Iskra GLasILO delovnega kolektiva sozd iskra Bodo novi ukrepi vplivali na izvoz? Številka 40 — Leto XXI — 30. oktober 1982 let; Najnovejši stabilizacijski ukrepi Zveznega izvršnega sveta, razen že znane 20 % devalvacije dinarja, niso v času, ko je nastal ta članek, še v ničemer koreniteje posegli na jugoslovanske, s tem pa tudi Iskrine zunanjetrgovinske tokove. Kljub temu smo se odločili za krajši pogovor z zunanjetrgovinskima strokovnjakoma v Iskri Commerce — v.d. direktorja TOZD Zunanji trg Milošem Resnikom in pomočnikom direktorja v tej TOZD Petrom Cudermanom. vodilnim delavcem so obljubili vso možno pomoč pri realizaciji izvoza. O vplivu devalvacije dinarja na izvoz je Miloš Resnik povedal tole: »Devalvacija je gotovo ukrep, ki pospešuje izvoz, je pa vprašanje, kako bodo nanj vplivali še dodatni ukrepi. Pri tem mislim predvsem na izvozno stimulacijo, ki bi gotovo morala obdržati sedanjo višino, da bi bil izvoz res zanimiv. Marsikaj govorijo na različnih sejah, marsikaj objavljajo tudi po sredstvih javnega obveščanja, toda takšnih oprijemljivih stvari ni. Ocenjujem pa, da bodo novi ukrepi prišli do veljave šele prihodnje leto. Na vsak način pa pozdravljam vsako stvar, ki bo omogočila povečanje izvoza.« Kot rečeno, se je našega kratkega pogova udeležil tudi pomočnik direk- I ^danji izvozno-uvozni položaj v sta naša sogovornika ocenila za , radicionaIno mobilizacijsko stanje«, a|ero je značilno za domala že vsa mi-ula leta, ko je Iskra ob največjih pri-^ vanj ih skušala v zadnjem četrtletju L**« in preseči izvozni načrt. Kot vse letošnjega izvoznega plana le ne °mo dosegli, »čeprav večjih odstopanj ie bi smelo biti in moramo do konca :a skupno izvoziti na konvertibilno tr- "-e za 130 milijonov dolarjev«, pou-arla Miloš Resnik. Gre torej za nekaj odstotno odstopa-r od začrtane konvertibilne izvozne . ^znosti. Po projekciji bi morali v v dnjih treh mesecih izvoziti na kon-^rtibilo za 46 milijonov dolarjev, ob 3 da bomo imeli na razpolago v tem dobju okoli 22 milijonov dolarjev ^ °znih možnosti. V Iskri smo se tudi ^dogovorili, da bomo te relativno stc ® količine repromateriala iz uvoza jj^ktno in neposredno v odvisnosti od ^°znih rezultatov, delili med največje tor j a TOZD Zunanji trg Peter Cuderman. V zvezi s položajem doma in v tujini je dejal tole: »Svetovni položaj, za katerega je še vedno značilna huda gospodarska recesija, je trženje še otež-kočil. In vsaka neposlovnost pri izvajanju naših izvoznih naporov, zlasti na področju kakovosti in zanesljivosti izdelkov, dobavne discipline in med dru-girotudi ustrezne ravni izvoznih cen, še kako vpliva na uresničevanje Iskrinega izvoza, zato pozivamo vse delavce v Iskri, da vsak po svojih močeh in možnosti vpliva na to, da bomo izvozna naročila tudi uresničili. Ne sme se nam več dogajati, da bomo imeli tako kot zdaj 10 milijonov dolarjev kumulativnih izpadov naročil za izvoz na konvertibilno področje in prav toliko na kliring. (Prav o tem najnovejšem izpadu bo v kratkem razpravljal kolegij Iskrinih glavnih direktorjev op.p.) Zlasti ne zato, ker izpada ne bomo nikoli več kompenzirali, saj je moral naš kupec v tujini nabaviti blago pri naši konkurenci.« Lado Drobež Pogled m sedanjo tovarno feritov v Stegnah, ki praznuje 30-letnico obstoja in uspešnega razvoja. Ob tej priložnosti smo tej temeljni organizaciji združenega dela IEZE namenili 4. in 5. stran. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KPO SOZD ISKRA ANTONOM STIPAN IČ EM' VEČJE MOŽNOSTI ZA IZVOZ, TUDI V ISKRI Najnovejši sveženj gospodarskih ukrepov, ki sta jih nedavno sprejela zvezna skupščina in zvezni izvršni svet so prinesli aktivnim in pretežnim izvoznikom določene olajšave, prednosti in stimulacije, ki bodo vsekakor pozitivno vplivali na povečanje izvoza, če že ne takoj, pa vsaj v bližnji prihodnosti. Kako bodo omenjeni ukrepi vplivali na Iskro, ki sodi med velike izvoznike in kakšne so v tem smislu možnosti za povečanje izvoza, smo naprosili predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča, da bi nam na kratko povedal svoje mnenje o tem svežnju ukrepov, med katere sodi tudi 20% devalvacija dinarja. bo pač dalo in tako opravili priprave za prihodnje leto, ker se odpirajo vsaj ne- oznike. *Vsi v Iskri se moramo zavedati,« ),u^arja v.d. direktorja TOZD ZT, Pf .je položaj izredno resen. Iskro je |v-bnji teden obiskala delegacija vid-^ republiških delavcev — predsednik Publiškega komiteja za mednarodno • . kovanje Jernej Jan s sodelavci, 'ho $hSednik slovenske SISEOT tov. . Ve r s sodelavci ter predstavniki slo-nske gospodarske zbornice. Iskrinim i.C V počastitev mladinskega kongresa Ljudje si zastavljamo samo tiste dlje, ki so nam uresničljivi, ki jih lahko dosežemo. Naše dlje in dlje vseh naprednih družbenih sil vsebujejo program zveze komunistov, zakon o združenem delu in ustava. So pa še drugi programi, v katerih so zapisani razni dlji, uresničljivi dlji. Za kaj gre v tem primeru. Gre za program mladih iz tovarne malih zaganjalnikov, temeljne organizadje Po končanem 11. kongresu Zveze sodalistične mladine Slovenije v nedeljo, 24. oktobra v Novem mestu, je bila seja republiške konference ZSMS, na kateri so izvolili za novega predsednika dipl. ing. matematike Andreja Brvarja, za podpredsednico dipl. polit. Sašo Dragoš, za sekretarja pa dipl. polit. Bojana Žlendra. Kongres mladine je ob zaključku svojega dela sprejel tudi resolucijo, iz katere povzemamo najpomembnejše poudarke: O naših usmeritvah in ciljih govorimo z jasno zavestjo o vseh ovirah, ki so Pred nami. Ne delamo si iluzij o tem, da jih bo mogoče doseči brez boja, kajti razvoja socialističnih samoupravnih odnosov ne onemogočajo samo bolj ali ttanj slabo razvite proizvajale sile, ampak onemogočajo samo bolj ali manj s*abo razvite proizvajalne sile, ampak tudi njegova zgodovinska nasprotnika ~~ birokracija in tehnokracija, ki hlepita po oblasti v tovarni, šoli, krajevni skupnosti, in poskušata gospodariti s Ključnimi družbenoekonomskimi Vzvodi v državi. V družbenoekonomski krizi se mladi vse teže zaposlujejo. ZSMS zato napoveduje boj brezposelnosti... Kako naj se lotimo tega boja? Osnovne organizacije ZSMS v organizacijah združenega dela morajo vplivati in odločati 0 temeljih plana organizacij združenega dela in s tem plana zaposlovanja, 'iplivati morajo na vsakoletne plane štipendij; na kadrovska vprašanja, ob-Clnske konference ZSMS morajo sodelovati in si zagotoviti vpliv v občinskih skupnostih za zaposlovanje. Priti do stanovanja je danes prava umetnost. Če si mlad, imaš za to še manj ftožnosti. Kaj mora ZSMS storiti, da bodo imeli mladi ljudje večje možnosti? v OZD se mora boriti za ustreznejše pogoje za mlade posojilojemalce, za Pfednostno obravnavo mladih družin, za to, da bodo mladi ljudje plačevali astno udeležbo pri vselitvi, ne pa pred njo, za to, da se odpravi pogoj določi-tVe delovne dobe v OZD kot prevladujoče merilo za pridobitev stanovanja, Za to, da sklenitev zakonske zveze ne bo odločujoč pogoj za pridobitev sta- n°vanja. 'Nujno je treba izboljšati in revolucionirati pouk. To lahko dosežemo z Rajanje m novih metod dela, z individualizacijo pouka, s seminarskim uelom, z zmanjšanjem števila učencev v razredih ter z drugimi ukrepi, ki naj °dpravijo klasični redovalni in izpitni sistem, kot družbeni selekcijski meha-niZem z dviganjem splošne izobrazbene ravni, z uveljavljanjem drugačnih adnosov med učenci in učitelji, študenti in profesorji, ki bodo resnično teme-Jdi na konkretnem delu in medsebojni odvisnosti, temelječi tudi na objektnem medsebojnem ocenjevanju, ne pa na lažnem povprečju znanja. Odločno vztrajamo na stališču, da učenci in študenti samostojno, brez ^deježbe staršev v njihovi delegaciji, odločajo v svetih izobraževalnih organi- ZSMS bo organizirala mlade kmetovalce v aktivih mladih zadružnikov, ši-1 a bo prostor za reševanje problemov mladih kmetovalcev znotraj organi-Zac*je same in upoštevala njihove posebne interese v delovanju socialistične Zveze na čimbolj množični osnovi. Dosledno je treba uveljavljati dohodkovne odnose in svobodno menjavo ,?