^morski dnevnik 7 “M Izhajati v Trstu maja 1946. njegov K»dhodnlk PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-** 1943 v vaal Zakriž h« Cerknim, razmnožen "■ ciklostil. Od 6. do 17. ••Ptambra 1944 ae Je ti-«kal v tlakami «Doberdob» * eovcu pri Gorenji Trebu-R «d 18. septembra 1?44 do 1. maja 1946 v JNkaml «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. ">* 1946 pavoevoboje-K" Trstu kjer Je Izšla za-Itevilka. Bil Je edini ™janl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski JE. dnevnik U. Montacchl 0 PP669 Tel (040J 794672 (4 DnM TU 460270 DORICA Drevored 24 megtfo 1 Tal (0481) 83382-86723 ČEDAD Stretto De Rubato 20 Tel (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL št. 109 (11.832) Trst, sreda, 9. maja t984 Nenadejana odločitev sovjetskega olimpijskega odbora Sovjetska zveza odpovedala nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu Predloženi kandidati za evropski parlament BOJAN BREZIGAR Nov in še hujši udarec športu BRANKO LAKOVIČ Vest, da se Sovjetska zveza ne bo udeležila letošnjih olimpijskih iger t °S Angelesu, ie gotovo hudo prizadela vse, ki nam je šport in zato in sožitje v svetu pri srcu. Kajti prav športne prireditve, posebno P? tako velike in pomembne, kot so olimpijske igre, so priložnost, da ,l Predvsem mladi iz vsega sveta sežejo v roke, se med seboj spoprija-wjo, izmenjajo izkušnje. Prazne fraze? . . . Ne! Se sedaj imamo v spominu dogodek iz olimpijskih iger v Sarajevu (in ° katerem smo tudi pisali). Na tribunah sarajevskega stadiona sta se ^Jprej sramežljivo približala ameriški in sovjetski navijač, kaj kmalu p . s* segla v roke, da bi nato skupno zavihrala zastavi svojih držav, nidružili so se jima drugi sovjetski in ameriški navijači, si izmenjali vstave. Na stadionu se je dvignil dolg in spontan aplavz večtisoče mno-Ke Spoznali smo moč olimpijskih iger. , Po izredno uspeli sarajevski manifestaciji smo se sicer bali, da r° «»j narobe za Los Angeles. Trdno pa smo upali, da bo obvladal zdrav vzum in spoznanje, da so olimpijske igre priložnost za medsebojno spoznavanje, za razčiščenje nesoglasij, predvsem pa velik praznik za vso svetovno mladino. Politični in drugi interesi pa so zopet prevladali nad Portom, žalostno pa je, da ogromna večina ljudi v svetu, ki še verjame PePrecenljiv doprinos takih manifestacij je pri vsem tem nemočna. Sport je dobil, po ameriškem bojkotu olimpijskih iger v Moskvi nov a, verjetno še hujši udarec, tokrat s strani SZ. Pričakovati je namreč eoaj, jo se foo^o sodelovanju na olimpiadi v Los Angelesu odpovedale vse rzave vzhodnega bloka. Upati je le, da olimpijske igre, kot vrhunec vse vetovne športne dejavnosti v štiriletnem obdobju, niso dobile usodnega udarca. MOSKVA — Sovjetska zveza je včeraj uradno napovedala, da se ne bo udeležila olimpijskih iger v Los Angelesu, ker niso ameriška vlada in organizatorji kljub pozivom sovjetskega olimpijskega odbora poskrbeli za varnost sovjetskih športnikov. Sklep sovjetskega olimpijskega odbora, ki mu bodo bržkone sledili tudi odbori iz drugih držav vzhodnega bloka, je takoj povzročil ostre reakcije v ZDA. Ameriško državno tajništvo pa je obenem ogorčeno zavračalo primerjavo z ameriškim bojkotom olimpijskih iger v Moskvi leta 1980 zaradi sovjetske invazije v Afganistanu. Ves zahodni svet je včeraj soglasno obsodil sovjetski sklep. Ob- sodbam so se pridružile tudi napred ne stranke Zahoda, ki so obenem izrazile upanje, da ni sklep dokončen. Glasilo italijanskih komunistov l’Unità v svojem današnjem uvodniku navaja, da je pobuda pretirana in nesprejemljiva za vse tiste, ki še sodijo, da je treba storiti kjerkoli vsak napor mimo vprašanj ponosa in nacionalnega prestiža, da se ohranijo nepretrgane nitke, ki človeštvu še dopuščajo, da živi v obdobju relativnega miru. Športni krogi drugih držav vzhodnega bloka pa so bili včeraj v zadregi, saj je pojiolnama jasno, da bodo odločitve sprejemali v državnih in partijskih vrhovih. Reagan Craxiju o izstrelkih RIM — Včeraj so potrdili, da je veleposlanik ZDA izročil predsedniku vlade osebno Reaganovo pismo v zvezi s Craxijevimi predlogi o obnavljanju pogajanj s SZ ob upočasnjenju nameščanja evroizstrel-kov. Ton pisma je baje »prijateljski«, vsebina pa »odkrita« in omenja možne »resne težave« za NATO. Craxi bo odgovoril danes ali jutri in bo verjetno potrdil zvestobo zavezništvu, a naglasil, da so za iste smotre možne različne taktike. RIM — Včeraj zjutraj so odprli tirade za vlaganje kandidatnih list za evropske volitve. Kot običajno so si tudi tokrat prvo mesto v vseh petih okrožjih zagotovili komunisti, ki so že več dni »oblegali« prizivna sodišča. »Vmj v tem smo prvi, za ostalo bomo še videli,« je včeraj hudomušno dejal Alessandro Natta, ko je predstavil komunistične liste. Evropske volitve so namreč letos izredno pomembne prav zaradi posledic, ki bi jih volilni rezultati lahko imoi na notranje razmere v državi. Mnogo govorijo o možnosti, da bi komunisti prehiteli demokristjane in vsi napovedujejo premočno zmago republikancev; vprašanje je, kako bi taki rezultati vplivali na odnose med večinskimi strankami in zato marsikdo že vztrajno govori o skorajšnji vladni krizi. Vendar ostanimo pri kandidatnih listah. Velika novost na listi KPI je kandidatura pisatelja A'berta Mora-vie. Med politiki kandidirajo komunisti najvidnejše predstavnike, to je tajnika Berlinguerja, Gian Carla Pajetto, Alessandra Natto in Alfreda Reichli-na. Omeniti je treba tudi dosedanjega evropskega poslanca Altiera Spinelli - NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ob prisotnosti številnih tujih delegacij S Craxijevim poročilom se začne pojutrišnjem kongres PSI v Veroni ke i?-* Kongres socialistične strnn-bo’ mi? k° pričal v petek v Veroni, stJ*31 v duhu velike prenovitve 7’ .nega ustroja in organizacije. Mi« iP°udarU Podtajnik PSI Claudio reno- i na včerajšnji tiskovni konfe-Prav’ k° obrazložil dosedanje pri-nje 6 ki kongres. Osrednje zaseda-Dorriv, 00 začelo v petek popoldne s bo L?1.01® Bettina Craxi ja; diskusija lio , ajala dva dni, v soboto in nede-njiii k'|! sf bo razvila na štirih zaseda-SDori ki bodo tematsko namenjena go-njemarai1vu> mednarodnim vpraša-Lam ’ ,°dnosorn med državo in držav-strani . odnosom med socialistično či ,„i bi italijansko družbo. V no- voiId nodelje na ponedeljek pa bodo (Mirt6 i,- kongres bo izvolil tajnika deryj t -*c uporabljal naziv »’.ea-no strankino skupščino in nadzor-skunJ?ISi^°’ Velika novost je izvolitev ni krf u6, ki bo nadomestila central vse rUJii ' ^tela bo več kot 400 članov ; izvr. i2^*unce in senatorje, 200 članov, niiivJ i!!,1 na kongresu in 100 »zuna-sociaiirt arieUi ie Pojasnil, da gre za ranj 'SU‘‘ ki pa niso aktivno angaži-v stranki, ampak delujejo na drugem področju : na področju dela, kulture, športa, znanosti itd. Glede na dejstvo, da se bo razprava na kongresu odvijala o štirih o-srednjih temah, se upravičeno postavlja vprašanje, kdaj bodo govorili o politiki. Tu je Mario li pojasnil, da so vse te teme tesno povezane s politiko in da bo torej tudi za politiko dovolj prostora, dejal pa je tudi, da bodo morali biti posegi pač krajši. Kar pa zadeva razpravo je Martelli še dodal, da na socialističnih kongresih ni nikoli manjkalo živahnosti. Kongresa se bodo uda ožile tudi številne tuje delegacije. Doslej se jih je najavilo že 57. Mnoge bodo vodili ve; leposlaniki in bodo torej na državni ravni, med temi je treba omeniti pred stavništva ZDA, SZ (ki se 8 let ni udeležila kongresov PSI), Kitajske in Jugoslavije. Na kongresu bo sodelovalo 220 delegatov v zastopstvu 503.098 članov. Vo lilna udeležba na sekcijskih kongresih je bila zelo visoka, saj je za delegate voli o 81 odstotkov vseh članov, kar je najvišja udeležba v zadnjih letih. Na 20 deželnih kongresih so izvo- lili novo vodstvo in v duhu prenove izvolili 10 novih tajnikov. Izvolili so tudi 26 novih pokrajinskih tajnikov, 44 pa so jih potrdili. Zadnji podatki zadevajo strukturo stranke. Med člani odpade najvišji odstotek na delavce — teh je 26,4 odstotka; sledijo upokojenci (21,3), vodilni uradniki (14,2), gospodinje (8 odst.) itd. Povečal se je odstotek žensk, ki jih je 21,3 odstotka vsega članstva, (bbr) France Popit predsednik predsedstva SR Slovenije LJUBLJANA — Slovenska skupščina je na ponedeljkovem skupnem zasedanju razglasila izvolitev predsednika predsedstva in člana predsedstva SRS ter objavila sestavo predsedstva SR Slovenije. Novega predsednika Franceta Popita in člana predsedstva Janeza Stanovnika so na podlagi liste kandidatov, ki jo je določila republiška kandidacijska konferenca, soglasno izvolile skupščine občin in skupščine posebnih družbenopolitičnih skupnosti. Z razglasitvijo Franceta Popita za Spodletel atentat na Gadafija TRIPOLI — Skupina Libijcev in Palestincev je včeraj nekaj minut pred osmo uro zjutraj z avtomatskim orožjem in z raketometalci napadla rezidenco libijskega voditelja Gadafija v utrjeni vojašnici Bat>el Azizja v predmestju Tripolija. Napad je spodletel, Gadafijevi elitni oddelki so s pomočjo oklepnih vozil odbili napadalce, ki so se zatekli v neko bližnjo zgradbo. Tu so se žilavo upirali vse do poldne, ko je stopilo v akcijo topništvo. Komunike libijske agencije Jana zatrjuje, da je atentat proti Gadafiju spodletel in da so varnostne sile »likvidirale teroriste, ki so prispeli iz Tunizije«. Jana obenem trdi, da so pri njih dobili dokumente o širokopotezni akciji, ki naj bi jo ukazala Velika Britanija. novega predsednika predsedstva SR Slovenije je prenehala funkcija dosedanjemu predsedniku Vinku Avbe-lju, 12. aprila letos pa so delegati izvolil novega člana predsedstva SF RJ iz Slovenije Staneta Dolanca, tako da bo s skorajšnjo razglasitvijo nove sestave predsedstva SFRJ prenehala Sergeju Kraigherju funkcija člana tega predsedstva. Fhedsednik skupščine SRS Vinko Hafner se je na skupni seji zbora skupščine, potem ko je orisal revolucionarno pot in družbenopolitično ustvarjalnost Viktorja Avbelia in Sergeja Kraigherja, obema zahvalil za njuno požrtvovalno in uspešno delovanje na dosedanjih odgovornih dolžnostih. Hafner je ob tem izrazil toplo željo, da bi tako Vinko Avbelj kot Sergej Kraigher še naprej aktivno delovala v upravnopolitičnih telesih in prispevala k premagovanju družbenih in gospodarskih težav. Dosedanjemu predsedniku predsedstva SR Slovenije Viktorju Avbelju je predsednik CK ZKS Andrej Marinc izročil Red junaka socialističnega dela, s katerim ga je odlikovalo predsedstvo SFRJ. (dd) V StnrHinln.il $pet v teku Včeraj dirka Alpe Adria od Humina do Portoroža konferenca za razorožitev retnn. ^^OLM — Po sedmih tednih ^ * v Stockholmu včeraj ž'tveitfaidal!eva,i P°S°v»ri na ferri:, koriferetici za Evropo. rtizcyrcy- ler'cnr- k0ltfcre|vci za Evropo. Na kon-žav ' Plujejo predstavniki 35 dr-ajala pa bo predvidoma dva *astfJ^JnCt£u T-asedanja je sovjetski stavil „ ®leg Grineuski uradno pred-'■azomro6**108 varšavskega pakta za ki «... , cv m jačanje miru v Evropi, rodi. J.6 .V Ponedeljek v Budimpešti iz-boslmvi zarski zunanji minister vele-PrJr, nm držav članic NATO. Ta je I® razdeljen na šest delov in njein .. n podprti predlog pokrajinskega vod' stva CGIL o oklicanju splošne stavke zoper uveljavitev odloka. Poleg tega so levičarskim strankam v parlarne!1' tu naslovili brzojavko, v kateri jih P0-zi vajo, naj preprečijo odobritev dekreta. Z druge strani so se delegati za' vzeli za novo industrijsko politiko » korist poldržavnih podjetij in spie*1 tovarn v krizi, da se obvaruje in P°~ veča zaposlenostim raven. Nazadnje so delegati poudarili P°~ tre bo po izgradnji nove sindikalne Cj notnosti, ki se mora začeti na ravn1 tovarniških svetov po načelu, da ra delavstvo biti vselej in povsod kar najbolj demokratično zastopano. Jutri spet zasedanje glavne skupščine zdravstvene enote Sinoči se je sestal upravni odbor Krajevne zdravstvene enote, ki je udi formalno sprejel na znanje, da J® glavna skupščina zdravstvene u-stanove zavrnila proračun za tekoče . Pred tem pa so se sestali na-einiki svetovalskih skupin, da oce-■JO položaj in da preverijo ali obijajo še možnosti za odobritev fi-ancnega dokumenta. Predsednik Pan- Danes nič bencina Bencinske črpalke v tržaški Pokrajini bodo danes ves dan durovale. Njihovi upravitelji bodo prekrižali roke v znak prosta. ,Ker se petrolejske družbe de držijo obvez, ki so jih sprejele oktobra lani. Točilci pogonih goriv zahtevajo med drugim drugačen način oblikovanja cen bencinu in to, da bi jim goriva be bilo treba plačati brž ob nabavi. Protest sodi v okvir vsedržavno stavke, ki se je začela ob ut uri včeraj in se konča ob ‘■uri v petek. Na avtocestah ostanejo črpalke zaprte le po-boa, danes podnevi pa bodo delovale omejeno. Pri nas bo stav-113 trajala samo en dan očitno Zaradi bližine jugoslovanskih ser-vlsbih postaj ob meji. gher (KZE) je vsekakor že najavil svoj odstop, ni pa jasno, če bodo skupno z njim odstopili tudi člani upravnega odbora. Jutri se bo vsekakor spet sestala glavna skupščina, ki bo morala, kot predvideva zakon, spet oceniti in voliti proračun. Tako je namreč zahteval pokrajinski nadzorni odbor, ki bo v primeru ponovne zavrnitve dokumenta prisiljen imenovati izrednega komisarja »ad actum« in tako začasno razpustiti skupščino. Ni iz-gledov, da bo skupščina jutri odobrila proračuna, saj so vse stranke potrdile svoja stališča, vštevši Listo, ki je v tem primeru tudi v tem telesu jeziček na tehtnici. Lutkovna igrica »Zvezdica zaspanka« danes v Barkovljah V Prosvetnem domu v Barkovljah bo danes gostovala lutkovna skupina openske taborniške družine Rodu modrega vala. Otrokom barkovljanske in rojanske šole in vrtca bodo predstavili lutkovno igrico »Zvezdica zaspanka« v režiji Olge Lupinčeve, ki je požela na dveh ovenskih predstavah lep uspeh. Predstava v Barkovljah bo ob 15.30. Tajništvo in delovna skupina CGIL proučila osnutke o zaščiti Slovencev Ob navzočnosti zbomičinega tajništva se je sestala slovenska delovna skupina CGIL, da bi izdelala stališče, ki naj ga ta sindikat zavzame do raznih zakonskih osnutkov za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Poudarjeno je bilo, da gre za zakon, o katerem mora parlament čim prej razpravljati, sestavljena pa je bila tudi ožja skupina z nalogo, da v kratkem roku preuči osnovne točke nove zakonodaje, seveda s posebno pozornostjo na tistih vprašanjih, ki neposredno zadevajo prostor in pobudo sindikata. Za ovrednotenje turističnih značilnosti skupnosti Alpe-Jadran na svetovni ravni Italijanski, avstrijski in jugoslovanski turistični izvedenci so se te dni v Gradcu začeli meniti, kako čimbolj ovrednotiti krajinske, zgodovinske, spomeniške in kulturne značilnosti in čare širokega območja desetih dežel in regij, ki sestavljajo to skupnost. Prišli so do zamisli, da bi mikavno raznolikost obalnih, ravninskih, hribovitih in goratih predelov s peščenimi in skalnatimi plažami, renomiranimi in dobro opremljenimi zimskošportnimi središči in kulturnimi prireditvami na mednarodni ravni pričeli reklamizirati v severnoevropskih deželah, na Japonskem in v Severni Ameriki. Strokovnjaki bodo v ta namen sestavili za vsako deželo in regijo Alpe-Jadrana spisek njenih turističnih vrednot. Predstavniki Evropskega federalističnega gibanja na sestanku z deželnimi oblastmi Na sedežu deželnega sveta sta se predstavnika Evropskega federalističnega gibanja Baissero in Cosatti včeraj sestala s podpisniki zakonskega osnutka štev. 90, ki nosi naslov »Deželne in krajevne kulturne pobude za evropsko združitev«; poleg pristojnega odbornika Solimberga so se srečanja udeležili še svetovalci Braida, Gonano, Fragiacomo, Saro in Štoka. Predstavnika Evropskega federalističnega gibanja sta izrazila zadovoljstvo nad pobudo kot tako in se zavzela, da bi bil osnutek čimprej izglasovan; na tak način bi se lahko takoj začelo z delom za odobritev načrta o sporazumu o ustanovitvi Evropske zveze, ki ga je evropski parlament že sprejel. Načrt bodo morali nato ratificirati državni parlamenti držav članic EGS. V občinskih vrtcih nova podražitev refekcije Ob začetku letošnjega šolskega leta je med starši tržaških občinskih vrtcev vzbudila negodovanje odločitev tržaške občine, da poviša mesečni znesek za šolsko refekcijo od prejšnjih 25.000 lir na 40.000 lir. Vsi protesti staršev niso nič zalegli, ker je občina vztrajala pri svoji odločitvi. Toda v teh dneh je kot strela z jasnega prišla spet novica, ki je sprožila nov val nezadovoljstva med starši. Tržaška občina je z okrožnico št. 1360 z dne 26. aprila 1984 obvestila ravnateljice vseh občinskih vrtcev, da se je z 1. 