja splošno znana — jc moč sklepati, da so usmerjena predvsem k dvema ciljma: omejiti1 zvezno zakonodajo in upravo, davke pa prepuščati republikam in občinam.
Izmed raznih reformnih predlogov za preoblikovanje zveznega zakonodajnega organa, se zdi še najbolj smotern predlog, v smislu katerega bi zvezna zakonodaja bila v rokah Zbora narodov kot edine zvezne zbornicc. Skupna pristojnost naj bi bila omejena na skupno obrambo, zunanje zadeve, enotnost gospodarskega prostora in pravnega reda. Te skupne potrebe bi bile urejeva-ne z zvezno zakonodajo le okvirno, zvezno upravljane pa le v toliko, v kolikor bi bilo neobhodno potrebno za učinkovitejše zi* dovoljenvanje skupnih potreb.
Politična reforma
O gospodarski reformi, njeni potrebi, dosežkih, ciljih in pomanjkljivostih govorijo že Osem let, odkar so leta 1961 proglasili prvo reformo. Bolj in bolj po-
Vzporedno z zaostritvijo borbe proti „zveznemu" centralizmu v sklopu gospodarske reforme se nadaljujejo osnovna prizadevanja za korenito spremembo zvezne ustave. Zbor narodov je že dobil nekaj večje pristojnosti pri zakonodaji. Cas pa je, da bi brez nadaljnjega odlaganja prešli od škodljive podrobne zakonodaje k okvirni in jo omejili le na resnično skupne koristi. Nekaj so že dosegli prek sprememb v skupščinskih poslovnikih. Sedaj so na delu nove ustavne komisije in v pripravah so novi osnutki za širšo ustavno reformo.
Ena izmed svojstvenih ..sistem-skih težav" pri presnavljanju zveznih odnosov jc v hipertrofiji zbornic, upravnih organov in u-stanov. Nc le, da je zakonodajni in upravni aparat v Jugoslaviji verjetno med sorazmerno najbolj razsipnimi na svetu; je tudi tako zapleten in duplikativen, da se je težko spoznati, kaj se spreminja in s kakšnim učinkom. Zato bo predmet zvezne preosno-ve treba postaviti na jasna izhodišča mimo obstoječih „zveznih" labrintov. To, se zdi, je smer sedanjih pritiskov in prizadevanj za radikalno zvezno politično reformo. Ker je sam pojem ..federacije" tako centralistično kompromitiran, v svojem ustroju pa preobilen in zmešan, zato so se reformatorji zatekli k novemu pojmu ..konfederacije".
USTAVNA REFORMA
Čeprav je komaj bila imenovana Zvezna komisi ja, ki naj preuči uresničenje ustavnih načel in potem predloži ustavne spremembe, je že mogoče skoraj popolnoma ugotoviti teme, ki so na dnevnem redu. Ce bežen pregled teh tem pokaže, da prevladujejo odnosi federacija — republike....
Eden izmed predlogov jc, .. .da Zvezna skupščina ne potrebuje ....več zbornic... temveč samo eno, splošno politično zvezno zbornico. Ta zbornica bi bila sestavljena iz zastopstev republik in avtonomnih pokrajin in morda še dopolnjena z nekaterimi osebnostmi javnega in političnega življenja. V osnovi tega predloga je prepričanje, da bi tako osnovana Zvezna skupščina najbolj odgovarjala duhu ustavnega načela, da so socialistične republike in njihovi predstavniški organi izraz suverenosti in samoupravnosti delovnih ljudi in narodov Jugoslavije....
širša od te prevladujoče zamisli jc druga: Zvezna skupščina naj bo sestavljena iz ene enotne zbornice delovnih skupnosti in.... ene zvezne, splošno-politične zbornice, ki bi jo sestavljale delegacije republik in avtonomnih dežel.... (Predlo/ena nijansa: da bi se ta zbornica ne imenovala zvezna, temveč Zbor narodov in narodnosti)....
(EKONOMSKA POLITIKA, Beograd, 26. februarja 1968)
Razen zvezno koordiniranega vrhovnega štaba, osnovne organizacijske strukture in standardizacije orožja ni videti, na primer, da naj bi bilo še kaj več v zvezni upravi skupne obrambe. Tako preurejena obrambna pripravljenost bi nc le bila mnogo bolj učinkovita, ker bi jo vsak narod zares čutil kot svojo, temveč bi tudi onemogočila vznemirljive možnosti in sumničenja kakega novega oficirskega puča za restavracijo beograjskega centralizma in diktature.
Prav tako ni potrebno, da bi zunanja politika in diplomacija ostali centralizirani. Slovenija že nekaj časa vodi svojo skromno „zunanjo politiko" do sosednjih dežel v Avstriji in Italiji, poleg tega pa si je slovenska skupščina že ustanovila svoj lastni Odbor za mednarodne zadeve. Škandalozno nizka (nižja kot črnogorska) pa je slovenska udeležba v sedanji jugoslovanski diplomaciji. Vsekakor se bo treba dogovoriti za sorazmeren medrepubliški ključ za zasedbo diplomatskih položajev, poleg tega pa bi si morali Slovenci izgovoriti, da jim redno pripadajo ambasador-ska mesta v Avstriji in Italiji, kjer žive slovenske manjšine. Republike naj bi tudi imele dogovorjeno pravico da lastnih re-
publiških atašejev v državah, kjer bi to zanje bilo posebej koristno.
SLOVENIJA . . .
Predsedstvo in izvršni odbor (Slovenske socialistične zveze) podpirata vse tiste napore naših družbenih in državnih organov in institucij, kulturnih ustanov in gospodarskih organizmov, ki so u-smerjeni v sodobne tokove v svetu, v nadaljnje razvijanje sodelovanja med Slovenijo ter obmejnimi deželami Furlani-jo-Julijsko krajino, Koroško in Štajersko....
(DELO, 6. marca 1968)
Enotnost gospodarskega prostora zahteva skupno carinsko in devizno politiko, skupen denar in okvirno emisijsko politiko, medsebojno koordinirano fiskalno politiko republik za gospodarsko stabilizacijo, pa še skupno okvirno zakonodajo o podjetniškem in trgovskem pravu. Enoten praVni red predpostavlja okvirno zakonodajo o kazenskem in zasebnem pravu in postopku.
(dalje na četrtni strani)

U
ZNAKI RAZVOJA
■ ■ B
Slovenija in zamejstvo
Na današji seji (Slovenske socialistične zveze) so izčrpno razpravljali o položaju slovenske narodne manjšine v zamejstvu. Ob tem, ko so ocenili sedanji položaj Slovencev v obeh sosednjih državah, so ugotovili, da kljub mnogim spodbudnim rezultatom Italija in Avstrija še nista storili vsega, kar bi v skladu z njihovimi mednarodnimi obveznostmi morali storiti, da bi Slovenci resnično uživali pravice in svoboščine, ki jim po mednarodnih pogodbah pripadajo....
Vso podporo zaslužijo napori koroških Slovencev, ki se zavzemajo za hitrejšo ureditev obvez-onsti, ki jih je Avstriji naložila avstrijska državna pogodba v svojem 7. členu....
Prav tako so na današnji seji znova potrdili trajno obveznost in skrb matičnega naroda in matične države za Slovence, ki žive zunaj naših državnih meja....
....Pri tem so izrazili vso podporo tistim težnjam med Slovenci v zamejstvu, ki se zavzemajo za skupno nastopanje ne glede na notranje razlike v vseh primerih, ko je potrebno, da pride do izraza enotno stališče manjšine do njenih osnovnih vprašanj.
(DELO, 6. marca 1968)
Slovenija, zamejstvo in svet
Predsedstvo in izvršni odbor (Socialistične zveze Slovenije) sta razpravljala tudi o kritikah, ki jih nekateri manjšinski krogi z ene in del slovenske emigracije z druge strani naslavljajo na Socialistično republiko Slovenijo in ki objektivno zaostrujejo odnose med samo manjšino. Popolno zanikanje vsakega napora pri reševanju problemov manjšine ter brezobzirna, neobjektivna in nestrpna kritika slovenske narodnostne politike v celoti, pa čeprav osamljena zaradi svoje de* magoške narave, odvrača zamejske Slovence od njihovih stvar nih, osnovnih vprašanj ter naporov za njihovo urejanje.
Pri oceni poizkusov nekaterih emigrantskih skupin, da bi vzpostavljale nekakšen „politični dialog" z matičnim narodom, pa je bilo na današnji seji poudarjeno, da se je SZDL Slovenije vedno zavzemala za sodelovanje z vsemi naprednimi silami v svetu, da je vedno z veseljem sprejemala spobude, ki so utrjevale svobodno, neodvisno in napredno razvojno pot slovenskega ljudstva, ki so utrjevale njegov položaj v jugoslovanski skupnosti narodov in njegove težnje za povezovanjem z vsemi naprednimi silami in tokovi v svetu. Nikakršno sodelovanje pa ni mogoče s tistimi, ki jim je tako kot v najtežjih trenutkih slovenske narodne zgodovine tudi danes pri srcu
C. ŽEBOT: PREUREJANJE ZVEZNIH ODNOSOV
(dalje s 3. strani)
Za financiranje dogovorjenih skupnih zadev niso potrebni posebni zveni davki, temveč le jasno dogovorjeni ključ za redne republiške prispevke za financiranje skupnih služb.
Ob sebi je umevno, da mora suverenim republikam ostati odprta možnost za posebne medrepubliške dogovore o medsebojnem gospodarskem sodelovanju in pomoči ter o drugih možnih predmetih ožjega sodelovanja med posameznimi republikami.
Samo taka preureditev zveznih odnosov bi mogla zadovoljiti vse narode Jugoslavije. Če se naknadno pokažejo potrebe in želje po dodatnem skupnem urejanju, bo temu lahko odpomoči z nadaljnjimi dogovori, če pa centralizacija sega preko resnično občutenih skupnih koristi, postane ovira napredku in sožitju, ki jo je mnogo težje odstraniti — kot to prepričevalno dokazuje nezavidna petdesetletna zgodovina dveh Jugoslavij. Zato je treba upati, da bo slovenska vlada vztrajala v začetnih prizadevanjih za nujno potrebno samostojnost Slovenije. Pri tem more računati na vedno močnejšo o-poro vseh Slovencev doma in v tvetu.
vse kaj drugega kot pa resnične koristi slovenskega naroda.