*a> kot zgodovinske interese vseh delovnih ljudi. Specifične interese mla-'u je treba obravnavati na zborih združenega dela, zborih krajevnih skup-n°sti, zborih občin in v skupščinah interesnih skupnosti. Perspektiva naše organizacije je v njeni samostojnosti, množičnosti in v eiI1> da postane fronta vseh delov mlade generacije. Osnovne organizacije in celotna Zveza socialistične mladine Slovenije letajo postati povsem samostojne in se osvoboditi različnih »skrbnikov«. S pesnim delom bomo najuspešneje razbili sektaštvo in oportunizem v naši Da bodo mladi lahko spreminjali družbene razmere in odnose ter uveljav-jah revolucionarne usmeritve, t.j. razvoj socialističnih samoupravnih odno- v v naši družbi, morajo nenehno izpolnjevati svoje teoretsko, politično in Marksistično znanje. Iskre — Avtoelektrike Nova Gorica, v katerem so med drugim zapisane razne delovne akcije, ena izmed teh pa je čiščenje delovnega okolja. In prav to akcijo so organizirali mladi prejšnjo prosto soboto prav na dan, ko se je v Novem mestu pričel 11. kongres ZSMS. Že pred osmo so se pričeli zbirati. Iz minute v minuto jih je bilo več, po oceni predsednice Milene Jovanovič je bila udeležba zadovoljiva. In niso bili le mladi. Tudi predstavniki vodstva tozda in DPO so bili. Čeprav ne kdo ve kako številčno, a bili so! Poprijeli so za vsa mogoča čistilna sredstva, delovna hala je velika, zato je bilo potrebno kar najhitreje poprijeti za delo. Uspeh ni izostal, delovno okolje je bilo okrog 13. ure, ko so z deli končali povsem spremenjeno, prijaznejše, svetlejše, odeto v svežino. In vendar se ob tem poraja tiha misel, mimo katere ne moremo, prihaja pa iz vodstva mladih v tem tozdu. Res, da je ta akcija zapisana v programu mladih, vendar pa, tako menijo in ta trditev je na mestu, bi morala biti skrb za lepo delovno okolje vseh zaposlenih in ne le peščice mladih. Prepričanje večine, saj bo že mladina napravila to in ono, vsekakor porodi razmišljanje, da je mladinska organizacija le na papirju, da so mladi dobri le ob fizičnih akcijah, da so v večini primerov — komunalno podjetje! No, kljub temu, udeleženci akcije so bili zadovoljni, vzdušje je bilo tako kot se ob takih akcijah spodobi. Ponosni, da so tako koristno izkoristili deževno, prosto soboto, so po opravljenih delih še malo poklepetali in se razšli. M.R. »Glede najnovejših ukrepov okrog zunanje trgovine, je znano iz časopisnih vesti, televizije in radia,« je izjavil Anton Stipanič, »da je zvezni izvršni svet poleg drugih ukrepov, ki naj pospešijo izvoz že v letošnjem letu, predvsem pa v letu 1983, sprejel sklep, da je dovoljen uvoz repromateriala do 50% vrednosti, če je zagotovljen ustrezni konvertibilni priliv. To v bistvu pomeni, da organizacija združenega dela, ki opravi takšen izvoz, ne plača deviznih prispevkov iz republiškega, oz. zvezne-gas predpisa za pokrivanje dolgov iz tako imenovane jugoslovanske, oz. slovenske solidarnosti, to se pravi da je oproščena plačila približno 36% do 50%, kar od celotne vsote pomeni približno 18% priliva, ki ga lahko OZD ustvari, oz. porabi za svoje reprodukcijske materiale. Tako je delež uvoznih možnosti za približno 19% večji od možnosti sedanjega, tako imenovanega malega deviznega režima. Če povedano zdaj apliciramo na naše razmere, potem moram reči, da marsikateri takšen izvoz odklanja in so mnenja, da je tak predpis prišel mnogo prepozno. Zdi se mi namreč nesmiselno, da se nam ne bi splačalo izvažati, tudi če dobimo čistega izplena samo 20 ali celo samo 10%, ker s tem zaposlujemo kapacitete in ustvarjamo pogoje za ustvarjanje in ohranjanje nekaterih dosedanjih zunanjih tržišč. Vendar -— nikoli ni prepozno. Želel bi poudariti to, da bomo ta predpis, oz. to možnost izkoristili že v letošnjem letu, kolikor se katere možnosti, ki jih doslej nismo mogli uresničiti. Glede devalvacije pa mislim, da je bilo že dovolj pojasnjeno v zvezi s tem in da nam je tudi znano, zakaj je do tega moralo priti. Verjetno bi to bilo potrebno storiti že mnogo prej, kajti naše notranje cene so se v lanskem letu povečale skoraj za 45%, ali celo več, po nekaterih podatkih v letošnjem letu pa doslej že blizu 30%. Znano je, da pa spremljava drsenja tečajev konvertibilnih valut, oz. valut nasploh ni sledila trendom v rasti domačih cen in je za gotovo dohodek, ki izhaja iz izvoza, relativno padel ter s tem onemogočil marsikateri izvoz. Zdaj je prišlo do tega ukrepa in 20% devalvacije pomeni dodatno stimulacijo, ki bo pozitivno vplivala na izvoz. Menim, da je devalvacija premajhna, zlasti še na konvertibilnih valutah, ker so hkrati znižane stimulacije povprečno za 9% in je učinek pri konvertibili le cca 11%. Računaj oč, da moramo le določene re-promateriale uvažati, za katere plačujemo carino in ostale uvozne stroške in to nekje v povprečju okrog 25 % ali celo več, se dohodkovni učinek devalvacije v Iskri občutno zniža. Menim da bo nadalje drsenje dinarja v odnosu na konvertibilne valute do neke mere popravljalo ta položaj, do zaželenega cilja pa bi prišli le tako, da bi postali izvozniki —r če smem reči, bogati, uvozniki pa revni.« D.Ž. ZSM SLOVENIJE — FRONTA VSEH DELOV MLADE GENERACIJE Nezaposlovanje hromi delo mladinske organizacije Tradicionalno srečanje mladih iz Iskre Commerce, namenjeno pa je bilo predvsem poživitvi dela mladinske organizacije, smo izkoristili tudi za pogovor s predsedniki OO ZSMS temeljnih organizacij v Iskri Commerce in predsednikom Koordinacijskega sveta IC. V središču pozornosti je bila nedelavnost mladinske organizacije, sogovorniki pa so opozorili tudi na nekatera druga vprašanja, ki pestijo mlade, kot na primer na zaposlovanje, pripravništvo, fluktuadjo mladih, nezadostno sodelovanje z drugimi DPO itd. Vsekakor lahko rečemo, da je okrogla miza opozorila na številne podobne probleme kot 9. kongres ZSMS, Id je bil teden dni pozneje. - »Samo mrtvilo mladine je trenutno splošen problem v vsej naši družbi, ne le v Iskri Commerce ali njenih temeljnih organizacijah,« meni predsednik mladinske organizacije v Zunanjem trgu Boris Mrak. »Je rezultat vseh okoliščin in vsega, kar se pri nas dogaja.« Predsednik Koordinadjskega sveta Djevo Kerič je v zvezi s tem problemom dejal: »Kritiziramo lahko vsi, toda rešitev moramo najti čimprej in zainteresirati mlade v Iskri Commerce za delo v mladinski organizadji. Razen peščice nas starih mačkov je v IC bore malo aktivnih mladih celo manj kot desetina od 446 mlajših pod 27 let.« Seveda 'smo predsednika Keriča takoj pobarali, kakšnih oblik spodbujanja in oživljanja se bo lotilo vodstvo mladih v IC. »Menim, da nas bodo gospodarske težave in nezaviden položaj v prihodnje bolj tesno povezali. Lotili smo se že več oblik, kot na primer izletov, piknikov, spoznavnih večerov, ena oblika je tudi poreški SMIC, toda resnično se bojim, koRko mladih, ki so zdaj tukaj na 9. tradicionalnem srečanju bo začelo aktivno delovati v svoji delovni sredini.« Morda je mrtvilo mladinske organi-zadje še bolj opaziti po Iskrinih predstavništvih, servisih in prodajalnah po Jugoslaviji. O tej nedelavnosti je Djevo Kerič dejal naslednje: »Poleg vzpodbujanja pri delu je osnovni namen tegale seminarja v tem, da spozna in združi mlade, ki delajo v Iskri Commerce, toda udeležba iz predstavništev je letos izredno majhna. Za to je več vzrokov. Menim, da je prvi v tem, da se mladi tako rekoč starajo s svojim delovnim mestom in ko prestopijo magičnih271et so za delo mladinske organizadje izgubljeni. Lahko se zgodi, da bo prav zaradi tega tradicionalno srečanje v Poreču morda že prihodnje leto propadlo, čeprav si mladi tega ne želimo.« V.Beogradu so tako na primer imeli do lanskega leta močno mladinsko or-ganizadjo, toda zaradi starosti je prenehala delovati. Nekaj podobnega se lahko zgodi tudi v Zagrebu. Nezainteresiranost za delo, delno pa seveda tudi staranje in nezaposlovanje mladih so torej osnovni vzroki na nekakšno mrtvilo, ki pa ga bo treba vsekakor, kot so sklenili mladi na SMIC-u, premagati. »Delo mladih po predstavništvih bomo skušali oživiti z reorganizadjami mladinskih organizacij ter združevanjem mladih med različnimi temeljnimi organizacijami. Tozdovska razdrobljenost zdaj ni v korist mladinski.aktivno-sti. Morda bomo šli še dalje ter povezali Iskrine mladinke in mladince iz bližnjih mest,« je poudaril Djevo Kerič. Boris Mrak je k nedelavnosti pripisal tudi neprestani boj, kot je dejal, za dinar. »Osnovni interes delavca, ne glede na njegovo starost, je gotovo njegov osebni dohodek. Pri nas smo uspešno začeli z Zakonom o združenem delu, toda od sprejema naprej se je prav malo premaknilo. Predvsem ni dodelan sistem nagrajevanja, zato ni čudno, da se srečujemo s tolikimi problemi.