9>itnina platana f gotorini.
ŠTEV. 7.
V LJUBLJANI, torek, 10. januarja 1928.
Posamezna številka Din 1*~.
LETO V.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din SO'—.
Neotivisan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. L: ;;AVN»ši VO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
TELEFON šT:;V. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka
/.a odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Z ignorantskimi argumenti proti slovenski univerzi.
V božična številki beograjskega trgovinskega glasnika« je razveselil g. L. M. Kostič vse nasprotnike popolne slovenske univerze s člankom o »Ukidanju fakulteta«. Ker smo se morali tekom let žal prepričati, da slični pojmi, kakor jih razvija g. Ko-stič st rase tudi po drugih glavah, ne moremo molčati na njegova izvajanja in si zato dovoljujemo majhen odgovor.
G. Kostič pravi, da bi se smele odpravljati fakultete le z ozirom na število vseh fakultet v državi, števila njih slušateljev in profesorjev ter tudi prebivalstva, potrebe dežele in pa finačnega efekta, ki bi ga mogla dati redukcija fakultet. Vsled tega ipravi, da ni treba odpravljati juri-dičtnih in filozofskih fakultet, ker te itak skoraj nič ne veljajo. In tako je rešil z enim mahom pravno fakulteto v Subotici in ono v Skoplju.
Število fakultet pa mora tudi odgovarjati številu prebivalstva in krivica je, da imajo Slovenci, ki jih je šestkrat manj ko Srbov, samo eno fakulteto manj ko beograjska univerza. Tu mora hiti enakopravnost. Zato naj se medicinska fakulteta odpravi, ker itak bolj uči prirodoslovne nauke ko medicinska, enako naj se odpravi tehnika v Ljubljani, ki ima le 120 slušateljev (kar je blesteča neresnica, op. uredn.), odpravi naj se nadalje ena bogoslovna, dočim naj se tehnična fakulteta iz Zagreba prenese v Split in višja pedagoška šola pa naj pride v Skoplje, ali če drugače ne gre v Sarajevo. Vendar pa se naj vse to izvrši z univerzitetnim zakonom, ne pa s členom 44.
To so v glavnem izvajanja g. Kostiča in samo občudujemo njegov pogum, da se upa v tako važnem vprašanju nastopati s tako praznimi argumenti.
Ptredivsem bi pripomnili, da za ustanovitev kake univerze še dolgo ni odločilno število prebivalstva, temveč v prvi vrsti njegova kulturna stopnja. Analfabetom se še ne sanja o tem, da bi zahtevali univerzo, šele narod na gotovi kulturna stopnji zahteva in tudi doseže svojo univereo. Tega pa g. Kostič ne ve in zato moramo govoriti še razločmejše, pa čeprav ne bomo pri tem ljubeznivi. Res je, da je Slovencev v državi prim -roma petkrat (ne šestkrat manj ko Srbov, toda g. Kostič pozablja, da v Sloveniji ni analfabetov in da velja ves slovenski milijon, dočim bi bilo one milijone na jugu pri reševanju vseučiliške-ga vprašanja znatno reducirati.
Pa niti to ni glavno. Ker fakturni je to, da plačujemo Slovenci toliko davka, da si lahko vzdržujemo popolno univerzo, tudi popolno medicinsko fakulteto, in se nam zato z ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani ni izkazala nobena milost, temveč le naša sveta pravica. Pri tem pa smo mi tako liberalni, da se «ploh ne mešamo v to, koliko fakultet imajo Srbi ali Hrvati. Naj jih imajo oni tudi trikrat toliko ko mi, nas to prav nič ne vznemirja.
Vprašanje univerze je samo vprašanje kulturne stopnje naroda in denarja. V enem ko v drugem odru smo dokazali upravičenost slovenske univerze, če pa g. Kostič želi, da pnLSno tudi Slovenci pregledovati vprašanje beograjske univerze, tudi še lahko doživi to veselje, samo dvomimo, če mu bo s terni v resnici ustreženo.
In kaj naj rečemo, če si upa g. Kostič utemeljevati odpravo slovenske tehnike s tem, da kar zamolči tri četrtine njenih slušateljev. Na tak argument seveda ni mogoče odgovarjati, ker se je
Pred delno rekonstrukcijo vlade.
Beograd, 10. januarja. Ko so prišli božični prazniki, je politično življenje v Beogradu skoro popolnoma zamrlo. Vsi so le praznovali. Kolikor se je sploh razpravljalo o političnih vprašanjih, se je to godilo le v stanovanjih, kjer so se ljudje v praznikih po večini držali. — Demokrati, kolikor jih je v Beogradu, so se zanimali za priprave za kongres demokratske stranke. Seja glavnega odbora demokratske stranke bo v četrtek. Takrat se bo sklepalo tudi o posameznih referatih na kongresu.
Nekateri politični krogi so trdili, da stojimo pred majhno rekonstrukcijo vlade, ki bo v zvezi z portfeljem notranjega ministra. Vukičevič bi imel ta resor zapustiti, ker je preveč zaposlen z opravili predsednika vlade in z delom narodne skupščine. Posvetil pa bi se rad bolj strankarskim zadevam. Kot kandidat za mesto notranjega ministra se omenja sedanji minister za agrarno reformo dr. Vlada Andric, ministrstvo agrarne reforme pa naj bi prevzel dosedanji minister brez portfelja Velja Popovič.
Vlada namerava pospešiti delo v finančnem odboru, da se bo proračun lahko kmalu tudi v plenumu narodne skupščine obravnaval.
Vlada je napravila že zaključek v vprašanju sodniških plač in je odobrilo za ureditev teh plač 16 milijonov dinarjev. Ta odločitev bo sporočena sekciji zakonodajnega odbora za zakon o sodnikih. Kmalu se sestane tudi plenum zakonodajnega odbora, ki bo sprejel predlog zakona o sodnikih in ga potem predložil narodni skupščini v odobrenje.
Politiki so se bavili tudi s članki, ki so izšli v listih za božič in jih komentirali. Radikali niso zadovoljni s člankom Svetozarja Pribičeviča z naslovom: »Naša fronta — državna fronta.« Neki ugledni radikal je glede na to izjavil, da fronta, ki jo ustvarja Svetozar Pribiče-vič, ni državna fronta, temveč nasprotno proti državna. Nekateri radikali so začeli tudi že pretiti voditelju prečan-ske fronte, ako bi še nadaljeval svojo akcijo.
ČeSkoslovaSka zahteva zopetno uvedba volaSke kontrole
nad Nadjtrsko.
Beograd, 10. januarja. Sinočnje >iNo-vosti« so prinesle sledečo vest iz Prage. Češkoslovaška vlada se je odločila, da napravi pri velikih silah energične korake, da se takoj skliče konferenca veleposlanikov, ki naj bi se vnovič posvetovali o tem, ali ni potrebno, da se na Madjarskem zopet vpelje mednarodna vojaška kontrola. Vojaška kontrolna komisija bi morala nadzirati tajno oboroževanje Madjarske. V prvi vrsti pa naj bi preiskala odkod izvira zadnjih 5 va-
gonov strojnih pušk, ki so hale pretihotapljene čez Avstrijo in zadržane na carinarnici v Monoštru. — Češkoslovaška vlada se tudi pripravlja, da skupaj z Beogradom in Bukarešto napravi skupen korak v Budimpešti in zahteva razjasnitev te tihotapske afere. — Nekateri sodijo, da bi se že te dni imeli sestati zunanji ministri držav Male antante. Na sestanku bi se sklepalo o tem, kaj naj se ukrene proti tajnemu oboroževanju Madjarske.
VELIKODUŠEN DAR KRALJA.
Beograd, 10. januarja. Kralj je daroval 5>Gajretu< 10.000 Din.
MALA ANTANTA ZBIRA ŠELE GRADIVO.
Praga, 10. januarja. Sem so dospela službena poročila od avstrijske in od madjarske vlade o aferi prevoza orožja preko Avstrije na Madjarsko. Vesti, da bi bile države Male antante dosedaj napravile kakšenkoli korak v tej zadevi, 'se demantirajo.
VOAŠKA KONTROLA NAD B0L6AR-SKOOSTANE.
Ženeva, 10. januarja. Predsednik veleposlaniške konference Briand je s posebnim pismom obvestil glavno tajništvo Zveze narodov o vprašanju vojaške kontrole v Bolgariji. Pismo je za Bolgarijo neugodno. Veleposlaniška konferenca namreč javlja Zvezi narodov, da bolgarska vlada ni izpolnila svojih obveznosti
g. Kostič e svojo napačno številko docela dikvalificiral.
Vee kaže, da bodo morali Slovenci že enkrat ugotoviti, zakaj je ravno slovenska univerza gotovim krogom tak trn v peti. Ali se nekateri res boje resnega dela na ljubljanski univerzi, ali se res že boje konkurence z najmanjšo univerzo?
Naj imajo ti nasprotniki slovenske univerze že kakršnekoli vzroke, eno si naj zapomnijo enkrat za vselej, da si slovenski narod ne pusti vzeti slovenske univerze in da jo je pripravljen braniti s Se drugačnimi sredstvi ko dosedaj.
iz neuillske mirovne pogodbe. Treba je, da se izvrši revizija člena 71 ustave, ki predvideva regularne čete. Za spremembo ustave bi moralo priti v Bolgariji do volitev v veliko narodno skupščino. Veleposlaniška konferenca opozarja Zvezo narodov na nedapolnjenje pogodb in ji priporoča, naj odločno prisili Bolgarijo, da bo izpolnila pogoje mirovne pogodbe.
SPORAZUM MED BOLGARSKO IN RUMUNUO.