5. 1984 mesečni znesek povišal na 53.000 lir. Starši bodo torej v dveh zadnjih mesecih tega leta plačevali kar 13.000 lir več za šolsko refekcijo. Veliko staršev je že izjavilo, da ne bodo poslali zadnji mesec otrok v vrtec. Gre za res čuden ukrep tržaške občine, ki ni počakala zaključka letošnjega šolskega leta, saj bi lahko povišala prispevek v prihodnjem šolskem letu. Novoizvoljeni permanentni koordinacijski odbor mora torej že na prvi seji reševati konkreten in nujen problem. Upajmo, da bodo starši, prisotni v permanentnem odboru, odločni pri svojih zahtevah* in da bo prišlo do konkretnih rezultatov. M. P. V soboto in v nedeljo tradicionalno srečanje Naše mesto se vneto pripravlja na sprejem 350 tisoč alpincev n- r'st sc pripravlja na sprejem al-cev, ki se bodo udeležili sobotne-uhf. ‘u ccdcljskega shoda po mestnih .a ' Napovedujejo, da bo konec tic* PNšIo v naše mesto nad tristo in * a'.P'Pcev in njihovih sorodnikov sevla k vseh krajev Italije, zlasti en s severa, kjer so alpinske tol it ze. P° tradiciji doma. Naval dno • a števila ljudi bo kot se vedno m«i a. v. teh primerih povzročil ne-riasr balističnih težav za Tržačane, avt11 r?1- zadeva promet, posebno ranobilski, ki bo v soboto in v ne-Jo vsaj v centru mesta gotovo po-Polnoma paraliziran. So s3 aiestni in tudi okoliški hoteli za k!L Ravnaj zasedeni, isto velja notele na Goriškem in v Furia turu’ alpinci pa bodo prespali Je ? <)nkrai meje. Tržaška občina b0 a ta pohod alpincev, kateremu obratu**, «rugim prisostvoval tudi ambni minister Spadolini pripra-10 Paseben načrt, ki predvideva ce-tiih Sto •■'-rednih ukrepov in promet-tak otneiitev. V soboto in nedeljo bo mestno središče skoraj popolno v '‘‘Pria za zasebni promet. Za red ložliif- u bodo poskrbeli vsi razpo-bodn Rastni redarji, katerim se ajerii Pridružili policisti in karabinjer». ’ V1 ^ zdravstvene oblasti so že P avile izredni plan in si »izposo- dile« že nekatere sodobno opremljene rešilce za hitro pomoč. Župan Richet-ti pa je včeraj naslovil alpdncem pozdrav mestne skupnosti, ki ga bodo natiskali na lepakih. Shod alpincev (v Trstu so se že zbrali trikrat, zadnjič pred skoraj dvajsetimi leti) mora izzveneti tudi v našem mestu kot veliko ljudsko srečanje bivših pripadnikov teh vojaških enot, pri katerih sta bratstvo in prijateljstvo zelo cenjeni vrlini. Prepričani smo, da bo to prišlo do izraza, podobno kot lani v Vidmu, tudi v našem mestu, čeprav bi hotele nekatere krajevne sile izkoristiti ta miroljubni naval za svoje podle in čisto politične dlje, ki nimajo nič skupnega z alpinci in z njihovo svetlo in antifašistično tradicijo. Samo tako si lahko razlagamo nekatere žolčne članke o nevarnosti »balkanizacije« Trsta in o podobnih nesmislih (med katerimi ne manjka podlih nacionalističnih puščic na račun Slovencev, bolje rečeno Slovanov) , ki jih prinaša posebni bilten tržaške sekcije ANA (Vsedržavno združenje alpincev). Na to nazadnjaško publikacijo, kjer ne manjka kritik tudi na račun rimske vlade glede Osima, je včeraj opozorilo Tržaško gibanje, ki izraža zaskrbljenost nad takim početjem. Voditelj tega giba- nja Paolo Parovel poziva vse pristojne oblasti in tudi vsedržavne voditelje ANA, da posežejo in preprečijo vse strumentalizacije in morebitne provokacije. Z naše strani smo mnenja, da bodo alpinci sami znali izolirati v svoji sredi vse poskuse nestrpnosti. Ob pohodu alpincev se je pred dnevi po daljšem molku spet oglasil Gambassini, ki je s pismom pozval župana Richettija naj občina takoj poskrbi za vzpostavitev italijanskih napisov na cestnih tablah na Krasu, »ki so jih neznanci izmaličili in pomazali s slovenskimi napisi«. Alpinci, ki bodo prišli v Trst, pravi skraj-nodesničarski melonarski prvak, si ne smejo ustvariti negativne slike tega mesta, ki ga nekateri hočejo prikazati sedaj kot slovansko tvorbo. Kaj reči o tem novem listarskem izpadu? Vsakršna pripomba bi bila odveč. Podobo našega mesta v širši italijanski javnosti ne kvarijo ti ali oni napisi, ampak tiste sile, ki se nočejo sprijazniti, da kolo zgodovine teče svojo pot. • Jutri ob 20.30 bo v Baziliki sv. Silvestra tretja prireditev v okviru Glasbenih srečanj. Nastopila bo argentinska pianistka Martha Noguera z Beethovnovimi sonatami. Tudi F-JK na vsedržavni razstavi o šoli Tudi dežela Furlanija - Julijska krajina bo sodelovala na prvi vsedržavni razstavi o šoli, ki se bo začela jutri in končala v nedeljo v galeriji Fortezza da Basso v Firencah; prireja jo dežela Toskana v sodelovanju z drugimi italijanskimi deželami, podpirajo pa jo še ministrstvo za šolstvo, knjižnica za dokumentacijsko pedagogi jo, evropski center za vzgojo, institut za italijansko enciklopedijo ter departma za šolo in vzgojo RAL Odprtja razstave se bo udeležil deželni odbornik za kulturo Barnaba, v okviru sektorja, ki je namenjen naši deželi pa bo posebna pozornost posvečena obnovi potresnih območij. Prikazane bodo tudi nekatere pomembnejše pobude, kot npr. Zavod združenega sveta. Dolinski dijaki v Rižarni Včeraj dopoldne je obiskalo Rižarno več šol, saj smo pred poslopjem videli več avtobusov iz raznih krajev Italije. Ta kraj trpljenja in smrti pa je obiskal tudi tretji razred slovenske srednje šole »Simon Gregorčič« iz Doline, ki si je pod vodstvom svojih profesorjev ogledal vso Rižarno, posebno pa celice smrti in muzej. V imenu sošolcev je učenka položila pred ploščo, za katero je žara s pepelom, šopek nageljnov. O Rižarni in njeni zgodovini pa je šolarjem spregovoril časnikar Franc Udovič v DOLINI PODRLI MAJ v Dolini podrli maj. Brez dežja seveda tudi letos ni šlo po-zadnji dan, ko je vsega konec, je tudi vremenu odpustljivo, .. Zadnje dejanje dolinske majence se je pričelo s koncertom orkestra Breg, ki je igral pod vodstvom Nika Peršiča. Pod noč trg pod maj prikorakali Dolinčani, na čelu sprevoda parterji in , (v včerajšnjem članku se je v seznam parterc vrinila neljuba na-‘jjiamesto Mara Antonini je pravilno Martina) in pa župan fantovske andi. Kot lani na torek, ga je tudi letos spremljala predstavnica de-1 ,lviana Jercog. Pod majem se je še enkrat oglasila pesem o »Drevcu žnn° sen&co« nato pa je ob koračnici, ki jo je igral orkester Breg, in eli’Jan‘>v znak, maj zgrmel na tlak in na svoj račun so prišli najmlajši... Jo ob kiosku 28. razstave domačih vin, ki jo je organizirala dolinska >rnri ■ uPrava in ob kioskih fantovske, kjer so pekli okusne^ jedi na žaru ajali osvežilne pijače, pa je še dolgo brnelo veselo sproščeno vzdušje. (ris) a sliki; ponedeljkov nastop kantavtorja Andreja Šifrerja na majenci. Proces o tragični smrti 17-letnega tržaškega fanta Na tržaškem porotnem sodišču (predsednik Brenči) je včeraj zjutraj odjeknil spomin na tragično smrt 17-letnega Paola Dapporta. Mladenič je 19. novembra 1981 umrl v tukajšnji bolnišnici za posledicami ran, ki jih je utrpel v pretepu z 22-letnim Maurom Sermoni. Do tragičnega dogodka je prišlo v galeriji Fenice, po mnenju nekaterih očividcev naj bi Scrino med prepirom silovito porinil nesrečnega Dapporta v luknjo, ki so jo izdolbli malo prej zaradi cestnih popravil. Serino je obtožen nenamernega umora. Na zatožni klopi se je na tej sodni obravnavi znašel tudi 36-letni zdravnik Franco Suligoi, ki je po dogodku na odelku za prvo pomoč tržaške bolnišnice prvi pregledal ranjenega Dapporta. Zdravnik je obtožen, da ni pravilno ocenil zdravstvenega stanja 17-letnega mladeniča, ki je umrl že iste noči. Proces, ki se bo nadaljeval jutri, se je začel včeraj z zasliševanjem nekaterih prič. • Inštitut za študije in dokumentacijo o vzhodnoevropskih deželah ISDEE bo sporazumno z združenjem USIS priredil v ponedeljek. 14. maia, ob 18. uri na lastnem sedežu (Korzo 27, drugo nadstropje) konferenco o temi »Perspektive svetovnega gospodarstva in odnosi Vzhod - Zahod«. 'Predaval bo ameriški docent Walter W. Ro stow. • Danes od 15.30 do 16.30 bo skupščina delavcev Tovarne velikih mo torjev (GMT) pri Boljuncu, ki so zaposleni v drugi izmeni. Nanjo so vabljeni tudi delavci v dopolnilni blagajni. • V Ul. Buonarroti, na križišču z Ul. Canova, so uvedli še en parkirni prostor za avtomobile handikapi-rancev. • Jutri ob 20.30 se na sedežu v Ul. Colautti 6 sestane rajonski svet za področje Sv. Vida in starega mesta. Neznanci okradli blagajnika radikalcev Neznanci so v noči med nedeljo in ponedeljkom ukradli iz avtomobila blagajničarja Združenja radikalcev za alternativo Claudia Tenzeja dokumente o dejavnosti radikalne stranke v Trstu, aparat za ozvočenje, dva registratorja in približno 150 tisoč lir v gotovim, ki jih je stranka zbrala med občinstvom na nedeljskem shodu Marca Pannelle. Odobrili obračun Friulia-Factor Delničarji deželne družbe Friulia-Factor so na včerajšnjem občnem zboru pod predsedstvom Vladimira Nanuta soglasno odobrili obračun z dne 31. decembra 1983, ki izkazuje 119 milijonov lir dobička. Friulia-Factor, kot znano, upravlja sredstva podjetij in izterjuje denar, ki jim ga dolgujejo klienti. Družba, ki ima periferične urade v vseh štirih pokrajinah Furlanije -Julijske krajine, je bila ustanovljena 28. februarja lani z začetno glavnico 500 milijonov lir, njen delniški paket pa si delijo Friulia (40 od sto). Banca' nazionale del lavoro (15 od sto), SFIF - Società finanziaria imprenditori friulani (15 od sto), IFITALIA -International factor Italia (10 od sto), FIN.IND. - Finanziaria industriale iz Pordenona 10 od sto) in FISPI (10 od sto). • Zaradi radikalnega čiščenja mestnih ulic danes od 13. do 17. ure prepovedano parkirati na ulicah Ghirlandaio (med Ul. Vergerlo in Ul. Li-mitanea), Signorelli, Padovan in Li-mi tanca. • Hišnikom in snažilkam so povišali minimalne prejemke, in to z retroaktivno veljavo od 1. februarja letos saprei Hišnik prejme po novem 218,70 lire več, snažilka pa 205,22 lire več na dan. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje Slovenci v Italiji po prvi svetovni vojni danes, 9. maja, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predavala bo dr. MILICA KACIN - WOHINZ. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča obiskovalce tečaja iz vinogradništva, da je zbirališče za odhod na ogled vinske kleti v Sežano danes, 9. t.m., ob 19. uri na mejnem prehodu pri Fernetičih (italijanska stran). šola K. širok vabi jutri, 10. maja, ob 11. uri v šolsko telovadnico na zaključno prireditev. Otroci bodo s prizorčki, recitacijami in petjem proslavili materinski dan. Danes, 9. t.m., ob 15.30 bo gostovala v prostorih SKD Barkovlje lutkovna skupina RMV z Opčin z lutkovno igrico s petjem in glasbo. SPDT - Trst prireja jutri, 10. maja, predavanje na temo »Čar Sahare in njenih ljudstev v pet tisoč letih njene zgodovine«. Predava dr. Adriano Sancin. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. . .... . sv. Frančiška 20, ob 20. uri. Tavagnacco. razna obvestila SLOVENSKO -'gledališče V TRSTU I. PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP V nedeljo, 13. maja, ob 17. uri v kinodvorani v BAZOVICI v ponedeljek, 14. maja, ob 20.30 v v občinski dvorani v MAČKO-LJAH v torek, 15. maja, ob 17. uri v Kuturnem domu v sredo, 16. maja, ob 20.30 v srenjski hiši v BORŠTU v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem centra* A. Ukmar -Miro pri DOMJU Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD F. Prešeren iz Boljunca priredi v petek, 11. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu nastop pevskega zbora in folklorne skupine KOSTE ABRA-ŠEVIČ iz Valjeva. KD F. Prešeren iz Boljunca vabi jutri, 10. t.m., ob 20.30 v društveno dvorano na VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA. Od petka, 11., do nedelje, 13. t.m., v Šempolaju III. VAŠKI PRAZNIK s plesom, turnirjem v briškoli in tekmovanjem v skrlah. V soboto, 12. t.m., ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Tjebčah koncert ženskega in moškega pevskega zbora Fran Zgonik iz Branika. Vabi KD Primorec. KD I. Grbec - Skedenj priredi v petek, 11. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih večer filmov Aljoše Žerjala. Na sporedu bo premiera filma Potovanje po Kitajski in Tibetu. Vabljeni ! KD I. Cankar obvešča, da bo seja odbora danes, 9. t.m., ob 19.30 v društvenih prostorih. KD Rdeča zvezda organizira danes 9. t.m., ob 21. uri v društvenih prostorih v Saležu kulturni večer posvečen ŠK Krasu ob osvojitvi državnega naslova v namiznem tenisu. Sodelujejo: Sonja Milič, Sonja Doljak, Damjana Sedmak, Marina Cergol ter Aljoša Žerjal s svojimi filmi. Vabljeni ! Odsek otroške folklore KD Rdeča zvezda prosi starše otrok, ki so plesali v lanski sezoni, da čimprej vrnejo noše vsak ponedeljek ali petek v osnovni šoli v Zgoniku od 16. do 17.15. razstave V galeriji »Al Corso* na Korzu Italia št. 9 razstavlja slikarka Anna Paparella. V galeriji »Cartesius« razstavlja slikarka Megi Pepeu. Razstava bo trajala do 17. maja. V galeriji Rettori - Tribbio 2 razstav-do 18. t.m. svoia dela slikar Guido V DSI srečanje z esejistom Ošlakom V ponedeljek je bilo v Peterlinovi dvorani v Trstu srečanje s pisateljem in esejistom Vinkom Ošlakom, prevajalcem Tagorejeve knjige Sadhana ali Pot k popolnosti, ki je izšla v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi. Ošlak, ki je knjigi napisal tudi spremni esej, je poudaril, da Tagorejev spis utegne pomagati pri sodobnem Iskanju »notranjega človeka« S proslave osvoboditve v Zgoniku Na nedeljski proslavi osvoboditve pred spomenikom padlim v NOB v Zgoniku so, kot smo že poročali, nastopili osnovnošolski otroci kar petih šol z območja zgoniške občine, med njimi tudi italijanski šolarji. Na sliki otroci med nastopom ob harmonikarski spremljavi Ide Bitežnik. Naj omenimo tudi, da je bil na predvečer pohod mimo vseh spomenikov padlim v občini, nakar so se vsi udeleženci zbrali ob tabornem ognju Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi na otvoritev razstave jutri, 10. t.m., ob 18. uri FRANCE ROTAR skulpture in risbe. gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA - Jutri, 10. t.m., ob 9. uri v osnovni šoli v Borštu; ob 11. uri v osnovni šoli v Dolini. Slovensko stalno gledališče v Trst — B. Behan: Talec — jutri, 10. t.m., ob 20. uri v Ajdovščini, v petek, 11. t.m., ob 20. uri v Portorožu, v soboto, 12. t.m., ob 16. uri v Piranu. ROSSETTI Od 15. t.m. bo gledališka skupina »Teatro Eliseo« gostovala z delom »Don Carlos«. Nastopali bodo: Gabriele La-via, Ivo Garrani in Monica Guerritore. Režiser: Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek štev. 10 Od jutri, 10. t.m. prodaja vstopnic pri glavni blagajni. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 9. t.m-, ob 11. in 17. uri: S. O'Ca-sey »Pravljica za lahko noč«. Predstavi za naravoslovni srednješolski center v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Jutri, 10. t.m., ob 20. uri: G. B. Show »Pigmaljon«. Premiera, izven abonmaja, v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Gostovanje MG ljubljenske-ga v Novi Gorici. VERDI Spomladanska simfonična sezona 1984 -V petek, 11. t.m., ob 20.30 otvoritveni koncert. Red A. Dirigent Oleg Caetani. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Jutri, 10. t.m., ob 20. uri: Izbor filmov z XI. mednarodnega festivala a-materskega filma na Jesenicah 1984. Velika dvorana Jutri, 10. t.m., ob 19.30: Orgelski koncert, Paul šifler - orgle. Okrogla dvorana Jutri, 10. t.m., ob 19.30: šel bom med visoke majske trave. Literarni večer ob 40-letnici M. Benedičiča. Srednja dvorana V petek, 11. t.m., ob 20. uri: P. Turrini »Jožef in Marija - Lov na podgane« (enodejanki). Gostovanje PDG Nova Gorica. kino včeraj-danes Danes, SREDA, 9. maja GREGORIJ Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.22. — Dolžina dneva 14.41. — Luna vzide ob 13.12 in zatone ob 3.12. Jutri, ČETRTEK, 10. maja IZIDOR Vreme včeraj: temperatura zraka 15,8 stopinje, zračni tlak 1009,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Zinajda Kodrič, Lisa Gruber, Nicoletta Dessi. Michela Opara, Alessandra Pierandrei, Christian Dell’Aglio, Silvio Coslovich, Marco Nicotra, Michela Monica. UMRLI SO: 60-letni Tommaso Lombardi, 85-letni Salvatore Caristi, 77-letni Mario Dagri, 83-letna Alceste Vusio vd. Grillo, 84-letna Margherita Zuliani vd. Fabris, 71-letni Tomaso Rusich, 67-letni Giorgio Spadaro, 79-letni Matteo Pergolis, 83-letna Maria Pogorelz vd. Biagi, 64-letni Angelo Mocilnikar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Iskrska ulica 35, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 19, Se-sljan, Bazovica, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica in Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Bolj un ec: teL 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. izleti Sekcija VZPI - AN Pl Boršt - Zabrežec organizira 12. maja izlet v Vipavsko dolino, Podnanos, Novo Gorico, Trnovo in nato v Brda. Vpisovanje: Mario Zahar, telefon: 228481 in Milka Žerjal telefon: 228230. SPDT organizira v nedeljo, 13. t.m., avtomobilski izlet na Trstelj ob priliki tradicionalnega srečanja, ki ga prireja PD Nova Gorica. Odhod iz Trsta izpred sodne palače na Trgu F. Ulpiano ob 8.30. Za vse informacije telefonirati odborniku Margonu, št. 040/751-617. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira 9. junija izlet v Ljubljano na koncert pevskih zborov društev upokojencev v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vpisovanje bo v petek, 11. t.m., od 10. do 11. ure na sedežu društva v Trstu v Ul. Cicerone 8. Ariston 17.00 — 22.00 »Tender mercies -Un tenero ringraziamento«. Eden 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Un caldo incontro«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 18.00, 20.00, 22.15 »Cento giorni a Palermo«. Lino Ventura, Giuliana De Sio, Arnoldo Foà, Lino Roisi. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »La chiave di Jennifer«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Una ninfomane tutta bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Professione giustiziere«. Charles Bronson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine. Mignon 18.00 —- 22.15 »Cristiana F. - Noi, i ragazzi dello zoo di Berlino«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol Zaprto. Aurora 16.00 — 21.45 »Occhio, malocchio, prezzemolo c finocchio«. Moderno 17.40, 19.50, 22.00 »Venti«. Barbara Streisand. Vittorio Veneto 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Carezze intime«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »Rock show« Film-koncert. Radio 15.30 — 21.30 »La porcellona». Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »II mondo nuovo«. Marcello Mastroianni. menjalnica 8. 5. 84 Ameriški dolar............. 1.705.— Kanadski dolar............. 1.300,— švicarski frank............... 748.— Danska krona. ....... 167 — Norveška krona............. 217.— švedska krona................. 209.— Holandski florint............ 547,50 Francoski frank............... 200.— Belgijski frank............... 27,50 Funt šterling............... 2.360,— Irski šterling............. 1.870.— Nemška, marka ....'.. 616.— Avstrijski šiling.............. 87.— Portugalski eskudo......... 11.— Japonski jen ...... . 6.— Španska pezeta................. 10.— Avstralski dolar........... 1.400.— Grška drahma................... 14,— Debeli dinar ....... 10,25 Drobni dinar.................. 10,75 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. ALZI 1Q Ij2 61 -TUB Na Univerzi Edvarda Kardelja — Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za razredni pouk — je diplomirala VERICA ŽVAB Iskreno ji čestitata Jasmina in Anja ter vsi njeni. Razpis natečaja za poučevanje v vrtcih Na šolskem skrbništvu je na ogled ministrska okrožnica št. 90 z dne 9.3.1984, ki govori o državnem natečaju za habilitacijo in za vstop v sta-lež v državnih otroških vrtcih. Natečaj velja za mesta, ki bodo predvidoma prosta v šolskih letih 1985/86 in 1986/87; če pa ne bo v tem obdobju prostih mest bo natečaj veljal le kot habilitacijski izpit Natečaj je razpisan za navadna mesta, kot tudi za mesta pomožnih vzgojiteljic za pomoč prizadetim otrokom. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki so dopolnili 18. leto in niso prekoračili 40. leta starosti. Za poučevanje v slovenskih otroških vrtcih je pogoj, da so slovenskega materinega jezika. Prošnja mora biti napisana na kol-kovanem papirju za 3000 lir in podpis mora biti overovljen. Rok za vlaganje prošenj zapade 30. maja 1984. Pismena naloga natečaja bo 15. oktobra 1984; ustni izpit pa se bo začel 25. februarja 1985. Zainteresirani bodo dobili vse potrebne informacije na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Filzi št. 8 vsak torek in petek popoldne, od 16. do 18. ure. Na sedežu SSŠ bo na ogled tudi razpis natečaja in ministrska o-krožnica in zainteresirani bodo dobili obrazce prošenj v slovenščini. Za vaše zlate želje dracfiiljai’na cJflalalan Narodna ul. 28 Opčine TPPZ «P. TOMAŽIČ» ČLANI TPPZ »P. TOMAŽIČ« POZOR! V petek, 11. t.m., ob 20.30 generalka za nastop v CELOVCU. V nedeljo, 13. t.m., ob 8. uri odhod avtobusov izpred Kompasa na jugoslovanski strani - obmejni prehod Pesek. Priporočamo točnost in prisotnost! mali oglasi telefon 040 - 775275 — vsak dan od 8. do 13. ure V OSPU štev. 80 točimo dober refošk i° malvazijo. IŠČEMO prodajalca/ko, izučenega poku-ca, sposobnega, delavnega, s prakso vodenja supermarketa. Ne sprejemamo odgovorov oseb, ki nimajo zahtevanih pogojev. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6 pod šifro »Prodajalec«. PRODAM Ritmo super 1.300, 5 mesecev star, 3.600 km zaradi potovanja-Telefon 040/229224. ,, EMIL PURIČ je v. Velikem Repnu 1* odprl osmico. , PRODAM prikolico Knaues - Eifelland 3.80 s hladilnikom in gretjem. Tel. na št. 040/753-838. FIAT 500 z opravljenim tehničnim Pr0! gledom, potreben popravil, prodam alt pa zamenjam skupaj z motornim kolesom Tomos 3K za Vespo. Cena P° dogovoru. TeL 040/743-071. PRODAM Talbot Samba 1100 GLS, letnik 1982 - izredna priložnost. Tel. »t-040/212-629 od 19. do 20. ure. PRODAM Fiat 131/1300, letnik 1975, P° zmerni ceni. TeL 040/567-248 od 13.™ do 14.30. . PRODAM 2-sobno stanovanje v Gradezu Pineti. Telefonirati po 20. uri: 571-71&- PRODAM hišo na Kontovelu štev. 25 v vasi, 108 kv. m. Telefonirati ob delavnikih na štev. 61-034 od 17. do 18. ure (Košuta). ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna >“• 44, Opčine, Trst prispevki V počastitev spomina Paoline Ota da- ruje Angela Cijak 10.000 lir za SD Kontovel. . . V spomin na Lojzko Poljšak darujejo Marčela, Savi in Armando 75.000 lir *? SKD Barkovlje in 75.000 lir za TPK Sirena. . V spomin na Pina Starca darujeta leksij in Graziella 20.000 lir za SKD Barkovlje. .. Ob 7. obletnici smrti drage mame Ste; fanije Milkovič daruje družina 10.000 m za SKD Tabor. _. V spomin na drago kolegico Ivico B*-monič in njeno mamo Pepino daruj Duša Kosmina 15.000 lir za Dijaško m» V spomin na nono Lojzko darujejo E da, Štefka in Marija z družinami 30.0W lir za osnovno šolo F. S. Finžgar. V počastitev spomina moža in oceu* Rudija Petarosa daruje družina 20.uyv Ur za PD Slovenec in 20.000 lir za se» cijo VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec. V spomin na Milana Zobca in RudU Petarosa daruje družina štrajn (Zabr žec 59) 5.000 lir za PD Slovenec in 5JJ'8 * *' Ur za sekcijo VZPI - ANPI Boršt - •*' brežec. ... Ob pogrebu Karmele Zobec por. jal darujejo pevci 50.000 Ur za KD Prešeren. , V počastitev spomina Darka Flega » ruje družina Kodrič - šiškovič 20.000 1 za KD I. Grbec. . i0 V spomin na Silvija Ferlugo daruJCJ Stano, Marija, Duška, Marija, Iva Stanka, Leonida, Xenija, Ida, Nev* ' Srečko in Vojko 120.000 Ur za šolo *• maj 1945 v Zgoniku. jje Namesto cvetja na grob Olge Rt”0, in Lucije Ote darujeta Zora Sancin Miranda Marsetti 20.000 Ur za KD Venturini. , ,,e Namesto cvetja na grob Olge Rode in Lucije Ote daruje družina Krmec lf*. menka) 30.000 Ur za KD F. Venturi0? V spomin na Lucijo Oto daruje Ma ja Pobega 10.000 Ur za KD F. Venturi ' V isti namen daruje Olga Rener 10-u lir za KD F. Venturini. i. V spomin na Lucijo Oto darujejo sv ci 100.000 Ur za moški pevski zbor Venturini. „ aiia V spomin na Milana Zobca in Bu jVr. Petarosa darujeta Jasna in žarko 11 * * * * * * vatič 30.000 Ur za PD Slovenec. a Namesto cvetja na grob Milana aoo^ darujeta Alojz in Francka Kosmač 10-lir za PD Slovenec. „0(,- Namesto cvetja na grob Milana a. ca daruje Dora Ota 10.000 Ur za PD a venec. . p y- Namesto cvetja na grob Rudija » g rosa darujeta Marjan in Sonja Kos» 15.000 Ur za PD Slovenec. »«'la»8 V spomin na dragega strica M'aqO Zobca darujeta Sonja in Marjan Ur za PD Slovenec. -»jjg- V spomin na nepozabnega brata w na Zobca daruje sestra Olga z n»’ y 10.000 lir za PD Slovenec in 10.0W za VZPI - ANPI sekcijo Boršt - brežec. , »inizi)0 V spomin na Milana, Ivana in A10J pp Zobec daruje prijatelj 15.000 Ur 18 ««pl Slovenec in 15.000 lir za VZPI - ** sekcijo Boršt- Zabrežec. . Qi V spomin na Lojzko Poljšak daruje ^ na Kemperle z družino 10.000 » Kulturni dom Barkovlje. -------- ---- --------. *jbi- V spomin na Pina Starca daruje f» „ na Martelanc 20.000 Ur za 8°dD društvo Prosek. ti in morje radiotelevizija Pogovor z generalnim direktorjem Elana Elan-31 smotrni odgovor potrebam domače navtike PORTOROŽ — Potem, ko so v por toroški marini minulo soboto spia vili novo članovo jadrnico Elan 31 smo povprašali generalnega direktorja delovne organizacije Elan Dolfeta Vojska za kratek pogovor, da bi iz vedeli kaj več o sami jadrnici in o Elanovih načrtih pri razvoju navtičnega programa. »Po elanovi jadrnici 707 in Elan expresu smo dolgo časa preučevali tržišče, se pogovarjali s predstav niki najpomembnejših, jugoslovanskih Tvarin in se končno odločili za tako jadrnico, ki je po našem mnenju najprimernejša za čarter - izposojanje jadrnice navtičnim turistom. Ta je s svojimi 9,7 m dolžine in primerno velo nekoliko nadpovprečno opremo dovolj udobna za šest oseb. Tako smo jo lahko brez sramu postavili °b bok vsem drugim v tujini izdela-nim podobnim jahtam, ki so zasidrane v portoroški marini.« Kakšna bo proizvodnja? »Zdaj bi lahko naredili po 5 jadrnic mesečno, torej 60 v enem letu. Zdaj namreč že vemo, da jih bomo morali narediti vsaj 120, torej bi jih morali Proizvajati dve leti, če ne bi hoteli imeti izgube, s pripravami in zagonom te proizvodnje. V načrte de-‘°une priprave in vso potrebno tehnologijo smo namreč vložili veliko de nar ja. Priprave so bile kratke, saj "Smo za vse potrebovali samo 1 leto. Hkrati smo morali kot Elan paziti na Podobo (image) naše delovne or ga nizacije. Vsak zgrešen ali pa neuspel proizvod lahko škoduje našemu imenu. Mislim pa, da smo tudi tokrat dokazali, da si nočemo privoščiti neresnosti pri našem delu.« Komu pa je jadrnica namenjena? »Pri nas je malo posamenikov, ki bi si lahko privoščili tak strošek. Popolnoma opremljena brez davka stane 3,82 milijona dinarjev. Zato smo za domače kupce zasebnike predvideli tudi možnost, da jim prodamo samo lupino, brez opreme torej v kit izvedbi (najcenejša taka izvedba je 625 tisoč dinarjev). Tak nakup je za domačega ljubitelja morja veliko dostopnejši, saj si lahko jadrnico potem opremi sam postopoma in ceneje. Računamo tudi na tuji trg, prav zaradi njene kvalitete. Vendar si pri tem ne delamo utvar, kajti tuje tržišče dobro poznamo že od prodaje smuči. Konkurenca v Evropi je ve- lika, prisotno je zapiranje trga, me nimo tudi, da bi morali za reklamo porabiti veliko več denarja, kot nam to dopušča zakon.« Kaj pa Adriatic club in nekatere druge delovne organizacije, ki so lani in letos še zmeraj napovedovale, da bodo potrebovale večje količine jadrnic za oddajanje. Mar niso bile napovedi take, da bi lahko zakupili vašo proizvodnjo za več let v naprej? Govorili so celo o 2850 jadrnicah do leta 1990? »Lahko je napovedovati, toda mi ne napovedujemo megalomanskih številk o naših načrtih. V Portorož smo pripeljali dve jadrnici, ki bosta na menjeni testiranju za vse strokovnja ke in novinarje strokovnih smeri. Povabili jih bomo, pa naj povedo. Če bodo ocene dobre bo to za nas rekla ma. Portoroška marina bo kupila tri, štiri pa bodo šle drugam. To so' vsi kupci, ki jih v naprej poznamo. Predstavnike Adriatic cluba smo stalno vabili k nam na pogovore, zmeraj so samo obljubljali in potem opravičili, da nimajo časa. Današnja splavitev je pravzaprav naš odgovor na pretira ~te napovedi za naše zmogljivosti v navtičnem turizmu. In sedaj nas zanima, kje so pravzaprav vsi tisti, ki ves čas vpijejo koliko jadrnic potrebujejo?« Kako to, da se Elan, poznavajoč dobro tudi glrugo plat navtičnega turizma vseeno odloča za to proizvodnjo? »Dobra polovica naše proizvodnje je smučarija. 30 odstotkov so športna orodja in 20 odstotkov plastika (nadgradnja za golf e in več kot 5 tisoč plovil na leto). Prevelik poudarek proizvodnji smuči bi lahko pripeljal de lovno organizacijo v težave. V Evropi je na primer prodaja smuči upadla za 50 odstotkov, nam je na tem trgu doslej upadla pravzaprav malo, le za 15 odstotkov. Odprla so se sicer druga tržišča, na primer ameriško. Toda staviti vse na smuči bi bilo tvegano. Ne mislimo zmanjševati pro izvodnje smuči, želimo le, da bi delež proizvodov plastike postal večji. Delno zato, ker bi se lahko z našim znanjem in izkušnjami še bolje uveljavili v navtičnem turizmu, delno pa zato, ker se nam kar nasmihajo u godna naročila iz avtomobilske industrije.« „ BORIS ŠULIGOJ Motorsailer prava plavajoca -, kajutnih jadrnicah predstavlja-J° razred zase tako imenovane motorne jadrnice, ki so nekakšen kompromis med jadrnicami in težkimi izvirnimi čolni. Motorsailer je v Ita-malo razširjeno plovilo. Priljubil11 je predvsem v severni Evropi, £ler se dobro zavedajo prednosti ta-"Oga plovila, ki nudi neprimerno večje udobje kot klasične kajutne jadr-nic_e, upravlja pa ga lahko tudi manj dopustniški kapitan. Klasična motorna jadrnica se je razvila iz starih baltskih ribiških la- 26 M.S. Danski motorsailer LM ki so morale ob vsakem vreme-u m letnem Času na morje. Že to nat'- pove’ da so taka plovila kot *asč za slabše vremenske pogoje, Pa zato prepočasna. To velja pred v^?rn za Sredozemlje, kjer so poletni 'trovi precej šibki. Z motorjem pa tr ^ Plovilo doseže maksimalno hi-: Slede na dolžino vodne črte, kot 1 lzvirni čolni. Pri nas bomo torej vikendica jadra na motorsaileriu uporabljali predvsem za stabilizacijo, da ne bomo občutili valov, le ob močnem maestralu bomo lahko ugasnili motor. Resnici na ljubo pa tudi klasične kajutne jadrnice morajo poleti kar precej rabiti motor, saj je vsej v severnem Jadranu veter precej šibek. Pri nas kupujejo torej motorsaile-rje predvsem neambiciozni jadralci, ki se dobro zavedajo, da je jadranje utrujajoče, da je močan dizlov motor zanesljivejši od poletnih sapic. Kot smo že omenili nudijo motorne jadrnice izredno udobje, tudi j če so manjših razsežnosti. Imajo namreč visoke boke, so širše od jadrnic, da lahko v podkrovje namestimo vse u-dobje sodobnega sveta. Tudi kopiti so tako grajeni, da se z lahkoto spremenijo v dodaten pokrit bivalni prostor. V skandinavskih državah motor sailer s pridom nadomešča počitniško hišico, saj lahko na njem biva mo celo v zimskem času, v skraj nem primeru je celo zimska plovba možna brez večjih težav. Ob vsem tem je lahko jasno, da so motorne jadrnice kot nalašč za vse tiste ljubitelje morja, ki jim leta ne dopuščajo več mladostne gibčnosti, a se nočejo odpovedati morju- Glavna in morda edina hiba takih plovil pa so visoke cene. Močni notranji motorji so izredno dragi, prav tako je draga težka lupina in še dražja no tranja oprema, da stane 7 metrski motorsailer kot 9 - 10 metrska jadi -niča. To velja seveda za plovila iz uvoza, predvsem skandinavska, italijanske motorne jadrnice so nekoli ko cenejše. Seveda pa je severnoevropski motorsailer sinonim kakovosti, udobja in varnosti. Na Danskem in na švedskem je to enkratna življenjska investicija, ki jo v celoti uživajo šele na stare dni. ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 11.45 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? opoldanski spored 13.25 Vremenske razmere 13.Dnevnik 1 14.00 Pronto... Raffaella? zadnji poziv 14.05 I Kawelka - il mondo di Quark 15.00 Risanke 15.30 Šola in vzgoja : Kemija in kmetijstvo 16.00 Cartoni magici 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.00 Nord chiama Sud - Sud chiama Nord - kronike 18.30 II gran teatro del West TV film 19.00 Italia sera dogodki in osebnosti 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Io sto con gli ippopotami - film Bud Spencer, Terence Hill 22.15 Dnevnik 1 22.25 Srečanje s kinematografijo 22.30 Športna sreda Ob koncu Dnevnik Danes v parlamentu Drugi kanal 10.00 - 11.45 Televideo 12.00 Che fai, mangi? Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 Ob 13. uri 13.30 Piccolo mondo inglese 11. epizoda Ljubljana 8.50 - 10.35 TV v šoli 18.00 Poročila 18.05 Ciciban, dober dan: Ulica vseh otrok 18.25 Posavski obzornik 18.40 Osvajanje morja 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Film tedna: Začetnica 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.50 Reportaža s kolesarske dirke Alpe-Jadran 21.55 Dnevnik II 22.05 Omizje Zagreb 17.45 Taktu - Zgodbe starega Eskima 18.15 Koledar 18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Narodna glasba 19.30 Dnevnik 20.00 Obarvana svetloba ob ameriškem filmu - Smokey in bandit 22.30 Dnevnik CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere 10.00 Aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - nagradna igra 12.45 II pranzo è servito vodi Corrado 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazard -- TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig-Zab - kviz 20.25 Rocky II - film drama Silvester Stallone 22.25 Kojak - TV film , 00.25 Corrispondente X filmska komedija - Clark Gable RETEQUATTRO 8.30 Risanke 9.00 Alberto il ciccione 9.30 Chico - TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Dimmi come mi chiamo filmska komedija 12.30 Risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Diario del III. Reich - nadalj. 16.50 Risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 M’ama non m’ama nagradna igra 20.25 II vizietto II - film Ugo Tognazzi in Michel Serrault 22.30 Una donna di nome Golda film Ingrid Bergman in Judy Davis 2. del 24.00 Šport 1.00 Strikc force - TV film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Té per due - filmska komedija 11.30 Maude - TV film 12.00 Gli croi di Hogan TV film 12.30 Lucy show - TV film TELEVIZIJA 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem 16.30 Šola in vzgoja: Človeško telo 17.00 - 18.15 Vediamoci sul due Knjižne, gledališke in druge novosti 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 18.15 Odprti prostor 18.30 športni dnevnik 18.40 Le strade di San Francisco TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 I racconti del maresciallo nadaljevanka 21.40 Politična tribuna - KPI 22.40 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.50 I buttafuori 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 - 13.00 Televideo 15.15 Tione: Kolesarstvo 16.00 Šola in vzgoja 17.00 Le avventure di Laura Storm Una bionda di troppo 18.00 Koncert folk glasbe 18.25 L’orecchiocchio - glasbena odd. 19.00 Dnevnik 3 19.35 II pane spezzato - 6. nadalj. 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Suspiria - film Igrajo Miguel Bosè, Alida Valli, Stefania Casini 21.45 Dnevnik 3 Deželne kronika (ponovitev) 22.05 Delta tednik znanosti in tehnike 22.30 Dnevnik 3 23.05 Sui miti mediterranei Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: ŠPETER SLOVENOV — Dan slovenske kulture RICMANJE — 90-letnica kulturnega društva »Slavec« TRST — Razstava Megi Pcpeu TRST — Karta o Miramarskem parku 17.00 Poročila 17.05 TV šola 17.30 Blue Peta Kellyja - film 19.05 Risanke 19.30 Dnevnik - Stičišče 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Kulturna panorama 20.30 Tibber - TV film 21.20 Turistični vodič 21.30 Dnevnik - Vse danes 21.40 Folklorna skupina in Blagojev-grada - Bolgarija 13.00 Bim Bum Barn . Risanke 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 Bim Bum Barn Risanke Vita da strega - TV film 17 30 Una famiglia americana TV film 18.30 II principe delle stelle - TV film 19.50 I Puffi - risanke 20.25 OK il prezzo è giusto - spektakel 22.30 Addio Jeff - film Alain Delon in Mireille Dare 00.15 Intrigo a Montecarlo - film Robert Wagner TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadaljevanka 16.00 Peyton place - TV film 17.00 Risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Anche i ricchi piangono TV film 20.20 Buone notizie - film 22.00 Agente Popper - TV film 23.00 Šport 24.00 La sposa sognata film TRIVENETA 13.30 Risanke 14.30 Ciak, si muore - film 16.00 Filmski program 16.30 TV film 18.00 Risanke 18.30 Harry ’O - TV film 19.30 TV film 20.15 Glasbeni moment 20.30 Luger calibro 9: massacro per una rapina - film 22.00 TV film 22.30 Asta TELEFRIULI 15 30 Marianna, il diritto di nascere TV film 16.30 Duello nel pacifico - film 18.30 Risanke 19.00 Cara cara - TV film 20.25 Marianna, il diritto di nascere TV film 21.30 L’insegnante balla... con tutta la classe - film 23.30 La mia donna è un angelo - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni polputi; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Literarni listi; 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki; 12.30 Glasbeni pot puri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Pri morska poje«; 13.40 Glasbene raznolikosti; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih : Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«, 1. del; 14.30 Tja in nazaj; 16.00 Iz dnevnika odvetnika An gela Kukanja ; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: tenorist Mitja Gregorač. Betettov nagrajenec; 18.00 »Poezija slovenskega zapada«; 18.30 Glasbene podobe: jazz. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 ' Otvoritev - glasba za dobro jutro -Jutranji koledar ; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia .Koper, Objave, EP; 13.45 Glasbena mladina: iz del glasbene mladine Nova Gorica; 14.00 V znamenju rocka, Objave, EP; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik. Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Primorski zbori pojo: Skladbe Ubalda Vrabca; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (ltoll|onskl program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik ; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Tempo di liscio; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Brež meja; 16.00 Kino danes; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Dvojni tir; 18.45 Glasbena oddaja; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00. 15.00, 19.00 Poročila ; 6.00 9.00 Jutra- nja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.10 Radijska prt redba; 11.30 Vse o rocku; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Aktualnosti; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Glasbena oddaja; 19.20 Na naših trgih; 20.00 La fine del Titanic - radijska priredba ; 21.30 Šport; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja od da ja; 8.00 Šola in vzgoja ; 8.05 Radie 2 predstavlja; 8.45 Alla corte di Re Artusi - nadaljevanka ; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Radiodue 3131; 12.10 Deželni program; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid ; 16.35 Popoldanski spored s Claudio Di Giorgio in Gioio Tosti; 18.32 Ure ob glasbi; 20.45 Solist na vašem domu; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja - V borbi do zmage; 10.05 Rezervirano za . . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 »Partizanski miting«; 18.30 S knjižnega trga; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila ii zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute z. ansamblom Ludvika Lesjaka ; 20.00 Bedrich Smetana: Poet češke zemlje ob 100-letnici skladateljeve smrti; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno - Branko Čopič: Vezilja svobode; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Prednost naj bi imel zadružni hlev Kako je s športnim središčem na področju ob vznožju Brd? Tudi na zadnji seji krajevne skupščine v Pevmi, ko so za novega predsednika izvolili Aleša Figlja (PSI), ki je, kot iz domene, zamenjal Nedo Dornik (KPI), so razpravljali o športnem središču, o katerem je sicer že večkrat tekla beseda na tej skupščini. Znano je namreč, da so prebivalci z vznožja Brd brez vsakega primernega prostora, kjer bi mladina lahko razvijala telesno kulturo. Brez dvoma je to eden redkih mestnih predelov, kjer ni na razpolago občanov nobene take strukture in je zato tudi razumljivo negodovanje Pevmčanov, Štma-vrcev in Oslavcev in to še posebej sedaj, ko imajo v okviru društva Naš prapor kar dve odbojkarski ekipi, ki pa morata zaradi pomanjkanja prostorov vaditi in prvenstvene tekme igrati v goriškem Kulturnem domu. Člani konzulte so se že od začetka ogrevali, da bi jim občina zagotovila vsaj zunanje igrišče, ki bi služilo za vadbo v poletnih mesecih. Tudi za lokacijo so dobili rešitev. Ta bi bila ob sedanjem hlevu, seveda pod pogojem, da bi deželna uprava odstopila občini del zemljišča. In prav glede tega so postale težave, saj je upravni urad dežele sporočil, da bo deželna gozdarska uprava v kratkem posodobila hlev in uredila sodobno zootehnično središče, ki naj bi ga upravljala skupaj s posoškim združenjem živinorejcev in pevmsl > kmečko zadrugo. Kaže pa, da vse ni tako. kot pravijo na deželi. Pevmska zadruga namreč (vsaj nekateri njeni člani) je namreč pripravljena se odreči delu zemljišča, da bi na njem zgradili športno središče. Brez dvoma bo sedaj treba odločno nastopati, in to ne samo s strani Krajevne skupščine, da bi vprašanje rešili in preprečili, da bi se načrt deželne gozdarske uprave uresničil in prebivalci teh krajev bi o: tali brez primernih prostorov za špi t in rekreacijo. Obenem velja še povedati, da je sam goriški občinski vet odobril spremembo regulacijske a načrta in upošteval želje krajano' po tem središču. Vprašanje zootehničnega središča se postavlja tudi v zvezi z bližino stanovanjskih hiš in to bo prišlo še ostreje v ospredje, če bodo uresničili zadružne gradnje. Nazadnje pa se vprašanje prednosti. Ali je v tem trenutku bolj pomemben zadružni hlev, pri katerem bi večji del intetesov imeli ljudje, ki niso domačini, ali je bolje poskrbeti za potrebe tamkajšnjega prebivalstva. Upati je, da nasprotovanja do športnega središča ne nastajajo tudi, ali izključno zaradi narodne vsebine tamkajšnjih ljudi. Še danes in jutri vpisovanje za letovanje otrok Na sedešu SKGZ v Gorici - Ul Malta 2 - te dni zaključujejo vpisovanje otrok za letovanje, v juniju in juliju, v počitniških kolonijah v Škofji loki in Savudriji. Letovanje v Škofji loki bo od 25. junija do 9. julija in je namenjeno o-trokom v starosti od 6. do 15. leta. V Savudriji bodo otroci letovali od 10. do 24. julija. Za letovanje ob morju sprejemajo otroke stare od 7. do 13. let. Rok za vpis zapade jutri, 10. t.m. Retrospektivna razstava del Silvestra Komela V gradu Kromberk bodo v petek, 11. t.m., ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo del lani umrlega slikarja Silvestra Komela. Razstavo in katalog je pripravil umetnostni kritik Stane Bernik, časovno pa zajema dela, ki so nastala od leta 1960 do slikarjeve smrti. Na otvoritvi razstave bosta spregovorila podpredsednik Izvršnega sveta skupščine SRS Dušan Šinigoj in Stane Bernik. Ob otvoritvi bo tudi krajši klavirski recital pia- nistke Ingrid Silič. (Posnetek oljnatega platna »Barvne mase 6«). • Inštitut za vzhodnoevropske književ nosti in jezike pri videmski univerzi prireja danes popoldne in jutri dopoldne zanimivi predavanji »O sodobni slovenski liriki«.. Gost inštituta bo prof. Boris Paternu. Obe predavanji bosta na videmski fakulteti za jezike in sicer v predavalnici št. 15. Danes se bo predavanje pričelo ob 16. uri, jutri pa bo 10. uri. Aprila rekordni promet skozi mejne prehode Povečanje gre na račun italijanskih državljanov Promet skozi mejne prehode na Goriškem se počasi, toda stalno veča. Taka ugotovitev izhaja iz podatkov o številu prehodov meje za mesec april, ki nam jih je posredovala obmejna policija. Potem ko so meseca marca zabeležili rekordno število prehodov v zadnjih letih, so podatki za mesec april potrdili in še okrepili ta premik. Skupno so aprila našteli skoraj pol milijona prehodov, točneje 482.934. Številka sicer ne predstavlja velikega povečanja v primerjavi z mesecem marcem, ko so našteli dobrih 10 tisoč prehodov manj, če pa jo primerjamo s podatki izpred enega leta (320 tisoč prehodov aprila 1983) postane dokaj pomenljiva. Zanimivo je, da so v primerjavi s prejšnjim mesecem aprila opazili povečanje prometa predvsem italijanskih državljanov, to povečanje pa je bilo najbolj izrazito pri .prehodih s potnimi listi. Zdi se previlna domneva, da je k temu povečanju botroval predvsem dolgi velikonočni most, ki ga je precej italijanskih turistov iz- koristilo za oddih v sosednji republiki. Potem sta tu še nabava bencina in nizka vrednost dinarja, ki vabita italijanske državljane čez mejo. Isti razlog pa preprečuje, da bi se izrazito povečal prihod Jugoslovanov na našo stran. Poglejmo še podrobnejše podatke za april: s potnimi listi je prekoračilo mejo 65 tisoč italijanskih in 28 tisoč tujih državljanov. S prepustnico je bilo skoraj 390 tisoč prehodov, od tega približno 212 z italijanskega in 178 tisoč z jugoslovanskega obmejnega pasu. Odprava železniškega prehoda v Locniku V Ločniku bodo že v prihodnjih dneh pričeli z deli za ureditev podzemnega prehoda aa pešce, s čimer bodo definitivno zaprli sedanji zavarovani železniški prehod v Ul. Tasso, oziroma Concordia. Dela bodo predvidoma trajala šest mesecev. Pokrita tržnica bo dostopna najbrž že v letošnjem juniju DREVI V KULTURNEM DOMU SLOK - grozljivka s komičnim Štiriurna stavka v podjetjih kovinsko-predelovalne stroke prizvokom Nocoj, s pričetkom ob 19. in 21. uri, bodo v Kulturnem domu v Gorici vrteli film SLOK, ameriškega režiserja Johna Landisa. Film sodi 8 spored serije »Skok v kino«, ki jo prirejata Kinoatelje in Piccolo cine-forum. Ijandis gotovo ni novo ime za širšo filmsko publiko. Zlasti med mladimi so imeli velik uspeh in odmev njegovi novejši filmi kot »Animai house« (Hiša živali), »Blues Brothers« (Bratje Blues) in »An american werewolf in London» (Ameriški volkodlak v Londonu). Čvprav je SLOK nekoliko starejši, saj je Landis posnel ta film pred dvanajstimi leti, so v njem prisotne vse prvine, po zaslugi katerih so zasloveli nujegovi kasnejši filmi. Film bi lahko označili kot komično grozljivko. V njem se namreč prepletata dva navidez nasprotujoča si žanra, ki pa Landisu pomagata pri posredovanju občutka grozljivosti in obenem očarljivosti telesa. Da je v obeh pogledih film dokaj uspel, pričata prva nagrada leta 1973 na festivalu znanstvene fantastike v Trstu in nagrada za najboljše prizore na festivalu komičnega filma v Cham-borusseju v Franciji. V vsej deželi bo jutri štiriurna stavka delavcev podjetij z clržavno udeležbo z veliko protestno manifestacijo v Trstu. V goriški pokrajini pa bo stavka širšega značaja, saj bodo od 8.30 do 12.30 ustavili stroje v vseh podjetjih kovinsko - predelovalne stroke. Splošni gospodarski položaj je namreč v naši pokrajini veliko težji kakor v drugih krajih naše dežele, zaradi teže, ki jo imajo javna podjetja v strukturi gospodarstva na Goriškem. Kriza v velikih industrijskih obratih, kakor sta ladjedelnica in Ansaldo, pa še nekatera druga podjetja, se prenaša tudi na manjše o-brate. Ob jutrišnji stavki in protestni manifestaciji je deželno tajništvo sindikatov kovinarjev (FLM) objavilo daljše tiskovno poročilo, v katerem znova pojasnjuje vzroke protesta in tudi sam potek celotne manifestacije. Kakor smo že včeraj poročali, bo že ob 8. uri odpeljala proti Trstu kolona avtomobilov izpred ladjedelnice, naslednji val pa bo šel na pot ob 9. uri. • Posojilnica v Ločniku, ki deluje tudi v Pari in Koprivnem, je pred kratkim nakazala 6 milijonov lir v pose- Vrsta lažjih nesreč v Gorici zaradi dežja in spolzkih cest ben sklad za humanitarne namene. Sredstva naj bi koristilo združenje, ki si je zadalo za cilj skrbeti za hudo bolne paciente in jim lajšati bolečine. Pobudnik takega združenja je dr. Giannino Busato. ____________kino_____________ Gorica KULTURNI DOM 19.00-21.00 »Slok«. Režija John Landis. VITTORIA 17.30—22.00 »Rimmel«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Danes zaprto. VERDI 17.30-22.00 »Voglia di tenerezza«. Tržič EXCELSIOR 18.00 — 22.00 »Strette e bagnate«. PRINCIPE Danes 'zaprto. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Bud jezdi na Za-pad.'. SVOBODA 18.30 »Krvna brata«. DESKLE 19.30 »Srečen moj rojstni dan«. predavanja Društvo Slovenskih lovcev »Doberdob« vabi v petek, 11. t.m. ob 20. uri na predavanje Lovreta Šulerja o srnjadi. Predavanje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. Skoro milijardo in pol lir bo- stala prenovitev goriške pokrite tržnice, kar je veliko več od prvotno predvidenih 600 milijonov lir. Dostopna bo najbrž že v letošnjem juniju, po e-nem letu odkar so se pričele obnovitvena dela. Tako prodajalci kot klienti nestrpno čakajo, da se ponovno odpre tržnica, kajti sedanji začasni prostori so zelo neprimerni. Na ponedeljkovi seji so svetovalci soglasno odobrili povečane stroške, vendar ne brez polemičnih prijemov. Prvotnih 600 milijonov lir je namreč dala trgovinska zbornica iz posebnega goriške-ga sklada proste cone, nadaljni denar mora prav tako dati ta zbornica. Kako je moč, da se starta z nekim mi Črtom in da se potem ugotavlja, da je treba napraviti še to in še drugo delo, so hoteli vedeti svetovalci Busolini. Fomasir, Chiarion, Obit. Bili so polemični tako do načrtovalca, kot do strokovnjakov občinskega tehničnega urada in do odbora. Odbornik za javna dela Del Ben pa je odgovoril, da so prvotno nameravali samo pokriti tržnico, da so se potem lotili popolne prenove celotnega kompleksa. Precej debate je bilo tudi okrog predlagane spremembe regulacijskega načrta za območje kjer je stara palača INPS v ul. Mazzini. Zavod za socialno skrbstvo bi namreč hotel vložiti 4 milijarde lir za temeljito sanacijo sedaj praznega poslopja. Več svetovalcev pa je imelo v zvezi s tem pomisleke, rato je župan predlog umaknil z dnevnega reda. Veliko časa so svetovalci posvetili interpelacijam. Cólella je hotel vedeti kaj je resničnega v zvezi z zavrnitvijo prošnje, da bi v naselju sv. Ane odprli lekarno in z očitki občin- ski upravi, da ni pravilno sestavila prošnje. Župan je temu oponiral, zavrnil očitke na deželno upravo in dejal, da je baje ena mestna lekarna (tistega sv. Justa) pripravljena preseliti se iz mesta v to naselje, kjer živi več kot 6.000 prebivalcev. Ardi-tova je hotela vedeti zakaj občina ne da izprazniti neuporabljenih lastnih stanovanj in jih da tistim, ki imajo sodni izgon iz stanovanja. O vprašanjih tovarne SAFOG sta hotela izvedeti Tacchinardi in Bucovini in slednji ni bil zadovoljen z županovim odgovorom. Polmonari je opozoril župana, da dva prebivaj ca Lečnika ne bosta več mogla na cesto zaradi novega železniškega podvoza in zahteval posredovanje. Pirellova je hotela izvedeti zakaj se goriška občina ne pridružuje akcijam za mir. izleti Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na tradicionalno srečanje primorskih planincev na Tr-stelju, v nedeljo, 13. t.m. Odhod ob 9. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi. Društvo nadalje obvešča, da je v teku vpisovanje za tridnevni avtobusni izlet v Salzburg in okolico od 22. do 24. junija. Vpisovanje do 15. maja. prireditve___________ KD Jezero vabi v petek, 11. t.m. na ponovitev spevoigre Kovačev študent. ITedstava bo v občinski telovadnici ob 20.30. Včerajšnje obilne deževne padavine na Goriškem so bile gotovo dobrodošle za kmetovalce, čeprav so drugim povzročile kako nevšečnost. Dež sam sicer ni povzročil škode, saj so imeli gasilci običajno delo in so opravili le nekaj manjših posegov, niso pa imeli opravka s poplavljenimi prostori ali podobnim. Več preglavic je dež povzročil šoferjem, ki so zaradi spolzke ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 25. redni občni zbor ki bo v soboto, 12. maja 1984, ob 15.30 v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju v Domu A. Sirk v KRIŽU DNEVNI RED: 1. podelitev priznanj Z SKD 2. izvolitev organov občnega zbora 3. poročila 4. pozdravi 5. diskusija 6. poročila nadzornega odbora in razrešnica 7. volitve 8. povzetki in poudarki, diskusije za delo v novem mandatnem obdobju 9. razglasitev volilnih rezultatov in sklep ceste in občasno precej zmanjšane vidljivosti morali voziti z dodatno o-preznostjo. V Gorici so včeraj zabeležili precej trčenj in prometnih nesreč, čeprav so se skoraj vse iztekle samo z gmotno škodo. S posledicami za osebe — na srečo ni bila nobena od teh huje ranjena — so se zaključile tri nesreče. V zgodnjih dopoldanskih urah sta se v Ul. Giustignani ponesrečila zakonca» Giovanni Furlan in Maria Zuz-zig - Furlan iz Gorice, Ul. Corsica. Na srečo so jima zdravniki ugotovili le lažje poškodbe, tako, da so ju odslovili že po prvi pomoči v ambulanti splošne bonišnice. Brez hudih poškodb se je izmazala tudi 11-letna Sara Sussi iz Ul. Salita Monteverde 4. Deklica Se je malo po 13. uri s kolesom peljala proti domu, ko jo je avtomobil zbil na tla. V bolnišnici so ji ugotovili lažji pretres možganov, praske po obrazu in odrgnine na kolku, zaradi česar so jo sprejeli na zdravljenje za šest dni. Približno ob isti uri se je v Ul. Terza Armata ponesrečila 57-letna Elma Tomšič iz Sovodenj, Ul. Zanetti 4. Zdi se, da je Tomšičeva izgubila nad zorstvo nad avtomobilom, in zavozila s ceste. Pri tem je dobila udarce in rane po glavi ter v koleno leve noge, ter si zlomila trtico. Zdraviti se bo morala dvajset dni. POGREBI: ob 11. uri Angelo Bossi iz bolnišnice Sv. Justa v Trst; ob 11. uri Marija Gomišček vd. Terpin iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Podgari; ob 12.30 Umberto Donati iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče. KD Kras iz Dola-Poljan in sekcija VZPI - AN Pl Dol-Jamlje izrekata svojcem iskreno sožalje ob izgubi prizadevnega člana ALOJZA BONETE. T Z žalostjo sporočam, da je * preminil moj dragi mož Umberto Donati (SPECIALIST OPTIK) Pogreb bo danes ob 12.30 iz splošne bolnišnice v cerkev na Travnik- Žena Wanda Gorica, 9. maja 1984 Umrl je naš dragi Alojz Boneta (LOJZE NUTIN) Pogreb bo danes ob 14.45 iz hiše žalosti v cerkev v Jamljah. Žena, sin in drugi sorodniki Soneti, 9. maja 1984 O tridnevnem gostovanju TPPZ v Rimu Peli smo s srcem naše slovenske in italijanske borbene pesmi in ljudje v Rimu so nas razumeli . je, da smo bili utrujeni, res •te. da je bila pot dolga, res je, da 80 naši pevci že skoraj vedno na — kar šest nastopov v petnajstih dneh ni majhna stvar — toda, 150 boš pisala o našem izletu in na-s'?PJi v Rimu, povej, da smo bili navdušeni, da smo peli s srcem, da smo ?ui resnično zadovoljni s sprejemom ln fjavdušenjem, s katerim so naši gostitelji sprejeli naše slovenske partizanske pesmi in recitacije in da sWo tudi hvaležni organizatorjem tega velikega in pomembnega srečajte- gradbenih delavcev iz vseh kra-Jev Italije, ki so počastili 100 letnico ustanovitve prvih sindikatov gradbe-ne stroke v Italiji, da so na to slovesnost povabili prav nas.« Tako mi je naročil dirigent Oskar ■\luder, ko mi je opisoval tridnevno bivanje pevskega zbora v Rimu, ki se te začelo z odhodom v četrtek, 3. Jjaja, okrog 21. ure. »Moram pohva-bti vse naše pevce, mlade in stare, bahko se zgodi, da kdo zamudi, da bride do kakšne nevšečnosti, a ko je treba nastopiti, ko je treba zapeti, so jedno vsi kot en mož — vsi na svo-teji mestu — vsi pripravljeni, da uajo vse od sebe, da bi tako slovenil’ kot italijanska partizanska in delavska pesem, zazveneli tako, kot biorata, da bi tudi tisti poslušalci, ki našega jezika ne poznajo, preko na-ih slovenskih recitacij spoznali nas, /jt narod, nas kot borce za naše pra-•tee, pa tudi za mir in prijateljstvo svetu, še to povej, da smo bili posod deležni največje pozornosti, ve-*keSa prijateljstva, da so našo slo-ensko pesem in besedo poslušali z avdušenjem in spoštovanjem vsi, in a nas je to prav ganilo. Lahko si misliš, kako smo bili ogorčeni ob svojem povratku, ko smo izvedeli za izzivalno zadržanje občinstva in enega dela Verdijevega opernega orkestra, ki niso mogli dopustiti, da bi se v Rossettijevem gledališču slišala tudi slovenska beseda.« Tržaški partizanski pevski zbor (na izlet jih je šlo tokrat 92) je z dvema avtobusoma odpotoval proti Rimu v četrtek okrog 8. ure zjutraj. Smolo so imeli z avtobusi in tako so prispeli v Rim šele okrog 22. ure. Prenočevali so (in to zelo lepo in u-dobno) v Centru delavskega doma CGIL v centru mesta. V petek zjutraj so začeli z ogledom mesta (če so videli kar veliko zanimivosti, je to zasluga pridnih vodičev, ki so jih spremljali). Potem so morali seveda v mestno hišo »Campidoglio«, kjer je bilo v dvorani »Protomoteca« zborovanje delegatov gradbenih delavcev iz vseh krajev Italije. Navzoči so bili številni predstavniki krajevnih oblasti, med njimi tudi rimski župan Vetore, govornik pa je bil generalni sekretar CGIL Lama. Po podelitvi odlikovanj najbolj zaslužnim gradbincem, je prišel na vrsto kratek nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je zapel tokrat le dve pesmi, slovensko »Polje« in pa že priljubljeno italijansko partizansko »Brigata Garibaldi«. Vmes sta v slovenščini in italijanščini recitirala tudi Stane Raztresen in Aldo Prešel. Aplavz, ki so ga doživeli, je bil pevcem in recitatorjem najlepše plačilo. Naj še povemo, da je tudi predsednik republike Perii ni poslal udeležencem svoj pozdrav. Popoldne je sledil še kratek ogled mesta (»Da dove siete,« so jih spraševali Rimljani, ko so srečevali pevce v njihovih uniformah, »Slovenci smo iz Trsta — bivši partizanski borci.«) Zvečer je bil v gledališču »A-storii«, ki ima kar 1600 sedežev, nastop zbora, ki je zapel vrsto parti- zanskih in delavskih pesmi in bil zopet deležen toplega in prisrčnega sprejema in aplavza. Po nastopu so si seveda mladi, pa tudi tisti manj mladi pevci zaželeli, da bi zaključili vse te lepe vtise in doživetje v kakšni karakteristični re- stavraciji. No, in til so se naši pevci ponovno izkazali; zapeli so vrsto pesmi, ki so jih gostje navdušeno poslušali, potem pa so še mladi »nategnili« harmonike, kitare in violine in bilo je plesa in petja do zgodnjih jutranjih ur. Sobota je bila namenjena obisku Ardeatinskih jam, kraja, kjer so nacisti ubili 366 žrtev. Tam so pevci položili venec, se vpisali v žalno knjigo in zapeli pesem »Žrtvam« in pa pesem »Moor solda ten«, pesem namenjeno vsem, ki so umrli v ječah in koncentracijskih taboriščih. No, tu je kanila v vse to lepo, svečano razpoloženje pevcev, kapla pelina. Ko so si ogledovali knjigo iz medenine, v kateri so vpisana vsa italijanska mesta, odlikovana z zlato medaljo za odporništvo, so prišli tu di do Trsta. Tu pa so bile v opisu, zakaj Trstu to odlikovanje, omenjene le fojbe, borba italijanskega ljudstva proti »okupatorju«, številne žrtve za italijanstVb Trsta, o deležu slovenskih borcev, o jugoslovanski armadi, ki je osvobodila Trst, o Rižarni niti besedice. Na povratku proti Trstu so se pevci ustavili še v Bologni in od tam telefonirali naravnost v Kulturni dom v Trst ter poudarili organizatorjem sobotnega shoda svojo solidarnost v borbi za zaščito pravic vseh Slovencev. »Še to povej, da odhajamo že to nedeljo v Celovec, kjer bo srečanje partizanskih zborov iz Trsta, Koroške in Slovenije. Tudi to bo nekakšna priprava na naše vsakoletno partizansko srečanje, ki bo 1. julija v Bazovici.« N. L. V petek v gledališču Rossetti Briljantno muziciranje »Zagrebških solistov« ^ okviru prireditve »Cvetje Alpe- riafr,an<< so v Petek gostovali v gle-eurU R°ssetti »Zagrebški solisti«, ri"opsfco in svetovno uveljavljen ko-^orni instrumentalni ansambel še iz : 5°P>. ko ga je vodil sloviti glasbenik lp, . *flent Antonio Janigro. Že vrsto . Je umetniški vodja ansambla in niogov prvi violinist Tanko Ninič, pri- . violinski virtuoz. Ansambel se-A„V- ° violinisti Vladimir First, din?USt*n Ivica Martinec, Vla- _• ‘r Sverak in Jože ìialuzà, violi-• a Ivica Mimohodek in Marin Duj-Zlatu- y^on^e!i.s't<2 Ernest Zornjak in j. ,. 0 . R ucner, kontrabasist Mario žvr 'n Clavicembalistica Višnja Ma pr^ebški mojstri so predstavili v ern delu stilno zaokrožen program g°dala in klavicembalo: Corelfi-J£v Concerto Grosso Op. 6 št. 2 v 2 Pergolesijev Concertino št. (,„[ ‘}aydnov Koncert za klavičem-ViGi •ln godala v G-duru s solistko Por30 Mtéuran, v drugem delu pa IlriHC0V° s'ktodbo Glasba za godala, in n™0?0 *Simple symphony« Op. 4 ortokove Romunske plese. Con °° I^vih zvokih Corellijevega certo grosso smo zaznali, da i- mamo pred seboj izvrsten ansambel, ubran v svoji zvočni izenačenosti, skladno delujoč v prepletanju glasbenega tkiva, dovolj natančen v izvajanju in pretehtan v niansiranju. Zvočna plemenitost odraža vrhunski virtuozizem vsakega njegovega člana od violinistov, obeh viol in violončelov do kontrabasista (basso continuo) in čembalistke. V Pergolesijevem Concertinu so vse te lastnosti zagrebških solistov prišle še lepše do veljave, zlasti v o-beh largih, pri katerih smo lahko občudovali zvočno plemenitost čelistov, ter v sklepnem stavku affettuoso allegro, v katerem je čudovito blestela toplina ansamblovega muziciranja. Haydnov Koncert za klavi-čembalo in godala nam je nudil priložnost občudovati do nadrobnosti dovršeno tehniko solistke Višnje Ma-žuran in njeno izjemno interpreta-cijsko poglobljenost. Ansambel jo je ves čas spremljal z ustrezno diskretnostjo, in ubranostjo kljub manjšim ritmičnim razhajanjem. Po Paracovi »glasbi za godala«, ki se po svoji zasnovi zgleduje po klasičnih vzorih glasbe za godala, ki pa izdaja tudi znatno avtorjevo inven- tivnost, je bil vrhunec tega visoko kvalitetnega večera briljantna izvedba Brittnove »Simple symphony«. Ansambel jo je podal z nepovedljivo prožnim, lahkotno vedrim muziciranjem, z mojstrsko izvedenim play fui pizzicatom, ko smo imeli občutek, kot da bi na strune brenkal natančno programiran avtomat, in pa s pojočo čustveno sarabando, ki je spet nudila čelistu priložnost za izvabljanje toplih zvokov. Izvedbo Bartokovih Romunskih pie sov je odlikoval polnokrvni plesni ritem, obogaten s šarmom ljudske folklore. Navdušenim in dolgotrajnim aplavzom so se Zagrebški solisti oddolžili še s stavkom presto iz Mozartovega Divertimento v D duru in s skladbico Siciliaru) Marije Terezije von Paradiso. Prekrasen večer, ki bi zaslužil polno dvorano (kje so' le bili vsi listi, ki so polnili Rossetti na koncertih Tržaškega koncertnega društva, med katerimi je malokateri dosegel raven Zagrebških solistov?) je potrdil, da so Zagrebški solisti tudi v sedanji sestavi ansambel za najugodnejše koncertne dvorane, (jk) iz umetnostnih galerij Megi Pepeu v galeriji Cartesius Megi Pepeu je ena zelo zanimivih tržaških likovnic. Čeprav je močno delavna in vsestransko angažirana, se z njenimi stvaritvami bolj redko srečujemo, še redkejše so njene samostojne razstave, ki pa vsakokrat predstavljajo pomemben kulturni dogodek. To velja tudi za njeno sedanjo razstavo v galeriji »Cartesius«, ki jo je odprla v soboto, 5. t.m. Megi Pepeu verjetno ne izbira motivov, ker ji kar sami rinejo v čopič ali svinčnik, torej na platno ali papir. Tako se nam pač zdi, ko gledamo razstavljena dela, posebno ko gre za olja ali akrile, na primer za sliki »Novi otrok« ali »Moški v sobi«, da ne govorimo o večjih oljih z naslovi »Ženska med šivanjem«, »Lovorov grm« ali »Deček«, še bolj to velja pri sliki »Andrejček na klopi«, kjer razbereš le malo obrisov na veliki sliki, ki je vsa v rdeči barvi. Vsa že omenjena dela dajejo vtis, da se likovnica prepušča tako imenovanemu novemu slikarstvu ali točneje da ima vse osnovne pogoje za ta najnovejši način likovnega izražanja, ki tako rekoč zanika ali odklanja vsa pravila, vse še kolikor toliko veljavne kanone. Nekoliko bolj vezana, rekli bi tudi nekoliko utesnjena pa se nam zdi v svojih grafičnih delih. Morda zato, ker je tehnika v tem primeru bolj zahtevna, ker pač dovoljuje manjšo izbiro. Vendar se tudi iz teh njenih del vidi izredna spontanost, kot na primer v čmo-beli grafiki »Ptiček v mreži«. Isto bi mogli reči za grafične liste »Vrt«, »Ohranimo park« in »Mož z mačkom«, še posebno velja to za na videz preprosto delo z naslovom »Podlonjer«, kjer na sicer obsežni »praznini« hiša z drevesom predstavlja zelo zanimiv motiv. Še posebno zanimivo delo je mešana tehnika z naslovom »Partizanski zbor na vojaškem strelišču«, kjer zbora sploh ne vidiš, pač pa prihaja do veljave ograja strelišča. Nekaj podobnega bi mogli reči tudi za delo z naslovom »Smokva«. Ko si človek ogleda razstavo, pride do spoznanja, da je Megi Pepeu zelo talentirana in tudi sposobna likovnica, da pa ji morda prav ti dve vrlini včasih tudi škodujeta, ker bi gledalec včasih rad videl kako delo bolj dodelano, kak motiv bolj prikazan. Seveda pa bi Megi Pepeu v tem primeru ne bila to, kar je. Sicer pa bo zanimiva razstava trajala do 17. t.m. (Fre) TONE SVETINA Med nebom in peklom -----136---- ka7 >>^aredite, kot vas je volja! Jaz se obračam k bogu, otr- r?