« Po posameznih temeljnih organizacijah in v Skupnih službah je položaj takle: TOZD Zunanji trg: »Mladinska organizacija sicer deluje, vendar je premalo mladih, ki jih zanima skupno delo. Sicer smo povezani z drugimi osnov- nimi organizacijami mladine preko Koordinacijskega sveta, vendar ni vse tako kot bi moralo biti. Tudi obveščenost bi morala biti boljša,« je dejala sekretarka Koordinacijskega sveta mladine IC Janja Božič. TOZD Marketing: Predsednica osnovne organizacije mladine v tem kolektivu je Jelka Grabec. »Pri nas je zelo malo mladih. V zadnjih dveh letih nismo v Marketingu v Ljubljani zaposlili niti enega novega mladinca ali mladinke, še tisti, ki so pa niso zainteresirani za delo. TOZD Prodaja: Predsednik je Stane Glavan. »Podobno kot drugod, je tudi pri nas. Glede sodelovanja z drugimi DPO bi dejal, da je še kar dobro, okrepiti pa bo treba izmenjavo informacij.« TOZD Servis: Iz te temeljne organizacije sta se seminarja udeležila menda le dva mladinca. Tudi za njihovo osnovno mladinsko organizacijo je značilno, da se spopada s hudimi problemi, predvsem prostorsko razdrobljenostjo. TOZD Zastopstva: Predsednica te mladinske organizacije je Vojka Černe. »Vsega skupaj nas je le še lp mladincev in mladink, ker pa ne zaposlujemo novih ljudi, se naše članstvo z vsakim letom manjša. Razveseljivo pa je, da je vsaj ta peščica delavna! Delovna skupnost Skupnih služb: Predsednica je Jožica VVeiss. Pri nas je prav obratno, kot v temeljnih organizacijah. Imamo veliko mladink in mladincev, vendar so večji del zaposleni v računovodstvu, tam pa je velika fluktua-cija. Precejšen problem je tudi ta, da so Skupne službe razdrobljene v Ljubljani na petih lokacijah. To smo želeli rešiti s poverjeniki,, vendar se pri svojem delu niso izkazali.« T ^ JANEZ ZIHERL, TOZD TEA, Telematika: Zamisel o krožkih se mi zdi pametna in vidim tudi možnost, da se ta zamisel tudi ostvari. Seveda pa je pomembno, da se bomo v krožkih lotevali problemov, ki jih bomo znali reševati. Če bomo tako na začetku začeli reševati lažje rešhive probleme, se bo popularnost krožkov zvečala, in delo v njih bo potem lažje. Ce pa, seveda, ne bomo dovolj aktivni, pa bo tako, kot je bilo že z marsikatero odlično zamislijo — namreč, da je zamrla. To pa bi bilo v tej gospodarski situaciji, ko je reševanje problemov vseh velikosti in na vseh ravneh še kako pomembno, res škoda. Zato se bomo morali lotiti reševanja manjših problemov kar takoj, ko pa bomo imeli več izkušenj, pa bomo lahko prehajali na čedalje večje probleme. Takih problemov je veliko. Kot vodja montaže se zavedam, da v obilici problemov niti zaznamo ne več vseh kaj šele, da bi jih reševali, zato se mi zdi zamiel o krožkih res dobra. Pa še tole bi rad dodal: krožki, kakor so sedaj predstavljeni, niso uporabni le v proizvodnji, ampak praktično na vseh področjih dela. Zato mislim, da bi se v naših delovnih sredinah morali uveljaviti! IZ DRUŽBENO-POUTIČNE OCENE SOZD ISKRA Družbenopolitične organizacije, njihov položaj in oblika organiziranosti SOZD Iskra (Nadaljevanje iz prejšnje številke) c) ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE Tudi Zveza socialistične mladine v SOZD Iskra je doživela po kongresih leta 1978 nekatere spremembe. Te so bolj občutne v vsebini delovanja, kakor v obliki organiziranosti. Prek 90 OOZSM se združuje v 16 konferenc osnovnih organizacij na ravni DO, hkrati pa tudi v koordinacijski svet osnovnih organizacij na ravni SOZD Iskra. Povezanost koordinacijskih konferenc OOZSM v DO in koordinacijskega sveta v SOZD se zagotavlja prek predsedstva KS ZSM v SOZD, ki ga sestavljajo vsi predsedniki konferenc iz DO. V koordinacijskem svetu OOZSM na ravni SOZD mladi skupno uresničujejo predvsem tiste aktivnosti, ki se nanašajo na poenotenje položaja mladega delavca v SOZD Iskra. Za reševanje nekaterih specifičnih oblik zadovoljevanja interesov mladih v SOZD Iskra, so bile ustanovljene tudi nekatere organizacijske oblike, ki jih povezuje KS ZSM v.SOZD: — klub mladih inovatorjev — štipendistov — pohodni odred 99d — delovna brigada SOZD. Ugotavljamo, da se je oblika delovanja mladine v okviru SOZD, ki je bila prej izražena v neposrednem kontaktiranju med KS ZSM v SOZD in posameznimi OO ZSM precej spremenila. S poslovnikom o delovanju KS ZSM v SOZD Iskra je sicer še vedno Vodilni mladinski aktivisti p Iskri Commerce. Delo krožkov za izboljšanje proizvodnje Kot smo že poročali, je bil pretekli teden v Škofji Loki tridnevni seminar na temo Vodenje krožkov za izboljšanje proizvodnje, ki se ga je udeležilo 16 delavcev — vodij krožkov iz naših TOZD. Povprašali smo nekatere udeležence za njihovo mnenje o krožkih in tudi, s kakšnimi vtisi odhajajo s tega posvetovanja. Spregovorili so: JANEZ TRELC, TOZD Instrumenti, Otoče: »Za krožke sem pravzaprav slišal tokrat prvič. Zamisel sama se mi zdi dobra, kot vodja proizvodnje se bojim le, da za tako zamisel pri vodilnih strukturah ne bomo dobili dovolj razumevanja. Vedeti namreč moramo, da vsa stvar le nekaj stane. Za krožke bomo namreč žrtvovali nekaj delovnega časa. Po drugi strani pa se bojim tudi odpora pri delavcih, če le ti ne bodo za krožke prav stimulirani. In, ne nazadnje, se človek boji, da bomo v primeru neuspeha tarča posmeha. Zato mislim, da bi bilo za krožke potrebno aktivirati vse strukture, šele tako bi namreč lahko zagotovili realne možnosti za uspeh. V eni izmed dežel z najvišjo produktivnostjo — Japonski so se krožki med delovnim časom vendarle uveljavili. Zakaj se torej ne bi tudi pri nas? Zato, ker smo še vedno preveliki individualisti. Še vedno nam je na prvem mestu individualna korist. V zvezi s tem problemom se večkrat spomnim na primerjavo z mravljami. Če se namreč preko vode odpravlja družina mravelj, se prva vrsta brez premišljanja odpravi v vodo in potone, druga morda tudi še, tretja pa nato po njihovih truplih normalno prečka vodo. Ljudje pa bi prek vode hoteli vsak zase in tako bi večina potonila. Krožki pa pomenijo nasprotno, skupinski nastop in s tem večjo možnost za uspeh. Ko pa je že govora o Japoncih, pa mislim še tole: Japonci so mnogo bolj povezani s podjetjem, kjer delajo, kot mi. Dobesedno živijo z njim. Kolikor je v moji moči si bom, seveda, prizadeval, da bi pri nas krožke speljali, da bi delavci razumeli njihov smisel in da bi v krožkih tudi sodelovali. Morali bi sprejeti tudi neke vrste priporočilo, naj bi sicer delavci ne bili za sodelovanje v krožkih posebej nagrajevani, pa tudi kaznovani ne — pri tem mislim na to, da režijska ura le znese dokaj manj, kot norma ura. (Nadaljevanje na 3. strani) predvidena neposredna komunikacija med KS ZSM SOZD m posameznimi OO ZSM, vendar se v praksi vse bolj uveljavlja oblika delovanja, ki smo jo sicer dogovorili za delovanje sindikata. Tako bo potrebno v prihodnje ponovno pretehtati obliko organiziranosti in jo prilagoditi metodam, ki se sicer skozi delovanje potrjujejo. V delovanju mladine znotraj SOZD smo že nekaj let opazovali upadanje aktivnosti, kar pa se v zadnjem obdobju spreminja s povečanim intresom mladih za organizirano delovanje. Upadanje aktivnosti zasledujemo praktično od poizkusa uvajanja aktiva mladih delavcev, ki so pomenili transmisijo sindikalnega dela med mladino. Čeprav smo dokaj hitro spoznali neustreznost takega organiziranja, mladina od takrat ni več našla pravega mesta v delovanju družbenopolitičnih organizacij v SOZD. To značilnost sicer zasledujemo na splošno v združenem delu, vendar je bila mladina znotraj SOZD v prejšnjih obdobjih zelo aktivna. Povečan interes za mladinsko delo, ki se kaže verjetno tudi zaradi upadanj^ življenjskega standarda mladega delavca, vedno težjega zaposlovanja, težjega pri- POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO, Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije A, Ljubljana, Š 11, telefon 213-213, int. 21-25. ISKRA ZORIN, TOZD CAOP 1. Projektant I. Pogoji: dipl. ing. matematike, računalništva ali elektrotehnike, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, lahko je brez izkušenj, če je kandidat pripravljen skleniti delovno razmerje kot pripravnik. 2. Programer I. Pogoji: dipl. ing. matematike, računalništva ali elektrotehnike, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, lahko je brez izkušenj, če je kandidat pripravljen skleniti delovno razmerje kot pripravnik. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom, Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Iskra ZORIN DSSS Štrekljeva 6, Ljubljana. ISKRA ELEKTROZVEZE, TOZD TTS 1. Projektant avtomatskih merilnih sisteemov Pogoji: dipl. ing. elektro, 3 leta delovnih izkušenj, predviden OD 14.855 din TOZD US 1. Samostojni tehnični risar Pogoji: uspešno končana osnovna šola, tečaj tehniškega risanja, 5 let delovnih izkušenj, predviden OD 9.000 din Delo jeza nedoločen čas s polnim delovnim čajiom. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Iskra Elektrozveze, Kadrovska služba, Stegne 11, Lj. ISKRA INVEST SERVIS 1. TEHNOLOŠKA PRIPRAVA IN NADZOR ELEKTRO DEL — 1 delavec Pogoji: elektrotehnik jaki tok in 3 leta delovnih izkušenj na področju izdelave elektro—inštalacijskih načrtov ter opravljen izpit za delo na visokonapetostnih napravah, poskusno delo 3 mesece, pričakovani OD 15.000 din. 2. IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH DEL NA TT NAPRAVAH — 1 delavec Pogoji: TT mehanik — specialist in 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja telefonskih central večje kapacitete in aparatur, poskusno delo 3 mesece, pričakovani OD 14.000 din 3. KURJENJE VISOKOTLAČNIH KOTLOV IN UPRAVLJANJE KOMPRE-SORSklH NAPRAV — 1 delavec Pogoji: strojni ključavničar specialist in 4 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja kotlovnice z izpitom za kurjača visokotlačnih kotlov in strojnika kompresor-skih naprav, poskusno delo 3 mesece, pričakovani OD 14.000 din 4. UREJANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA — 1 delavec Pogoji: strojni ključavničar ali elektrikar in 1 leto delovnih izkušenj na področju skladiščnega poslovanja s tečajem za skladiščnika, poskusno delo 2 meseca, pričakovani DO 13.000 din 5. POSREDOVANJE TELEKSOV IN TELEGRAMOV — 1 delavec Pogoji: PTT manipulant in 6 mesecev delovnih izkušenj na področju posredovanja, teleksov in telegramov s pasivnim znanjem tujega jezika, poskusno delo 2 meseca, pričakovani OD 11.500 din 6. POSREDOVANJE TELEFONSKIH POGOVOROV — 2 delavca Pogoji: ozek profil in 6 mesec, delovnih izkušenj na področju telefonskega posre-. dovanja s tečajem za telefonista, poskusno delo 2 meseca, pričakovani OD 10.000 dm 7. ČIŠČENJE OBJEKTOV — 5 delavcev Pogoji: priučena delavka in 3 mesece delovnih izkušenj s čistilnimi napravami, P0" skusno delo 2 meseca, pričakovani OD 9.000 din 8. IZVRŠEVANJE TISKARSKIH DEL — DOMINANT — 1 detovec Pogoji: VK grafični delavec in 3 leta delovnih izkušenj na področju tiskarske stroke, poskusno delo 3 mesece, OD 14.000 din 9. STREŽBA GOSTOV — ZAHTEVNEJŠA OPRAVILA — 1 delavec Pogoji: KV natakar in 2 leti delovnih izkušenj v gostinstvu, poskusno delo 2 meseca, pričakovani OD 10.500 din 10. STROKOVNI IN OPERATIVNI POSLI UUDSKE OBRAMBE — 1 delavec Pogoji: višji upravni delavec in 3 leta delovnih izkušenj na področju ljudske obrambe, poskusno delo 3 mesece, pričakovani OD 15.000 din Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo 1 15 dneh po objavi, ali se oglasijo osebno na razgovor v splošno kadrovskih poslih v Ljubljani, Kotnikova 12. dobivanja stanovanjskega prostora za mladino itd., nameravamo v SOZD usmeriti na različne oblike interesnega povezovanja mladih na problemih, ki so enotni za vse mlade delavce v Iskri. Tu se kažejo možnosti za neštete oblike ponovne uveljavitve mladinske organizacije ob razčiščeni funkciji ostalih DPO ter ob veliki aktivnosti predvsem mladih članov ZK. d) ZVEZA BORCEV Zveza borcev ima v svoji aktivnosti v okviru SOZD Iskra dolgoletno tradicijo. Že ob nastanku združenega podjetja so borci odigrali ključno vlogo ter s svojo izkušenostjo in odločno besedo pomagali pri iskanju najustreznejših rešitev. Kljub dogovorom o prenosu aktivnosti ZB iz združenega dela v krajevne skupnosti so borci ohranili oblike organiziranosti, ki so jim omogočale nemoteno delovanje v okviru ZP ter kasneje v SOZD Iskra. V okviru SOZD Iskra danes deluje 17 aktivov ZB po DO, ali TOZD, v okviru katerih je aktivnih še vedno prek 350 borcev. Ti aktivi se povezujejo v aktiv ZZB na ravni SOZD Iskra, ki je tesno povezan z delom sindikalne organizacije. Aktiv ZB SOZD Iskra vsklajuje vprašanja, ki so pomefflv® za socialni in delovni položaj članov Z hkrati pa spremlja tudi vsa ostala vprašan) > ki se pojavljajo ob delu v SOZD Iskra. >6 čino teh vprašanj rešujejo borci prek sinu kalne organizacije. Kljub aktivnosti in P® menu borčevske organizacije v okvi SOZD Iskra pa ne moremo mimo dejstv.j da je število aktivnih borcev praktično dneva v dan manjše ter se s tem tudi P°^at0 Ija vprašanje obstoja te organizacije. Za intenzivno delamo na prenašanju tra NOV na mladino, zaradi česar smo tudi us novih pohodni odred partizanskih dela™p 99d, ki so v bistvu zibelka današnje SO Iskra. H. SAMOUPAVNA OR<^‘ NIZIRANOST IN URI;' SNIČEVANJE DOHOV' KOVNIH ODNOSOV Zadnja temeljita sprememba v sa5!°aUv pravni organiziranosti SOZD Iskra je Poslovanje TOZD PMD V TOZD PMD so glede na spremlajoče probleme v prvih 9 mesecih letošnjega leta, dokaj zadovoljni s poslovnimi uspehi. Več o njihovih proizvodnih rezultatih in težavah, ki so jih morali sproti premagovati pa nam je na našo prošnjo podal njihov direktor, dip. ing. Milan Gamberger. *Z izpolnjevanjem plana in s poslov- nem sodelovanju pripravljalnih služb nimi rezultati v prvih 9 mesecih smo v uspeli izogniti grozečim zastojem, naši temeljni organizaciji kar zadovolj- Zavedamo pa se, da nismo poslovali ni. Uspešno smo se oskrbeli vsaj s tistim optimalno in s tako produktivnostjo, materialom, ki nam je omogočil polno kot je od nas zahteva sedanjost. Dosti Zaposlenost tako, da smo se ob prož- zadreg smo imeli zaradi nizkih osebnih Delo krožkov za izboljšanje proizvodnje (Nadaljevanje z 2. strani) KALKOČ EMA,TOZD Polprevodniki Trbovlje: »Kot delavka — brigadirka v Proizvodnji menim, da bi delovanje krožkov moralo zaživeti. Posvetovanje je bilo dobro pripravljeno in mislim, da v imenu vseh udeležencev lahko rečem, da smo z njega odnesli veliko novih na-Potil in novega znanja. Uspeh krožkov Pa je seveda odvisen tudi od naše spo-sobnosti razložiti delavcem, kaj naj ta krožek za našo delovno družino pomeni m kakšne prednosti in rezultate prinaša. Ce bomo o tem spregovorili na ta način odpora gotovo ne bo!« Slaviča Lorber, TOZD Polprevod-•dki Trbovlje: »Da sem se udeležila krožka, so me določili v moji delovni sredini na priporočilo mojstra. Poznam vse delovne operacjje v naši TOZD, sedaj pa tudi pomen, načine dela in metode za vodenje krožkov za izboljšanje Proizvodnje. Mislim, da bi krožki mo-toli uspeti, če jih bomo prav zastavili. Tudi pri tem pa je vse odvisno od naše dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje.« n c t V J , ŠANTELJ MARJAN: TOZD Upori Šentjernej: »Verjamem v krožke, sipam, da bom zanje doma dobil dosti Podpore in razumevanja vodilnih ^uktur, da bodo krožki lahko zaživeli. Kar pa zadeva seminar, pa bi rad pou-daril, »da je bil dobro pripravljen predavanja so bila izčrpna, za nadaljnje delo pa smo dobili tudi skripta. Mislim le, da bi bilo treba tak seminar v naslednjem letu ponoviti. Na takem, enodnevnem, srečanju pa bi obravnavali probleme, ki jih bomo medtem pri tem delu v krožkih srečali, nato pa bi te probleme skupno reševali.« Lotar Kozina, samostojni svetovalec področja za kakovost SOZD Iskra: »Prvi korak, da bi z moderno tehnologijo, ki jo imamo, dosegli čim boljše rezultate, so nedvomno tudi krožki za izboljšanje proizvodnje. Podobni krožki so se razvili naSaponskem pred približno, 20 leti in to v posebnih pogojih njihove kulturne dediščine. Danes predstavljajo obliko množične industrijske dejavnosti in temeljno obliko za izboljšanje kakovosti in proizvodnje. Problemi, ki jih ti krožki obravnavajo, izvirajo iz dela, ki ga delavci opravljajo in zato dajejo sposobnim delavcem možnost, da se v krožku in širšem okolju uveljavljajo s konkretnim in konstruktivnim delom. Po japonskem vzgledu so se ti krožki začeli širiti v industrijsko razvitih državah in gre samo v ZDA njihovo število v tisoče. Uspešno so se uveljavili tudi v tretjem svetu (npr. Brazilija, Mehika, Indija — v elektronski industriji). Pri nas pa celo naša Ustava in zakonodaja ter smernice in družbeni dogovori razvoj takšnih krožkov podpirajoin omogočajo. Takšni krožki pri nas so v bistvu inovacije v proizvodnem procesu, pomenijo pa tudi neke vrste obogatitev dela, saj delavci na takih sestankih krožkov obravnavajo konkretne probleme svojega delovnega okolja, o njih razpravljajo in iščejo rešitve. In končno, sodelovanje v krožku mora biti prostovoljno, če želimo, da se tisti, ki so člani, tvorno in z vsem zanimanjem vključijo vanj. Namen krožkov je, da člani ugotovijo probleme, jih analizirajo in ugotovijo vzroke ter poiščejo rešitve, ki jih potem predočijo vodstvu, člani krožka pa sami odločijo kateri problem bodo reševali. Od njih pa pričakujemo, da ga bodo tudi rešili. Ce sami tega ne zmorejo, pa predlagajo tako rešitev, s katero bodo vsaj odstranjeni vzroki, ki so problem povzročili. Od delavcev v krožku tudi pričakujemo, da bodo, če je le mogoče, sami odstranili vzroke problemov, oz. sami izvedli izboljšavo, seveda v soglasju in po odobritvi vodstva. Reševanje problemov, in ne zgplj njihovo golo naštevanje, je torej bistveni element delovanja krožkov. O tem, organizaciji, načinu dela, tehnikah in metodah, izobraževanju in pogojih dela omenjenih krožkov je tekla beseda tudi na seminarju: Krožki za izobraževanje proizvodnje. Udeleženci so bili na posvetovanju zelo aktivni in mislim, da bo prav z njihovo pomočjo delovanje krožkov zaživelo.