Sofija, 10. januarja. Glede na božične praznike so nekateri diplomatski zastopniki v listih objavili razne izjave. Ru-munski poslanik je sporočil listom, da bo v bližnjem času podpisan bolgarsko-rumunski sporazum, po katerem se bodo odpravili sekvestri nad imetjem bolgarskih državljanov, če bo bolgarska vlada izplačala polno odškodnino. Ta sporazum je bil res že pred 3. leti sklenjen, toda podpisan bo šele zdaj. Sporazum bo imel velik pomen za prijateljske odnošaje med Bolgarijo in Rumu-nijo.
PONESREČEN ATENTAT NA PREDSEDNIKA NICARAGUE.
Pari*, 10. januarja. »Chicago Tribune« javlja, da je bil predvčerajšnjim dopoldne izvršen atentat na predsednika republike Nicarague Diaza. Predsednik se je vračal z neke plantaže. Na cesti ga je pričakalo kakih 30 moških. Trije so sta-; li sredi ceste in hoteli zapreti pot avtomobilu, v katerem se je peljal Diaz, Šofer pa se je z avtomobilom zagnal z največjo brzino naprej in povozil vse tri osebe, ki so stale na cesti. Drugi so začeli potem na avto streljati, toda brez uspeha.
Prijateljska pogodba z italifo podaljšana.
r Beograd, 10. januarja. Pakt o prijat elj-, stvu med našo državo in Italijo, ki'je bil | podpisan leta 1924, poteče 27. t. m. Med našo in italijansko vlado je dosežen sporazum, da'se odpovedmi rok za ta pakt podaljša za 6 mesecev, to je do 26. julija t. 1. Ta dogovor se v diptomafičnih krogih smatra kot priprava za nova pogajanja, ki bi se vodila vzporedno s pogajanji med Italijo in Francijo.
SEJA VLADE.
Beograd, 10. januarja. Sinoči od 5. do 9, je bila seja vlade. Na seji je bilo treba razpravljati o novih davčnih stopnjah v zakonu o neposrednih davkih. Ker pa ni bilo na sejo niti ministra dr. Spaha niti dr. Marinkoviča, se o tem vprašanju ni nič sklenilo, temveč se je prešlo na razgovor o drugih resortnih vprašanjih. Največ se je govorilo o prehrana, pasivnih krajev. Prečrtala so se poročila, fai so jih poslala pristojna oblastva o pomanjkanju hrane v posameznih krajih.
Poštni minister Vlajko Kočič je podal poročilo o načrtu zakona glede ureditve pošte in telegrafa. Te institucije naj se v vsej državi postavijo na moderno bazo. Sestavljen je bil komitč ministrov, ki ga tvorijo dr. Gosar, Šumenkovič in Kočič. Ta komite naj pregleda zakonski načrt in o njem poroča ministrskemu svetu.
Poštni minister Kočič je predložil potem v podpis pogodbo med državo .tat med tremi domačimi radiotelefonskimi firmami, to so Radiotelefonsko društvo« d. d. Beograd, Radiotelefonsko društvo d. d. Zagreb, in Radiotelefonska zveza Ljubljana. Po tej pogodbi bi bila držaja udeležena s 40% na dobičku teh družb, ostalih 60% pa bi se razdelilo med delničarje. Na drugi strani ne bi država ničesar vložila, temveč bi samo dala koncesije in kontrolirala delo družb. Država bi imela tako 12 milijonov Din dohodka.. Kontrola države bi bila stroga.
Privatniki ne bi smeli uporabljati ra-diotelefonskih zvez v medkrajevnem prometu, n. pr. med Zagrebom in Beogradom, da ne bi bil s tem oškodovan državni telefon. — Naročnina za radio bi znašala 300 Din na leto, in to za redne zveze z vsem svetom po programu posameznih postaj. Dovoljeno bi bilo pa sprejemanje borznih tečajev.
SOVJETSKO »DELO ZA NAROD«.
Paril, 10. januarja. Iz poučenih krogov se je izvedelo, da je Čeka zadnjih lO let usmrtila v Rusiji 3 milijone ljudi Odi tega števila na smrt obsojenih je bilo 1,766.180 žrtev usmrčenih prva štiri let* Čekinega delovanja, to je od 1. 1917 do leta 1921.
NA POLJSKO-LITAVSKI MEJI PADAJO STRELI.
Varšava, 10. januarja. Včeraj in predvčerajšnjim je prišlo na poljsko-Iitavski meji do hudega streljanja. Na eni kot na drugi strani je bilo nekaj mrtvih in več ranjenih vojakov. Zakaj je nastala ta bit-•ka, do zdaj še ni znano. Ta dogodek , je še bolj omajal že tako ne dobre odnošaje med Poljsko in Litvo.
VNOVIČ EKSPLOZIJA V BERLINU.
Berlin, 10. januarja. Včeraj je tu zopet prišlo do eksplozije, in sicer v -vili bivšega črnogorskega generalnega konzul* svetnika Weing&rtnerja, ki je imel tam tovarno kemikalij in razstreliv, V kleti vile je bilo skladišče kemikalij, ki so na nepoznan način eksplodirale. — Vfla Je bila v pravem pomenu besede odnešena v arak- Kemik Stammer in njegova po-strežniea sta bila raztrgana na kose'
Stran 2.
»NARODNI DNEVNIK« 10. januarja 1928.
štev. 7.
NemSke šole * ljubljanski oblasti.
Prosvetni minister dr. Kumanudi je izdal naredbo, da se mora pri vpisu šolskih otrok v krajih, kjer obstoji nemška manjšina (na Kočevskem) upoštevati tudi volja starišev glede narodnosti otrok. Stara praksa torej, da je kar šolska oblast dekreti-rala narodnost šolskih otrok, se je nehala in mislimo, da mora vsak resničen demokrat to le {»zdraviti. Nekateri naši tudi demokrati lega seveda ne morejo razumeti, ker so tega mnenja, da velja samo demokracija tedaj, kadar je njihovim interesom ugodna. Ti ljudje razumejo pač samo »demokracijo:, ki jim je dekla, dočim nimajo o demokraciji, ki daje vsakemu svoje pravice, niti pojma.
Kakor hitro pa imajo kočevski stariši pravico, da sami določajo narodnost svojih otrok, je seveda naravno, da se bo število nemških šoloobveznih otrok povečalo in zato je moral prosvetni minister reči tudi B, če je že rekel A, da se namreč otvorijo neke nove nemške vzporednice pod pogojem, da se na njih poučuje slovenščina kot obli-gaten jeeik in da se vzgaja mladina v narodnem in državnem duhu. Tako dobe Kočevarji vzporednice v Nemški Loki, Morov-ca in v Planini v črmomeljskem okraju.
Vse to pa seveda našim esdeesarjem ni po voiji in tako čitamo v velemodrem »Slo-veinskem Narodu« »to-le uničujočo pripombo: »Beležimo to (namreč preje omenjeno naredbo prosvetnega ministra) v znak velike naklonjenosti sedanje vlade in vladnih strank napram Nemcem v času, ko se pod pretveao »štedenja« zapirajo in reducirajo s-lovanske šole '. V resnici več ko dovolj vzroka za pretakanje krokodilovih solz.
Toda stvar je treba pogledati še z druge strani. Ko je bila pred kratkim zunanjepolitična debata v finančnem odboru je šef samostojno demokratske stranke g. Pribi- ‘ čevič nastopil z veliko zgovornostjo za čim j vefcje zbli žanje z Nemčijo. >Slov. Narod« se ponaša s tem, da je g. Pribičevič njegov voditelj a istočasno se zgraža, če dobi nem-
ška manjšina le najmanjšo pravico. Kdo »aj razume to neverjetno nedoslednost!
Na eni strani piše isti »Slov. Narod«, da ne morejo biti naši odnošaji z Italijo dobri, če je zatirana naša manjšina v Italiji, na drugi strani pa noče razumeti, da tudi Nemcem ne more biti egalno, kako se postopa z nemško manjšino v Jugoslaviji. In esde-esarsko glasilo je za zbližanje z Nemčijo, o pravicah nemške manjšine v Jugoslaviji pa noče nič slišati. Sama nedoslednost, kamor se le oko ozre.
Naši esdeesarji govore tudi včasih, kako je nujno potrebno skrbeti za ugled naše države v tujini. V kratkem bo kongres mednarodnega Društva za Zvezo narodov. Na tem kongresu se bo tudi prav posebno mnogo govorilo o manjšinah in tudi o nemški manjšini v Jugoslaviji. 2e zato, ker so neki naši modrijani zagrešili razpust nemškega društva za Zvezo narodov v Mariboru. Debata o tem ukrepu gotovo ne bo dvignila ugleda naše države in pozicija naše države bi bila silno slaba, če ne bi dal prosvetni minister s svojo preje omenjeno odredbo našemu delegatu vsaj to možnost, da z otvoritvijo nemških paralelk dokaže, da se je tudi pri nas pričelo pravično postopati proti manjšinam. Esdeesarsko glasilo vsega tega seveda ne vidi, in bi hotelo, da skrbimo za ugled države na ta način, da nas zastopniki manjšin povsodi obtožujejo v sled nepravilnega postopanja z manjšinami. V resnici, občudovanja je vredna doslednost esdeesarjev.
Manjšinsko vprašanje je za naš narod odločilne važnosti in popolnoma zavožena mora postati naša politika, če ne bomo tega vprašanja pravilno rešili. 2e celo pa moramo priti v najtežji položaj, če bomo skušali z nedoslednostjo reševati ta problem. Zahtevati za lastne manjšine v tujini vse pravice, odrekati pa te pravice manjšinam v Jugoslaviji, je nesmiselnost, ki si jo »Slovenski Narod« lahko privošči, ki je pa slovenski narod ne sme zagrešiti, če noče, da bo šla njegova pot neusmiljeno navzdol.