°VaI vas bo! Vse sile pekla kličem nad vas in vaše °ke! Bodite prekleti!« smrt“?roziš> Psica uporniška?! ln to pred obličjem sam 1?! Umrla boš v mukah! Tako te bomo zdelali, da Srn a sebe ne boš spoznala! Pekel kličeš nad nas? Mi Ra Prinesli tebi!« vez Vfkazal jo je odpeljati na dvorišče. Tam so jo pri-ai1 k steni, kamor so Bečanovi privezovali živino. (W Y°iaki so z vpitjem in vriščem nosili slamo v hišo, je Pa so iz kleti in shramb vlačili živila. Še preden Og 1 a hiša izropana, so črnosrajčniki prižgali bakle. Posln' Prhikah h kopam slame in sena. Gospodarska vSe b,a so se naglo vnela. Najprej je bruhnil skozi streh° -rti.ne težak, gost dim, v skednju pa je skozi iHqj ° šin>l jezik škrlatne barve, ki je kmalu postal °četnlka?t- Zadišalo je po koščicah sliv. Karlovo in deianV° žSanje, ki sta ga imela skritega v podu in za-ega s senom, je izpuhtelo... Senj se je razvnel tudi v hiši. Pred Bečankinimi očmi se je spreminjalo v nič delo neštetih rodov. Sèm jo je pred tridesetimi leti pripeljal Frane. Z veliko ljubeznijo in upanjem sta nadaljevala očetovo delo. Mu je zato rodila enajst otrok, da bodo zdaj ob vse? Kako prav je imel Bečan: vseh ne bodo mogli ubiti! Ob misli, da bodo otroci živeli dalje in da jim zemlje ne morejo ne požgati ne vzeti, si je želela umreti. Frane se je varal, ko je mislil, da bo po prvi svetovni vojni mir. Zdaj je tu spet pekel, ki jo požira... Pri sosedu se je odprlo okno. Najprej je pogledala ven ženska, za njo pa gospodar Bizant. Z drugega okna pa so na dvorišče strmeli otroci. »Moj bog, kaj si storil?!« je žena očitajoče rekla možu. Mož pa se je razhudil: »Ne bodi še ti nora! Jaz nisem storil ničesar, žena. Sami so si to skuhali!« »Poglej Bečanko, kako je trdna in ponosna! Niti solze ni potočila... Gleda, kot bi gorelo naše in ne njeno. ..« »Jo bodo že naučili! Njo in vso njeno svojat! Vsej državi ne bodo kos ne Bečani ne drugi vaščani... Zdaj bo vsaj mir v vasi«. Ko sta se poslopji razgoreli in je sij plamenov že slepil in pekel, se je soseda preplašila in ozmerjala moža: »Norec neumni! Poglej! Od te vročine se bo vnelo tudi naše! Še mi bomo pogoreli zavoljo tvojih neumnosti! Pojdi k tem svojim Italijanom, naj pridejo škropit stene naše hiše, če nočeš, da nas bo pogoltnil ogenj ! « Vojaki so zganjali vaščane h goreči hiši. Tudi Bečanko so odpeljali z dvorišča na cesto. Ljudje so jo gledali z grozo in sočutjem. Razmršena in okrvavljena je ponovno stala med vojaki in gledala v plamene. Smrt se ji je približala kot odrešitev. Mirno je čakala, da se bo tudi spodaj dovolj razgorelo in jo bodo vrgli v plamene. Vojaki so v cerkvi zvonili z vsemi zvonovi. Streljali so in metali bombe. Psi so lajali kot nori in živina je mukala. Vojaki so z bajoneti rezali glave kokošim, jim trgali perje in jih na dolgih palicah pekli. Prišel je župnik v dolgi črni sutani. Z blagoslovljeno vodo je škropil plamene in pel po latinsko. Nihče ga ni zaustavil. Stopil je k Bečanki in še njo poškropil, rekoč: »Jožefa, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo...» Njegove besede so šle mimo nje. Zamaknjena je bila v plamene in njen duh je blodil v svetu onkraj njih. Losanna je stopil k župniku. »Dajte tej ženski odvezo, preden jo vržemo v ogenj... Če ii bog odpusti, je prav. Jaz ji ne morem!... Kdo mi obudi moje ljudi od smrti?« »Ne mečite te ženske v ogenj. Svetnica je! Nimam ji česa odpuščati, ker nima grehov! Enajst otrok je rodila in vedno je bila bogu vdana.« »Preklela nas je! Veste, kaj to pomeni?!« »Vem! Kletev je huda stvar pred bogom in pred ljudmi...« Losanna je za hip obmolknil. Kot bi ga bile župnikove besede presunile, se je obrnil k Bečanki: Pred enotno gorisko manifestacijo 20. maja »Telesnokulturni delavci ponudimo svoje izkušnje« Na politični ravni je dogovorjeno. Na zasedanju družbenih delavcev je dogovor bil potrjen na učinkovit, prodoren, a tudi slavnosten način. V stvarnost je treba spremeniti tisto, kar se je izoblikovalo v dolgih letih neučinkovito usmerjenega zaupanja. Treba je pokazati in ne le povedati, da nam ne morejo v nedogled kratiti pravic, obenem pa se ošabno trkati po prsih v imenu neke demokracije, ki naj ne bi imela para ne na Za hodu, kaj šele na Vzhodu. Da pa to dosežemo, je potrebna operativa, kot pravimo v žargonu lastnosti dobro organiziranih skupnosti. Poleg nekaterih drugih organizacij, kdo naj drugi, če ne ravno tele snokulturni delavci, tekmovalci in rekreativci ponudimo svoje izkušnje? Kot je res, da nam še nikoli ni bilo nič darovano, tako je tudi res, da samo od sebe nič ne nastane. Navdušenje je le osnova, iz katere lahko zraste in se izoblikuje zastavljeni cilj. Ustvarjati se ne da, lahko pa z znanjem, pridnostjo in zlasti s svojo prisotnostjo, nekaj zgradimo. Kakšno zadoščenje, da nam ni treba začeti vsega znova. Tu so odbori, tu so odseki, tu so moštva, tu so društva, tu so izkušnje v prepričevanju, zbiranju, prevozih; tu so izkušnje športnega vedenja v javnosti. Naj bo to doprinos telesne kulture k enotni pobudi. To je vse in ni malo. Ostaja še, da izrecno napišemo, da je zgornje izvajanje več kot poziv za udeležbo na sestankih in razgovorih, ki se bodo zvrstili v naslednjem obdobju. Vršenja znotraj naše narodnostne skupnosti ne smemo doživljati le v vidiku neke manifestacije; tudi priprava nanjo je izkušnia. ki nas bo bogatila, povezala, poenotila. ALDO RUPEL Na mednarodni etapni koles irski dirki Alpe Adria Rajko Cubric prvi v Portorožu PORTOROŽ — Rajko Čubrič, član reprezentance Srbije, je osvojil včerajšnjo, peto etapo Humin - Portorož. čubriču je odločilen beg uspel pri Šmarjah, kjer je pustil za seboj še Novaka, s katerim sta se po Opčinah odvojila od glavne skupine in sam privozil na cilj v Portorož, kjer ga je navdušeno pozdravilo veliko število ljubiteljev kolesarstva pa tudi »portoroških gostov«, ki jih je ob tem času že precej. Z 12 sekund zaostanka je nato na cilj privozila večja skupina kolesarjev. V sprintu pa je bil najspretnejši Ram as Čakadze (Tbilisi), ki je premagal člana Interja iz Bratislave Petra P rimoro in druge, med katerimi je bil tudi Primož Čerin, ki je seveda ohranil prvo mesto na skupni lestvici. Včerajšnja etapa se je torej razživela v drugem delu, medtem ko so kolesarji od Humina do Vidma (tu pa so kolesarji imeli dokajšnje težave s pravim nalivom) in do Opčin vozili složno. Nato pa je uspel beg Rajku čubriču in Novaku, največ moči pa je od Šmarij do Portoroža imel Rajko čubrič, ki je sam dvignjenih rok privozil na cilj. »Izkoristil sem svojo priložnost pri Šmarjah in nato imel še dovolj moči, da me skupina ni ujela. Presrečen sem za to zmago,« je po včerajšnji etapi dejal Rajko čubrič. Primož Čerin je tudi včeraj ob sodelovanju svojih tovarišev spretno kontroliral dirko in seveda obdržal prvo mesto na skupni lestvici. In prvo mesto bo Čerin skoraj gotovo obdržal tudi po današnji in sklepni etapi od Portoroža do Ljubljane. Na ekipni lestvici še vedno vodi Jugoslavija pred NDR in Poljsko. Vrstni red 5. etape (Humin - Portorož, 176 km) 1. Rajko čubrič (Srbija) 4.02’44” s poprečno hitrostjo 43,450 km na uro; 2. Čakadze (Tbilisi) 4.02'56”; 3. Primora (Inter Bratislava) ; 4. Somogs (Madž.) ; 5. Glosmann (NDR) ; 6. Hainz (Av.) ; 7. Radiša čubrič (Srbi ja); 8. Čerin (Jugoslavija); 9. Zanat-ta (Italija); Čivadze (Tbilisi). Na skupni lestvici vodi Primož Če- rin z minuto prednosti pred Bojanom Ropretom, Vzhodnim Nemcem Lemo-thom, Poljakom Skowronkom in Jugoslovanom Cudermanom. Danes bo zadnja etapa od Portoroža do Ljubljane (177 km), (bi) • DIRKA PO TRIDENTINSKEM. Portugalec Acacio da Silva je osvojil prvo etapo mednarodne kolesarske dirke po Tridentinskem. Na drugo mesto se je uvrstil Petersen (Nor.) po 8”, na tretje pa Italijan Chioccioli po 16”. • CIVIDIN ZA DRŽAVNI NASLOV. Rokometaši Cividina bodo danes i-grali v Scafatiju tretje in odločilno srečanje za italijanski državni naslov. Stanje po dveh tekmah je izenačeno • ODBOJKA »PLAY-OFF«. V prvi finalni tekmi za italijanski državni naslov v moški odbojki se bosta drevi v Turinu spoprijela domača Kappa in Santal iz Parme. Favoriti so Tu-rinčani. V prijateljski nogometni tekmi amaterjev Danes v Kopru (16.30) Slovenija - Italija Uvrstitev v »pIay-off« košarkarske C-l lige Nov Jadranov biser NOGOMETNI POKAL UEFA Drevi v Bruslju Anderlecht - Tottenham Drevi bo v Bruslju prva finalna tekma nogometnega pokala UEFA med domačim Anderlechtom in londonskim Tottenhamom. Povratno srečanje pa bo 23. maja v Londonu. Za današnjo tekmo vlada v Bruslju izredno zanimanje pa tudi bojazen, ker bo v Bruselj »navalilo« skoraj 8.000 angleških navijačev, ki so znani po svojem temperamentu in so se že na marsikaterem evropskem stadionu proslavili s pravim vandalizmom. Zato so tudi v Bruslju poskrbeli za izredno varnostne ukrepe. V današnjem srečanju so v rahli prednosti domači nogometaši, ki imajo tudi dokajšnje pokalne izkušnje. Tekmo bo posredno prenašala italijanska televizija približno ob 22.30. Poroča l smo že o velikem uspehu, ki ga je naša slovenska srednja šola Srečko Kosovel z Opčin dosegla z o-svojitvijo pokrajinskega naslova v moški odbojki. Rezultat preseneča, saj nobena naša nižja srednja šoja na Tržaškem ni še nikoli segla po naslovu na moškem področju v tej panogi. To je letos uspelo m adim Opencem, ki so od prve tekme dalje igrali zares v velikem slogu in dobesedno zmleli vse nasprotnike. Letos se je na tekmovanje, ki je trajalo dva polna meseca, prijavilo 9 šol. Od teh dve slovenski. Poleg Kosovela je nastopila tudi šola Ivan Cankar, ki je osvojila tri zmage in samo smoli lahko pripisujemo dejstvo, da na končni lestvici mladi cankarjaši niso zlezri še višje. Uspeh naše šole velja poudariti, saj smo v vseh teh zadnjih letih na tem torišču našega moškega športnega u-dejstvovanja beležili samo poraze in KOPER — V prijateljskem nogometnem srečanju se bosta danes v Kopru spoprijeli amaterski reprezentanci Slovenije in Italije. Za to srečanje vlada v Kopru in okolici veliko zanimanje in pričakovati je, da si bo tekmo ogledalo veliko število ljubiteljev nogometa. Naj omenimo še, da bo v izbrani reprezentanci Slovenije tudi šest članov primorskih ekip, in sicer: Kleva, brata Finkšt in Viler (Koper), Šuk-ljan (Izola) in Bratkovič (Vozilh). se nismo nikoli prerinili iz anonimnosti. To negativno vrsto je sedaj openska šola prekinila. Sadovi triletnega dea v šolskem športnem krožku so vidni in prav gotovo je pokrajinski naslov prava nagrada in obenem spodbuda, da bo treba v prihodnje po tej poti nadaljevati. KONČNA LESTVICA Kosovel 16 točk; Bergamas in Campi Elisi 12; De Tomasini 8; Cankar, Stuparich in Addobatti 6; Pitterà 2; Nazario Sauro 0. Poglejmo si še imena Kosovelovih pokrajinskih prvakov : Marjan Kalc, Marko Komar, Mario čač, Dean Paulina, Peter Tognetti, David Ota, Adam Kralj, Branko Sain, Giulio Taučer, Mitja Ozbič, Dimitrij Radetti, Mauro Sau, Zeno Biber. Openske dijake je vsa tri leta pripravljal prof. Ivan Peterlin. Na dežel- Srečanje se bo pričelo ob 16.30 na koprskem nogometnem igrišču. Zmaga Udineseja Udinese — Barcelona 4:1 (2:0) VIDEM — V sinočnji prijateljski nogometni tekmi je Udinese visoko premagal Barcelono, ki je igita'a brez poškodovanega Maradone. Strelci: za Udinese: Virdis 2, Žico in De Agostini; za Barcelono: Schuster iz enajstmetrovke. nem finalu bo torej mesto Trst predstavljala slovenska šola, na sporedu pa bo v četrtek, 24. maja. Mladinske igre: plavanje Tudi Trubar Te dni so se v občinskem bazenu v Gorici odvijala tekmovanja v plavanju aa pokrajinski del mladinskih iger. Med nastopajočimi je bilo tudi nekaj dijakov gimnazije - liceja Trubar, ki so zasedli nekaj dobrih uvrstitev in se bodo 10. maja, vedno v Gorici, potegovali za zmago na deželnem finalu. 