( DELO, 6. marca 1968) Gorica — Ljubljana — Celovec
Nedavno so se na povabilo goriške občine srečali v Gorici župani iz Nove Gorice, Ljubljane in Celovca. Namen tega srečanja je bil utrditi prijateljske odnose in povečati sodelovanje med narodi, ki žive na tem koščku Evrope: Slovenci, Italijani in Avstrijci. Na tem važnem srečanju so govorili goriški župan Martina, predsednik mestnega sveta Ljubljane Miha Košak, celovški župan Hans Aussenwinkler ter predsednik občine iz Nove Gorice Vižintin. Vsi so izrazili željo, da bi taka srečanja postala trajna in poglobila prijateljstvo in razumevanje na tem ozemlju, kjer se srečujejo trije narodi.
Darujte za slovenski zavod SLOVENICUM v Rimu ! Darujte za SLOVENSKO KAPELO v VVashingtonu ! Podpirajte akad. dom KOROTAN na Dunaju!
Zasluženo priznanje
V Munchenu deluje žc mnogo let dr. Rudolf Trofcnik nekdanji docent za kazensko pravo na ljubljanski univerzi, ki posreduje znanstvena in druga knjižna dela knjižnicam in znanstvenim zavodom širom po svetu. Marsikatera univerza in knjižnica v ZDA in Kanadi ima slovenske in druge knjige prav po njegovi zaslugi. Pred leti je dr. Trofcnik ustanovil še svojo založbo, ki opravlja pomembno poslanstvo pri posredovanju slovenske kulture drugim narodom. Današnja Slovenija mu je izkazala pozornost in dala priznanje 9. marca ko je DELO objavilo daljši sestavek, ki ga je napisal znani literarni kritik Božidar Borko in iz katerega povzemamo nekaj odstavkov.
"Minule dni je bil v Ljubljani munehenski založnik, podjetni in za Slovence v nemškem jeziku že zdaj zaslužni dr. Rudolf Trofenik. Ta slovenski rojak, ki si je pridobil na ljubljanski univerzi dva doktorata (iz prava in filozofije), je prispel sem v spremstvu svojega ožjega sodelavca, munehenskega orientalista profesorja Hansa Joachima Kiss-linga, ki prav tako kaže živo zanimanje za naš jezik in njegove duhovne vrednote. Dr. Trofenik je prinesel s sabo in ožjemu krogu svojih sodelavcev in znancev simpatično predstavil nekaj novih knjig, ki so izšle v njegovi založbi, predvsem pa prvo knjigo nove zbirke "Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowe-nen". S posebnim zadoščenjem smo pozdravili prav to zbirko in njeno prvo knjigo, ki se imenuje "Abhandlungen uber die slo\ve-nisehe Reformation". Ta knjižna noviteta obsega 268 strani in 84 faksimiliranih naslovnih strani naših knjig iz razdobja reformacije. Vsekakor pomeni uspešen začetek mnogo obetajoče serije znanstvenih publikacij, ki bodo posvečene, kakor nam pove žc naslov zbirke, zgodovini ter kulturnemu in duhovnemu svetu Slovencev. V zalošnikem programu dr. Trofenika je to žc druga Slovencem posvečena zbirka, n je manjša vrstnica z naslovom "Litterae slovenica" je pravkar dosegla peti snopič.
Čeprav te izdaje niso namenjene širokemu krogu nemških bralcev, ampak predvsem razširjajo in izpopolnjujejo nemško slavistično literaturo, jih je treba vrednotiti s stališča, da jc tudi tako približevanje slovenske kulture nemškemu svetu hvale vreden napredek v poglabljanju sosedskih zvez. Prav zaradi tega, ker je preteklost zapustila v ve-
NOVE GOSPODARSKE MOŽNOSTI SLOVENIJE
V našem listu smo že poročali o velikih in novih gospodarskih možnostih, ki se za Slovenijo odpirajo z dograditvijo izredno važne železnice v Koper. Temu razvoju je vplivni dunajski list DIE PRESSE v svoji gospodarski prilogi Economist posvetil 31. decembra članek pod naslovom: Jugoslavija išče naložbe tujega kapitala. Zaradi važnosti prinašamo članek v prevodu, in sicer v celoti. —
Op. ur.
kot se sliši — ugodil tujim partnerjem, da bo proučil njihove želje.
Dejanska začetna točka za u-resničenje tovrstnih idej pa je projekt za zgraditev industrijske cone v jadranskem pristanišču Koper. Slovenski gospodarski krogi vidijo v začetku obratovanja nove želečniške proge v Koper nov odločilen korak v smeri uresničenja teh idej. Slovenija' namreč rabi svojo zvezo z gospodarskim zaledjem in upa, da je našla ključ za to v zgraditvi koprskega pristanišča in naselitvi industrijskih podjetij. V Ljubljani govore o tem, da bi ponovno oživili pred več kot sto leti prvič uresničeno zamisel Južne železnice in naglašajo, da bi železnica, pristanišče in industrializacija koristile ne samo lastni deželi, ampak tudi sosednjim gospodarskim prostorom — pri čemer je v prvi vrsti mišljena Avstrija.
,,LJUBLJANA. Ko se je sredi decembra pogajala v Jugoslaviji italijanska gospodarska delegacija, je bil glavni predmet pogovorov — kot že en mesec prej pri razgovorih z zastopniki nemškega gospodarstva — posebno kompleksno vprašanje: novi jugoslovanski zakoni o možnosti u-deležbe tujega kapitala v jugoslovanskih podjetjih. V interesu konkurenčne sposobnosti in splošnega nadaljnjega razvoja svojih industrijskih podjetij so oblasti dežele krenile na pot, ki pomeni pomemben odklon od do-zdaj veljavnih, pretežno ideološko osnovanih načel. Da gospodarstvo države, v kateri vlade komunistični režim — investicije inozemskega kapitala — ne samo dopušča, ampak jih celo pospešuje, pomeni prelom v dejanju z dolgoletnim, vseskozi strogo varovanim tabujem. Pogoj udeležbe tujine do največ 49 odstotkov ne sme biti nobena nepremagljiva ovira. Da je tudi prenos dobička načelno zagotovljen, lahko smatramo celo za spodbudo.
Vsekakor pa inozemsSu interesenti grajajo še tri točke novih predpisov. Ena se nanaša na obveznost, da morajo tuji naložni-ki 20 odstotkov dohodka zmeraj investirati nazaj v skupno podjetje. Druga točka dejansko onemogoča kasnejši dvig investiranega kapitala, tretja pa daje v skupnem odboru, ki ga morajo ustanoviti jugoslovanski in inozemski partnerji — večino (in s tem pravico zadnje odločitve) delavskemu svetu, analogno predpisom jugoslovanskih podjetij. Zdi se, da Beograd noče zapreti oči pred temi ugovori in je — vsaj
likem krogu, ki ga zajema nemški jezik, mnogo predsodkov o najmanjšem slovanskem narodu na južnem obodu tega kroga in ker je še vedno potrebno, da opozarjamo prav nemški svet na evropsko pozitivne dosežke naše kulture, imajo publikacije te vrste, četudi omejene na ožji strokovni krog, poseben pomen. Zato pozdravljamo pobudo dr. Trofenika in želimo njegovemu prizadevanju kar največ uspeha....
Izdajateli, ki je ustanovil to novo slovenistično zbirko, pravi v uvodni besedi, da je njen namen "vzbuditi razumevanje za
Zdaj znaša promet blaga v koprskem pristanišču okoli 900.000 ton na leto. Pri tem je na zelo važnem mestu južno sadje. Toda zagovorniki projektov za industrijsko cono upajo na mnogo višje številke, če bi smiselno izkoristili celotno, nad tisoč hektarjev obsežno področje, bi po njihovih podatkih mogli najti mesto tu podjetja za predelavo surovin s kapaciteto dveh milijonov ton na leto in zaposliti 15 tisoč etef^sv. Pot do teh prizadevnih ciljev naj bi pripravila železnica, ki povezuje pristanišče z naravnim zaledjem. S predelavo ali redukcijo bi tu predelovali fosfate in železove rude, manganovo in kromovo rudo, nafto in rastlinske maščobe. Posebno mislijo na tiste surovine, ki jih morajo uvažati v vedno večjih količinah za kritje potreb domače industrije aluminija; gospodarsko bi koristile tudi naprave za boksit, če bi lahko oskrbovale tovarne aluminija. — „Bližji smo Avstrijcem kot našim južnim bratom," poudarjajo predstavniki Kopra svoj posebni interes, da bi se Avstrija vključila v te načrte.
Pri tem pa seveda nikakor ne pozabljajo na dimenzije svetovne trgovine. Predsednik te organizacije Stante se bo podal najprej na Japonsko. Izvozna prizadevanja japonske industrije — kot previdno omenjajo — naletijo namreč na ovire v Evropskem trgu in v EFTI (Evropski zvezi za svobodno trgovino). Ali
slovenski narod ter pospeševati i ne bi bilo podjetje za montažo v in pomnoževati znanje o njem. Jugoslaviji — ki ne bi pripadalo
Zakaj vedno znova moramo presenečeno ugotoviti, kako malo okoliški svet pozna ta mali, pa čeprav srednji Evropi pripadajoči in v neposrednem sosedstvu velikih občestev živeči narod. Tako naj ta zbirka — četudi v okviru danih možnosti — prispeva svoj delež za tako nujno potreben most med narodi sveta".
nobeni teh gospodarskih skupin in bi tako ne predstavljalo nika-ke zapreke za predelano japonsko blago — enako v interesu Japonske kot tudi Slovenije?
Čeprav je udeležba kapitala in naselitev industrije v Kopru še načrt bodočnosti, je sodelovanje podjetij Avstrije in Slovenije že dobilo konkretne oblike. Tovar-
ODMEVI
Celje, marca 1968 Glede knjige C. ž., ki je zelo razširjena med našimi ljudmi (za kar ima veliko zaslug učinkovita reklama v naših časopisih, tako, da so jo ljudje hodili kupovat kar v Celovec) so mnenja ljudi deljena. Zmerni ljudje, ki gledajo našo stvarnost tudi z ekonomskega vidika, soglašajo s tezami, ki jih zastopa v tej knjigi C. Ž. Drugi pa so pričakovali od te knjige nekaj več. To je ostrejšo grajo sedanjega režima, ki načrtno izmozgava Slovenijo in že ogroža njen etnološki sestav z vedno večjim naseljevanjem ljudi iz južnih republik v Slovenijo,
Moje osebno gledanje na to knjigo je pozitivno, ker je pisana v zmernem tonu, navedeni podatki so objektivni, to je brez pretiravanja. Izvlečki iz raznih razprav imajo dokumentarni značaj. Osebno sem mnenja, da z neko zaletavostjo ne bomo ničesar dosegli, pač pa z dokazovanjem politične in ekonomske nujnosti, da se izoblikuje bodoča ..Slovenija" v konfederaciji jugoslovanskih narodov ali pa kot samostojna država. Zato pa je potrebna objektivna kritika sedanjega stanja.