Občni zbor Zveze'državnih nameHencev.
V nedeljo je imela Zveza državnih nameščencev za Slovenijo redni letni občni zbor, kateremu je predsedoval nalnesto odstotnega predsednika Paternostra poslevodeči podpredsednik Anton Svetek. V Zvezi včlanjene organizacije je zastopalo 116 delegatov.
Podpredsednik Svetek je v krajših besedah opisal delovanje Zveze v preteklem letu, »Jasli je naglasil dva važna momenta, ki sta markantna mejnika v Zvezinem dosedanjem delu. To ista: Učinek novih pravil, ki so bila sprejeta na lanskem občnerft zboru in so se izvajala šele v preteklem poslovnem letu, vendar pa je bil dosežen vsled njih izreden porast organiziranih članov, za kar si je stekel posebnih zaslug dr Ferjančič. Največji uspeh lanskega leta pa leži v sestavi predlogov za izmenjavo in izpopolnitev uradniškega zakona, pri čemur se je zlasti, izkazal fin. tajnik dr. Stegenšek.
Tftjaišfco poročil«* je podal višji davčni upravitelj foia Bekš, ki je v glavnem izvajal »ledeče:
»Radi tounegšega pregleda o Zvezinem delovanju moram poseči nekoliko nazaj, v dobo pred zadnjim občnim zborom. Izredni občni zbor dne 25. septembra 1927 je sklenil resolucijo, ki je apelirala na kr. vlado, naj posveča vso svojo skrb in pažnjo dvigu aktivnih in vpokojenih državnih nameščencev na socijalni in moralni nivo predvojne dobe. V tej naši spkšni zahtevi smo pa konkretizirali še sledeče točke: 1. Vrnitev stalnosti v sluftbi, 2. ureditev službenih prejemkov na način, ki bo paraliziral draginjo, 3. zagotovitev stajiovanj^ke zaščite za državne nameščence od 1. novembra 1927 dalje in 4. apel u« Glavni savez drž. nameštenika, da da ob poglobitvi organizačnih sil vsem našim zahtevam z legalno borbo na znotraj
in na zunaj potrebnega poudarka ter jim pripomore do skorajšnje realizacije.
To resolucijo smo poslali vsem merodajnim faktorjem, vendar še nismo prejeli nobenega odgovora od državnih oblasti.
Novi načrt uredbe za izpremembo uradniškega zakona, ki ga je izdelala tričlanska, od vlade baje popolnoma neodvisna komisija, je pomenil v splošnem poslabšanje sedaj veljavnega uradniškega zakona, v nekaterih slučajih pa tudi docela neutemeljeno favoriziranje gotovih zvanj in položajev. Ta načrt je dvignil med organizacijami mnogo prahu in v Beograd je deževalo protestnih resolucij. Efekt resolucij je bil ta, da so ministrstva končno sama odklonila načrt in da se je pred odbrim mesecev osnovala pri ministrstvu pravde nova komisija, ki pa še ni, kakor poročajo, prestopila prve stopnice. Kakor stoje stvari danes od izpremenjenega uradniškega zakona, zboljšanja v materijalnem oziru sploh ne smemo pričakovati.
Poseben odsek Zveze je pod predsedstvom dr. Stegenška zaključil za početo delo in je Zveza predložila obsežen elaborat izpremi-njevalnih predlogov k uradniškemu zakonu vsem odločujočim činiteljem Za elaborat je zainteresirala Zveza tudi vse slovenske politične stranke.
Zahteve vpokojencev je Zveza podprla po po vseh svojih močeh. Zlasti krivično je postopanje z orožniškim vpokojenci, ki prejmejo pokojnino iz 1. 1922 ustanovljenega orožniškega fonda, da znaša pokojnina mesečino le bo 270 do 280 Din. Absurdno ie dejstvo, da prejemajo pred 1. 1922 vpokojeni orožniki višje doklade, kakor oni, ki so stopili kasneje v pokoj.
Velike težave so tudi s prevedbo kronskih [Hinziij vpokojenih častnikov, njihovih vdov
in sirot na dinarske. Najbednejši med vsemi vpokojenci so pa provizijonisti, bivši delavci in delavke tobačne tovarne, ki prejemajo po 35 ali še več službenih letih skromno vsoto 207 Din 50 p.
Stanovanjsko vprašanje se je po 1. novembru tako poostrilo, da bo prenehala na podlagi novega stanovanjskega zakona vsaka zaščita za državne nameščence s 1. majem letošnjega leta Trditev predsednika društva hišnih posestnikov, da se je meseca novembra 1. 1. pobotalo s hišnimi lastniki 95 odstotkov najemnikov, ni točna, ker se je to »pobotanje« doseglo pod pritiskom novega zakona.	*
Spričo mizernega položaja državnih nameščencev bi se jim moralo tudi še v bodoče nuditi v bolnicah brezplačno zdravljenje ali vsaj zdravljenje po znižani tarifi, ker je baje isto po prevzemu bolnic po oblastnih samoupravah ukinjeno.«
V svojih nadaljnjih izvajanjih se je pečal tajnik z vprašanji zgraditve uradniškega doma, regulacije sodniških plač, Zvezinega glasila >Naš glas«, dalje z vprašanjem prevedbe zvaničnikov in služiteljev na dnevnica rje, z vprašanjem naklonitve voznih olajšav pri potovanjih s poštnimi avtomobili in z železnico itd.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik Rus. Zveza je štela 31. decembra 1927 trideset včlanjenih organizacij s skupno 7410 člani. O pravilnem poslovanju in knjigovodstvu so podali pregledniki računov krajše poročilo in je bil nato predlagan odboru ab-salutorij.
Nato se je razvila živahna debata v katero so posegli delegati Martinšek, Knez, dr. Stegenšek, Čampa, Mahkovec, Petrovčič, Dimnik, Rojc in dr. Ogrin, ki je izvajal:
»Ogromno je delo, ki ga vrši Zveza v interesu državnih nameščencev in vpokojencev. Doseženi so uspehi, zlasti v tem smislu, da se uradnikom ne prizadevajo še večje krivice. Vsem naporom Zveze in deloma Glavnega Saveza pa se ni posrečilo doseči, da bi se položaj zlasti prečanskega uradni-šlva izboljšal.
Glavni vzrok je v tem, da ne nastopa vse uradništvo v državi skupno. To pa ne bo toliko časa, dokler bo trajal dualizem med prečanskim in srbijanskim uradništvom. Ta razlika temelji: 1. V poziciji sami in 2. v gmotnem položaju. Uradništvo v srbskih pokrajinah, zlasti upravno, je večinoma nekvalificirane, od vsakokratne vlade odvisno in nestalno. Zato se ne čuti kot organ države, temveč kot organ režima. Spričo boljšega gmotnega stanja nima srbijansko uradništvo potrebe, boriti se za stanovske interese in za izboljšanje službenih prejemkov.
Dokler ne bo tudi uradništvo južnih pokrajin trkalo na vrata vlade, zahtevajoč pošteno plačilo za pošteno službo, toliko časa ne bo izvojevalo uradništvo nobenega bistvenega izboljšanja svojega pravnega in gmotnega položaja.
Zato skleni občni zbor sledečo resolucijo:
1. Vlada in narodna skupščina se nujno pozivata, da izvedeta popolno reorganizacijo državne uprave v vzhodnih in južnh delih države Ta naj obsega: a) odstranitev nekvalificiranega uradništva; ■ b) depolitizacijo uprave v teh pokrajinah in c) stalnost državnih nameščencev brez ozira na menjanje vlad.
2. Sistem zarade je odpraviti. Oni, ki za-rado daje in uradnik, ki jo sprejema, pa naj najstrožje kaznujeta.
3. Občni zbor prosi, da se vlada in Narodna skupščina najenegičnejše zavzameta za odpravo grajanih nedostatkov.
Dodatni predlog zahteva izenačenje zakonov.
Nato je bil izvoljen sledeči odbor:
Odborniki: A. Škulj, K. Hočevar, L. Primožič, J. Čampa, M. Gruden, I. Zupanec, dr. J. Ferjančič, N. Velikonja, Ig. Rus, L. Kalašič, J. Bekš, M. Paternoster, F. Mahkovec, I. Ilovar, dr. F. Stegenšek, A. Franetič, F. Petrovčič, I. Slavec, M. Matjašič inn A. Svetek.
Namestniki: J. Pirc, F. Tiunpej, J. Beguš, J. Rainer in J. Zupan.
Pregledovalci računov: I. Rostan, R. Grum in F. Martinšek.
Namestniki: J. Jan, A. Busbach in J. Čeh.
Politične vesti.
:= Občinske volitve v Ptuju. V nedeljo so se vršile v Ptuju občinske volitve s tdm rezultatom: Od 768 oddanih glasov so dobili Nemci 254 glasov in 8 mandatov, esdeesarji in njih simpatizerji 179 glasov in 6 mandatov, SLS 155 glasov in 5 mandatov, soc. dein. 112 glasov in 4 mandate ter radikali 78 glasov in 2 mandata. Novo večino bo najbrže sestavila SLS v zvezi z Nemci in radikali.
= Pogajanja za večni mir med Francijo in Združenimi državami so naletela na oviro. Francoski zunanji minister Brand je namreč v odgovoru na predlog ameriškega drž. tajnika Kelloga izjavil, da Francija ne ana-tomizirati vsake vojne, temveč le napadalne. Če bi bila Francija primorana, da brani napadeno zaveznico, potem se ne more odreči niti vojni. Isto tako bi moglo nastati, da bi Zveza narodov zahtevala od Francije, da z oboroženo silo nastopi proti državi, ki bi kršila statute Zveze narodov ali motila evropski mir. V Ameriki ni bil Briandov odgovor sprejet dobro, ker se Amerikanci zavedajo, da bi mogla debata o bistvu napadalne vojne ogroziti sploh ves pakt o večnem miru. Zadnja poročila pa vendar dajejo upanje, da bo prišlo do soglasja med Francijo in Združenimi državami in sicer na ta način, da omeji Francija večen mir le na napadalne vojne, Združene države pa izključijo ta mir v slučajih, kjer bi bila ogrožena Monroe doktrina, da se namreč v ameriške zadeve ne sme vmešavati nobena neameriška sila.