50 m prosto: 1. Dimitrij Waltritsch; 50 m hrbtno: 2. Beno Vižintin; 50 m prsno: 3. Dimitrij Roner; 25 m reševanje: 1. Demetrij Bavzon; štafeta 4x100 m: 2. licej Trubar (Bavcon, Roner, Waltritsch, Vižintin). Končal se je regularni del košarkarskega prvenstva C-l lige. Jadran je osvojil četrto mesto in se uvrstil v končnico prvenstva. Jadranovci so k svojim uspehom dodali še en biser. Naši košarkarji so torej že osvojili svoj prvi cilj, ki so si ga zastavili pred pričetkom prvenstva, to je uvrstitev v končnico prvenstva. Sedaj pa bodo jadranovci vnovič poskušali veliki met — napredovanje v B ligo, kar jim je že dvakrat (predvsem pa lani) za las spodletelo. Sicer pa vrnimo se h komaj končanemu prvenstvu. Po našem mnenju so jadranovci letos poskrbeli za lep podvig, da so se uvrstili med četverico najboljših. PRVIČ : konkurenca je bila letos nedvomno ostrejša kot v prejšnjih sezonah. Skoraj vsa moštva so se namreč krepko ojačila. Razen milanskega Monkey’sa in Delfina iz Pesara, so bile vse ostale ekipe košarkarsko dokaj kakovostne, organizacijsko zelo dobro »urejene«. Da je bilo prvenstvo izredno izenačeno, kaže že izredno oster boj proti izpadu. DRUGIČ : Jadran je v tej sezoni zamenjal trenerja. Andrej Žagar, ki je v Sloveniji dosegel na trenerski klopi nekaj lepih uspehov, je bil v začetku pri nas povsem razumljivo v dokajšnjih težavah: novo okolje, novo moštvo, predvsem pa novo prvenstvo (nasprotna moštva kot tudi novega načina sojenja ni poznal). Začetni koraki niso bili lahki, pa tudi na prvih nastopih, naši niso igrali najbolje in doživeli nekaj nepričakovanih porazov, tako da so bili »nekateri navijači« kar jezni in celo podvomili o izbiri novega trenerja. Leti pa so se krepko zmotili, saj je Žagar dal Jadranovemu moštvu nov koncept igre (predvsem v obrambi), ki se je nato še kako obrestoval. Gre pa priznati tudi vsem igralcem, da so požrtvovalno in z veliko voljo do dela dokaj hitro sprejeli nov način igranja. TRETJIČ: tudi letos je imel Ja-dran dokajšnje težave s poškodbami. Ivo Starc je zaradi bolezni dokaj pozno stopil na igrišče, s poškodbami pa so imeli težave malodane vsi Jadranovi košarkarji. Poleg tega pa je aktivno igranje opustil Edi Kraus, ki ni bil moštvu velike koristi le kot igralec, temveč je bil s svojim živahnim značajem v veliko oporo vsem igralcem. _ Res je, da so imeli Jadranovi ko; šarkarji in njihovo vodstvo leto več izkušenj ; res je tudi, da so bili navijači tudi v tej sezoni v neprecenljivo pomoč našim košarkarjem, vse to pa ne more izpodbiti ugotovitve, da so bili letos jadranovci pred težjo nalogo in zato gre oceniti njihovo uvrstitev v »play-off« kot velik uspeh. Sedaj pa vsi iskreno upamo, da nam bodo fantje poskrbeli še za eno veliko radost — napredovanje v višjo ligo. (bi) PRVI DEL Jadran - Ceam 86:89; Delfino - Ja" dran 81:91; Jadran - Servolana 68:72; Abitare - Jadran 79:82; Jadran -Stefanel 69:87; Ravenna - Jadran 87:99; Jadran - Fiamma 77:80; S. BO" nifacio - Jadran 84:74; Jadran - Paraboli 105:82; Jadran - Pechini 68:70; Ca veja - Jadran 107:89; Fulgor Forti - Jadran 78:88; Jadran - Be.Ca. Budrio 88:70; Monkey’s - Jadran 78 proti 101; Jadran - Maltinti 86:75. POVRATNI DEL Ceam - Jadran 77:88; Jadran * Delfino 118:89; Servolana - Jadran 72:88; Jadran - Abitare 73:69; Stefanel - Jadran 70:67; Jadran - R8' venna 83:58; Fiamma - Jadran 67:61. Jadran - S. Bonifacio 77:66; Paraboli - Jadran 79:69; Castelfranco ' Jadran 70:73; Jadran - Caveja J" proti 77; Jadran - Fulgor Forti 90:77; Be.Ca. Budrio - Jadran 67:70; J®' dran - Monkey’s 84:65; Maltinti Jadran 79:76. Mladinske igre: po osvojitvi pokrajinskega naslova Velik uspeh Kosovelovih odbojkarjev šport na primorskem Novogoričanke druge v Sloveniji Mlade odbojkarice Nove Gorice so bile na finalu slovenskega mladinskega prvenstva na pragu presenetljivega uspeha, saj so po zanesljivi zmagi v polfinalu proti Partizanu Vič tudi v odločilnem dvoboju s Palomo Branik začele odlično in povedle z 2:0. Tedaj pa so močno popustile in na koncu izgubile z 2:3, vendar so se z drugim mestom uvrstile na državno prvenstvo. Tudi na turnirju mestnih reprezentanc v Beogradu je bil obračun za novogoriške odbojkarje in odbojkarice uspešen: obe ekipi sta po trikrat zmagati in bili dvakrat poraženi. Primorski namiznoteniški igralci in igralke pa so uspešno nastopiti na članskem republiškem prvenstvu. Najbolj to velja za članico Vrtojbe Tatjano Gorkič, ki se je med posameznicami in v dvojicah uvrstila v četrtfinale, enak uspeh pa je med mešanimi dvojicami dosegla druga predstavnica Vrtojbe Vodopivčeva. V ospredju zanimanja nogometnega občinstva na Goriškem pa je bil pri- morski prvenstveni derbi med Voziti in Izolo, ki so ga zasluženo dobili domačim z 1:0. Srečanje je bilo posebej dinamično v prvem polčasu, zmagoviti zadetek pa je v 38. minuti dosegel Simončič. Uspešen je bil tudi Koper, ki je doma gladko premagal Stol s 4:1, Primorje pa je izgubilo proti Železničarju z 0:4. Po velikem profesionalnem teniškem turnirju preteklega tedna so bila i-grišča v Luciji prizorišče drugega pionirskega turnirja za republiški pokal. V konkurenci 73 tekmovalcev iz vse Slovenije so tokrat vidno vlogo odigrali tudi obalni tenisači, kar še posebej velja za Koprčane, ki so od lanske sezone pokazali največji napredek. Med pomembnejšimi dosežki velja omeniti prepričljivo zmago domačinke Tatjane Čeme, ki je gladko dobila finale v skupini pionirk do 14 let, Koprčan Godnič pa je v skupini do 12 let osvojil drugo mesto. MIRAN KLJUN DAVORIN KORON V prvi ženski odbojkarski diviziji Sovodenjke zopet uspešne Sovodnje — Torriana 3:1 (10:15, 15:14, 15:10, 15:4) SOVODNJE: Černič, Cijan, Cotič, Adriana Petean, Miriam Petejan, Gabriella in Giuliana Copresti Lu-visutti, Vižintin. Tudi Sovodenjke dobro napredujejo v finalnem delu tekmovanja. Z zmago proti ekipi iz Tomane so se še bolj približali prvemu mestu razpredelnice. Preostajata še dve srečanji, in sicer z ekipama Mariana in Corridonija. V tem srečanju smo videti prav lepo odbojko. Trener Petejan pa je poslal na igrišče vse i-gralke. Naše so prepustile nasprotnicam le prvi niz, ker je bila na igrišču pomlajena šesterka. (M.K.) Zamejsko balinarsko prvenstvo Danes drugo kolo Danes ob 19. uri bodo na sporedu tek me 2. ko;a 4. zamejskega balinarskega prvenstva. Osrednja tekma bo vsekakor na Opčinah, kjer se bosta pomerili dve lanskoletni prvouvrščeni e- kipi Polet in Soka", ki sta oba zmagala že v prvem kolu. OSTALI PARI: v Doberdobu : Gradim - Kras A; v Zgoniku : Kras B -Zarja in na Padričah: Gaja - Kraški dom. (B. S.) Drevi srečanje z igralkami Krasa Kulturno društvo Rdeča zvezda priredi drevi ob 21. uri v društvenih prostorih v Saležu kulturni večer posvečen ŠK Kras ob osvojitvi državnega ekipnega naslova v namiznem tenisu. Večer bo obsegal razgovor z igralkami Sonjo Milič, Sonjo Dol jak, Damjano Sedmak in Marino Cergol. Aljoša Žerjal pa bo zavrtel več filmov o namiznoteniških igralkah Krasa. (B. S.) • LATTANY 9”96. Američan Mei Mattany je dosegel tretji najboljši rezultat vseh časov v teku na 100 m z znamko 9”96. LESTVICA NAJBOLJŠIH JADRANOVH1 STRELCEV Boris Vitez 783 točk; Marko Ba» 669; Klavdij Starc 335; Sandi Ra°' bar 166; Peter Žerjal 155; Robci"1, Daneu 134; Ivo Starc 97; Valter S»" sič 53; Štefan Gulič 48; Andrej Vassallo 12; Andrej Vremec 8; Mark0 Kojanec 3. (BR) VAŽNO OBVESTILO NAVIJAČEM JADRANA Odbor ŠZ Jadran sporoča, da P1’’; reja v nedeljo, 13. t.m., avtobus»» izlet v Pištolo na prvo tekmo »play-off«. Ker so vstopnice za to tekmo že v prodaji smo za navijače Jadral»3 rezervirali 100 vstopnic, vendar P°° pogojem, da se potrdi njih nakup » jutri. Zato smo prisiljeni prositi vS. navijače, ki bi želeli prisostvova tekmi in tako pomagati naši ek»P^ da se prijavijo še danes dopoldne trgovini čevljev Malalan na Opčin8 ^ v cvetličarni Nadja na Proseku, baru Igor v Nabrežini in v agendi Aurora v Trstu. Cena vožnje z udo nim avtobusom 20 tisoč lir na oseb»' Toplo vabljeni! • GRANAROLO - BERLONI. Dred bo v Bologni prva polfinalna teki» končnice italijanskega košarkarske® prvenstva med Granarolom in tur ^ skim Bertoni jem. Jutri pa bosta Milanu igrala Simac in Jolly»*«0 bani. Na deželnem društvenem prvenstvu v Trstu in Gorici Vrsta dobrih uvrstitev naših atletov Konec prejšnjega tedna se je v Trstu in Gorici odvijala medpokrajin-ska faza mladinskega društvenega prvenstva ženskih in moških kategorij, na katerem so nastopila vsa društva, k* delujejo v tržaški in goriš ki pokra-jmi. Tekmovanj so se seveda udeležili tudi atleti naših dveh društev, Adrie in Bora, ki so poleg 5 zmag v raznih kategorijah, dosegli tudi vrsto dobrih uvrstitev ter solidnih rezultatov. Med zmagovalci naj omenimo borovce Bo-nsa Čeparja ter Alana Oberdana v metu kopja, Tanjo Kalc na 80 m in Martino Gherlani v teku na 600 m ter adrievca Ivana Komarja v metu krog-uce. Poleg tega so solidne rezultate dosegli še borovci Karmen Naturai v disku, Marjan Guštinčič na 80 m, Ve-ra Kennec na 300 m ter Igor Sedmak v kopju in pa adrievci Sandra Sumbe-v krogli, Katja Komar v kopju ter Mirjam Gregori v kopju. DOSEŽKI Dečki 70 m ovire: 2. I. Stopar (Bor) 15”3; “• D- Oberdan (Èor) 15”4. Daljina: 3. C Pečar (Bor) 4,19 m; 12. M. Vodopi-Vec (Bor) 2,87 m. Kroglica: 1. I. Ko-•dar (Adria) 32,02 m; 5. A. Taučar (Bor) 24,76 m. Kadeti loo ovire; 2.1.Sedmak (Bor) 18”0. VI-Slna: 5, M. Možina (Bor) 1,45 m. 300 5- M. Guštinčič (Bor) 41”7. Kop-ÌC: 1- B. Čepar (Bor) 34,96 m; 2. 1. oedmak (Bor) 31,86 m. 80 m: 2. M. guštinčič (Bor) 10”0; M. Možina (Bor) q "I L. Lippolis (Bor) 10”6. Krogla: , B. Čepar (Bor) 7,57 m. 3000 m: 2. Kozlovič (Bor) 10’29”6; 5. F. Be °-’chia (Bor) 12’19”8. NARAŠČAJNIKI IZIDI 29. KOLA Fortitudo - Zarja 2:1, Giarizzole -Campanelle 0:0, CGS - Breg 3:1, O-limpia - S. Vito 2:2, Costalunga - For You 2:1, S. Sergio - Roianese 5:0, S. Andrea - Zaulc 1:0, Montebello - Mug-gesana 0:2. LESTVICA Costalunga 48, S. Sergio 38, S. Vito, Giarizzole in CGS 35, Muggesana 34, Montebello 33, Olimpia 32, Campanelle 29, S. Andrea 27, For You 25, Fortitudo 24, Zarja in Breg 22, Roianese 15, Zaule 6. CICIBANI Borovka Carmen Naturai je bila v metu diska druga Naraščajniki 110 m ovire: 4. Race (Bor) 18’'0. 100 m: A. Škabar (Bor) 12”1. Daljina: 5. A. Oberdan (Bor) 5,57 m; 6. B. Race (Bor) 5,44 m. Kopje: 1. A. Oberdan (Bor) 43’88 m. Kadetinje 80 m ovire: 7. I. Ažman (Bor) 16” 1; 9. T. Ferluga (Bor) 16”8. Hoja 2 km: 6. M. Gherlani (Bor) 14’51”6; 8. M. Tence (Bor) 15’20”7. Krogla: 3. S. Sumberaz (Adria) 8,33 m; 4. A. Bavčar (Bor) 7,43 m. Daljina: 3. V. Ker-mec (Bor) 4'44 m; 18. I. Ažman (Bor) 3,48 m; 20. T. Ferluga (Bor) 3,21 m. 300 m: 2. V. Kermec (Bor) 47” 1; 10. S. Sumbehaz (Adria) 52”2. 1200 m: 4. V. Kozlovič (Bor) 4’41”7. 80 m: 1. T. Kalc (Bor) 10"7; K. Migliore (Bor) 11’6. 600 m: 1. M. Gherlani (Bor) 1’49”6. Disk: 2. K. Naturai (Bor) 22’96 m; 3. T. Kalc (Bor) 18,06 m; 5. K. Komar (Adria) 15,64. Kopje: 2. K. Komar (Adria) 26,02 m; 5. K. Naturai (Bor) 21,20 m. Naraščajnice Višina: 2. V. Gerdol (Bor) 1,46; 4. L. G la vina (Bor) 1,35 m. 100 m: 9. V. Gerdol (Bor) 14”1; 14. L. Glavina (Bor) 14”7. Kopje: 2. M. Gregori (A-dria) 31”00 m. Daljina: 6. M. Gregori (Adria) 4’04 m. Obenem je bilo pred kratkim v Vidmu deželno tekmovanje naraščajnic, na katerem je borovka Veronika Gerdol najprej zmagala na 100 m ovire v času 16”4 nato pa bila druga v metu kopja z znamko 29,63 m. (R. F.) SKUPINA A Breg — Domio 0:4 (0:3) BREG: Mauri, Zeriali, Kralj, Vodopivec, Ota, Kosič, Gri anc (Belazzi). Nasprotnik je bil objektivno boljši in naši so se srčno branili, dokler jim niso pošle moči. Brežani pa ne smejo vreči puške v koruzo in morajo s trdnim in vztrajnim delom na treningih odpraviti svoje pomanjkljivosti. (M. š.) IZIDI Giarizzole - Intcr S. Sergio 3:5, Fortitudo - Ponziana 0:5, S. Andrea -Sonc ini 1:3, Breg - Domio 0:4, CGS -Montebello 0:1, Chiaritola - Zaule 6:0. LESTVICA Ponziana 37, Chiaritola 34, Soncini 33, Montebello 28, Fortitudo 24, S. Andrea 23, Domio 20, Inter S.S. 16, Giarizzole 15, Breg 7, CGS in Fulgor 6, Zaule 5. SKUPINA B Chiarbola B — Primorje 4:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: v 22. min. Savi. PRIMORJE: Spadoni, Ligozzi, B. Spadoni, Trampuž, Savi. Škabar, E-mili. Posnetek s prvenstvene tekme naraščajnikov med Borom in Don Boscom _!• moška DIVIZIJA R SKUPINA A r.®9 — Fiorentina 92:56 (38:20) t. Igor Pertot 6, Koren, Mar- 16 L, 2 (0:4), Malè 6, Meneghetti ir Boris Salvi 20 (2:3), Barut L K£>jko Pertot 16. Martinelli 10. m ®?. večjih težav so Brežani pre-re ?. 1 tudi zelo skromno ekipo Fio-biilnc; Zmaga naših košarkarjev ni lik mkoli v dvomu, saj je bila raz-ko m°^vi prevelika, da bi lah- takn 7 , d° Presenečenja. Trener je Itosi i ko izkoristil priložnost, da je vari- ?a igrišče tudi tiste, ki po nase» . mmajo velikih možnosti, da bi Prav f Zali' *n razveseljivo je, da so M. , ll dobro opravili svojo nalogo. Slav Vsf(n* je tokrat izstopal Boris j0 j.’^ki se končno vrača v najbolj- Breg 66:59 °rmo. (čok) Sanitas — (30:36) 4 Pertot 2 (2:2), Kapič, Koren Salvi i o 2’ Meneghetti 18 (6:14), Marr Rajko Pertot 8 (0:1), BrS’ Barut 12' tekm 2301 80 nerodno izgubili važno nerni, pl:oti ekipi Sanitas, neposred-Naši , tekmecu za vstop »play-off«. ’maiQK°Sar.*5arj( 80 z°pet dokazali, da nitri f,i,Proti organiziranim in agresiv-v 0u Kjpam izredne težave v napadu, jo Brom°' pa' kljub dobri volji vseh, kovitaeOVa cona 2 2 vse prej kot učin-igro h’ Sa^ 86 j° lahko s pametno ma *ežav premaga. Tekma sali L. ““a precej izenačena vse do so na_nut.e . drugega polčasa. Tedaj dali n_P. n‘ki pri rezultatu 46:46 za-čilof, jlm z delnim izidom 8:1 odioso vs-Uaaree. Razen Igorja Pertota jitni ' aas! košarkarji igrali pod svo-sposobnostmi, (čok) Autn„ 1ZIDI 10- KOLA rcutin» I^na ' Prevenire 133:50; Fio-n» - Quatroppi 60:69, Saba - Fo- to Mauro 87:38; Sanitas - Breg 66:59. LESTVICA Autogamma, Sanitas in Saba 16, Breg 14, Quatroppi 8, Foto Mauro in Fiorentina 4, Prevenire 2. SKUPINA B Baloncesto — Sokol 53:59 (16:27) SOKOL: Pertot 2, Ušaj 14 (6:10), Bogateč, Klanjšček 2, Gruden, Devetak 14 (2:4), Žbogar, Pahor 12 (2:8), Terčon 6, Sedmak 9 (1:1). Sokol se je v nedeljo oddolžil za pekoč poraz, ki ga je proti Balonce-stu utrpel v prvem delu prvenstva. Tokrat so Nabrežinci pokazali večjo zrelost in preudarnost v napadu, saj se niso zmedli ob različnih nasprotnikovih obrambah. Tudi igra v obrambi in pod košem je še kar zadovoljiva. Tekmo so vodili praktično od začetka do konca, saj so Tržačani povedli le tri minute pred koncem. Sokol je tedaj še zadnjič strnil svoje vrste in srečanje zasluženo osvojil. (Mitja) IZIDA 10. KOLA Baloncesto - Sokol 53:59; Intermug-gia - Santos 66:77. LESTVICA Santos 14, Intermuggia in Baloncesto 12, Sokol 18, Team Piubello 6, La Talpa 2, AGLI Fan in 0. SKUPINA C Bor — SGT 92:60 (47:29) BOR: Oblak 4, Gerdol 7 (3:4), Ferluga 23 (3:9), Štavar 12 (2:4), Jančar 2, Perko 11 (1:1), Sestan 2, Mesesnel 21 (3:8), Rasen! 10. Borovci so nepričakovano, a zasluženo premagali kvotirano ekipo SGT in tako dosegli prvo prvenstveno zmago. Naši fantje so tokrat zaigrali res odlično, tako v obrambi kot v napadu in vodili že od začetka tekme. Tokrat zaslužijo pohvalo prav vsi, ki so, vsak po svojih zmožnostih, prispevali k zmagi. (Marko) IZIDA 10. KOLA Inter 1904 - Servolana 93:92; SGT -Boi 60:92. LESTVICA Inter 1904 16, Servolana 14, Don Bosco 12, SGT 10, Ferroviario 8, Stella Azzurra 6, Barcolana 4, Bor 0. KADETI, Ferroviario — Breg 107:39 (56:7) BREG: Salvi 9 (3:12), Šturman, Žerjal 10 (2:4), Canciani 2, Vodopivec 10 (4:4), Bandi 4, Ražem 4 (2:2). Bregovi kadeti so v zadnjih tekmah nedvomno pokazali napredek glede na prve katastrofalne nastope. Žal pa naši košarkarji že nekaj tekem igrajo dostojno le en polčas, medtem ko v drugem delu igre ponavljajo svoje že stare napake. Tako na primer v tekmi s Ferroviariom so naši igrali precej dobro v drugem polčasu, ko je bil delni izid 51:32 za nasprotnika, v prvem pa so odpovedali na celi črti, saj so dosegli le 7 točk. Pri tem je seveda vsak komentar odveč. (Čok) Kontovel — Barcolana B 107:70 (66:30) KONTOVEL: Pertot 10, Grilanc 24 (2:4), lob 2 (0:3), Daneu 8 (0:1), Stanissa, Zugna 2, Starc 33 (3:7), Emili 6, Bogateč, Terčon 18 (2:3). V popolni postavi in kot nesporni favorit je Kontovel zlahka ugnal šibkega nasprotnika. Kontovelci so že na začetku visoko povedli (v 8. min. z rezultatom 22:8) in prednost stalno večali do konca polčasa. V nadaljevanju je nasprotnik reagiral, a razlika je bila tedaj že prevelika. (M. V.) IZIDI 22. KOLA Ferroviario - Breg 107:39; Barcolana A - Don Bosco 82:87; Intermug-gia Bor 90:79; Libertas A - Polet 70:67; Santos - SGT 84:88. LESTVICA Intermuggia 38, Ferroviario in Libertas A 30, Bor, SGT in Santos 28, Don Bosco 26, Barcolana A 22, Polet 14, Kontovel in Libertas A 8, Barcolana B 4, Breg 0. NARAŠČAJNIKI Kontovel — Intermuggia 106:62 (50:35) KONTOVEL: Luxa 4, Rupel 6 (2:2), Venier 8, Ban 1 (1:3), Cingerle, Sterni 12 (2:3), Štoka 30 (10:16), Gruden 8, Terčon 32 (2:10). V zaostali tekmi so Kontovelci gladko odpravili Intermuggio, ki sodi med slabša moštva. Premoč domačinov je bila očitna, le da je v prvem polčasu pešala obramba. V drugem delu pa so se naši igralci razigrali, omeniti pa velja zlasti Štoko, ki se je izkazal kot dober napadalec. (M. V.) MINIBASKET Breg - CAMB A 11:24 (2:11) BREG: Tul 2, Cah 2, Salvi 4, Koren, Corbatti, M ingot, Vodopivec, Ze-rial 1. Kocjančič, Canciani 2, Gerbino. Bregovi minikošarkarji so v okviru turnirja Plasmon izgubili proti ekipi CAMB A. Naši zastopniki so kljub porazu zadovoljili. Naj omenimo, da so Brežani celo zmagali tretjo četrtino z rezultatom 6:4. Po mnenju trenerja sta bila tokrat najboljša Cah in Koren. (Čok). Sokol — Darbi 45:2 (28:0) SOKOL : Mitja Gruden 4, Pipun, Hmeljak 4, Pertot 11, Peric 4, Svetlič 4, Matej Gruden 10, D. Peric, Antonič 8. Busan. Kot v prvi tekmi so se tudi tokrat najmlajši sokoovci izkazali in dosegli visoko zmago. Srečanje se je praktično odvijalo enosmerno. Pohvale pa je vredna celotrsa ekipa. (P. N.) obvestila Šahovska komisija ZSŠDI prireja v petek, 11. maja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.), ob 19. uri redni mesečni šahovski brzoturnir. ŠZ Sloga razpisuje 1. medvaški mešani odbojkarski turnir. Udeležijo se ga lahko vasi iz vzhodnega Krasa z eno ali več ekipami. Vse podrobne informacije in vpis pri odbornikih društva ali -baru Aleks (Bazovica), v gostilni Dolina (Padriče), v baru v Trebčah in v baru Kan arin (Opčine). Vpisovanje do petka, 11. maja. Nogometna komisija ZSŠDI obvešča, da bodo skupni treningi nogometnih ekip potekali kot sledi: 3. skupina (rojeni od 1. 