Glede narodne sprave po mojem gledanju sedaj za to še ni dozorel čas, ker so nasprotja med obema taboroma še vedno velika., kar je tudi razumljivo,
če se upošteva, koliko so ljudje pretrpeli med vojno in po končani vojni in zapostavljanja, ki ga prenašajo že nad dvajset let. Čemu se vedno pogrevajo dogodki na Urhu in drugod, kar vse negativno vpliva na spravo. Ljudje, ki so po vojni emigri-rali v zahodne držaave in so si tam ustvarili nove eksistence, tega ne morejo razumeti. To se vidi iz pripovedovanja povratnikov, ki jih je domotožje privedlo nazaj v rodni kraj, da si v tujini niso mogli predstavljati trpljenja, ki so ga morali prenašati doma njihovi svojci.
Jaz osebno pa sem Vašega mnenja in sem za narodno spravo, ker vem, da je bilo že preveč prelite bratske krvi in da slo-
OSTANKI STALINIZMA
(Ljubljansko DELO z dne 7. marca je objavilo pismo, v katerem Lojze Skok — ki je lani v TEORIJI IN PRAKSI., napadel knjigo "Slovenija — včeraj, danes in jutri"—"dopolnjuje" uvodnik v DELU z dne 1. marca. Pismo je v osnovnem nesoglasju z dejstvi in v njem mrgoli starih stalinističnih pridevnikov na račun Amerike, George-town univerze in prof. žeboto. Na to pismo je dr. Žebot poslal uredništvu DELA popravek, ki ga prinašamo obenem s Skokovim pismom. Uredništvo.)
Pismo g. Skoka
"V zunanjepolitičnem uvodniku z naslovom "Soočanje z resnico" (Delo, 1. marca 1968), je A. Novak komentiral tridnevno "sojenje mednarodnemu komunizmu", ki je bilo te dni na vvashing-lonski katoliška univerzi George-to\vn. Farsa, ki so jo organizirali na tej univerzi (vodijo jo ameriški jezuiti), je imela tudi očitno namen, zmanjšati porazni vtis, ki so ga v ameriški javnosti vzbudila razkritja Russelovega sodišča v Stockholmu in Koben-havenu. Vse to dokazuje, kako tesno se je ameriška katoliška cerkev povezala z vojaškimi krogi v ZDA (ne glede na drugačno stališče Vatikana in papeža Pavla VI. samega). Posuroveli vojno-hujskaški izpadi pokojnega kardinala Spellmana so bili le delni izraz globine in ostrine te povezanosti.
Slovenske bralce bi bilo treba obvestiti (zato sem se namenil to pismo napisati), da je profesor primerjalnih gospodarskih sistemov na tej univerzi tudi Ciril Žebot .nekdanji sodelavec klerofašista Ehrlicha), ki je pred kratkim izdal knjigo "Slovenija včeraj, danes in jutri", katere uvoz je bil pri nas prepovedan. Ni naključje, da je v tej knjigi imel za potrebno izrecno napasti prav Russela in Vladimira Dedi-jera osebno.
V časopisni gonji, ki jo Žebot vodi v ZDA in v kateri napada vse, kar je naprednega v domovini, skuša hkrati sam sebe kazati kot zglednega demokrata, ki se enako "distancira" od "levice" in "desnice".
Protikomunistična farsa, ki so jo organizirali na omenjeni univerzi, le dokazuje, kakšne vrste ljudje so tam zbrani. Spodbudno je, da so imeli ti notorični proti-korhunisti priložnost doživeti da so jim domači študentje povedali, kje vidijo nevarnost za svojo družbo; le-te namreč očitno nc vidijo v komunizmu, ampak v ameriškem vojaškem stroju, povezanem z desničarskimi bogataši in koruptnimi politiki, ki gazijo svobodoljubni vietnamski narod. Ameriška intelektualna mladina (in ne le ona) vse-bolj spoznava, da so prav te sile največja nevarnost tudi za ameriško ljudstvo.
LOJZE SKOK.
Ljubljana"
na izdelkov iz gumija (Sava v Kranju) je julija sklenila najprej petletno pogodbo sodelovanja s Semperitom, ki daje slovenske mu podjetju tehnične podatke in pomoč avstrijskega partnerja za proizvodnjo gum in pnevmatike. Med tem, ko so strokovnjaki Semperita bili že pri Savi v Kranju, se zdaj več tehnikov in delavcev Save izpopolnuje v Avstriji. Ta dogovor lahko prinese Semperilu že zdaj dober položaj na jugoslovanskem trgu, na katerem cene za avtomobilske gume zdaj še niso proste; tudi francoska in italijanska podjetja so se — v začetku sicer brez uspeha — baje pozanimala za dogovore take vrste. Za kasneje je v načrtu tudi izvoz avtomobilskih gum na tretja tržišča, na katerih Sava še ne želi samostojno nastopiti, in sicer preko Semperita, toda v imenu jugoslovanskega partnerja.
Prav tako v Kranju je sedež podjetja za električne aparate' in izdelke (Iskra), ki že nekaj časa sodeluje z inozemskimi partnerji, med njimi tudi z Goerzom na Dunaju. Kakor se sliši so v teku razgovori za nadaljnje sporazume slovenSko-avtsrijskega sodelovanja; omenja se dalje tovarna turbin Andritz, tovarna črpalk Vogel in interesenti za sodelovanje s topilnico za svinec Mečica.
Da se je zunanja trgovina Av-
Popravek
Pod zaglavjem "Pisma bralcev" je Vaš list dne 7. marca objavil pismo Lojzeta Skoka, v katerem ta pripisuje Georgeto\vn univerzi v VVashingtonu prireditev tridnevnega "sojenja mednarodnemu komunizmu", v tej zvezi pa tudi omenja moje ime in napravlja vtis, kakor da sem jaz bil nekak iniciator, organizator ali vsaj soudeleženec omenjenega "sojenja".
Pisec pisma o predmetu oči-vidno ni poučen in je zato njegove trditve treba popraviti v skladu z dejstvi. Ta pa so:
(1)	Kakor ljubljanska univerza ni bila odgovorna za vlogo Vladimira Dedijera pri Lord Russello-vem "sojenju Združenih držav", prav tako Georgetovvn univerza ni odgovorna za omenjeno "sojenje mednarodnemu komunizmu". Ta "sodni" simpozij je bil pripravljen izven naše univerze. Vršil se je na univerzitetnih tleh, ker ga je povabila ena izmed študentovskih organizacij na univerzi ("Mladi Amerikanci za svobodo"). Georgetovvn univerza je namreč med tistimi ameriškimi univerzami, kjer študentovske organizacije smejo vabiti na svoje prireditve kogarkoli o kateremkoli predmetu — brez predhodnega odobrenja univerzitetne uprave. V tem okviru nastopajo na naši univerzi kot gostje študentovskih prireditev poleg ameriških in tujih znanstvenikov, umetnikov in državnikov tudi besedniki raznih "protestnih" stremljenj z leve in desne.
(2)	V razliki od Vladimira Dedijera pa tudi jaz in stotine mojih profesorskih kolegov na naši univerzi z omenjenim "sojene-jem mednarodnemu komunizmu" nismo imeli nobene zveze. "Sodišče" je bilo orginizirano in njegovo obravnavanje je potekalo mimo profesorjev naše univerze prav tako kol mimo njene uprave. Profesorji so pač mnenja, da so pravila sodobnega postopka velika pridobitev civilizacije za nepristransko primeno priznanih pravnih norm v specifičnih spornih primerih pred neodvisnimi strokovnimi sodišči, za znanstveno preučevanje širokih družbenih pojavov pa niso primerna.
Pisec pisma je v zmoti tudi glede mojega pisanja v Ameriki, ki ni "gonja proti vsemu, kar je naprednega v domovini", temveč razumsko razpravljanje o družbenem in gospodarskem razvoju.
Želeti bi bilo, da bi Lojze Skok pisal le o stvareh, ki jih pozna. Moral pa se bo priučiti tudi pravil omikanega izražanja, ki jih v omenjenem pismu ni upošteval.
Uredništvu DELA se zahvaljujem za objavo tega popravka.
Ciril Žebot
Profesor gospodarske vede
Georgetovvn University
Washigton, D.C. Washigton, D.C., 19. marca 1968
venska država brez Slovencev ne bo mogla obstajati. Zato je šl#> da izgubiti vsakega našega človeka.
(Iz pisma slovenskega intelektualca prijatelju avtorja knjige SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI)
strije s Slovenijo razvila ugodneje kot z Jugoslavijo na splošno, sprejemajo ta razvoj v Ljubljani z zadovoljstvom.
Med tem ko je bil skupni izvoz iz Jugoslavije v Avstrijo prvih devet mesecev 1967 za 13,4 odstotkov višji kot leto prej, je slovenski delež znašal 25,6 odstotkov in s tem povzpel na 8,25 milijonov dolarjev. Prav tako je bil jugoslovanski uvoz iz Avstrije za 49 odstotkov višji nad uvozom prvih devet mesecev 1966, pri čemer se je uvoz Slovenije iz Avstrije povečal za celih 67 odstotkov. Za Slovenijo je med vsemi državami EFTA v zunanji trgovini Avstrija daleč na prvem mestu. Kljub temu pa izjavlja predsednik trgovinske zbornice Krese, da izmenjava blaga še ni dosegla tistega obsega, ki bi bil možen na osnovi tesnega sosedstva obeh dežel in njune gospodarske strukture.
Ta široka vez možnosti, ki jo v Ljubljani vidijo za tesnejše gospodarsko sodelovanje z Avstrijo, bo verjetno verjetno predmet
Zvezna komisija za ustavna vprašanja
Vprašanje enakopravnosti na rodov in republik Jugoslavije — ne samo na papirju, ampak tudi v vsakdanjih odnosih republik do federacije in obratno — je v Jugoslaviji vedno bolj v ospredju. Tudi organizacijsko-politični zbor zvezne skupščine je tej zadevi posvetil posebno pozornost, ko je razpravljal o predlogu za ustanovitev zvezne komisije vseh zborov skupščine za ustavna vprašanja. Podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj je poslancem pojasnjeval ter u-utemeljeval nujnost sprejema predloga o tej komisiji. Rekel, je ra tako komisijo terjajo problemi, katerih rešitev ni moč več odlašati — nameč odnosi med federacijo in republikami. Ugotoviti je treba, je omenil, kako se v praksi izvaja načelo federativne ureditve države kot temeljnega ustavnega sistema. Za iz vajanje tega načela je posebno važno, kako so republike zastopane v sestavu zvezne skupščine, kakor tudi položaj v katerem so republike in njihova vloga. Natančno je treba določiti kakšne so funkcije federacije in kakšni so, ter kakšni morajo biti njeni odnosi do republik. Po govoru se je razvila debata, nakar je bil predlog o ustanovitvi zvezne komisije za ustavna vprašanja sprejet. Od Slovencev so v tej komisiji: Dr. Marjan Brecelj, Roman Albrecht, Vida Tomšič, dr. Majda Strobl, Sergej Kraigher in dr. Josip Globevnik.