— Kršč. socialistično - soc. demokratska koalicija v Avstriji. Predlog soc. demokratičnega voditelja dr. Rennera, da se izvede v Avstriji popolno notranje razoroženje in zato sestavi velika koalicijska vlada kršč. socialistov in soc demokratov, je bil v avstrijski javnosti sprejet v splošnem zelo dobro. Vseeno pa ni dosti verjetno, da bi v kratkem prišlo do realizacije tega predloga, ker so težave vendarle prevelike. Velik del kršč. socialistov zahteva namreč, da morajo soc. demokrati, če pridejo v koalicijsko vlado, pristati na to, da se ta koalicija razširi tudi na Dunaj in druga mesta, kjer imajo soc. demokrati večino. Če soc. demokrati tega nočejo storiti, potem je jasno, da hočejo koalicijo samo izkoristiti v »voje strankarske namene. Zato ni verjetno, da bi v doglednem času prišlo do nove koalicije, zlasti še, ker so letos v Avstriji predsedniške volitve, ki bodo sigurno zelo razvnele politične strasti. Dosedanji predsednik Avstrije dr. Heinisoh je bil namreč že dvakrat izvoljen za predsednika republike in bi mogel biti izvoljen v tretjič le po izpremembi ustave. Predsednik republike se voli z relativno večino in je zato naravno, da bo šel boj le med krščansko-socialnim in socialnodemokratskim kandidatom. Boj bo oster in bo zato Rennerjeva prizadevanja za veliko koalicijsko vlado zelo oslabil.
= Napetost med Litvo in Poljsko ostane. »Gazzetta del Popolo« objavlja razgovor svojega dopisnika z ministrskim predsednikom Voldemarasom, ki je med drugim dejal: »Nikdar ne bomo mi sprejeli poljskega poslanika v Kovnu, temveč samo v Vilni in nikjer drugod v Litvi. Poljaki bi zelo dobro storili, če se v tej stvari ne bi udajali nobeni iluziji Na obnovitev direktnih diplomatskih odnošajev med Litvo in Poljsko zaenkrat niti ne mislim. Nasprotno hočem zaprositi Italijo, da bo še naprej zastopala litovske interese na Poljskem.«
V šahovskem turnirju v Hastingsu je zmagal Ukrajinec Tartakower. Drugo mesto je dobil Madjar Steiner.
Aljehin se je vkrcal v Buenos Airesu in se vrača v Evrop_
Venizolos je izjavil, da bo kandidiral pri prihodnjih volitvah za predsednika grške republike.
Ivan Hribar:
MOJI SPOMINI.
Od 1853. do 1910. leta.
Sedaj mi za nekaj časa izgine vsak spomin ter se začne šele v trenotku, ko sem se zbudil kakor iz težkega spanja in videl pri svoji posteljici očeta in mater, kako sta držala v rokah tablo in na vsaki strani table prižgano svečo. Ta prizor me je nenavadno pretresel. Kasneje mi je mati pripovedovala, da me je skoro dve leti lomila božjast in da sta me z očetom priporočila svetemu Valentinu ter me zaobljubila na Limbarsko goro. Da bi sveti Valentin sigurneje pomagal, sta si izposodila pri sosedovih njegovo sliko in jo med gorečima svečama držala proti meni pri posteljici. Res me je še tistega leta ded Jirhec iz Trnovč nesel v košu na Limbarsko goro, na kateri se mi je silno živahno v spomin vtisnila množica ljudi, ki se je gnjetla ob stopnjicah pred cerkvijo, nizki zvonik, ker sem do takrat poznal le visoke, in pa slika svotega »Bvantina« (Valentina) v cerkvi, pod katero sem moral klečati in roke k molitvi sklepati. Moliti kljubu vsem opominom zaradi silnega razburjenja nisem mogel. — Svoje ozdravljenje od božjasti si razlagam s tem, da so se mi ob nenavadnem prizoru table z gorečima svečama pretresli živci kakor pod udarcem električnega toka, in se s tem okrepili. Celo kasnejše življenje me namreč božjast, dasi sem bil dokaj, slabotne konstitucije, nikdar napadla ni.
Ker ie bil naš vrt pretesan, shajali smo se otroci ■najraje na sosednjem prostornem Volkovem vrtu, kjer »mo se mogli po mili volji po jati, svinfco biti, na deskah, ki so bile položene čez lesene koze, gugati in eabavati se e drugimi, med vaško deco več ali manje
udomačenimi igrami. Kadar smo se naveličali tega dvorišča, ali kadar so nas zaradi vrišča, ki smo ga povzročali, z njega zapodili, drveli smo k Palovcu, k Romsu ali pa k Goltnarju. Ta domači priimek je hiša imela zato, ker je bil gospodar za vrtnarja v baron Janežičevem gradu na Jablanah (Habbach). Kadar smo bili na poslednje imenovanem vrtu, igrala se je z nami tudi domača hčerka Micika, ki je bila enakih let z mano. Ne vem zakaj, a kmalu se mi je od vseh otrok najbolj prikupila; tako celo, da se mi je večkrat po njej zatožilo. V takem slučaju sem se splazil kaj rad k Goltnarjevim. Pa tudi Micika je rada k nam hodila v vas.
Bilo je veliko soboto. Mati mi je spekla kolaček. Prva moja pot, ko sem kolaček prejel, je bila h Goltnarjevim, kjer sem ga izročil Miciki. Ona mi je v zameno za to dala troje piruhov. Pridši domu nisem imel več kolačka; oče in mati pa sta me ostro prijela ter mi očitala, da Goltnarjevo Miciko »štimam«. Ni mi bilo znano, kaj to pomeni, ali nekako instinktivno sem čutil, da to ne bi bilo prav ter sem zagotavljal očeta in mater, da ni res, kar mi očitata, pač pa, da mi je Micika od vseh otrok najbolj všeč. Ostro sta mi zabranila še kedaj h Goltnarjevim hoditi Takrat je kanila prva grenka kaplja v mojo kupo življenja in vprašal sem se večkrat sam pri sebi, zakaj bi ne smel občevati s pridnim otrokom, ki nikomur nič žalega storil ni. — Kmalu po tem dogodku je oče prodal trzinsko posestvo in kupil v Mengšu drugo enake velikosti; preselili smo se torej tjekaj in začel sem hoditi v šolo. Naša hiša je stala sredi Mengša nedaleč od splošno znane Tonhovo gostilnice in je imela priimek pri Blejčkoviji, popisno številko pa 05. — 2e naslednje leto je oče prodal
tudi to posestvo in kupil vulgo Tobijezovo, popisna številka 7 v Gorenjem Mengšu.
Izza mengeškega bivanja ostali so mi nekateri dogodki prav živahno v spominu. Še tistega leta po naši priselitvi na Blejčkovo je neko noč zagorelo nebo. Ljudje so vsi prestrašeni hiteli iz hiš in nastal je tak hrup na cesti, da smo se prebudili tudi otroci in da smo za drugimi vsi v strahu prišli na cesto. Jokali smo in se drli ali pa strahu drgetali. »Cela Ljubljana gori,« se je čulo iz gruče ljudi. — »»Ali bo tudi naša hiša pogorela?«« vprašam prestrašen očeta; on me pa potolaži, da naj se nič ne bojim, češ, da je Ljubljana tako daleč, da do Mengša ogenj še ogorkov uesti ne more. Še le, ko so čez dalje Časa prišli od Trzina sem neki vozovi in se je izvedelo, da ne gori »vsa Ljubljana«, temveč le »cukerfabrika« (sladkor-nica), sem se z drugimi vred vrnil zopet v hišo, kjer me pa zaradi utiša, ki ga je napravilo name krvavo-rdeče nebo, ni mogel nič več objeti spanec.
Kmalu po tem je izbruhnil požar v Mengšu. Bilo je to sicer po dnevu; toda prasketajoča plameni, ki so se v žarečih zubljih vzdigovali iznad hiš visoko v zrak, vpitje in jok ljudi, mukanje živine, je napravilo name tak utis, da sem več noči zaporedoma ves prestrašen skakal iz postelje in da je mati imela muke dovolj, predno me je potolažila in mi dopovedala, da ne gori. Pri tem požaru je pogorel ves srednji Mengeš od pivovarne do sosednje Kebrove hiše, katero je le opečnata streha obvarovala pred plameni, ki so se je že prijemali. Trepetaje sem med požarom stal na zavrtih polog našah bornih premičnin, katere so domači in drugi, na pomoč prihiteli ljudje, znosili ifc hiše in gospodarskega poslopja tjekaj.
(Dalj* prihodnji!.)
— Nov francoski vojaški aiaše v Beogradu.
Za francoskega vojaškega atašeja v Beogradu je imenovan poveljnik 150. francoskega peš-pclka, polkovnik generalštaba Rozet. Polkovnik Rozet je sodeloval svoječasno kot načelnik operacijskega oddelka češkoslovaškega generalnega štaba pri češkoslovaško-jugoslovenski vojaški konvenciji.
— Uredba o delovnem času pomožnega osebja v trgovinah. V ministrstvu za socialno politko je izdelan načrt uredbe o delovnem času pomožnega osoibja v trgovinah in o odpiranju in zapiranju trgovin. Urediba bo veljala za vso državo. Zamišljena je tako, da naj bi veljala tudi za trgovine, ki ne zaposlujejo pomožnega osobja in v kterih delajo lastniki sami. Na ta način naj bi se preprečila nelojalna konkurenca.