6. 1969 do 30. 5. 1971) danes, 9. t.m., ob 17.30 na nogometnem igrišču v Trebčah; 4. skupina (rojeni od 1. 6. 1967 do 30. 5. 1969) v petek, 11. t.m., ob 17.30 na nogometnem igrišču v Bazovici. Športna šola Trst obvešča vse člane glavnega odbora, da bo naslednja seja jutri, 10. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. Zaželena je prisotnost vseh članov, zaradi dogovora o bližnjih prireditvah. SPDT prireja v petek, 11. t.m., ocenjevalni planinski pohod za osnovnošolsko mladino v okviru otroške olimpiade Športne šole Trst. Zbirališče ob 14. uri na stadionu 1. maj, odhod ob 14.30. Tako visok poraz je morda prestroga kazen za »rdeče-rumene«, ki so igrali v okrnjeni postavi. Vsekakor je zmaga domačinov zaslužena, saj so v celem srečanju bili bolj prodorni od Prosečanov, katerim je uspelo le doseči častni zadetek. (H.V.) IZIDI Portuale - Campanelle 3:1, S. Vito -S. Luigi 1:2, S. Andrea - Opicina 6:1, S. Giovanni - Costalunga 2:0, CGS -Supercaffè 0:1, Chiarbola - Primorje 4:1. LESTVICA S. Giovanni 33, S. Andrea in Costalunga 30, S. Luigi 27, Portuale 26, Campanelle 22, Supercaffè 21, Chiarbola 14, CGS in Primorje 11, Opicina 6, S. Vito 5. MLAJŠI CICIBANI PLAY-OFF Breg — Soncini 1:0 (1:0) STRELEC: V. Mauri. BREG: Gillifanò, Standler, Mondo, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara (Strajn, Lovriha in Bandi). Tekma je bila zelo izenačena in ogorčena. Brežani so bili bolj učinkoviti v protinapadu in so dejansko imeli več priložnosti, čeprav niso imeli terenske premoči .V drugem polčasu so naši igralci tudi zadeli drog, sodnik pa je razveljavil regularen gol Maurija, za zmago treba pohvaliti vse gledače in tudi številne navijače. (M. š.) IZIDI 1. KOLA Breg - Soncini 1:0, Costalunga -Giarizzole 4:1, Fortitudo - S. Luigi 2:2, Supercaffè - Ponziana 2:1. POPRVENSTVA NAJMLAJŠI Kras — S. Sergio 0:4 (0:1) KRAS: Purič, Kavalič, Umek, Žagar, Marko Škabar, Lucijan Škabar, Grgič (Križman), Šuc, Alan Škabar, Škrk in Grmek. V prvi tekmi poprvenstvenega turnirja so Krašovci previsoko izgubili proti sicer solidni ekipi od Sv. Sergija. Gostje so povedli že v 1. minuti, ker je Krasov vratar nerodno posredoval pri na videz nenevarnem visokem strelu. Kras je imel v 13. minuti enkratno priložnost, da stanje izenači, toda Alan Škabar je poslal žogo mimo vrat. V 3. min. d.p. so krasovci prejeli drugi gol kar jim je odvzelo vsakršno upanje, da bi dosegli pozitiven rezultat. Pri stanju 0:3 je sodnik dosodil še 11-metrovko in dal možnost gostom, da so slavili izdatno zmago (R.B.) Vesna — S. Luigi 0:4 (0:2) VESNA: Martin uzzi, Zgubbi, Sulli, Zaratti, Švab I., Piculin, Švab II., Mondo, Costanzo, Babič in Cusma. Najmlajši kriški nogometaši so v prvenstvu zasedli zelo visoko mesto na lestvici, sedaj pa nastopajo v dopolnilnem prvenstvu. V nedeljo so po dolgem času spet stopili na igrišče in to se jim je tudi krepko poznalo, saj se niso mogli enakovredno upirati razigranemu nasprotniku, ki je že od vsega začetka vzel vajeti igre v svoje roke. Zares slabo je tokrat zaigrala predvsem obramba. Edino priložnost je Vesna imela z Davidom Švabom, ki je izkoristil kratko odbito žogo Tržačanov, nato pa sam z močnim strelom le za las zgrešil vrata. (Andrej) Breg — San Luigi 2:0 (1:0) STRELCA : Mauri in Lukež. BREG: Turko, Zahar, Ražem, Str-žaj, Hervat, Boneta, Koren, Mauri, Bandi, Prašelj in Švara (Žerjal/ Lukež, Par ovci, Kermac). Brežani so končno zaigrali tako kot znajo. Tehnično dobremu nasprotniku so se upirali borbeno in učinkovito, med posamezniki pa se je zlasti izkazal Mauri (M. Š.) ZAČETNIKI CGS B — Primorje 0:4 (0:2) STRELCI : v 11. min. Prašelj, v 16. min. Ligozzi, v 26. in 29. min. M. PRIMORJE: Blasom, Gerbassi, Tau-čer, Trampuž, Tagliaferri, Ligozzi, P. Štoka, M. Štoka, Prašelj, Spadoni, Ukmar. V prvi tekmi dopolnilnega prvenstva so začetniki Primorja v gosteh prepričljivo premagali dokaj šibko ekipo CGS B. Prosečani, ki so ob priliki povsem zadovoljili, so že v prvem delu igre vodili z dvema goloma prednosti in v nadaljevanju so še zaokrožili rezultat. (H.V.) Breg — Op. Supercaffè 0:1 (0:1) BREG: Cotar, Glavina, Vodopivec, Cah, Pelizon, Raffaae, Slavec, Starec, Krašovec, Pintus (Kosič in Zu-pin). Kljub porazu Brežani niso odigrali podrejene vloge. Tekma je bila izenačena, zmagala pa je ekipa, ki je znala izkoristiti priložnost za gol. Med Dolinčani sta se izkazala Starec in vratar Cotar. (M. š.) Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120000 lir V SFRJ številka 15,00 din. naročnina za zaseb nike mesečno 180,00, letno 1.800.00 din. za orga-nizaciie in podietia mesečno 250,00, letno"«?.500.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43 000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa m tiskal m Trsi m član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 9. maja 1981 Zopet naravna ujma na širokem območju okrog narodnega parka v Abrucih Trije mrtvi in več desetin ranjenih posledica ponedeljkovega potresa RIM — Potres, ki je spet prizadel eno izmed italijanskih potresnih področij, predstavlja še eno težko preizkušnjo za tamkajšnje prebivalstvo, saj je terjal tri mrtve, več desetin ranjenih in ogromno škodo. V ponedeljek zvečer se je namreč celotno področje okrog narodnega parka v Abrucih močno streslo. Najbolj pa so bile prizadete pokrajine Isernia, l'Aquila in Prosinone. Že prvi sunek osme stopnje po Mercallijevi lestvici je povzročil velik preplah in mnogo škode, toda zemlja se je tresla še naprej. Kmalu za prvim je prišlo še do sunka šeste stopnje, približno enake moči pa je bil tudi sunek včeraj zjutraj. Sicer pa je bilo šibkejših stresljajev še cela vrsta, tako da so jih našteli skupno že okrog petdeset. Glede na to, dà je bilo mnogo stavb močno poškodovanih in je bilo nevarno, da se zrušijo še nekatere, je velika večina prebivalstva preživela noč kar na prostem in si je pomagala, kot je pač kdo vedel in znal. Jutro je kmalu pokazalo, da je ško da milijardna, tako na zasebnih poslopjih, kot tudi na javnih stavbah in kulturnih spomenikih. Pretrgane so bile telefonske linije, marsikje ni bilo toka, mnoge ceste pa zaradi usadov neprehodne. Treba je priznati, da je stekla reševalna akcija zelo hitro in kot govore poročila tudi urejeno in učinkovito. To je pa bilo tudi nujno, saj je v nekaterih kritjih uničenih tudi po 50 ali 60 odst. vseh stavb. Brezdomcev je na tisoče. Zaradi tolikšnega števila oseb, potrebnih nujne pomoči, seveda ni bilo mogoče vsega urediti v nekaj urah, saj je potres zajel izredno široko področje. Kljub temu pa so takoj začeli dovažati stanovanjske prikolice, šotore, poljske kuhinje in drugo. Minister za civilno zaščito Zamberlet-ti, ki je takoj prihitel na prizadeto področje, je izjavil, da ne bo noči od torka na sredo noben potresenec preživel več brez strehe nad glavo, pa čeprav trenutno le platnene. Vsekakor so včeraj do mnogih krajev spet napeljali električno energijo, vzpostavili telefonske zveze, v jutranjih urah pa so tudi usposobili za promet vse ceste, ki so bile po- škodovane, Videti je, položaj ni ušel iz rok. da oblastem □ FLAMBOROUGH HEAD - V Angliji je prišlo do hude ribiške nesreče. Več ribičev je zalotil v Severnem morju vihar in valovi so eno izmed ladij pognali proti obalnim čerem. Štirje ribiči na čolnu si niso mogli pomagati in njihovi tovariši z druge ribiške ladje so jim šli na pomoč. Toda visok val jih je prevrnil in utonilo je vseh sedem ribičev. Helikopterju, ki je kmalu nato priletel na kraj nesreče, je uspelo rešiti le štiri preostale ribiče. Američani začeli ostreje nadzorovati delovanje tujih terorističnih skupin NEW YORK — Uradne kroge v ZDA čedalje bolj skrbi dejavnost terorističnih skupin, z »domovanjem« doma ali v tujini, ki delujejo v Ameriki. Poleg betonskih ovir pred Belo hišo in drugimi najvažnejšimi javnimi poslopji so zato sklenili sprejeti še druge radikalne ukrepe, da se obranijo teh nevarnosti. Tako je zvezna policija FBI začela preiskovati dejavnost 19 organizacij, ki imajo sedež v ZDA, in še 20 mednarodnih terorističnih skupin, kot je izjavil njen namestnik direktorja Oliver Revell. Voditelj FBI je ob tem izrazil mnenje, da predstavljajo največjo nevarnost mnogi člani številnih skupnosti priseljencev iz Irana in Libije ter Armenci, čeprav je takoj pristavil, da se velika večina pripadnikov teh skupnosti obnaša v ZDA vzorno. Naglasil pa je, da zlasti Libija in Iran odkrito podpirata mednarodni terorizem. predvsem na škodo ZDA. Te pa se morajo odločneje braniti, zlasti je treba osredotočiti napore v Los Angelesu, kjer prirejajo poletne olimpijske igre, v San Franciscu, kjer bodo demokrati izbirali predsedniškega kandidata, v Dallasu, kjer bodo isto storili republikanci, in še v New Orleansu, kjer se začne v soboto svetovna razstava. V ta namen je sicer FBI ustanovila že v začetku leta posebno ekipo izredno izurjenih agentov, specializiranih za nastopanje v primerih, ko bi teroristi (ali kriminalci) ugrabili talce, ki naj bi zagotavljali uspešno preprečevanje in reševanje takih primerov. Med organizacije, za katerimi FBI najbolj oprezuje, so »Hrvaški borci za svobodo« (ustaški), »Liga za hebrejsko obrambo«, »Enotnost za oboroženo obrambo« in podobne skupine Portorikan-, cev. Pande na Kitajskem še naprej umirajo PEKING — Kitajskim pandom grozi izumrtje. Zaradi hude in dolgotrajne suše se namreč suši posebna vrsta bambusa, edinega,' s katerim se hranijo te živali. 70 odstotkov teh bambusov je še suhih, novi pa bodo zrasli šele čez deset let. Reprodukcijski ciklus tega bambusa namreč znaša kar 60 do 70 let. Pande, ki žive le v Sečuanu, pa še tam jih je le še manj kot sto, so tako morda obsojene na izumrtje, čeprav prihaja pomoč za njihovo rešitev z vsega sveta. Te slikovite kitajske medvede bodo — kolikor je še živih — skušati preseliti na štiri druga področja, kjer je še nekaj svežega bambusa in kjer bodo morda preživeli, če suša tudi tukaj ne bo uničila njihove priljubljene prehrane. Polemika med Izraelci o judovskem terorizmu TEL AVIV — Televizijski govor, ki ga je imel preteklo nedeljo izraelski predsednik Chaim Herzog, je naletel na številne odmeve v domači javnosti. Herzog je v svojem govoru ostro obsodil judovski terorizem, ki se zlasti zadnje čase javlja na zasedenih ozemljih in katerega tarča so Palestinci. Pri tem je odprto namignil tudi na sku pino domnevfiih judovskih teroristov, ki so jo aretirali v teh tednih. O Herzogovih izvajanjih se je takoj zelo kritično izrazil Svet za judovska naselja na zasedenih ozemljih, po katerem je izraelski pred sednik »obsodil ljudi, ki v resnici niso bili niti formalno obtoženi«. Po drugi strani pa je včeraj dnevnik »Jeruzalem Post« priobčil čla nek, v katerem, je rečeno, da je omenjena skupina aretirancev izvajala teroristične' akcije z namenom, da bi povzročila množično izselitev Palestincev. Isti časopis piše o ilegalni judovski teroristični orga nizaciji, ki je leta 1980 izvedla atentata proti palestinskima županoma v Ramallahu in Nablusu Bejrutu grozi jedrsko žarčenje BEJRUT — Težko preizkušenemu libanonskemu prebivalstvu grozi zdaj še ena nevarnost: jedrska. Videti je nenavadno, toda stvar je resnična in resna. Tehniška fakulteta bejrutske univerze leži v Švejfatu, točno na področju, kjer je do 6. februarja letos tek-u bojna črta med druži in vojsko predsednika Džemaju a. Tako ni čudno, če je bil ta hram učenosti libanonske mladine že večkrat tarča raz nih napadov. Pri vsem tem je najbolj narobe to, da je v stavbi dokaj močan jedrski reaktor. Ker pa ta nevarna naprava ni bila postavljena v vojaške, ampak zgolj miroljubne namene, je razumljivo, da tedaj, ko so jo postavljali, ni pač nihče predvidel razmer, kakršne so danes. Skratka, reaktor je zgrajen z običajnimi varnostnimi merami, ki obsegajo zaščito zgdj pred žarče-njem, ne predvidevajo pa vojaškega napada od zunaj. Ker je pa prav v zadnjem času prišlo do več napadov na ta jedrski raak-tor in so stavbo, v kateri je postavljen, obstreljevali z raznim orožjem, tudi s težkim-, je prišlo do hude nevarnosti, da bi izstrelek, ki bi priletel na nepravo mesto povzročil pravo katastrofo. Tak zadetek reaktorja bi namreč sprožil žarčenje ne e v stavbi in v bližnji, ampak tudi v širši okolici. Na to dokaj realno možnost je opozoril dekan fakultete Mahmud Na sredin. Ta je tudi povedal, da so vojaki raznih vojska že večkrat vdrli v stavbi in jo oropali, če se jim Je zdelo kaj posebno vrednega. Prvi so jedrski reaktor močno poškodovati že Izraelci ob svojem vdoru leta 1982. Nato pa so svoje tatinsko izlete v stavbo večkrat opravili tudi pripadniki raznih gverilskih skupin-ki so — med drugim — odnesli iz reaktorja tudi visoko reaktivne snovi-Univerzitetne oblasti zato s tesnobo pričakujejo vesti o tem ukradenem materialu, saj bi lahko povzročilo hude opekline ne le nič hudega slutečemu prebivalstvu, ampuk tudi tistim, ki so ga odnesli ali ga hranijo. Nad Bejrut je tako — poleg drug6" ga — zdaj legel še jedrskih strah. MIKI MUSTER: Čudežni Otok (3.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika IEJ, WCS SE LAROTNIU JE . DLRE€? UA3 JT PADEL V MORSE). SE ÒE ZS0-J3 GUI TAMU!-RECIDILO $ Tl GA MORAVA' / ."'A J ' V 2® NO, UM ZIJATA?’ SAJ SEM VAMA REUEUPO ZRAUU, PO VODI IN PO SUNEM, NOMO, STA VIDEI» ZVITOREPEC IN TRDONTA STA PRI- r" " v Odlično počutje vesoljskih mišk MOSKVA —■ Sovjeti so pred štirimi meseci izstrelili v vesolje pravi »vesoljski zoo«, saj je bilo v kabini poleg dveh opic, še lepo število ribic »guppU* in pa nekaj mišjih mamic. No, te tedaj še niso bile ravno mamice, vendar so bile v blagoslovljenem stanju. Sovjetski znanstveniki so zdaj objavili rezultate prvih raziskav, ki jih izvedli s pomočjo teh svojih živalskih astronavtov. Tako so ugotovili, da pomanjkanje težnosti prav nič ne vpliva na zdrav razvoj embriov. Vse štirimesečne miške, ki so svoje potovanje med zvezde opravile v maternici, s° zdrave, živahne in pač take, kot vse miške. Odlično se počutijo tudi ribice-Opice so pa sploh že veteranke v takih izletih. Skratka, težnost gor ali doL vse kaže, da bo treba tudi v vesolju poskrbeti čez čas za deratizacijo, 6 bodo med astronavti tudi ljubitelji sira. Sicer pa je videti, da tudi ljudem tam visoko ni ravno slabo. RuskW vesoljcem Solovjovu, Atkovu in Kizimu, ki se gredo že tri mesece »Tour d Terre«, so namreč včeraj s progresom 21 poslali novo zalogo živil in kdo n še česa. To pa zanesljivo pomeni, da jih še lep čas ne bo na Zemljo. Rekord v bivanju v vesolju imata Sovjeta Berezovoj in Lebedev, ki st na svojem saljutu kar 211 dni tavala nad oblaki. Na sledi za morilci dr. Chinnicija FILADELFIJA — Vse kaže, da so v Ameriki prišli na sled trgovcem * mamili, ki so bili zapleteni v umor sodnika Rocca Chinnicija. Aretirali namreč tri člane newyorške mafije, ki so se ukvarjali z mednarodno W vino s heroinom. Eden od teh, 37-letni Paolo Laporta, je dvema v tihotaps organizacijo vrinjenima agentoma priznal, da je bil osebno zapleten v um sodnika Chinnicija. a. Trije aretirani mafijci so pred sodiščem priznali, da so trgovali z mili. Sicer pa zanikati niso, mogli ničesar, saj so vrinjenima agentoma »P ^ dali« mamila v skupni vrednosti več milijard lir. Ni pa znano, če so PT sodiščem priznali tudi svoje sodelovanje pri umoru Chinnicija. □ TOKIO — Japonska policija je začela v prvih dneh meseca maja z ve^^f akcijo proti japonski mafiji, imenovani yakuza. Doslej so aretirali 837 os zaplenili j>a so 131 kosov strelnega orožja in 34 japonskih mečev.