BARAGOVA SVEČA POTUJE
Za obletnico smrti škofa Friderika Barage je izdala The Bishop Baraga Association v Maquettu zložljiv letak na 6 straneh (dejansko dve normalne strani) z naslovom NOA-BARAGA CAND-LE. V njem je opis posebne sveče, ki je bila vlita v Salzburgu in jo je skupina romarjev iz ZDA nosila po slovenski zemlji in jo prinesla v Marquette, kjer je sedaj na oltarju v kripnVTrfirr je pokopan Baraga.
Svečo so najprej prižgali TI. julija 1967 v Nonnberg kapeli v Salzburgu, o kateri trdijo, da sta jo poznala sv. Virgil in Mo-dest. Dva dni pozneje so jo prižgali v cerkvi na Gospe Sveti, kjer je pokopan sv. Modest. 30. julija je bila posebna slovesnost v ljubljanski stolnici, kjer je bil Baraga posvečen in je daroval svojo prvo mašo. Isto svečo so prižgali tudi na letnem „Bara-govem dnevu" marquettske škofije, ki so ga lansko leto praznovali v cerkvi sv. Ane v kraju Baraga, kako miljo okrog zaliva od Baragovega slavnega misijo-na L'Anse.
Na sveči je napis: Salzbeurg, A. D. 767, St. Modstus and Bp. F. Baraga. Simbol sveče je v tem, da smo Slovenci nekako poplačali svoj dolg ob spreobrnitvi s tem, da smo poslali svoje misijonarje, predvsem Barago, Indijancem v Severno Ameriko.
Škof Noa, ki je sedaj v pokoju, je izrazil zamisel v pismu odboru za organiziranje obletnih svečanosti:
..Poklanjam Vam veliko svečo in želim, da se prižge in rabi pri proslavah pokristjanjenja Slovenije. Želim, da prineseta moja zastopnika, gospod in gospa Jo-I seph Stupar, to svečo nazaj v i Marquette, da bo krasila oltar v kripti škofa Barage...."
Letak ima slike vseh slovesnosti kot tudi zemljevid, na katerem je naznačena pot od Salz-burga do Ljubljane.
Tiste, ki so videli film „The Sound of Music", bo zanimalo, da sta bila v isti kapeli v Salzburgu poročena 1. 1927 Marija in baron von Trapp ter da je gospa Trapp posredovala pri be-nediktinkah, da so dobili romarji dovol jenje za to slovesnost v tej kapeli. — fš.
pogovora na Dunaju, februarja. Tedaj bo namreč delegacija zastopnikov gospodarstva Slovenije obrazložila Avstrijcem tamkajšnje zamisli in želje in poslušala njihovo mnenje. Da bo seme takih prizadevanj padlo na rodovitna tla — o tem so v Ljubljani na osnovi ugodnega razvoja zadnjega leta trdno prepričanj."
Tri odprta pisma o narodni spravi:
'VOJNI HUDODELCI"
Vinko Levstik (Vinko Levstik je napisal „Tri odprta pisma o narodni spravi", naslovljena različnim ljubljanskim avtorjem. Tu objavljamo njegovo „Tretje pismo", naslovljeno Zdenku Rotarju kot komentar k njegovemu sestavku „Vojni hudodelci", ki je bil objavljen v TEORIJI IN PRAKSI, decembra 1967. — Uredništvo.)
Sledeče pismo hoče biti osebna izmenjava misli (v kolikor živimo na začetku stoletja dialoga) ob članku „Vojni hudodelci". Je osebni odgovor gospodu Zdenku Roterju. Ce pa se v n jem dotaknem tudi zgodovinskih dejstev, ki se dotikajo celotne SKP, potem je to storjeno le v toliko, kolikor članek gospoda Roterja to v odgovor zahteva.
Kdo j'e hudodelec?
Dovolj je, da se človek, če je človek in gc ni izgubil svoje človeškosti, s pogledom dotakne naslova članka gospoda Roterja, da se vpraša po njegovem notra njem smislu, da zapre oči, pa bo lahko videl, če ni premlad, „tc-levizijo svoje vrste": vojno in hudodelstvo.
Prvi program: vojaki, kolone vojakov, puške, bajoneti, mrtveci, ranjenci Jokajoče žene, pobiti otroci, družine brez streh, a-tentati, grožnje, izdaje, surovost, pohlep, fanatični govori, žrtve, nedolžni talci. .. to jc vojna, revolucija.
Drugi program: Pri kmetu, častnik v hiši za mizo, vojak, njegov spremljevalec zunaj na straži. Poslednji že ni jedel Iri dni, v bližnjem hlevu ukrade še toplo jajce ter ga poje. Pa tudi častnik v higi je bil sligal kokodakanje kure in si zaželel jajce. Pošlje ponj. Dekle se vrne in pove, da je vojak vzel jajce. Častnik se razsrdi ter ustreli vojaka ker je kradel. Kdo je hudodelec?
Ker se duhovnik ni mogel odpovedati molitvi v ječi, ga jc stražnik, po naročilu od zgoraj, surovo pretepel. Kdo je hudodelec?
Ker si jc Tone, častnik v terorističnem gibanju, zaželel stanovanje Tineta, svojega soseda, ki ni
ljenju in delovanju. Ljudje, katerim je bila iz rok naroda še v mirnem času izročena odgovor nost za narodno življenje v celoti, v takšnih trenutkih nereda navadno ne uspejo več držati vse odgovornosti v svojih rokah. Dogodki se vrstijo s takšno hitrostjo in v takšnem neredu, da je težko slediti le tem; kaj gele iti
pred njimi. K sreči so vsa taksna I Italija: Rim vsak dan od 15:20 obdobja prehodna. V ponovnem
Slovenske radijske oddaje v zahodnih državah
Cas oddaj je naznačen po Greenvvichu (GMT).
Razlika v času med Green-vvichem in Slovenijo je ena ura.
Združene države: GLAS AMERIKE vsak dan od 05:00—05:15 in od 06:15—06:30. na val. 25, 31 in 49 m.
Britanija: BBC — LONDON
vsak dan od 18:00—18:30 na val. 31, 41 in 49 m. on bedeljah tudi od 15:30—16:00 na val. 31 in 41 m.
Zahodna Nemčija: Deutsche VVelle-Koln torek, četrtek, sobota od 15:20—15:40 na val. 31, 41 in 49 m.
Francija: Pariš vsak dan od 17:30 do 17:40 na val. 41 in 49 m.
Komunistični "konservativci" in vera v Sloveniji
-15:40 na val. 41 in 49 m.
Malo več svobode, ki jo uživa-! jo katoličani zadn je čase v Slo-; venji, ki je vsekakor zagotovl jena — vsaj na papirju — v ko-' munistični ustavi ter nekoliko o-krepljena po protokolu med Jugoslavijo in Vatikanom, začenja i vznemirjati nekatere komuniste, : ki očitno še niso toliko napredo-valil v družboslovju, da bi vedeli, tla je Marx napadal vero predvsem, v kolikor je premalo glasno protestirala proti socialnim krivicam njegove dobe in v kolikor so njeni predstavniki v veliki meri zagrizeno branili kapitalistični sistem.
miru narodnega življenja, ko se j Vatikan: Radio Vatikan pone-sodijo ti dogodki preteklosti, pa delJek in petek od 20:30—20:45
je zato nujno, da se ima nenormalni značaj situacije pred očmi. Ce se ga nima, zapademo, sodeč, v iste napake, v katere so padli oni (zaradi svoje nepreglednosti), ki se jih sodi. S tem pa se že ponovno oddaljimo od pojma pravičnosti, v imenu katerega bi se podobne sodbe morale odvijati. Kaj pa pomeni soditi pravično medvojne dogodke, bo razumel le ta, ki se s tem nepristransko ukvarja: znanstvenik—zgodovinar.
Kaka amnestija?
Vsak čas ima svoje težnje, svoje napore, svoja gesla; na|, v kolikor se ne motim, teče bržkone pod znaki — sožitja (koeksisten-ce), zbliževanja, narodne sprave. Igce se mir, razumevan je, odstranjujejo se stari tabuji in na njihova mesta stopajo novi konstruktivni programi sodelovanja. Le-ti ne slonijo na pozabi, temveč na zamenjavi. Stari cilji se iztekajo v nove, višje, da v njih dose- i Podatki so zabeleženi v tolikih žejo prenovljeno enotnost, popol- po slovensko napisanih knigah
na val. 41, 49 in 196 m. torek, četrtek, sobota ocl 17:15—17:30 na val. 41, 49 in 196 m. nedelja od /0:50—11:00 na val. 31, 41 in 196 m.
zali, da živimo, da korakamo naprej v popolnejše oblike življenj- j skih odnosov, da smo resnično, [ čeprav majhen narod, napredni, da občutimo utrip časa. Narod, f brez notrajne raztrganosti, pa čeprav majhen, je velik narod in bo lahko luč na poli v bodočnst večjim — pa notranje raztrganim narodom.
To odprto pismo bi bilo lahko napisano tudi po drugačnem konceptu, in to je Vam, gospod Z. R., znano. Na vage „kazanje s prstom" na poedincc med slovensko ,.desnico" po svetu, bi jaz lahko odgovoril tako, da bi Vam „pokazaI s prstom" na določene člane slovenske „levice", odgovorne pri medvojni in neposredni povojni moriji na Slovenskem.
E. K. je v Teoriji in praksi (1967, št. 10) napadel katoličane, da prirejajo zabavne prireditve za katoliško mladino in zahteva, da ne sme bili vera osnova za „karšnokoli združevanje in loče-nje ljudi na kateremkoli področju zunaj cerkve in zunaj religije".