— Načrt zakona o zaposlovanju inozemskih strokovnjakov. V ministrstvu za socialno politiko je izdelan načrt zakona o zaposlovanju delavcev-inozemcev. Načrt predvideva za zaposlovanje delavcev-inozemcev, med temi tudi šolanih strokovnjakov, kot inženjerjev itd. plačevanje posebnih taks. Na ta način naj bi so zmanjšala konkurenca, ki jo povzročajo delavci-inczemci delavcem-domačinom.. Načrt bo pretresala v kratkem posebna konferenca inter siranih delodajalcev in uslužbencev, ki jo skliče minister za socialno politiko.
— Novi občinski zakon. Te dni so se vršile v notranjem ministrstvu konference strokovnjakov, na katerih se je obravnavalo gradivo o novi redakciji enotnega zakona o mestnih in kmečkh občinah. Ta zakon je zlasti važen radi tega, ker ureja vprašanje kmečkih in mestnih občin enotno, dočim so veljali do sedaj za mestne in kmečke občine posebni zakoni. V soboto je bila izdelana definitivna redakcija, ki bo v kratkem predložena ministrskemu svetu in takoj nato Narodni skupščini. Kakor hitro bo novi občinski zakon sprejet v skupščini, bodo razpisane Občinske volitve za- vso držaVo.
— Kopališča zahtevajo lastne občine. Savez kopališč, zdravilišč in sanatorijev SHS se Je bavil te dni s problemom krize naših kopališč. Savez je ugotovil, da povzroča krizo predvsem dejstvo, da je večina naših kopa-lšč ipriključena občinam, v katerih se nahajajo številne vasi, vsled česar skušajo občine zadoščati v prvi vrsti interesom teh vasi, ter pri tem interesov kopališč ne uva-žuje dovolj. Z ozirom na to je poslal Savez ' Narodni skupščni v Beogradu spomenico, v kateri zahteva, da naj se izločijo vsa kopališča iz dosedanjih občin ter dobe po možnosti samostojne občine ali pa naj se, v najslabšem slučaju združijo s čim najmanjšim številom občin.
— Izseljeniški kongres. Meseca februarja se vrši v Zagrebu izseljeniški kongres. Kongres bo razpravljal o vseh važnejših problemih naše emigracije.
— Nagel porast števila prebivalstva Beograda. Po uradni statistiki je imel Beograd koncem leta 1927 243.632 prebivalcev, in sicer 121.902 moških, 74.661 žensk in 47.069 -otrok.
— Tujski promet v Beogradu. Tekom lanskega leta je potovalo skozi Beograd 15.311 tujcev. Napram letu 1926 -je tujski promet nekoliko nazadoval. Največ tujcev je prispelo iz! Avstrije namreč 2890, na drugem mestu figurria Čehoslovaška, iz katere je prispelo 2874 tujcev. Število tujcev iz Nemčije je znašalo 1960, iz Madjarske 1880. Tujci pa so prispeli v Beograd tudi iz raznih azijskih, ameriških ina drugih držav. Po narodnosti so pripadali tujci 47 narodov. Stalno je naseljenih v Beogradu 1797 Čehoslo-vakov, 1018 Avstrijcev, 930 Madjarov, 430 Italijanov in manjše število drugih tujcev.
— Porast števila prebivalstva Splita. Po uradnih podatkih je imel Split koncem leta 1927 okoli 35.000 prebivalcev, napram 33.055 koncem leta 1926,
— Živahno stavbno gibanje v Zagrebu. Po poročilu zagrebškega gradbenega urada je imel Zagreb kcncem lanskega leta 6587 hiš z 29.152 stanovanji. V 9 letih po vojni je bilo zgrajeno v Zagrebu 50 štirinadstropnih, okoli 200 trinadstropnih, 150 dvonadstropnih, nad 600 enonadstropnih in nad 1800 pritličnih hiš.
Z adaptacijami vred se je zgradilo v Zagrebu
tekom tega časa 5314 novih stanovanj z 12.155 sobami. Mestna občina je zgradila do konca leta 1927 2 štirinadstropni hiši, 15 trinadstropnih, 12 dvonadstropnih, l enonadstropno in 59 pritličnih, skupaj 89 stanovanjskih hiš.
— Pokrit zoper pušenje tobaka. Iz Mosta-ra poročajo: V nevesinjskem okrožju se je pričol primeroma precej močan pokret zoper pušenje. Povzročilo je pokret dejstvo, da je ukinila monopolska uprava sadilcem tobaka tobak za domačo potrebo. Pokret šteje doslej že preko 150 članov. Včeraj se je vršil ustanovni občni zbor novega društva. Pravila določajo za one, ki bodo prekršili svojo obljubo ter bodo zasačeni pri pušenju, visoke denarne globe.
— Razpisano mesto. Pri kontroli mer v Beogradu, oziroma pri odseku za mere v ndnistrstvu za trgovino in lndustrio je raz-» mesto strojnega ali elektrotehničnega inženjerja. Prošnje vložiti najkasneje do dne
1.	februarja
— Pri državnem kemičnem laboratoriju v Beogradu je razpisano po eno mesto kemika - analitika, magistra farmacije in kemika upravnega asistenta. Prednost imajo doktorji ter oni kemiki in farmacevti, ki so že prej delali tri leta v sličnih institutih. Prošnje jo vložiti pri upravi državnega kemičnega laboratorija v Beogradu
— Redni zračni promet med Anglijo in Ameriko. Ravnatelj auglaške aeronavtične družbe Burcy je odpotoval v Ameriko, da organizira redni zračni promet med Anglijo in Ameriko. Pred svojim odhodom iz Londona je izjavil, da je redni zračni promet med Anglijo in Ameriko mogoč zaenkrat samo potom zrakoplovov. En zrakoplov v to svrho se’v Angliji že gradi. V zrakoplovu, ki bo
e vesti.
pravcati leteči hotel, bo prostora za 100 potnikov.
— Zračni poštni promet med Evropo in Argentinijo. Kot poročajo iz Buenos Airesa, se vzpostavi s prvim marcem t. 1. redni zračni poštni promet med Argentinijo ‘in Evropo.
— Inozemski visokošolci bodo imeli na Češkoslovaškem pravico do popolne oprostitve od kolegnin. Češkoslovaška vlada -pripravlja zakonski načrt o spremembi sistema kolegnin. Načrt bo vseboval določbo, ki bo omogočala inozemskim dijakom popolno oprostitev od kolegnin.
— Nove novčanice v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah pripravljajo izdajo novih novčanc. Novčanice bodo manjše od sedanjih, sicer pa dosedanjim popolnoma slične. Stroški za izdajo novih bankovcev bodo sicer precej veliki, ker bodo stalii že samo novi stroji, ki so v to potrebni, okoli 225.000 dolarjev, vendar pa se računa, da se bo z izdajo novih novčanic mnogo prihranilo, ker se bodo dvakrat tako dolgo ohranile kot dosedanje velike, ki trpe vsled zgibanja tako, da so uporabne kvečjemu B mesecev. Tiskanje bo trajalo okoli dva meseca.
— Zgradba nove velike umetniške palače v Ncwyorku. Kot poročajo iz Newyorka, namerava tam zgraditi francoski bankir Mato-vich veliko palačo za umetniške zbirke in galerije slik. Stroški so preračunani na 20 milijonov dolarjev. Veličastna zgradba se otvori leta 1929. Otvoritvi bo prisostvoval predsednik Coolidge.
— Na Slovaškem so našli okostje predpotopnega mamuta. Iz Bratislave poročajo: V neki opekarni v bližini Pimove so izkopali te dni okostje predpotopnega mamuta. Strokovnjaki računajo, da je okostje staro okoli 20.000 let. Okostje je ležalo samo 8 metrov pod zemeljsko površino.
— Spomenik Leonidu v Termopilah. Nedavno je umrl v Ameriki Grk Demetrios Sta-thopulos. Stathapulos se je izselil v Ameriko že v rani mladosti. V kratkem času si je pridobil veliko premoženje. Postal je ameriški državljan ter se prekrstil v James-a Stevens-a, toda svoje domovine ni pozabil. V svoji oporoki je zapustil 5000 dolarjev (okoli 300.000 dinarjev) za postavitev spomenika Leonidu v Termopilah. V starem veku je stal tam v spomin na znamenito bitko Spartancev kip leva iz kamna. Tekom časa je bil spomenik uničen. Termopilski prelaz, ki je bil za časa Leonida širok samo 5 metrov, je bil, kot znano, pozorišče krvave bitke med Leonidovo vojsko, ki je štela samo 7000 mož, od katerih je bilo samo 300 mož pravih Spartancev, in ogromno perzijsko vojsko. Do danes ga je razširilo morje na 5 km.
— Buenos Aires ima 2.1 milijona prebval-ecv. Te dni je bilo končano v Buenos Airesu ljudsko štetje. Po uradnih podatkih šteje argentinska prestolica okoli 2,100.000 prebivalcev. Buenos Aires je torej naj večje mesto v Južni Ameriki.