« Pa še informacija: naslednji seminar > za vodenje krožkov za izboljšanje proizvodnje bo organiziran takoj po novem letu. Sicer pa bo o tem obvestila posredovalo glasilo Iskra. Mak >ZD ibn* ZB. inja' Ve- indi' i p0-tviru istva. io stav' Zato ididl jA' rE- gD' ,moU- bilay Obdobju 1975—77 ob sprejemanju Zakona 0 združenem delu in samoupravnega spora-ZUtna o združevanju v SOZD. Takratne sPremembe so bile predvsem namenjene ^organizaciji Iskre Commerce, ki je do ,edaj predstavljala center odtujenega trgov-^ega kapitala ter reorganizaciji razvojne tonkcije, ki je bila do takrat koncentrirana v f^vodu za avtomatizacijo in njenemu pribli-žanju potrebam proizvodnje. Ob tem smo faradi potreb učinkovitejšega upravljanja v ^OZD tudi organizirali 7 proizvodnih ranžnih organizacij in 4 OZD skupnega Pomena, torej uveljavili približno enake (kapitalno, kadrovsko, po obsegu proizvod-nie) subjekte, zasnovane na enakem tržnem Pristopu. S to reorganizacijo smo uspeli v takratnem obdobju ustvariti učinkovitejši si-s,em upravljanja SOZD, ki ga je do takrat Ustavljalo že 25 zelo različnih podjetij. V obdobju od zadnje reorganizacije do anes, smo v skladu s sprejetim konceptom Organiziranosti na novo organizirali še neka-ere delovne organizacije, ki so se predvsem razvile iz DO Elektromehanika. To so: elek-ozveze, ki delajo za namenskega kupca, Center za elektrooptiko, Telematika, Kibernetika in ERO. Z ustanovitvijo DO skupnega pomena Iskra banka, Inštitut za kakovost in metrolo-gijo, Zavod za organizacijo in informatiko ter nove DO Iskra Delta imamo v SOZD Iskra ponovno že skoraj 20 delovnih organizacij. Upoštevajoč dejstvo, da je večina naših proizvodnih DO lociranih v vseh 3 pa tudi do 8 občinskih ter, da se kot posledica take organiziranosti, pod pritiskom lokalnih struktur tudi posamezne TOZD vedno bolj organizirajo v smislu delovne organizacije, lahko ocenimo, da postaja sistem upravljanja znotraj SOZD vedno bolj zapleten in neučinkovit. Odtod tudi izvirajo različne pobude, da se ponovno temeljito analizira samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra in najde učinkovitejše oblike samoupravne organiziranosti. K temu prispeva tudi dejstvo, da je SOZD Iskra, kot tudi ostalo naše gospodarstvo v zadnjih letih, vedno bolj prisiljena v izvozno ekspanzijo, ki terja nove oblike organiziranosti, zasnovane na usposobljenosti za razvoj, proizvodnjo in trženje kompleksnih projektov. To pa pomeni med vsemi DO, ki so udele- Milan Gamberger. dohodkov in zaradi pomanjkanja poklicnih delavcev za mehanske obdelave. Naročila, ki so presegala naše zmogljivosti, smo kljub občasnem delu v podaljšanem času izpolnjevali prevečkrat z zamudami, vendar glede na težave finalistov, še pravočasno. V tem času smo na zahtevo naročnikov velikokrat menjali roke naročil, nekatera naročila pa celo prestavili, pač v skladu z nabavo uvoženega materiala. Ob tem so se nam tu in tam sprostile tudi zmogljivosti, ki smo jih dokaj uspešno zapolnili z zunanjimi naročili. Pri izpolnjevanju plana skupne realizacije sicer zaostajamo za približno 7%, vendar računamo, da bomo do konca leta s pomočjo zmanjšanja prevelikih zalog nedokončane proizvodnje nadoknadili zaostanke. Ob manjših stroških pričakujemo ustrezen ostanek dohodka, ki nam je še kako potreben tudi za pomoč finalistom v težavah. Med pomembnejše uspehe naše TOZD v tem obdobju štejemo to, da smo končno le uspeli tekoče, z enomesečno zamudo, obračunavati dobave. Pri nekaj tisoč pozicijah in kalkulacijah nam je v septembru uspelo poračunati akontacije internih dobav za prvih osem mesecev. Dobili smo natančne osnove za ocenjevanje uspešnosti. Že v polletju smo izdelali poračune za preteklo leto in s tem izpolnili obljubo in obveznost, ki izhajata iz medsebojnih sporazumov. Manj poučeni delavci so precejkrat neupravičeno dvomili v rezultate poslovanja češ, da ni dohodkovnih povezav in ustreznih obračunskih osnov. Naj ob tej priložnosti povem, da so osnove enake za vse TOZD in zajete v načrtih DO ter, da smo se v preteklosti premalo poglabljali v to, koliko nas pravzaprav maloserijska proizvodnja stane. Odnosi med PMD in finalisti, ki izpolnjujejo plane realizacije, niso prav nič kočljivi, težje pa je tam, kjer se zaradi slabega izpolnjevanja obveznosti, vztrajno ponavljajo izgube. Delavci PMD se zavedamo, da smo tudi z njimi dohodkovno povezani. Doslej smo te povezave izražali z enotnim sprejemanjem vrednosti točke, v delnem združevanju skladov skupne porabe, v združevanju rezervnih skladov ter s posojanjem likvidnih sredstev za poslovanje in OD. Trudimo se, da bi ter dohodkovne povezave še poglobili in izboljšali. Da bomo to lahko uresničili pa moramo yeliko več storiti za poenotenje tehnoloških osnov in s tem tudi delo enotno vrednotiti. Poudarjam, da ima PMD že od vsega začetka večino dela v proizvodnji normiranega vnaprej in, da mora to storiti tudi tisti partner, ki želi izračunati dohodkovne odnose in deliti ustvarjeno na skupnem proizvodu. Nekateri delavci očitajo, da smo predragi. Pri preverjanju konkurenčnosti ugotavljamo, da so naše cene za naročnike izven DO sprejemljive ter, da so prav tako velikokrat konkurenčne zasebnikom. Cene izdelkov pa ne morejo biti nizke takrat, ko gre za majhne serije ali unikate, saj moramo večinoma zaradi zahtevnosti izdelati posebna, draga orodja. Pozabiti pa tudi ne smemo, da priprava proizvodnje elektronskih naprav veliko stane in, da predvsem to pri malih serijah, bremeni in zvišuje ceno ur. Bilo je tudi nekaj napak pri obračunih, vendar pa smo jih pozneje, po preverjanju s finalisti, popravili. Napredovali smo tudi na področju investiranja v strojno opremo. Iz tekočih investicijskih programov smo že dobili nekaj pomembnih strojev, nekaj pa jih še pričakujemo. Želimo in potrebujemo še več, toda likvidnostno stanje DO tega še ne omogoča. Še bežen pogled v naprej. Kritično stanje zahteva slej ko prej od nas, da izpeljemo ‘ sanacijske načrte. TOZD PMD se je kljub temu, da ni v izgubi, obvezala z dodatnimi nalogami, ki so nekoliko drugačne od nalog finalistov pa se z njimi vendarle povezujejo v celoto, v akcijo, ki mora pripeljati iz krize. Do konca leta lahko z bolj organiziranim in usklajenim delom celotne DO ter z večjo produktivnostjo, veliko storimo in to kljub zaostrenim pogojem poslovanja. V naši TOZD pomeni to stotine drobnih akcij, ki pa se lahko uspešno strnejo v celoto, ko preskrbujemo finaliste s kvalitetnimi mehanskimi deli ob čim manjših stroških. Organizacijske spremembe, še bolj pa programsko izčiščen je s povečevanjem proizvodnje in serij, vse to bo celotni DO postopno prineslo boljše rezultate in ugodnejše razmere.