V JI. številki Teorije in prakse zagotavlja E. K., da katoliško časopisje zato tako zagovarja Pija XII. in njegov molk v odnosu do nacionalnega socializma, ker mu 1
kclj, ki je omenil pravično ameriško intervencijo v Vietnamu ali kot jc bila pogrebna pridiga prodekana Maksimilijana Praha iz Rogatca na grobu komunista P. K. Prodekan ga je sicer na željo bližnjih sorodnikov cerkveno pokopal, toda je v govoru o-mcnil, da je bil pokojni sicer dober otrok, toda „nasjepozneje v trdi borbi za vsakdanji kruh" zapustil (vstopil v Zvezo kom.? op. p.), s čimer je storil neod-puslljiv greh. Bil jc torej zaveden in zapeljan. S smrtjo jc bil za svoj greh že kaznovan. Zdaj pa bo božje razsodišče presodilo, ali je kazen dovolj huda in ali ga bo Bog vzel k sebi". Z. R. sicer zapiše, da sloni njegovo poročilo o Prahovi pridigi na pripovedovanju znancev, vseeno pa zahteva od cerkvenih oblasti, da nastopijo proti njemu. Z. R. se huduje tudi nad ravnanjem duhovnika Koncilje, ki je holcl kar na cesti opraviti obred maziljc-nja, pa mu preiskovalni sodnik tega ni dovolil.
A. J. se zgraža v 12. številki
Položaj enakopravnosti jezikov v Jugoslaviji
gre „za ohranitev nedotakljivega islL' revije, da so se udeležili sijaja določenega papeža - Pi- lcCaia zamejskih duhovnikov v ja XII. — in s tem vsega, kar le-, Trstu, na katerem je maševal in
bil član le-tega gibanja, ga jc dal „po svojih" ustrelili. Kdo je hudodelec?	.
Jože, aktivist O. F., se je tožaril zaradi zemlje s sosedom Jože-tom. Izrabil je svoj položaj in ga dal likvidirali. Kdo je hudodelec?
Nekdanji divji lovec jc postal komisar; sreča v partizanih bivšega zapriseženega lovca, ki ga je nekdaj zalezoval, maščuje se in ga da likvidirati. Kdo jc hudodelec?
Hudodelec je človek, ki v nc-spošotovanju moralne lestvice vrednot, (ki je po naravi vtisnjena v dnu sleherne normalno raz-
nejše oblike. Seveda pa, tucli če se množica pomika po novih poteh, se še vedno najdejo posa mezniki, ki se od starih ciljev posloviti ne znajo. Spet in spet jih obujajo, in s tem netijo ponovno ogorčenje na obeh straneh.
Namesto da bi sejali mir, sejejo nasprotstva. Kaj z njimi? Nadaljujmo z obrekovanji? Dokler se bo slovenski narod, kjerkoli že je, nespravljivo delil med seboj, se bo nad nami pač še naprej uresničeval stari pregovor: Kjer se prepirata dva (v lastni hiši), tretji (tujec) dobiček ima. Kdo teh, ki je bil včeraj trd stalinist, si še želi danes, da se mu prida ta navzdevek, potem, ko so celo v Rusiji začeli odkrivati zgodovino stalinističnih hudodelstev? Ljudstvo, ki se na poti omike pomika proti civilncjšim oblikam življenjskih odnosov, sodi preteklost (že z očmi zgodovine, to je
vite človeške osebe), žrtvuje (u niči) večjo vrednoto za manjšo | dinamično, kot stopnjo k popol-— človeka za jajce, narod za j nejšim oblikam, s svojo soraz-„idejo"; hudodelec jc nekdo, ki ' merno popolnostjo, kot bo jutri
pobije enega, zavedajoč se, da bo to njegovo dejanje povzročilo reakcijo in se bo zaključilo z množičnim pomorom nedolžnih civilistov, talcev, deportacije. Hudodelec je človek, kot beseda že sama pove, ki dela hudo (slabo; zlo), v moralnem redu — (to je v vrsti dejanj) — nered.
Po svoji notranji vsebini, hu-
naša današnja stopinja sojena kot manj popolna. Bes proti včerajšnji manj popolni obliki življenja ne izraža vedno polet v jutrišnjo popolnejšo obliko, ne izraža dinamizma življenja in vse, kar izraža zastoj, seje smrt.
Dobro bi bilo, da bi v smislu dialoga iskali bolj kar nas veže, kot pa to, kar nas deli; stari
dodelec ni ud desnice, niti levice, ( očitki so že del zgodovine, mi pa je lahko na eni, kakor na clrugi strani; je lahko na obeh — je
živimo danes in gremo v jutri. ..Amnestija" je potrebna vsem,
tam, kjer se dela zlo. Ker je ta- : na levi in na desni in vsak dan. ko, bi delali tudi mi sami sebi in ' Bodimo jasni, „amnestija" ni za-
drugim zlo, če bi ga iskali samo na desni ali samo na levi. S tem, ko bi ga iskali samo na levi, bi se ta v miru skril na desno ali o bratno. Hudodelca, če ga hočemo najti, moramo iskati kjer jc — in to je lahko povsod.
Ko se ga odkrije, jc dobro, da se pogleda, je to hudodelec iz zaslepljenosti, poslušnosti, fanatizma ali pohlepa. In preden se ga sodi z ekstremno kaznijo, ne bo preveč vsaj trenutek premišljevanja: se z namenjenim dejanjem morda ne postavimo na isto raven z njim, ali mogoče celo pod njo? Je ge moralno delati zlo kaznovanju le tega?
Poskušajmo povezati vojno in hudodelca v eno samo podobo in spet bomo dobili ..televizijski program svoje vrste".
Tretji program: Vojna ima mnogo definicij, zavisi iz katere perspektive se gleda. Eno imajo vse definicije skupnega: vsebujejo nenormalno stanje. Ta nered se v takšnih nenormalnih stanjih pojavlja v vseh življenjskih plasteh narodne biti., v mig-
nikanje dejanj preteklosti, deja nja ostanejo, pozablja pa krivdo osebam za njihova dejanja, in jim da možnost, da se prenovijo, da postanejo boljši in „boljši ljudje". Papež Janez bi rekel, da so „ljudje dobre volje" danes nadvse potrebni človeštvu.
S pozitivnimi dejanji bomo lahko odstranili kompleks, medsebojnega strahu, in ker smo postavljeni v trajanju sveta v isto; preživljajo svoje počitnice pred
in zapisnikih med Slovenci po svetu in v Sloveniji. Vi bi utegnili posredovati, da bi bili ti dokumenti prevedeni v tuje jezike. Pa s tem, kaj bi dosegli? Nadaljevali bi narodni prepir in kratili dobro ime našega naroda po svetu. Svetu bi pokazali na rod kot je bil v določenem kritičnem trenutku v zgodovini, in ne narod, ki živi danes, ki je šel naprej, ki je v svojem kompleksu (izjeme potrjujejo pravilo) boljši, kot v tolikih lahkih sodbah.
Primer Franca Rozmana
V svojem članku omenjate slučaj Franca Rozmana. Ne mislim biti, ne njegov advokat, ne tožilec. Stvar je vredna opombe z drugačnega stališča, in le iz tega se meni zdi, da postopek ni bil napravljen po pameti. Preko individualne nedolžnosti ali krivde so pri tem primeru v igri določena načela določene ustave.
Zvezna vlada v Beogradu je dala svojim konzularnim predstavnikom po svelu navodila, da ne smejo izdati vizuma osebam, ki so na seznamu vojnih hudodelcev, tudi če so ti postali tuji državljani. Franc Rozman pa je dobil od jugoslovanskih konzularnih predstavnikov v Franciji tudi potrdilo, cla je amnestiran. Torej, z zakonitim vizumom, s potrdilom o amnestiji, je prišel po zakoniti poti clomov, in tako bi se mu po ustavi doma nc bi smelo ničesar zgoditi. Postopek proti njemu tako ni bil več samo postopek proti Francu Rozmanu, temveč tudi postopek proti jugoslovanski državni zakonitosti. To je seveda povzročilo velik val nezaupanja pri Slovencih po svetu, kar je premnoge odvrnilo od sklepa, da bi gli preživljati svoje počitnice (približno obdobje treh tednov na leto) v Slovenijo, navzlic temu, da so deležni potrdila Rankovičeve amnestije. Ti slovenski turisti, okrog 5000 na leto,
ta simbolira: lanatični antikomu-nizem, duha križarske vojne proti 'brezbožnemu komunizmu' (E. K. je očitno pozabil, cla je napisal okrožnico o brezbožnem ko- j munizmu Pij XI. — op. pisca). | Janez XXIII. in koncilska veči- j na sta obračunala s takim duhom in težko bi bilo razumeti, da bi se nekateri naši cerkveni krogi s koncilskim duhom razhajali ravno v tej točki" (stran 1643).
Z. R. se zgraža nad Družino, ki poziva zlasti študente k po kristjanjevan ju slovenske narodne skupnosti in očita cerkvenim dostojanstvenikom, cla ničesar ne ukrenejo v primerih kot je bila pridiga kaplana Petriča iz Cer-
govoril tucli škof dr. Janez Jenko, nekateri uuhovniki, ki so se udeležili tucli kongresa Cerkve v stiski v Koenigsteinu pri Frank-furtu, kjer so prižgali svečo za preganjani slovenski narod.
Z. R. napada v isti številki mladinski list Ognjišče, češ cla svoj koncept „pokatoličanjenja" čedalje bol j dosledno izvaja z or- Družino, ker se spodtakne celo a ganiziran jem medsebojnega dopi-j oceno Bergmanovega filma, ki jo sovanja med poeclinci in med ve-1 je objavila v svoji 19. številki
V	Beogradu je imel jeseni sejo zbor narodov zvezne skupščine, ki je razpravljal tudi o enakopravni uporabi jezikov v Jugoslaviji. Iz poročil na tej seji zvemo, da so nekateri zvezni organi, ustavno ter vrhovno sodišče Jugoslavije za svoj delokrog in poslovanje že natančneje določili obseg in način izvajanja u-stavnega načela o enakopravnosti jezikov, toda pri nekaterih še zmerom v celoti ni zagotovljeno izvajanje teh določb. Tega še zmerom niso storili vsi zvezni organi in organizacije. Tako nekateri zvezni organi še naprej objavljajo in pošiljajo svoje akte le v srbohrvaščini, medtem ko se mednarodni sporazumi objavljajo v avtentičnem besedilu izključno le v srbo-hrvatskem jeziku. Od listih, ki delajo na določenih mestih v zveznih organih se ne zahteva znanja vseh jezikov Jugoslavije.
V	zadnjih letih so bili storjeni ukrepi, cla bi v zvezni skupščini in v nekaterih zveznih organih dosledneje zajamčili enakopravno uporabo jezikov.
Na seji so ugotovili tri pogla vitna aktualna vprašanja, ki zahtevajo čimprej popolnega odgovora:
ne odkrije. Pisec poudarja: „U-govarjamo temu, da si prilašča (Cerkev) pravico do konkretnih socialnih akcij v okviru svoje organizacije ali s snovanjem posebnih organizacij" (str. 1823).
E. K. očitno dobro prebira
L ali je enakopravnost jezikov kot politično in kot ustavno načelo dovolj jasno in popolno določena;
2.	ali so zadostni in ustrezni razni pravni predpisi in drugi zvezni akti;
3.	ali in v kakšni meri jc bilo to politično vodilo in ustavno načelo doslej uresničeno v praksi.