— Železniška nesreča v Černomercu. V nedeljo zjutraj se je zgodila na zagrebškem tovornem kolodvoru v Černomercu težka železniška nesreča. Okrog 6. ure zjutraj je odšel s kolodvora Sava osebni vlak proti Ljubljani. Ko je že pasiral kolodvor v Černomercu, je na mestu, kjer se stekajo stranski tiri v glavno progo, zadel s polno paro v tovorni vlak, katerega zadnji vagoni, naloženi s premogom, so bili pomaknjeni s stranskega tira na glavni tir. Kako silno je bilo trčenje vlakov, je razvidno iz tega, da so bili vsi železni deli tovornih vagonov, celo težke, masivne traverze, zlomljene, zv.ite in raztrgane. Lokomotiva osebnega vlaka se je z vso močjo zarila v zadnji tovorni vagon in ga popolnoma razbila. Vsled strašnega udarca sta se razhila tudi dva naslednja vagona. Deloma je bil uničen tudi četrti vagon. Lokomotiva je takoj obstala, ker je bila težko poškodovana. Med potujočim občinstvom je nastala velika panika, vendar človeških žrtev ni bilo. Od osebnega lvaka sta poškodovana lokomotiva in en vagon. Po štiriurnem delu je bila proga očiščena. Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugotovila uradna preiskovalna komisija. Materijalna škoda je ogromna.
PRISPEVAJTE V FOND ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI IN ZA NARODNO GALERIJO V LJUBLJANI.
— O eksploziji v sedemnadstropni hiši v Berlinu se poroča naknadno:	Po	uradnih
podatkih je poginilo pri katastrofi 42 oseb. Dveh ponesrečencev še niso našli. Našli so od njih samo eno celo roko. Ponesrečenci bodo pokopani v skupnem grobu na občinske stroške. Mestna občina je uvedla v prilog rešenim podporno akcijo, ki obeta lep uspeh. Nekateri trgovci so darovali v ta namen velike vsote gotovine in več obleke.
— Potres v Italiji. Observatorij v Firenci jo zabeležil predvčerajšnjim Ob 21.40 močan potres v oddaljenosti 6500 km. Domneva se, da se je nahajal epicenter nekje v centralni Aziji.
— Neznana epidemija v Braziliji. V San Paolu v Argentiniji je umrlo 25 oseb za doslej neznane infekciozno boleznijo.
— Velik hotelski požar v Newyorku. Kot poročajo iz Newyorka, je izbruhnil v Ossnyng-hotelu požar, pri katerem sta dva tujca zgorela, 35 pa jih je odneslo težke poškodbe. 30 oseb je tako opečenih, da jih je komaj spoznati.
— Morilcem italijanskega konzula v Odesi so na »ledu. Sovjetske policijske oblasti so ugotovile, da ima umor italijanskega konzula v Odesi na vesti tolpa 10 razbojnikov. Dva od njih sta že pod ključem.
— Madžarski falzifikatorji v Parizu. V znanem procesu proti ponarejevalcem madžarskih afektov v Parizu, je nastopila kot zasebni udeleženec tudi madžarska vlada. Njen
predstavnik je izročil že deklaracijo madžarske vlade sodišču seinskega departementa. Na podlagi tega je preiskovalni sodnik ponovno zaslišal obtožence.
Ljubljana.
1— Proslava kraljičinega rojstnega dneva.
Rojstni dan kraljice Marije je proslavila Ljubljana na svečan način kot državni praznik. Raz hiše so vinrale, večnoma že od predvečera, zastave. Predsinočnjim je oddala baterija ■artiljerijskega polka z mestnega gradu 9 topovskih strelov. Včeraj zjutraj so bile po vseh cerkvan maše. Maši v pravoslavni kapelici na Taboru so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, pravtako ponti-fikalni maši v stolnici in maši v protestan-tovski cerkvi. Prvo je celebriral prota Jankovič, drugo pa stolni prošt Andrej Kalan. Pred stolnico je bila vojaška parada. Zvečer je priredilo vojaštvo bakljado z godbo Dravske divizijske oblasti.
1— Rdeči Križ v Ljubljani. V nedeljo, dne
15.	januarja 1928 ob pol 10. uri dopoldne se vrši v veliki dvorani Mestnega doma občni zbor krajevne organizacije Rdečega Križa v Ljubljani. Oblastni odbor R. K. je namreč vsled preobilice poslov sklenil izločiti funkcije krajevnega odbora in ustanovi radi tega poseben odbor za mesto Ljubljana. — Ob zaključku zborovanja se vrše od 10. uri dopoldne izpiti samaritanskega tečaja, ki ga je oblastni odbor R. K. vršil v zadnjih treh mesecih v Ljubljani. Udeležilo se je tega samaritanskega tečaja zelo veliko število zlasti poklicnin in prostovoljnih ljubljanskih gasilcev. Ta prvi samaritanski tečaj se na preje omenjenem zboru v pričo funkcijonarjev R. K. in zastopnikov oblasti z javnim izpitom slovesno zaključi.
— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 13. januarja ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1 2. nadstropje). Predaval bo g. ing. Alojz Hrovat o temi: Železnica Ormož—Ljutomer—Murska Sobota. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
1— Vsi ljubljanski lastniki in rejniki psov z začetnicami rodbinskih imen H, I, J, K in L morajo dne 10., 11., 12. in 13. januarja 1928 prijaviti ustno brez izjeme vse pse mestnemu magistratu (Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 41) ter plačati za leto 1928 pasjo takso v znesku 100 Din. Zategadelj nujno opozarjamo interesente na tozadevni razglas mestnega magistrata, ki je nabit po mestu.
— Tečaj za sobne slikarje. Kakor smo že javili, priredi umetniška šola »Probuda« v dogovora z uradom za pospeševanje obrti praktični tečaj za sobne slikarje. Na tem tečaju bodo imeli naši slikarski mojstri in pomočniki priložnost, da se izvežbajo v moderni ornamentiki na temelju domačih motivov. Poleg predavanj o barvnih sestavah in o modernem in narodnem ornamentu se bodo vršile vaje v sestavljanju ornamentov v rezanju patron in v prenašanju istih na steno, — Tečaj, ki je za udeležence brezplačen, se prične dne 16. t. m. ob 8. uri zjutraj v poslopju Tehnične srednje šole. Interesenti naj ne zamude te prilike ter naj se prijavijo pravočasno uradu za pospeševanje obrti (Krekov trg 10), kjer izvedo posameznosti.
1— Pravljice za deco bode zopet pripovedovala splošno znana pisateljica Manica Romanova v sredo, 11. t. m. ob 5. uri popoldne v beli dvorani'Uniona, I. nadstropje, vhod Frančiškanska ulica 2 — T. K jD. »Atena« vabi vse, kateri radi poslušuje lepe pravljice.
1— Kmetijska podružnica v Ljubljani priredi v sredo, dne 11. januarja t. 1. ob 20. uri predavanje v dvorani »Kmetijske družbe« na Turjaškem trgu. Predava šolski nadzornik V. P. g. štrekelj o temi: Ureditev domačega vrta. Ker bo predavanje o tej aktualni temi zanimivo vabi podružnični odbor k obilni udeležbi.
1— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v maju 1927 zastavljenih predmetov v četrtek, 12. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici.
Celje.
c— Zanimiva razprava pred okrožnim sodiščem v Celju. V soboto, dne 7. t. m. se je
vršila pri okrožnem sodišču zanimiva kazenska razprava. Državno pravdništvo je obtožilo g. Draga Žabkarja, bivšega podžupana in podpredsednika Mestne hranilnice, tačas tajnika SDS in dopisnika »Jutra« v Celju, radi hudodelstva poneverbe. G. D. Žabkar je namreč dne 12. julija 1924, ko je bil podpredsednik Mestne hranilnice, kasiral pri isti 5348 dinarjev. Ta denar je bil namenjen za firmo »Oleum« v Ljubljani. Tega zneska pa g. Žabkar firmi ni izročil in je morala Mestna hranilnica omenjeno vsoto firmi »Oleum« vnovič plačati. Tudi je finna zjavila, da g. Žabkar ni imel nobenega naročila in tudi ne pooblastila za njo kasirati denar. Sodišče je spoznalo g. Žabkarja krivim hudodelstva poneverbe in ga obsodilo na en mesec težke ječe.
c— Plesni venček maturantov državne realne gmnazije v Celju se vrši dne 14. prosinca ob 8. uri zvečer v vseh gornjih prostorih Narodnega doma pod pokroviteljstvom damskega komiteja in pod vodstvom plesnega učitelja g. Černeja iz Ljubljane. Svira Nagodetov jazz-band.
c-L Pomanjkljiva razsvetljava. Kljub številnim svetlijkam je mesto na nekaterih delili, posebno pa na periferiji slabo razsvetljeno. V vsaki svetiljki sta po dve ali tri žarnice, žari pa z redko izjemo v vsaki svetiljki le po ena žarnica in ta često komaj opazno. Kaj. pomaga visok in lep kandelaber, če žari v svetiljki slaba žarnica, kakor če bi na stolpu vžgal žveplenko, hoteč razsvetliti mesto. Za cestno razsvetljavo se naj uporalbljajo jač-jo žarnice, ker je slaba razsvetljava le pre-idilična.	,	.	.	.
c— Policijski drobiž. Dne 20. decembra 1927 je neznan strokovnjak v kraji ukradel g Arnoldu Župančiču v njegovem stanovanju v Gragorčičevi uhci št. 5. zimsko suknjo, vredno 1000 Din. Ikmovi&u še niso prišli na sled.
— Dne 5. januarja 1928 med 11. in 11.30 je od pošte na poti v Gaiberje izgubila uradnica tvrdke Westen 11.000 Din. Pošten najditelj se naproša, da vrne znesek siromašni uradnici. — Glasom poročila žandarmerijske Staniče je bilo nad Zgornjo Pristavo pri Konjicah najdeno truplo približno 70 let starega moškega, čigar identiteta se še ni mogla ugotoviti. Pri njem so našli en dinarski novec in kos kruha, iz česar se sklepa, da je bil berač. Bil je 150 cm visok, slabe postave, sivih oči in plešast; pokopali so ga v Konjicah.
MEDNARODNO DIJAŠKO ZBOROVANJE V LJUBLJANI.