« „ >, Bili smo na ekskurziji Člani Kluba ino*. atorjev SOZD Iskra smo se dne 22.10.1982 zbrali v Ljubljani na Trgu revolucije, od koder smo se odpeljali v Iskrino tovarno keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku. S proizvodnim programom in problematiko tovarne nas je seznanil delavec tovarne, nato pa smo spogledali še proizvodnji proces in tehnologijo izdelave kondezatorjev. Aktualna je bila informacija, da ta organizacija izvaža 80% celotne proizvodnje na ameriško tržišče. Nato smo se odpeljali v Mokronog v Iskrino Tovarno elektronskih kondenzatorjev. V tej tovarni smo spoznali njen zgodovinski razvoj, probleme in poslovanje organizacije, zlasti pa težave, ki so nastale zuvozomrepro materiala za izdelavo elektronskih kondenzatorjev. Proizvodni proces je do take mere avtomatiziran, da upravlja ena delavka 4 stroje hkrati. Izredno smo bili presenečeni nad toplim sprejemom v obeh tovarnah in se delavcem, ki so nas sprejeli in vodili ponovno zahvaljujemo za izkazano pozornost in malico. Udeleženci Jožetu Tomšiču v spomin Kadar ugasne življenje, se šele sprašujemo, kaj je življenje in kaj je smrt. Takrat se vselej zavemo tudi svojega obstoja in pomena. Takrat dobi življenje veliko vrednost. Vendar je človek že od rojstva zapisan smrti. To je cena življenja. Če se ne bi rodili, ne bi umrli. Ko je ugasnilo tvoje življenje, se nismo spraševali, kaj si ustvaril na svoji življenjski poti, ni bilo treba potegniti dokumentov iz tvoje osebne kartoteke, kaj si delal in kaj si. Mi smo vedeli in vemo — vsak dan sproti si dokazoval, da si vreden življenja. Optimizem, ki si ga izžareval vsak trenutek, je zadosten dokaz vrednosti tvojega obstoja. Tvoji prijatelji in sodelavci te poznamo kot vestnega delavca in dobrega tovariša. Za take pa se ve, da so tudi sadovi njegovega dela dobri. Pripadal si vrsti skromnih, dobro-voljnih ljudi. Veliko dobrih del si naredil za posameznike in za Iskro. Zdaj, ko te ni več, se nam je odprlo . vprašanje, kaj pa smo mi storili zate? Gotovo ne dosti, ker od nas nisi ničesar pričakoval. Ti si se znal le razdajati, nase pa si pozabljal. In tako si se do konca razdajal in se dokončno razdal. Na tvoji pisalni mizi v Iskri je koledar, ki si ga nehal obračati zadnji tvoj delovni dan —še v petek. V ponedeljek pa smo zvedeli, da ga ne boš nikoli več obrnil. Na tvoji mizi je ostalo veliko praznih listov, ki so te čakali, da jih boš polnil z raznimi navodili in predlogi, zlasti zdaj, ko je bilo pred teboj, ki si vodil komercialne posle, postavljeno veliko delovnih nalog. V tvoji pisarni je danes namesto tebe in tvojega smeha in tvoje dobre volje le šopek gorenjskih nageljnov in tvoja slika. V naših srcih pa je žalost in veliko lepih spominov nate. F. Tronkar žene pri takem kompleksnem projektu, ustvariti nove dohodkovne relacije, torej tudi nujnost poiskati organizacijske rešitve, ki bodo zasnovane na dohodkovnih odnosih. Družbenopolitične organizacije so, izhajajoč iz teh spoznanj, že v 1. 1981 organizirale problemsko konferenco na temo: »Uveljavljanje dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra«. Ker je o rezultatih te problemske konference več napTsaho v poročilu o delovanju KOS, na tem mestu ne bomo ponavljali sprejetih ugotovitev na problemski konferenci ter poteka aktivnosti o teh vprašanjih. V javnosti se že nekaj časa pojavljajo informacije, da v SOZD Iskra obstajajo razmišljanja o nujnosti delitve na več SOZD, ali celo težnje posameznih organizacij po izstopu iz SOZD. To se ugotavlja tudi v Informaciji o varstvu samoupravnih pravic, ki jo je pripravil družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije (poročevalec 4/82). Zaradi podobnih informacij, ki se pojavljajo v javnosti ter zaradi boljšega povezovanja pri delu družbenopolitičnih organizacij, smo se v družbenopolitičnih organiza- cijah odločili za organizacijo delovnih obiskov v sleherni TOZD v SOZD Iskra, na katerih obravnavamo gospodarske probleme., delovanje DPO in samouprave ter tudi probleme, ki se pojavljajo na relaciji TOZD — DO — SOZD. Po tem, ko smo obiskali praktično vse TOZD v SOZD, lahko ugotavljamo, da nikjer nismo zaznali dezintegracijskih teženj, vendar pa obstajajo pobude po iskanju novih organizacijskih rešitev na osnovah, ki smo jih prej omenili. Ob teh obiskih smo tudi opozorili, da obstajajo težnje po organiziranosti TOZD v smislu mini podjetij. Glavni razlogi za te težnje so po naši oceni v tem, da še vedno nismo spoznali prave vloge TOZD v skladu z ZZD, kar je posledica tudi tega, da ob neustreznih pojavih organiziranja TOZD kot stalne oranizacijske oblike, ki ne upošteva razvoja znanosti in tehnologije, nismo v družbi nasploh posvečali večje teoretične pozornosti in družbenopolitične kritike takim pojavom. Na to smo začeli opozarjati šele v zadnjem obdobju, ko so se TOZD, velikokrat pod vplivom lokalističnih, občinskih interesov in ob aktivnem delovanju poslovodjih ofanov v teh TOZD, že organizirale kot mini podjetja in danes z močjo ekonom skih argumentov dokazujejo nesmiselnost koncentracije funkcij na ravni delovne organizacije., ker že sami razpolagajo z ustreznimi Strokovnimi službami. Velikokrat so se v TOZD, pod izgovorom, da nimajo ustreznih strokovnih podlag za normalno delovanje, usmerili v organiziranje lastnih strokovnih služb, namesto, da bi bili bitko za učinkovitejše delo strokovnih služb na ravni lastne DO, DO skupnega pomena, ali SOZD. Tako danes marsikje ugotavljamo, da je DO »draga« in preveč obremenjuje posebno izvozne izdelke. V družbenopolitičnih organizacijah smo sicer stalno opozarjali na ta vprašanja, vendar ob neustrezni družbeni klimi ter ob pomoči občinskih struktur tem težnjam po ustvarjanju mini podjetij nismo imeli pravega uspeha. Velikokrat so se tudi družbenopolitični delavci v TOZD izognili izvajanju sicer skupno sprejetih izhodišč za aktivnosti na področju samoupravne organizira- (Ndaljevanje prihodnjič) 30. oktober 1982 STRAN 3 _______________;________—----------------------- ~ v TRIDESET PLODNIH LET TOVARNE FERITOV Trideset let zgodovine je kratka doba. 30 let zgodovine Feritov pa temu 350 članskemu kolektivu pomeni mnogo. To je 30 let dela, 30 let naporov, uspehov, ustvarjanja in nenehnega napredka. Ta pot vodi od skromne garaže na Črnučah leta 1952 pa prek provizoričnih prostorov na Celovški cesti, do lastne tovarne v Stegnah. Danes je tovarna Feritov sodobna tovarna, ki proizvaja ferite in navite komponente najvišjih kakovostnih ravni tako za profesionalno, kot tudi za široko porabo. V Feritih so pravkar sredi investicije, razširili bodo svojo tovarno več kot enkrat in uvedli sodobnejšo tehnologijo, ki bo omogočala tudi najvišje kakovostne razrede izdelkov in tudi visoko produktivnost. Vse to pa kaže na zdravo ekonomiko, ki se je uspešno uveljavila tudi na zunanjih tržiščih. Iz zgodovine tovarne feritov Zgodovina Feritov izhaja iz zgodovine Inštituta za elektrozveze v Ljubljani. Raziskave feritnega materiala in razvojno delo je začel prof. dr. Bogdan Zega leta 1951 v kemičnem laboratoriju Inštituta za elektrozveze v Ljubljani Leta 1952 je bila na pobudo ing. Mi-1 ana STokana, vodje takratnega kemičnega laboratorija, organizirana delovna skupina za razvoj feritov. Prvi sodelavca v razvoju feritov so bili Ivan Banko, Ivan Močnik, Avgust Firar in Edvard Levec. V garaži na Črnučah, kjer je imela skupina svoje prve delovne prostore, so začeli preizkušati razne surovine in izdelovati poskusne mase po navodilih prof. Zege. V začetku ni bilo najboljših uspehov, ker niso imeli dovolj čistih materialov. Med prvimi izdelki so izdelali feritne palčke, ki so jih sprva dobavljali tovarni Telekomunikacije v Ljubljani za vgradnjo v medfrekvenčne transformatorje za radijske sprejemnike. To so bili prvi feritni izdelki proizvedeni v Jugoslaviji. V obdobju 1956 do 1959 je proizvodnja feritov zelo napredovala. Leta 1957 je obrat Feriti dobil prvo elektrotunelsko peč, ki so jih izde- lali v delavnicah Inštituta za elektrozveze. Proizvodni program se je širil. Izdelovali so feritne palčke, cevke in feritne antene, ki pa so bile mehansko in električno slabe kvalitete, saj je bil doseženi KQ največ 200. Te izdelke so stiskali na batnem ekstrudorju. Tekla je proizvodnja feritnih lončkov premera 36 mm in 29 mm. Leta 1957 so začeli proizvajati termistorje UN 101 in UN 102 za univerzalne radijske sprejemnike. Od tu dalje se je tehnologija neprestano izpopolnjevala. Tako so začeli uporabljati sodobnejše mase — mešanica mangana in cinka in dobili mehko feritno maso. Delali so po mokrem postopku. Tako so dosegali pri feritnih izdelkih vse večjo permeabilnost in to, da je ferit vseboval manj manganovega oksida. Medtem so se preselili v večje prostore na Celovški cesti. Toda tudi ta rešitev je bila le zasilna, ker je bila stavba le za silo adaptirana in ne dovolj funkcionalna. Leta 1961 se je vsa delovna organizacija IEV združila z Iskro iz Kranja. Tako je bil Iskri priključen z njo vred tudi obrat Feritov na Celovški cesti. Že V proizvodnji Solčavi. leta 1961 so stekle priprave za