Za napredek kmetijstva
mučnimi skupinami ter pozivom, naj bi tisti, ki to zmorejo, pla-
Z. R. se jc podrobneje zanimal za kongres „Cerkvc v stiski" in
čevali naročnino za list tistim, jc iskal vire ne samo v Katoli
ki bi ga radi prejemali, pa ga ne morejo sami plačati. Še bolj ga boli Sklad nadškofa Vovka, ki je namenjen zbiranju sredstev za reveže, ki jih javno skrbstvo
Slovenci po svtu bi lahko odpadla (in mnogo zgrešenega pisanja v različnih tujih časopisih po svetu o stanju v dofi.vtfni) — npr.: da se doma ni ničesar spremenilo (namreč so še nekateri zunaj, ki spijo, kot nekateri tucli v Sloveniji, še na okopih iz leta 1945). | ponižani, nikomur več nevarni, Pa tucli Slovenija bi lahko spo- so bili pomorjeni brez vsakega
zaslišanja in zmetani v skupne grobove: Podutik, Teharje, Sent Vid in Kočevski Rog. Bili so žrtve stalinizma.
Slovenski domobranci okrog 11.700 po gtcvilu in nekaj tisoč civilistov so bili na izdajalski na-| ali katerakoli od njih pooblaščo
škem glasu, marveč celo v Os-servatore Romano, kar mu jc še povečalo n jegovo nezaupanje. Zato zaključuje svoje pisanje v prvi številki letošnjega leta s sledečim pozivom:
„lskreno bi bil vesel, če bi lahko slovenski cerkveni votli tel ji
čin po angleški vojski izročeni v Sloveni jo P .V. v letu 1945 konec meseca maja in v začetku junija. Po koncu vojne, razoroženi,
obdobje in nas druži ista narodnost in, hočemo ali nočemo, nas vežejo tolike skupne stvari, in ker smo majhen narod (zaradi česar potrebu jemo še toliko bolj drug drugega) ter smo lahko v dobrobit drug drugemu, predlagam, da sedanja slovenska oblast proglasi splošno amnestijo za vsa zagrešena medvojna in neposredno povojna dejanja med Slovenci, znana in neznana, z leve in desne. Tako bo glava naroda spet stvarno združila narod, vse ude narodnega telesa in vsi očitki, z ene ali druge strani, bodo šli v pozabo (saj čas bi bil, da se pozabijo!), S tem bi poka
vrati Slovenije in njihova potrošnja je okrog 10 do 15 dolarjev na dan ;to se pravi cla ostane slovensko gospodarstvo prikrajšano za okrog 1,250.000 do 2 milijona dolarjev na leto. Ce dodamo še vsoto njihovih svojcev iz domovine, ki jih pridejo pozdravit, se omenjena številka poveča. Toliko stane domovino
znala, da ne obstaja nobena domobranska organizacija v svetu, ki bi se pripravljala, da strmoglavi sedanjo vlado v Sloveniji. To so umetno napihnjena gesla v domačih časopisih, ki pa ne prihajajo iz domačega zelnika, pač pa ocl južnega soseda, kjer se meče vse v isti koš s peščico skrajnežev med hrvatskimi ustaši in srbskimi četniki. Policija v Parizu in drugih svetovnih mestih pa ve, da niso Slovenci, ki vršijo atentate po jugoslovanskih ambasadah in klubih
Čas bi tucli že bil, da bi bilo dovoljeno prosto širjenje v Sloveniji slovenskega časopisja, ki izhaja po svetu .Kdo naj bi namerno pisal slabo o nekom, ki se je izkazal širokega? Poglejmo na primer, kaj se je zgodilo, ko j so vsi slovenski državljani lahko dobili potno dovoljenje za inozemstvo? Politično begunstvo, ki je jemalo ugled domovini, je u-sahnilo. Zdi se nam, da so naši ljudje že dovolj zreli, da bodo znali ločiti dobro od slabega. Zaupanje se rodi ob zaupanju.
Dva venca . . .
Slovenska KP je bila prva, ki je v sklopu JKP obsodila STALINIZEM kot sistem, po vzorcu katorega je tudi SKP sama med in po vojni bila delovala in proti kateremu se je zatem sama uprla in ga obsodila. Ko jc obsodila ta nečloveški sistem, je praktično obsodila to, proti čemur so. se slovenski domobranci borili, le-ti so se namreč uprli temu istemu stalinizmu, ki ga je končno celo sama sovjetska partija obsodila, sledi jo pa tudi druge slovanske države. In ker se je slovenska partija z obsodbo stalinizma približala ■ tem, ki so ga prvi obsodili, se nam zdi napak
letno „slučaj Franca Rozmana". \ še nadalje ogrevati „vojno hudo Seveda pa ima ta primer ^c vr- j delstvo" in to toliko bolj, v ko-sto drugih slabih posledic za u- Ukor sam Z. R. priznava, „da
gled Slovenije v svetu.
Sto drugih slabih posledic za ugled Slovenije v svetu
Mnoga zgrešena gledanja med
l je pobijanje in množično uniče-! vanje ljudi v imenu ideološkega fanatizma najgnusnejše hudodelstvo, ki se ga je mogoče zamisliti" (str. 1753).
Brez dvoma je ta zločin mnogo večji, kakor pa gospe Pod-bevgkove „Sv. Urh", katerega ste se Vi poslužili za članek ,0 vojnffc hudodelcih". Da ne govorimo o božičnem procesu dachauske skupine; procesu skupine Furlan, Nagode, Sire in drugi. ..
Od nikogar nc pričakujem, cla bi javno zmolil „confiteor", pričakujem pa, cla gre po poti odpuščanja in pozabljanja, ker s tem usmerja svoj korak v narodno spravo.
Pred kratkim sem se sestal z uglednim slovenskim rojakom v Evropi. Med pogovorom sem ga vprašal, če je že bil kaj doma. „še ne," je le-ta odgovoril. In ko sem ga vprašal, kdaj misli, je odgovoril: „Ko bom lahko ponesel s seboj dva venca." „Dva venca?" sem se začudil. „Dva, e-nega v spomin padlim domobrancem, drugega v spomin padlim partizanom, v znak sprave, resnične amnestije." Besede so vredne pomisleka ,tem bolj, ker je danes mnogo Slovencev, na levi kakor na desni, ki mislijo podobno.
Kadar se mrtvim vrne čast, mrtvim, ki so umrli za ideal, pa četudi ta ideal ni naš, se človek ne poniža, ne zgubi na svoji človeškosti, nasprotno.
Delo za narod je več kot delo za lo ali ono stranko. Tudi, če nas različni nazori ločijo, narod nas clruži .Da bi nas vedno bolj združeval, to so tucli moje osebne želje Vam, gospod Z. R. Tučii Vi ste naprošeni, cla Vaše delo
na oseba meni in drugim zagotovili tole:
1.	cla slovenske katoliške cerkve ne štejejo za ,,Cerkev v stiski" ali za „Trpečo Cerkev" in cla zato zavračajo vsako podobno gesto kogarkoli doma ali v tujini;
2.	cla nc želijo povezovati svojih prepričanj o položaju Cerkve pri nas v nobenem primeru z o-
j cenami in gesli kongresov „Ccr-kev v stiski" ali ,,Pomoč trpeči Cerkvi" in cla so zato pri osrednjih ustanovah rimske kurije u-krenili vse potrbno, da se slo-1 venskemu emigrantskemu du-i hovskemu zastopstvu odvzame j vsak mandat nastopanja v imenu Cerkve v domovini;
3.	da so vse navedene objave v L'Osservatorc Romano ostanek pretekle cerkvene politike ter kot take v nasprotju z uradno politiko apostolske stolice do socialistične Jugoslavije;
4.	da slovenski duhovniki in u-stanove iz načelnih razlogov odklanjajo vsako materialno pomoč, ki bi jo iz tujine pošiljali iz naslova gibanja ,,Pomoč trpeči Cerkvi" (str. 146-147)."
Zveza kmetijskih inženirjev in tehnikov je nedavno priredila v Ljubljani širšo razpravo za napredek kmetijstva v Sloveniji. Ena osnovnih ugotovitev je bila, cla je treba izobraževanje kmelij-cev prilagoditi razmeram in dolgoročni usmeritvi kmetijstva. Zato bo treba pospešiti strokovno iz obraževanje kmetov za povečanje pridelka ob manjših stroških s čemer se bo zmanjševal tucli n jihov pritisk na delovna mesta v drugih gospodarskih panogah. Med mnogimi predlogi jc treba omeniti posebej načrt za zboljšanje kmetijskih šol in izobraževanja kmetov, ter okrepitev pospeševalne dejavnosti mecl kmeti. Zborovalci so ugotovili, „da je dosedanje zanemarjanje lega že povzročilo veliko škodo", in da bi morale srednje kmetijske šole dajati družbenim posestvom kvalificirane delavce in ne le organizatorje".
Maribor dobil
pomožnega škofa
Za pomožnega škofa v Mariboru je bil imenovan dr. Veko-slav Grmič, doma iz Dragotincev v Slovenskih goricah. Novi škof bo v pomoč mariborskemu škofu dr. Maksimilijanu Držečniku, ki ni preveč trdnega zdravja. Dr. Vekoslav Grmič, ki je postal peti živeči slovenski škof, je profesor dogmatike na ljubljanski teološki fakulteti in upravitelj župnije Vransko. Novi pomožni škof prihaja iz okraja na Štajerskem, ki je dal Slovencem že mnogo odličnih mož, mecl njimi tudi dr. Aniona Korošca.
PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO IN
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD
"SLOVENSKE
DRŽAVE"!
Pisci rubrike ,,Brez ovinkov" J r.
• Ljubljanska nadškofija bo
izdala Malo sveto pismo — izbor svetopisemskih besedil sta-
so se večkrat pritoževali, da na njihove opombe nihče nc odgovarja. Tokrat so dobili odgovor od duhovnika Rudija Koncilije, ki je pojasnil položaj smrtne nesreče nekoliko drugače kot Z-(denko) R (oter). Pisec se je po-i tem v glavnem skliceval, cla je j bila nesreča na prometnem pro-! štoru in da je bilo treba pone-I srečenko kar najhitreje odstra-i niti.
| Visoka šola za politične vede v Ljubljani, ki izdaja revijo Teorija in praksa, in njen odgovorni urednik Zdenko Roter očitno srbno zasledujejo vsako kretnjo katoličanov in skušajo ožigosati vsako življenje po veri kot nedovoljeno vposeganje vere na družbeno področje.