Predpredvčerajšnjim dopoldne se je vršila v zbornični dvorani ljubljanske univerze slovesna otvoritev mednarodne dijaške konference.
Pred otvoritvjjo je sprejel rektor ljubljanske univerze dr. Nachtigal z univerzitetnim profesorjem dr. Pitamicem zastopnike Mednarodne dijaške konfederacije (CIE).
Slovesno zborovanje, ki mu je prisostvovala razven akademikov in odličnih gostov tudi skupina narodnih dam z dvorno damo dr. Tavčarjevo na čelu, je otvoril univerzitetni profesor dr. Pitamic, ki je pozdravil delegate iz Amerike, Bolgarije, Čehoslovaške, Danske, Francije, Italije in Poljske, zastopnike tujih držav in predstavnike oblasti.
Za dr. Pitamicem je pozdravil goste rektor univerze dr. Nachtigal, ki je poudarjal, da stremi naša mlada univerza resno po izpopolnitvi, da postane enakovredna inozemskim ter želel zborujočim dijakom CIE pri njihovem humanem delu, ki je posebne važnosti za zbližanje narodov, kar najlepši uspeh.
Nato je pozdravil goste veliki župan dr. Va-dppivee, ki je izrazil svoje veselje nad dejstvom, da si je izbrala CIE za svoje zborovanje Ljubljano. Povdarjal je pomen zveze in medsebojnega spoznavanja dijakpv vseli narodnosti, ki bo preprečilo v bodočnosti, ko bodo izšli iz vrst sedanjih dijakov voditelji narodov, lahko marsikak konflikt.
Prof. Evgen Jarc je pozdravil v imenu oblastnega odbora in oblastne skupščine, magistralni ravnatelj dr. Zarnik pa v imenu mestne občine.
V imenu zveze študentov v kraljevini SHS je govoril beograjski delegat Ilija Živanovič.
Za njim je govoril podpredsednik CIE inž. Paleček. Iz njegovega govora posnamemo, da ima CIE že nad milijon članov, ki pripadajo 32 državam. Smatrati jo je za predhodnico mednarodne zveze vseh intelektualcev.
Končno se je zahvalil predsednik CIE dr. Roberto Maltini za prelep sprejem v Ljubljani. Dr. Roberto Maltini je prečital ob koncu svojega govora pozdravno brzojavko, ki so jo sprejeli zborovalci s klici »Živel kralj«, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Popoldne je bila otvorjena v hotelu »Union« prva seja eksekutivnega komiteja CIE.
Na seji se je razpravljalo o posebni delegaciji, ki naj zastopa konfederacijo v komisiji za intelektualno kooperacijo v Društvu narodov in o ustanovitvi kluba prijateljev konfederacije.
Statuti CIE se v principu obdrže.
Na seji se je debatiralo Jtončno tudi o situaciji v dijaških zvezah posameznih držav, nakar je bila seja zaključena.
Istočasno s sejo eksekutivnega odbora CIE se je vršila v prostorih JNAD »Jadrana« seja »Pobratimstva«, zveze študentov kraljevine SHS.
Zvečer je priredil Svet slušateljev ljubljanske univerze gostom na čast intimno večerjo.
Predvčerajšnjim zjutraj so se odpeljali delegati CIE na Bled, odkoder so se zvečer vrnili. Včeraj se je zborovanje nadaljevalo.
OBČNI ZBOR LJUBLJANSKEGA SOKOLA.
V nedeljo dopoldne se je vršil v Narodnem domu občni zbor Ljubljanskega Sokola ob precejšnji udeležbi članov in članic. Starosta br.' Kajzelj pozdravi navzoče, med drugimi saveznega starosta br. E. Gangla, se spomni v proišlem letu umrlih Članov br. M. Dolničarja, U. Zupanca, I. Mikuža ter posveti tople besede pok. Or. Dolencu, ki zadnja leta Sicer ni bil več član Sokola, ki pa je stal ob zibelki jugoslovenskega Sokola in se spomnil matičnega društva tudi z izdatnim volilom. Dalje omenja, da se je društvo v znatnem številu vdeležilo tekem in javnih telovadskih prireditev ter opozarja, da se bo letos vršila 65-letnica društvenega obstoja. Opozarja na 3. savezni pokrajinski zlet v Skoplju, ki naj našim južnim bratom pokaže moč in lepoto sokolske misli. Slednjič se zahvaljuje telovadcem za njih uspešno in požrtvovalno delo v preteklem letu.
Br. načelnik Al. Vrhovec poroča, da je prednjački zbor štel 21 članov in 12 članic ter ustanovil mladinski odsek. Priredil je dne 19. aprila 1927 dobro uspelo telovadsko akademijo, 25. maja javni telovadni nastop na letnem telovadišču; z lepim uspehom se je vdeležil tekme na (pokrajinskem zletu v Ljubljani, kjer si je priboril br. Gregorka med vsemi 3 mesto z 90'6%. br. Jeras 4.. mesto in br. Antosiewicz 8. mesto. Tekem društev v prostih vajah se je društvo vdeležilo s tremi vrstami Članov dn si izvojevalo 1. mesto z 98‘97%, 2. mesto s 95'93% in 18. mesto z 80%. V lahkoatletski tekmi je tekmovalo , 10 članov, ki so dosegli odlične uspehe; diplome so prejeli Gregroka, Pibernik, Orel, Kordelič in Antosie\vicz M. Dne 9. oktobra se je vršila župna narašča jaka tekma v lahki atletiki, ki, so se, je vdeležile 3. vrste moškega naraščaja; priborili so si 1., 2. in 4. mesto. Najlepša pa je bila društvena akademija v proslavo ujedinjenja. Upeljalo se tudi smučanje ter so se Člani -tega oddelka vadili na Gotovcu in na Rožniku. Obisk telovadnice je bil dober, bil bi pa lahko veliko'boljši.
Iz uopočila načelnice'O. Mužinove posnemamo, da je Imel vaditeljski zbor 12 rednih sej; telovadttose je v precejšnjem številu redno izvzemti velikih počitnic, ia «to, ..tvd«
KJUBUANA • GREGORČIČEVA ULICA 23 • TEL. 2S52
PO STRAHOVITI EKSPLOZIJI
ženski oddelki častno sodelovali' prd vseh tekmah in javnih prireditvah.
Iz obširnega in precizno sestavljenega poročila tajnika br. Milosta omenimo, da je mestna občina podaljšala najemninsko pogodbo za letno telovadišče do leta 1951, kar bo omogočilo med drugim preureditev otroškega igrišča; izreka društevno zahvalo br. Juvancu, ki je s svojim pevskim zborom dal telovadskim prireditvam potrebno živahnost. Ob zaključku leta je štelo društvo 817 članov, cd teh 178 članic.
Mesto obolelega prosveta rja je poročal starosta br. Kajzelj, da je priredil lepo število predavanj, izmed katerih je najbolj uspel Zupančičev večer.
Blagajnik Luce Štraus poroča, da znaša imovina 219.000 Din, celotni promet 1,743.000 dinarjev, uprava velja 54.000 Din in prireditve so prinesle skupno 39.000 Din dobička .	*
(Po dodeljenem absolutoriju je pričela volitev. Odbor je volil per acclumationem in ima sledečo sestavo:
Starosta: Bogumil Kajzelj; starostni namestnik: dr. Fran Kandare; načelnik: Al. Vrhovec; načelnica: Adela Mužinova; pro-svetar: Vlad. Šuklje; predsednik zdravstvenega odseka: dr. Otmar Krajec; tajnik: Janko' MiLost; nam. tajnika: Lipe Sever; blagajnik: Leo Čebular; blagajnikov namestnik, Igo Rus; gospodar: Slavo Simončič; I. namestnik gospodarja: Viktor Rus; II. namestnik gospodarja: Rudolf More; predsednik rediteljskega odseka: Št. Žigon ter 19 odbornikov.
Nato je zaključil br. starosta B. Kajzelj občni zbor z iskrenim klicem na smoireno dela v blagor domovine ,
BORZA,
Curili. Beograd 9.1375, Berlin 123.475, New-york 519, London 25.28625, Pariz 20.395, Milan 27.455, Praga 15.35, Budimpešta 90.725, Bukarešta 3.21, Sofija 3.7375, Varšava 58.20, Dunaj 73.25.
KATASTROFALNA POPLAVA V ANGLIJI.
Kot poroča »United Press«, so divjale te dni v Angliji katastrofalne nevihte. Zračni in pomorski promet s kontinentom je ustavljen. Številne brzojavne in telefonske proge so močno poškodovane. Kolikor je doslej ugotovljeno, je ob priliki nevremena 22 oseib poginlo, nad 100 jih je bilo pa težje
ali lažje poškcdcvamih. Predvčerajšnjim okoli polnoči je prestopila v west-mineterskem okraju v Lcndcnu Temza vsled izredno močne plime bregove. Vse ulice okoli parlamenta so bile pod vodo. Poplava je zahtevala 11 človeških žrtev. Dve osebi še pogrešajo. Da je zahtevala'poplava tolikšno število človeških žrtev je razumljivo spričo dejstva, da . je nastala katastrofa ponoči, ko so ljudje spa- | li, tako da je presenetila poplava ljudi, ki ’ so stanovali v suterenu, v posteljah.
. Temza je porušila v westminsterskem okraju 15 metrov obrežnega zidu. Vodne ma-, se so se vlile z neverjetno brzino v nižje ležeče ulice. Odigravali so se strašni prizori. Matere so iskale c troke. Razlegali so se predsmrtni kriki potapljajočih se. Na stotine lju-
di je brez strehe. Večina si je rešila v zadnjem. iremulku le gčlo življenje. V neki hiši je skušal rešiti neki oče, ko je udrla voda že v stanovanje, rešiti svoje štiri v pritličju speče hčerke. Mož je pri tem utonil. Vsa štiri dekleta so utonila v posteljah.