gradnjo nove tovarne Feritov kot tudi za gradnjo drugih tovarn v okviru Iskre. Določeno je bilo, da bo Iskra gradila na območju Stegen v ljubljanski občini Šiška. Takrat je prišlo tudi do velike reorganizacije Iskre in organizirali so Tovarno elementov za elektroniko, kjer so bili združeni naslednji obrati: Upori, Keramični kondenzatorji, Feriti, Žarnice, Magneti, Keramika in Orodjarna. Leta 1963' je bil potrjen elaborat za gradnjo nove tovarne Feritov in začeli so tudi z gradnjo novega obrata. Leta 1966 so se Feriti preselili na današnjo lokacijo v Stegnah. Prva leta proizvodnje v novi tovarni pa so bila zelo slaba. Poslovna leta so zaključevali z izgubami pa tudi tehnološka stran ni tekla tako, kot so načrtovali. Predvsem je primanjkovalo strokovnega znanja in strokovnega kadra. Tako je obrat prišel v sanacijo. Ta sanacijski program je temeljil na pospešenem uvajanju in razvoju višje stopnje obdelave feritov, to je proizvodnja novih komponent, ki imajo za osnovo feritno jedro. Začeli so pospešeno razvijati razne tipe pupin-skih in fantomskih tuljav za potrebe telefonije. Prvi začetki te dejavnosti segajo že v leto 1957. Sanacija je uspela in delo v tovarni je tako po strokovni, kot po proizvodni strani steklo normalno, v okvirih zdrave ekonomike. S široko paleto proizvodnega programa so lahko leta 1975 začeli z rekonstrukcijo, ki je zajela modernizacijo in povečanje zmogljivosti tovarne predvsem glede proizvodnje mehkih feritov, s poudarkom na izboljšanju kvalitete materialov. Zadnja leta dajejo največ poudarka visoki kakovosti in zanesljivosti izdelkov in tako so dosegli visoko raven, ki omogoča, da ferite lahko uporabljajo v napravah za profesionalne namene. Po odločitvi delavskega sveta so na Ljubnem ob Savinji v občini Mozirje leta 1973 odprli svoj obrat. Nekaj let pozneje pa še obrat v Solčavi. Oba skupaj tvorita poslovno enoto, ki danes uspešno deluje. Tovarna feritov danes Vodja tehnologije Marko Mrak nam je o stanju v tovarni danes povedal naslednje: V zaostrenem gospodarskem položaju si močno prizadevamo, da bi dosegli dobre poslovne in zlasti izvozne Dobitniki državnih odlikovanj ob 30-letnici Feritov Jubilanti 30, 20 in 10-letnega dela v Iskri. rezultate. Ta cilja pogojujeta tudi sprotno prilagajanje in iskanje novih organizacijskih, tehnoloških, komercialnih in razvojnih rešitev. Proizvodni program je ostal v glavnem tržno usmerjen, kar pomeni širok asortiment tako feritnih izdelkov, kakor tudi navitih komponent. Tudi za naprej načrtujemo poleg obstoječega programa še osvajanje novih izdelkov, kar nam bo zagotovilo stalno rast proizvodnje. Ob tem je treba po- vedati, da je že pred leti začrtana smer v izdelke za profesionalno rabo in izvoz dobro uresničena. Saj realni delež proizvodnje za profesionalno rabo predstavlja 25%, izvoz pa 35% fizičnega obsega proizvodnje. Jasno je, da smo take rezultate lahko dosegli le z boljšo kvaliteto izdelkov. Povprečni kakovostni razred izdelkov AKUL smo v zadnjih dveh letih izboljšali iz AQL 1 na AQL 0,65. To pa (Nadaljevanje na 5. strani) _______________—--------------—---------\ SLAVNOSTNI GOVOR DUŠANA DOLNIČARJA SPOŠTOVANE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Nismo v ugodnem času za proslavljanje; smo v času, ko je potrebno skrajno resno in odgovorno delo. Kljub temu pa je 30. obletnica rojstva ferita, kot elektronskega elementa v Iskri tak dogodek, da ne moremo mimo njega. Zato smo se odločili, da 30. obletnico praznujemo skromno, brez zunanjega blišča, ustrezno zaostrenim razmeram, da jo posvetimo našim zaslužnim članom kolektiva: — 10 odlikovancem z državnimi odlikovanji — 10 dobitnikom priznanj TOZD FERITI in — 16 jubilantom 10, 20 in celo 30—letnega dela v tovarni. Že lani ob 29. obletnici smo ugotovili, da žal 30—letnega jubileja ne bomo mogli združiti z otvoritvijo razširjene in modernizirane tovarne. Bili pa smo prepričani, da bomo — zahvaljujoč upornosti in sposobnosti strokovnega kadra — uspeli pripraviti tako investicijo, da bo prenesla močno zaostrene družbene kriterije za investiranje. To se je resnično zgodilo in od aprila raste prizidek tovarne v Stegnah, razširjamo prostore v Solčavi in dopolnjujemo instalacije v Ljubnem. Precej nove opreme — tudi doma izdelane — že letos deluje v starih prostorih, ki že skoraj pokajo od prenatrpanosti, zato delovanje stroja na hodniku pri nas ni nikakršno čudo. Škoda je, da ne moremo današnjega jubileja združiti z otvoritvijo novih zmogljivosti. Ne zaradi okrogle obletnice, ampak predvsem zaradi tega, ker imamo možnosti za prodajo feritov dosti večje, kot so zmogljivosti in — kar je še pomembnejše — ker smo si te možnosti ustvarili na tujem, konvertibilnem trgu, ki je za našo družbo v tem trenutku tako pomemben. Upamo — v to pa večina kolektiva vlaga tudi maksimalne napore, da zaradi zaviralnih mer na področju investicij v zadnjih letih ne bomo toliko zamudili s povečanjem zmogljivosti, da bi si tuji kupci morali poiskati druge dobavitelje, domači pa ferite še naprej uvažati ali, da bi se medtem odločili za gradnjo nove, tretje tovarne v Jugoslaviji, čeprav ideja o tem že obstaja. Zadržati moramo in v zadostni meri zadovoljiti naše kupce tudi do takrat, ko bodo stekle vse nove zmogljivosti. Da imamo voljo je dokaz tudi današnji sklep na delovnem delu seje tega delavskega sveta, da bomo podaljšali delo v proste sobote, za pridobitev še tistih zmogljivosti, ki že redno ne delajo v treh, oz. štirih izmenah. Pri tem pa ni nepomembno tudi dejstvo, da se nekaj režij cev odloča za delo v proizvodnji na pakiranju, sortiranju in drugih enostavnejših delih. Kljub mnogim oviram, kise v tem času postavljajo na pot gospodarstvu in posebej industriji, ki je še odvisna tudi od uvoza in od deficitarnih domačih surovin, dosegamo v tem letu dobre rezultate, čeprav bi želeli še več. V Feritih smo glede indeksa rasti — najbrž v zadnjih letih kar malo razvajeni. Za kvalitetne kazalce — tiste, v katere ni vključena inflacija — velja, da so zadovoljivi, šele nad 120. Najnovejši 9-mesečni obračun kaže, da smo: — proizvodnjo po stalnih cenah povečali za 24% od lani — prodaja znaša 280 milijonov dinarjev, kar je 38% več kot lani — izvoz na konvertibilni trg 1,3 milijona dolarjev ali 23% več kot lani in to pri uvozu le za 630.000 dolarjev materiala — dohodek znaša 130 milijonov dinarjev ali 36% več — in končno, poslovni sklad 30 milijonov dinarjev, kar je le 14% več kot lani v 9. mesecih — pri ten. je masa OD porasla za 37% in razporeditev dohodka širši družbi za 60% — te rezultate smo dosegli s 335 zaposlenimi, t.j. za 6% več, ki imajo povprečni neto OD v rednem delovnem času 1,240.000 dinarjev neto, ali 22% več kot lani, precej pa je dela v nadurah pri proi- zvodnih delavcih, ki jim prejemke dvigajo! Trdno smo odločeni, da te rezultate do konca leta še popravimo, čeprav je že jasno, da bomo predvideni plan po vseh kvalitetnih kazalcih presegli. Žal pa zaradi vseh zunanjih pa tudi nekaterih subjektivnih notranjih težav — ne presegli toliko, kot bi ga bilo mogoče in potrebno. V zadnjih mesecih smo močno zaostrili vprašanje produktivnosti. Po investiciji moramo doseči tako, kakršno terja konkurenčnost na tujem, ne na domačem trgu. To pa ni lahko, žal ne samo zaradi tehničnih možnosti, ampak tudi zaradi naših prijemov in ne redko, še premajhne odgovornosti do dela, ki je edino lahko merljivo z rezultati in ne le s tem, koliko ima kdo nalog, koliko »dela vtis da dela«. Okolje sicer priznava, da naš kolektiv tu visoko kotira, mi pa vemo, da imamo še rezerve in smo jih že začeli črpati. V to nas sili položaj: tudi tuji kupci, ki posebno ob zadnjih ekonomskih dogodkih v Jugoslaviji še bolj pritiskajo na nas v proizvodnji. Dokazati jim moramo, da smo sposobni premagati tudi sedanje gospodarske težave! Edini pravi dokaz pa jim bodo le: redne in kvalitetne dobave, brez izgovarjanja na objektivne težave. Kdaj bo — mnogo večje rezerve kot mi — pričel izkoriščati tudi del našega okolja, ki nima takih nazorov kot mi? Samo z boljšim delom bo naša družba dobila bitko za stabilizacijo. Mi smo osveščeni, da jo bomo dosegli samo po tej poti. Naj končam z željo, da šele naslednje leto praznujemo tako kot se za okrogli jubilej spodobi, ob dograjenih zmogljivostih in s takimi rezultati poslovanja, ki so bili v zasnovi modernizacije in rekonstrukcije predvideni za leto 1984. To pomeni, da investicijo izpeljemo tako, da bo rezultate dala eno leto pred rokom. Možnosti za to obstajajo, pogoje za dosego tega cilja pa si moramo izboriti. Na tej poti so nam v pomembno oporo naši slavljenci, ki jim je današnja slavnost posvečena. s Ročnika, ki dela v Iskri — Ferdih ie 30 let smo povprašali, kaj meni o 30-let-30/ razvoiu- Dejal nam je: »Moja prva zaposlitev je bilo delo v obratu Ferdov pred jf?