V februarski številki je nabral
podredite v smislu tega pisma. M. K. zopet nekaj citatov, iz ka
Od Vas samih zavisi, če bo lahko nepristranska zgodovina pisala: ,.Delal in živel je za narodno spravo in njegovo edinost."
V tem duhu je bilo napisano moje pismo, kdor bi ga drugače tolmačil, se bo oddaljil od resnice.
terih skuša dokazati (pod naslovom: Kako dolgo še.... ali o nekem načinu verske propagande med mladino), da vsiljuje pisanje verskega tiska mladini dilemo: veren — neveren, marveč veren — nemoralen ali nečloveški.
re in nove zaveze, ki bo sestavljeno po smernicah Vatikana II. za preučevanje Svetega pisma. Knjigo, ki bo obsegala predvidoma 450 strani, bo pripravil dr. Jakob Aleksič.
Trenutno beremo še vedno o uradnih stikih tako mecl jugoslovansko vlado in Vatikanom kot tudi med slovensko republiško vlado in predstavniki katoliške Cerkve v Sloveniji. V kolikor je lo namerno vzbujanje strahu opazno na teh sestankih, mi seveda ni znano, toda očitno je, cfa jc nekaj komunistov starega kova odločenih nc samo napadati katoličane in njihovo itak zelo omejeno delovanje, marveč ga tucli še bolj otežiti. Očitno dosegajo vsaj nekaj uspeha — druga številka Družine je objavila, da ji je poslovalnica ,,Vjesnika" v Ljubljani odpovedala 6. januarja prodajo Družine v svojih kioskih. (Družino pa je še vedno možno kupiti v kioskih „Jugorcklama" na glavnem kolodvoru v Ljublja-
ni) ___
1. APRIL 1968
KOVINSKA DRŽAVA'
"KRKANSKA" REVOLUCIJA!
Besedo "revolucija" — temeljilo in nenadno spremembo družbenega sestava — družimo v svojih predstavah s pojmom nasilja. Ker je težko družiti načelo nasilja z načelom ljubezni, ki mora po izrecnem nauku Kristusa vključevati tudi sovražnike, prevladuje mnenje, da pojem "krščanska" revolucija nima smisla, ker sam sebi nasprotuje. V Novi katoliški enciklopediji piše. n. pr. M .A. Gaillin:
V političnem rcau pomeni revolucija obenem rabo sile za dosego zaželene spremembe. To naslanjanje na nasilje narekuje večini kršanskih filozofov in političih teoretikov kot tudi teologov, da jo obravnavajo zelo previdno. (The New Catholic Encyc-lupedia, zv. 12., str. 4?0) Zlasti v dobi po francoski revolucije 1. 1789 opazimo, da je oklanjanje revolucie kot sredstva družbenih sprememb še bol j značilno, ker so jo tolmačili kot istočasni napad na oltar in na prestol.
Eberhard Wclty, O.P., opredeli v svojim Katekizmu krščanske socialne etike iz 1. 1963 svoje stališče do revolucije tako-le:
Revolucija je opravičliva samo kot skrajno sredstvo sa-mookrambe. Celo v tej pogojni obliki ni mogoče reči di pomeni tukaj izraženo stališči mnenje Cerkve. Celo danet zavračajo mnogi katolišk moralisti revolucijo popolno ma kot dopustno sredstvi pravične samo-obrambe. P< njihovem mnenju so pasivni odpor ali potrpežljivo prenašanje ter zaupanje v božje previdnost edine možnosti za kristjana tudi v primeru skrajne stiske.
(Herdcrs Sozialkatechis-tnus, II. zv., str. 266) VVelty pa vseeno odklanja vsako obliko političnega umora: Umor ni nikdar dovoljen, Iti di nc iz političnih razlogov in tudi ne za odstranitev nasil-nika. TTšTdtaiii, str. 271) ....Razumljivo je, da vznemir-jajo nekateri dogodki zadnih časov mnoge katoličane. Mnogi niso bili zadovoljni, ko jc pok. papež Janez XXIII odobraval in celo podpiral "odprtje na levo"; nekateri so kritizirali papeža Pavla VI., ker je v svoji okrožnici O delu za razvoj narodov (1967) obsodil liberalni kapitalizem; še več sc jih zgraža, ker nekateri duhovniki in redovnice ne le sim-patizirajo z revolucionarji (posebno v Latinski Ameriki), marveč se jim celo pridružujejo. Velika večina je sorazmerno za-
dobnih očitkov je seveda daljši, toda za označitev njihovega stališča zadošča že to.
Mnogi, ki zasledujejo pisanje katoliškega tiska, zlasti resnejših revij, imajo očitno velike težave, da bi si ustvarili trdno utemeljeno las to mnenje Morda jim bo v pomoč, če navedem nekaj temeljnih misli iz knjige nemškega jezuita iKlemensa Brockinoel-lerja "Krščanstvo ob zarji atomske dobe" (Christentum am Morgeti des Atomzeitalters). Knjiga je doživela v kratkem času šest naklad (šesta jc izšla 1. 1955). Ko jo človek danes prebira, se čudi, koliko njene vsebine je postalo sestavni del usmerjenosti in dokumentov drugega Vatikanskega zbora.
P. Broikmoeler je izbral za moto knjige odstavek iz preroka Izaije (43): Tako govori Gospod, ki utira pot skozi morje
in stezo skozi deroče vode......
Ne spominjajte se poprejšnjega, ne pazite na preteklo! Glejte, novo stvar storim, zdaj že klije. Ali je ne poznate?
Knjiga predpostavlja, da Bog vodi zgodovino. Od časa do časa seže tudi po izrednih sredstvih, da osvobodi človeka: tudi uničenje zgodovinskih oblik vere. V naši dobi hoče osvoboditi zapad-nega človeka, ki je okamenel v individualizmu, za novo občest veno družbo. Taka družba jc postala zgodovinsko nujna s sprostitvijo atomske energije. Samo družba z dobro občestveno integracijo oseb ko zagotovila tako rabo te enilrgije, ki bo spoštovala človeka, in bo na ta način sodobnosti primerno poveličevala Boga.
P. Brockmoeller navaja več primerov iz Stare zaveze kot tudi i/, zgodovine krščanstva, kjer jc razvidno, da je hotel Bog uničiti določene zgodovinske oblike vere, da jc tako rešil vero samo.
Bistvo krščanstva se razkriva p. Brockmoellerju v tem, da mora učlovečiti, realizirati božjo "dokso", poveličanje Boga v času in prostoru. Vsaka človeška stvaritev je omejena. Bog pa je neomejen. Zato more človek od-podobiti božjo neskončnost in polnost samo tako, da ustvarja več in različne stvaritve-kulture. V kolikor jc namen teh kultur vedo isti — božje poveličanje — bi lahko rekli, da obstoja samo ena krščanska kultura. Ker pa jc treba to nalogo zaradi njene naravne omejitve ponavljati, moremo bolj upravičeno govoriti o mnogih krščanskih kulturah.
Ker je vsaka zgodovinska upodobitev krščanstva nujno omejeno razodevanje Boga, more postati ovira za pravo vernost, če začne
Darujte cvetice za veliko noč .0
ku le, če jo bo obvladovala občestvena kultura. Sodobni človek se mora otresti sovjega in-dividualizma, ki ga je podedoval od včerajšne kulture, in postati oseba, ki se zaveda svoje svojs-kosti, pa se obenem čuti sestavni člen skupnosti. Ta povdarek Občestvenosti se mora razširiti od družin na občine, narode in na mednarodno družbo narodov. Novi družbeni red mora zagotoviti posebnost poedinih kultur in obenem zagotoviti sodelovanje vseh narodov.
Socializem je pravilno začutil, da je začelo pretirano povda-rjanje individualizma povzročati vedno večje težave v družbi, koli-
Lastnica domače slovenske gostilne Eršte's
SLOVENE VILLAGE'
in
ur
na 6802 St. Clair Ave., Cleveland, Ohlo,
želi vseh prijateljem in obiskovalcem
VESELO ALELUJO!
Berta Lobe
DEBMASTJA MEAT MARKE!
želi
VSEM ODJELMALCEM !N ROJAKOM VESELO VELIKO NOČ Imamo vedno sveže meso, prvovrstne kranjske klobase, doma prekajeno meso, kislo zelje in repo, pristno bučno olje i.t.d. Radenska slatina. Trgovina z živili! Prostor za parkiranje! Se priporočamo! 192-194. Augusta Ave. Toronto 2B, Ont. 366-2165
kor bolj se ve izgubljala prejšnja občestvenostna usmerjenost sred-njego veka. Na žalost ne nudi ta alternativa nič boljšega. Oba sestava, individualizem in sosiali-zem, zanikata bistveno dvojnost človekove osebnosti — da jc nekaj svojskega, da pa vendar uspeva samo v družbi z drugimi.. Kljub temu, pravi p. Brockmoeller, je treba dopustiti možnost, da je ta antiteza v zodovini potrebna, ker je okostenel ne samo katoliški nauk o družbe, marveč krščanstvo samo v premnogih pretirano individulističnih stališčih.
Ta okamenitev naše družbe, ki je zgrajena na individualizmu, daje
nezaslužene privilegije izbrani manjšini in zapira možnost človeškega razvoja veliki večini. Skunja kaže, da tisti, ki uživajo prednosti sedanjega družbenega stanja, niso voljni sprejeti nujnih družbenih sprememb. Prav to vztrajanje na ohranitvi sedanjega stanja pa sili druge, zlasti kristjane z dobro razvitim socialnim čutom, da zavzemajo prav tako ekstremne položaje in temu primerno tudi ravnajo. Ker so bila izrabljena vsa sredstva prepričevanja, ne da bi prizadeti privolili v mirno spremembo krivičnega družbenega reda, so pač prisiljeni, da izberejo edino preostalo možnost za spremembo
— socialno revolucijo, ki bo šele omogočila bolj človečanski družbeni red. S tem da se pridružijo revolucionarjem, katerih kolektivistično in včasih tudi pro-tiversko ideologijo zavračajo, so prepričani, da jim bo uspelo ne samo zrušiti sedanji krivični družbeni red, marveč tudi imeti dovolj vpliva na gradnjo novega, da bodo odbili ostrine enako enostranskega kolektivizma.
Ker gledajo sedanji položaj za-padne družbe v tej luči, so prepričani, da je "kršanska" revolu'-sija ne samo možna, marveč tudi zgodovinsko nujna in od Boga hotena.
Rudolf Cuješ
VESELO ALELUJO
želi restavracija in taverna
iroler
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dining lounge licence under the liquor licence act.