Parlament je bil takoj pod vodo, pravta-ko Tower. Podzemska železnica je morala prenehati z obratovanjem. Ko je nastopila zopet oseka, se rje voda prav hitro kot je bila -prišla zopet odtekla.
Razven parlamenta in Towra je poškodovan arsenal Woolwich, gledališče, bolnica Waterloo in hospital Sv. Tomaža. Rešilnih -del so se udeležili tudi števlni člani parlamenta. Voda je stala četrt ure na cestah poldrugi meter visoko.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 10. januarja: Zaprto.
Sreda, 11. januarja: -Gostovanje Šentjakobskega gledališkega odra: »Igra v gradu.« Znižane cene. Izven.
Opera:
Torek, 10. januarja: »Hoffinaunove prip* vedke.« -Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Izven.
Sreda, 11. januarja: »Čarobna piščal.« Red B.
Za sobotno operno -predstavo »Hotfmaano-vc pripovedke« kupljene vstopnice veljajo za torek, dne 10. t. m.
PO STRAHOVITI EKSPLOZIJI V BERLINU.
Dne 5. januarja t. 1. je eksplodiral plin v štirinadstropni hiši v ulici Landberger AUee. Vsled eksplozije se je porušila cela stena hiše. Iz razvalin so izvlekli 17 mrtvih in mnogo ranjenih. Število Žrtev je bilo tako visoko, ker se je [»rušil del hiše, kjer so
bile spalne sobe.
VINOCET
tovarna vfoakoRt kisa, d. s o. sn LJabHana
Razpis.
Pokojninski zavod za nameSSence v Ljubljani razpisuje oddajo
pečarskih del in vodovodne inštalacije
za stanovanjski hiši ob Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe pri podpisanem uradu od 9. t. m. dalje med uradnimi urami v Gledališki ulici v Ljubljani.
Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 16. t. m. do 12. ure dopoldne pri podpisanem uradu.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
etiketo ISITAR & SVETEK)] k* Ljubljana p*
etre
- - Širite - -»Narodni Dnevnik"!
MALI OGLASL
Za vsak« besedo m plata
50 par. Za debela tiskana
pa Dia 1.-. .
Išče se
stanovanje, obstoječe im kuhinje ter dveh sob v centrumu mesta. Plača se dobro. Ponudbe na opravo lista pod Stanovanje.
Prodam
dve bolj« 4 vretni harmoniki. in sicer dro- ia triglasno firme Lubae. — Harmoniki imata lep in prijazen glas in sta dobro ohranjeni. Naprodaj sta pri Stefanu, 5. mestna hiša na Kobarideki cesti, Bežigrad, Ljubljana
Koks - čebln
WoMoval/II.-Telet. 20M.
Ribiško palico
ZA SULCA in vso pripravo kupim. Ponudbe je poslati upravniitvu »Narodnega Dnevnika« v Ljubljani pod iitre »RIBIŠKA PALICA«.
MdjaUfljt Aleksander Zeleoafkar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v IdtfMja*1-
Charlie Chaplin.
2.	poglavje.
Chartiejeva mladost v Kennigtonu.
Bilo je tisti večer, ko je Chaplin prišel v London. Po slavnostnem sprejemu in kratkem počitku je dejal svojim prijateljem, da hoče ta 'večer prelbiti čisto sam. Sestati se je hotel s svojo mladostjo...
Nevzdržna sila ga je vlekla v bomo predmestje, kjer je pred tridesetimi leti mali Charlie Spencer Chaplin živel svoja revna otroška leta, kot jih je pozneje naslikal slavni njegov film »Kid.t*
Sedel je v navaden taksi in se odpeljal v vzhodni del Londona, proti Kenningtonu, ikjer je bil preživel svojo prvo mladost.
Kljub temu, da je bilo toliko let preteklo, se je Charlieju zdelo, da so še tu iste hiše, isti ljudje. Na videz ni bilo nič spremenjenega. Nekdanji stari slepec je molel svoj klobuk mimoidočim še vedno na istem oglu, kjer ga je bil videl kot petletni dečko.
Charlie je imel utis, da gleda Kennington skozi zrcalo, preteklost je stala pred njegovimi očmi, čisto blizu je bila prisotna, tako da bi jo bil lahko zagrabil z roko, in vendar kako je bila daleč I
Branjevec je bil še vedno v isti hiši kot nekdaj. In kot nekdaj je -imel vso izložbo pa-
* Angleško pomeni kid kozlička, v domači govorici pa otroka.
radižnikov, ki jih je mali Charlie občudoval , z velikim veseljem. Slednjič je stal pred hišo, ! kjer je nekdaj stanoval, 3, Pownal Terrace, j Kennington Road ... Zares skromna hiša, kjer je živel v zadnjem nadstropju v sobi, za katero je plačeval najemnino 3 šilinge in 6 pence.
V svojem romanju ipa je šel do konca. Po temnih le -predobro znanih stopnicah je prišel do nizkih vrat pod streho. V njegovi sobi je stanovala sedaj stara, bolna žena, ki se je čudila slavnemu obiskovalcu, kateri jo j je kraljevsko nagradil.
Potem gre naprej, obujat spomine... Tam še stoji Bexter Hall, kjer je za dva pennyja — kadar jih je imel — šel s svojim bratom Sydneyem — gledat slike projekcijskega aparata, za katere sta bila prav navdušena. Za en penny je bilo takrat mogoče videti Kristusovo trpljenje. Obenem so obiskovalci dobili skodelico slabe kave in tenak kos kolača.
Kenningtonski bulvar se na videz vleče v brezkončnost. Čudna mešanica revščine in razkošja. Hiše iz začetka prošlega stoletja izgledajo kot podrtije ... Charlie zakliče šoferju/naj ga pelje po Chester streetu. Tu se igra mladina, »kid«-i, kot jim pravijo Londončani. In Charlieju se zdi, da je sam spet otrok med temi malimi revčki.
Malo naprej se pelje po Lambeth Roa-du, kamor je hodil nakupovat, kadar je njegovo mater zadrževalo doma delo ali bolezen. Chaplin iz 1. 1921. se zelo razlikuje od
te množice, ki je tako tipično londonska in tako izrazito predmestna. Ljudje ga pa naenkrat spoznajo in mu začnejo navdušeno stiskati roke... in Chaplin je ganjen do solz pri tej prjazncsti in pri misli, da ne more pomagati vsem tem revežem. Umakne se in hiti naprej. Sreča devojko, ki ga spozna: »Halo, Charlie, ali še veš, kdo sem jaz?« In Charlie se takoj spomni njenega imena. Kot otroka sta se vsak dan igrala skupaj, cma je stanovala v isti hiši, kot Chaplinova mati. Nekaj -minut sl Obujata mladostne spomine, potem se pa spet ločita... takšna je človeška usoda.
Charlie odide naprej, okoli ogla in stoji pred šolo v Hanwellu pri Ealingu, kamor je hodil nekaj let. Še danes lahko čitate v katalogu ime njegovega brata in njega:
— Chaplin Sydney John, star enajst let, evangelske vere; vstooil v šolo 18. junija 1896, izstopil 18. novembra 1896; odšel na šolsko ladjo Exmouth.
— Chaplin Charles, star sedem let; evangelske vere; stopil v šolo 18. junija 1896; odšel k svoj materi 18. jan. 1898.
Učiteljica, Miss E. M. Rogers, se še spominja malega »Boy-«a, ki je s svojim spakovanjem zabaval vso šolo. Seveda se nima Charlie zahvaliti za svoj dvig njenemu resnemu pouku, temveč po-uku mnogo bolj robatega učitelja, življenja. Trd je bil pouk, ki ga je dajalo malemu dečku, rojenemu 16. aprila 1889 v bornem londonskem predmestju. Da bi bil Chaplin rojen v Fontaineble-auju pri Parizu, kot se je trdilo, ni istina.
16.	aprila 1889 se je rodilo dete komiku predmestnega music-halla, o katerem ne vemo skoraj ničesar, in mladi, ljubki in dobrosrčni ženi, ki se je pred svojo poroko imenovala Florence Harley. Tudi ona je bila gledališka igralka. Na žalost je bila zelo slabega zdravja in ko ji je še v mladosti umrl soprog, sta jo večkrat bolezen in revščina j spravila v bolnišnico, medtem ko sta se mo-1 reda Sydney in Charlie sama preživljati, kot , dva vrabca. Kdo ve, ali se ni morda mali in - prebrisani Charley pomagal na način, kot je | pozneje to pokazal Jackie Coogan v filmu | »Kid«? Kdo ve, ali ne izha-ja morda vsa inteligenca uibcštva, ki jo nahajamo v vseh Chaplinovih filmih, iz vira teh dragih, nepozabnih spominov? ...
Včasih se je pa gospa Chaplinova počutila čisto dobro. In tedaj je z vso naglico delala v svoji sObi v Kenningtonu. S šivanjem je prehranjevala svojo majhno družino. To ji je prinašalo več dohodkov kot igralski poklic. In vendar je bila — kot nam pripoveduje njen sin, in ta se spozna na to — zelo talentirana igralka in plesalka. Kadar je bila v bolnišnici, je imela eno samo veselje: vsak dan je prihajal njen »boy« k njej na obisk. Charlie je spravil s svojimi neumnostmi v smeh vratarja in strežnice in ti so ga imeli tako radi, da so ga pustili dolgo preko dovoljenega časa pri njegovi dragi mamici.
* Včasih se je šel z njo sprehajat v Ken-i nington Park. S kakšnimi občutki je 1. 1621 spet stopal po znanih mu potih in alejah! |	(Dalje pr m.,