Postrežemo vam tudi z izbranimi vini iz Slovenije.
dovoljna s svojim življejem in ne. trditi ali ravnati, kot da je po-
sliši rada niti napovedi o možni svetovni lakoti v bližnji bodo-čosti in še manj o revolucijah. Toda med katoličani jih jc tudi nekaj, ki vidijo v tem novem razvoju upanje, da se Cerkev počasi osvobaja svoje povezanosti z zgodovinsko obliko civilizacie, ki jc grajena in vključuje mnogo nekrščanskih vrednot in idealov. (Navajajo n. pr. da — z izjemo prej navedenega dela Pavlove okrožnice kot tudi njegove izjave, da ni mogoče reševati sodobnih gospodarskih vprašanj z ekonomskimi teorijami 18. stoletja — da podpira Cerkev kot družbena ustanov kot tudi pretežna večina njenih voditeljev "reformirani" kapitalizem. Kot zgleda ti nočejo videti—čeprav so podatki na razpolago: za Kanado n. pr. v poročilu državne komisije za zdravstvo — da veča ta "reformirani" kapitalizem, čigar "reforma" ni bila prostovoljna, marveč — kolikor jc mogoče govoriti o zboljšanju — vsiljena z naraščajočo močjo organiziranega delavstva in preko zakonodaje (minimalne mezde, razne oblike socialnega zavarovaja, progresivno obdavčenje ,itd.), še danes razdal je med
polna odpodoba Boga in Zato venčo veljavna. To je bila napaka farizejev, ki jim jc črka pomenila več kot duh.
Cerkev celotno "božje ljudstvo" — uživa pomoč in vodstvo Duha,! da more najti vedno v vsaki dobi | primeren izraz tega osrednjega i odnosa človeka do Boga. Ce hoče izpolniti svojo nalogo, mora delovati znotraj vsake kulture — kot kvas v testu, in ne od zunaj. Brockmoeller izvede naslednje zaključke iz zgodovine:
1.	Krščanstvo ne potrebuje nobene posebne oblike kulture.
2.	V svojem zgodoviskem razvoju je našlo izraz v večih različnih kulturah.
3.	Misijonski uspeh krščanstva zavisi od voljnega sprejetja domačih kultur.
4.	V krščanstvu so nespremen-live samo one prvine, ki so ned-
i vomno utemeljene v božjem razodetju. Karkoli je odredila Cerkev in karkoli se je razvilo v krščanstvu pod vplivom časa in razmer, jc možno spremeniti. To velja celo za forme mišljenja — Cerkev je živela n. pr. vse do Tomaža Akvinskega brez Aristotelovih kategorij. Sprememba postane
revnimi in bogatimi sloji tako do- nujna, brž ko spračijo nove raz-
ma kot tudi razlike med bogatimi in revnimi državami na svetu. V obeh primerih kažejo statistični podatki, da se bogati še bolj bogatijo, med tem ko postajajo reveži še revnejši. Ti katoličani opozarjajo tudi na dejstvo, da Cerkev v nekaterih primerih
mere prejšno interpretacijo človekovega odnosa do Boga.
Drugi del knjige skuša tolmačiti "znamenja" naše dobe in nazn-ačiti temeljne poteze, ki bodo zagotovile autemiično podobo krščanstva v atomski dobi. Novo dobo bo označevala gos-
podpira, v nekaterih pa se vsaj i podarska izraba jedrne energija, dovolj ne distancira od režimov, Ta možnost stavi človeštvu nove ki citirajo svobodo. Seznam p«- i naloge. Ta raba bo služila člove-
ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION
NOVA VPLAČILA ZA BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
BOLNIŠNICE IN NJIHOVE USLUŽNOSTI SO BOLJŠE KOT KDAJKOLI POPREJE, TODA NJIHOVE
CENE SE STALNO DVIGAJO ... IN TAKO TUDI NAŠE.
Moderna tehnična postrežba bolnišnic postavlja dnevno tisoče bolnikov na pot ozdravljenja, Ta postrežba je boljša kot kdajkoli po p reje—a postaja vedno bolj in bolj draga. Stalno višanje cen bolnišnic, skozi mnoga leta sem, je zajelo vse bolnišnice širom Kanade in tudi v drugih državah, toda, kvaliteta bolniških postrež sc ne sme žrtvovati — možnosti in uslužnosti se morajo
BOLJŠA POSTREŽBA — BOLJŠA OSKRBA
vedno dvigniti in izboljševati. V letu 1959. je Ontario Hospital Insurance končal skrb bolniških izdatkov za pacijente, ki potrebujejo tako postrežbo. Preko 7 milj-jonov ontarijskih prebivalcev, 9996 vseh ljudi, je mirno ker ve, da so bolniški računi "plačani v naprej" s pomočjo njihovega vladno — zavarovalnega načrta.
CENE RASTEJO
ZAKAJ SE CENE DVIGAJO
MOČNEJŠA UPORABA BOLNIŠNIC
Bolnišnice, kot vse drugo, plačujejo višje plače in druge dajatve delavcem in nastavljencem, več za hrano .zdravila, naprave, oskrbo in uslužnosti.
USLU2NOST JE BOLJŠA
Zdravniška veda nudi mnoge nove, drage načine zdravljenja, ki zahtevajo oskrbo v bolnišnici. Ti načini podaljšajo življenje in izboljšajo zdravje, a tudi zahtevajo daljšo uporabo bolnišnic, bol izšolane nameščence, več naprav, več zdravil in drugih dragih reči.
Uporaba bolnišnic se jc podaljšala ker je odpravljena finančna skrb za potrebno postrežbo; vedno več bolniških postelj je na razpolago in povišalo se je število starejših državljanov, od katerih mnogi potrebujejo daljšo dobo zravljenja v bolnišnici. V letu 1947. je imel Ontario samo 17.473 aktivnih kroničnih in za zdravstveno oskrbo potrebnih bolniških postelj; v 1968. jih je bilo že 31.000 danes pa jih imamo že preko 46.800, ki so na razpolago zavarovanim osebam. Več postelj pomeni več bolnikov in višje stroške.
PLAČE POBEREJO NAJVEČ
Približno 75c od vsakega dolarja v bolniškim zavaro-	ugodnosti, ki jih lahko primerjamo po višini plač in
. .. , , ...	i i- ■ i v i i . •„	času dela ter drugimi dajatvami z sličnimi pokliči v
valmh uslužnostih so uporabljeni za plače delavcev m	občestvih. To pomeni, da bolnišnicc danes imajo več
nastavi icncev ter druge dajatve ( fringe benelits ) za	in bo)jše p|ačane nameščence, ki nudijo uslužnosti
bolniške uslužbence. Bolniški nastavljenci uživajo sedaj	24 ur na dan bolnikom in poškodovancem.
NOVA VPLAČILA PREMIJ
Od 1964. do danes ni bilo spremembe v cenah "Ontario Hospital Insurance" premij, kar je bilo možno le z povečano pomočjo pokrajinske vlade, ki je iz svojih virov pomagala držati premijska vplačila na isti višini od takrat do danes. V letih 1965., 1966. in 1967. je pokrajinska vlada pomagala za jioraj omenjeno enakost premij s vplačilom $176.5 mil ionov in še kakih $334 miljonov posebej za umobolnice in proti-tuberkulozno pomoč ter s posebnimi dajatvami ("Capital Hospital Grants") v višini $510.5 miljonov.
Vlada jc bila sedaj končno prisiljena vpeljati nove cene, da tako zamore doseči možnosti stroškov, ki jih ima z ..Ontario Hospital Insurance Planom". Pokrajinska vlada bo še v naprej podpirala močno stroške za bolniško postrežbo, prav tako pa bo tudi Zvezna vlada pomagala pri vplačevanju razlik pri vedno bolj in bolj raztočih stroških zavarovanja. Nova veljavnost premij začne delovati, z stalnim pre-placilo v naprej za mcsec julij 1968 in sicer:
NORMALNO ZAVAROVANJE ("Standard VVard")
Neporočeni (nobenega odvisnega) ........ $5.50 na mescc
Družina (eden ali več odvisnih) .......... Jfll.OO na mcsec
Zgornje cene bodo na razpolago rednim skupinam in vsem onim, ki vplačujejo direktno z zaračunanjem z aprilom 1968, tako da bodo dajatve stopile veljavo na začetku julija 1968.
NOVE UGODNOSTI
Da nadaljujemo z našim načrtom stalnega dodajanja ugodnosti, kadarkoli je to možno, bodo naslednje nove
ugodnosti "Ontario Hospital Insurance" stopile v veljavo s 1. julijem in naprej v letu 1968 za vse zavarovane osebe.
USLU2NOSTI IZVEN BOLNIŠNICE — "Out-paticnt hospital services"
Kritje za bolniške "out-patient" uslužnosti, ki jih predpiše zdravnik in so potrebne za zdravljenje — toda nc jemanje zdravildomov, ali ugotavljalni x-ray za preiskave, ali laboratorijski preizkusi, ki so tako označeni kot del v "Ontario Medical Services Insurance Plan"-u (OMSIP). Taki - le x-rays in laboratori preiskave bodo seveda še v naprej kriti po sedanjih ("emergency")
izrednih ugodnostih v slučajih potrebne oskrbe za slučaj kostpega zloma.
Te dodade ugodnosti ("benelits") vključujejo uporabo večje skupine uslužnostnih možnosti v bolnišnicah, ki so potrebne v moderni zdravniški oskrbi in bodo zaprli odprtine, ki obstojajo med sedanjimi zavarovalnimi uslužnostmi in tistimi uslužnostmi, ki so normalno krite po OMSIP-u.
POTREBNE AMBULANCNE USLUŽNOSTI
Pole" teca bodo tudi dane uslužnosti ambulančnlh moral plačati sam majhen del stroškov upravljalcu
ambulančnega vozila ob času, ko je uslužnost nudena, prevozov, ki so potrebni za bolnika. Bolnik bo sicer Podrobnosti te ugodnosti bodo objavljene kasneje.
POZOR: Zgorja zgoščenost jc namenjena samo za vašo ugodnost. Za podrobnejše informacije sc poslužujte Pokrajinskega in Zveznega zakona in odredb v pogledu zgoraj opisanih stvari, ali pa pišite na naslov, ki je tu spodaj naveden.
HEALTH INSURANCE REGISTRATION BOARD 2196 YONGE STREET, TORONTO 7, ONTARIO.
*H.I.R.B. — "Te Health Insurancc Registration Board", ki ga je vpostavila Pokrajina, da nastopa kot agencija za oba: "Ontario Hospital Insurance in OMSIP, "The Health Insurance Registration Board" je cent-
ralni upravni urad, ki sprejema prijave, izdaja račune in pobira premije ter odgovarja na povpraševanja o "ontarijskih vladnih" zdravniških in bolniških zavarovalnih načinih.