*1- Začeli smo trdo razvojno in tudi proizvodno delo. Bili smo polni načrtov. frči e nenehno inovirati, iskati, izboljševati in predvsem kvalitetno uvajati v j, 7M>dnjo. $h0JU ^erltov 80 velika nihanja. Uspehi so si sledili, prihajalo pa je tudi do danes pogledam prehojeno pot Ferdov in mojo delovno življenjsko pot moram { Kln neuspehov, tako v proizvodnji, kakor tudi v ekonomiki. 'di 7 i. .,aa so se izpolnili vsi načrti, Celo več, dosegli smo toliko, kolikor smo si pred 30 maj upali sanjati. s ^ Z današnjimi dosežki profesionalne kvalitete in visoke produktivnosti so gotovo Svetovni ravni. Nova investicija pa nam bo še širše odprla pot za razvoj in proi-^ novih izdelkov. 7e pci ncicrtiijcnio in pFoizvcijomo tako z@ doma, kcikor tudi (Nadaljevanje s 4. strani) ClJC Predvsem uspelo z uvajanjem irt)| c.*je kakovosti v medfazno kon-{^■n s tesnejšim povezovanjem med-Ij ® kontrole z razvojno—tehnolo-t^br odddeIki. Jasno je tudi, da brez teg a informiranja slehernega v kolektivu o ciljih in rezultatih ter L° opredeljene odgovornosti sle-kn a’ n' naPredka. To pa velja za * v°st, kakor tudi za produktivnost. L ®Prav storilnost v naši tovarni raste l^uimo predvsem v tehnološki orga-Sif0^n°sti še mnogo notranjih rezerv, asortiment nam omogoča avto-celotnega procesa, zato se :rJs.eriarno predvsem v avtomatizacijo Wopeznih operacij, kar nam daje za-::oi)v1Ve rezultate predvsem v feritni Ir^dnji. Manj uspešni pa smo v ko 0c*nP navitih komponent. Zave-0 Pa se, kje v produktivnosti so *' sestavov in naprav gotovo sodi ta delava lastnih pripomočkov za te5tl nje, staranje in preizkušanje izdelk0. realnih pogojih. S tem smo žago10 večjo zanesljivost izdelka in zmafl nje servisnih storitev. Ob vseh naštetih novostih, ki srnjd vpeljali na področju teleinforma11*' naši temeljni organizaciji združen-dela, pa ne smemo prezreti našega ženega dela v poenostavitvi tehn ških rešitev naprav. večja zanesljiv05* Cilj je jasen Pomemben napredek v naši proizvodnji smo dosegli tudi z vodenjem proizvodnega procesa s pomočjo mikroračunalnika ISKRADATA 1680-10. Sistem je realiziran in praktično preizkušen v razmerah maloserijske proizvodnje, z uspehom pa se ga uporablja pri planiranju in vodenju skladiščnega poslovanja, kot tudi pri vodenju ekonomike poslovanja. nižja lastna cena izdelka. Razmisli . ^ o poenostavitvi naprav smo uspel' «. sničiti v sodelovanju s TOZD Rlv Avtomatika. Rezultat tega sodelova ' je nova mikroračunalniška naPr?!j*$jj. upravljanje semaforizacijskih MKSE—10. < m Če bomo hoteli dvigniti tehnol°|0 ^ posege in kvaliteto izdelkov še na >»• raven, bo nujno potrebno P^v^t« nove kadre za tehnologijo ter kval' iiiaj i<81 «01 in kakovost. »e( raiti^Sn Področje proizvodnje progij.-ii usmerjenih modulov, podsestavo^ iki naprav je že od vsega začetka so' u koncipirano in tako ni predstavlja osnovo projekta »M‘ . Safet Meded0 j V petek. 22. t.m. se je od sodelavcev v TOZD Avtomatske in varilne naprave, DO Avto^Ph poslovil Milan Petkovšek. Od 1952. leta, ko je prišel v tovarno TELA kot strugar, so gn tj naloge vodile tut Gosposvetsko, kjer je bila prototipna delavnica. Iz maloserijske Trnovem je kot delovodja odšel ponovno na Savsko, kjer se je prvič srečal z varilci. C1,'Jtler; je kasneje razširil in preselil v Stegne. Varilcem je. ostal zvest do upokojitve, ko se je kol dja ročne delavnice pos'ovil od tovarišev—sodelavcev. Kljub napornemu, vsakodnl^S ( delu je našel čas tudi za družbeno-politično sodelovanje: bil je član sindikata, aktiva Z5' jL skega sveta 7 OZD in raznih komisij. Z delovnimi izkušnjami, ki si jih je pridobil v 30 lel^’11. vedno pripravljen priskočiti na pomoč, z dobro voljo pa vzpodbuditi tovariše v marsik^ M težkem trenutku. Pit rek, da je treba pri izbiri del in nalog »iz tehnološkega procesa izbrati tista dela in naloge, ki jih bodo učenci glede na psihofizične sposobnosti in zakonska določila lahko opravljali«. Ni dvoma, da so pri tem mišljene predvem vse omejitve, ki veljajo za mladoletnike. V poglavju o zagotavljanju prostorskih, materialnih, kadrovskih in drugih pogojev so med neposrednimi materialnimi pogoji za organiziranje in izvajanje delovnega procesa vključena tudi »sredstva osebne zaščite pri delu ter druga sredstva varstva pri delu« (dokaj nedoločena opredelitev!). Nadalje sta med z zakonom določenimi minimalnimi pravicami udeležencev izobraževanja poudarjeni dve pravici: varstvo pri delu v skladu s posebnimi predpisi in zavarovanje za primer nesreče pri delu. Slednje obsega zagotavljanje zdravstvenega varstva in zagotavljanje zavarovanja za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni. Vsem organizacijam združenega dela pa je še priporočeno, da tako kot delavce kolektivno nezgodno zavarujejo pri zavarovalni skupnosti; tudi učence na proizvodnem delu, oz. delovni praksi. In končno, k drugim pravicam udeležencev izobraževanja se prišteva tudi prehrana (ki jo lahko štejemo za pomemben ukrep širše pojmovanega varstva pri delu) in posebni zdravniški pregledi, kadar so taki pregledi obvezni pred vključitvijo udeležencev izobraževanja v proizvodno delo, oz. delovno prakso. Na koncu Izhodišča opredeljujejo delovne in varstvene pogoje učencev pri proizvodnem delu, oz. delovni praksi. Pravna podlaga za to opredelitev je 27. člen Zakona o usmerjenem izobraževanju, ki določa, da imajo udeleženci izobraževanja pri praktičnem pouku ter pri opravljanju proizvodnega dela, oz. delovne prakse pravico do varstva pri delu, pravico do zavarovanja za primer nesreče pri delu v skladu s nimi predpisi...« Vse te pravice se P^jgjirVtl neje uredijo s samoupravnim sPj7jč|Av aktom, oz. s kolektivno pogodbo. L Jil ^ ženci Izobraževanja pa obdržijo 8 učenca tudi v primeru, ko se izobražuj opravljanjem proizvodnega dela. V posebnem podpoglavju o va.R jocfhtl delu so navedena nekatera ustavna inza Js), ska določila v zvezi s posebnim vafS mladine. Poudarjeno je, _ i.obPfači nju vzgojno izobraževalnih Pr0^p^pj^ da naj strokovni sveti posebnih ....................... m ževalnih skupnosti pri pripravi in sp1^) ^ nju vzgojno izobraževalnih pr :pt lovno prakso, — da mora pri izvajanju proizvod®,,, dela, oz. delovne prakse sodelova služba za varstvo pri delu, ki v P° ^oliApa organizacijah združenega dela zajjC|if%e preizkus znanja iz varstva pri delu za j ce, ki izvajajo proizvodno delo in s» J^Ttstj, vzgojno-izobraževalno organizacijo ^ nani udeležence proizvodnega dela, oz' lovne prakse z varnostimi predpisi'^ ^ ganizacije v vz.gujnviz.wi a*.v»v.— ,. ^ posebno pozornost posvetiti P1"0*7 peH da morajo vzgojno-izobraževajj^J^' arije v vzgojnoizobraževalnem oli ^ varstva prt delu. Kljub nekaterim metodološki® ^ ^ ( manjkljivostim in nepreciznim °Pr • so Izhodišča dobra osnova za or®anl0jiei*P|ft in izvajanje varstva pri delu pri proizv ^j|Ae|, delu. Vse pa kaže, da posamezni JR d nalog niso pravočasno opravili sv0j1*1 «<)<)[% nosti. Kako bi si lahko drugače razlag gojeroiv, stvo, da je npr.: Republiški komite za M V d in izobraževanje ter telesno kult % 0 Orlovi dnevi v Škofji Loki Sodobni krizni pojavi in njihovo premoščanje Minuli teden, 21. in 22. t.m., so bili v Škofji Loki tradicionalni »Ziherlovi dnevi«, ki jih je organiziral in pripravil Center za družbenopolitično izobraževanje pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze Edvarda Kardelja iz Ljubljane. Več kot sto udeležžencev, ekonomistov, sociologov, politologov in novinarjev je v teh dneh poslušalo kakih sedemdeset referatov, sporočil in pisnih prispevkjov, ki sojih v živahnih razpravah obravnavali v šestih delovnih skupinah. Generalna tema letošnjih Ziherlovih dnevov je obravnavala sodobne krizne pojave v naši družbi in njihovo premoščanje, posamezne delovne skupine pa so podrobneje razpravljale o naslednjih temah: teoretične in metodološke osnove za preučevanje kriznih pojavov, družbenoekonomski razvoj in stagnacija v Jugoslaviji, politični sistem in usmerjanje družbenega razvoja, mednacionalni in medrepubliški odnosi, kriza in oblikovanje vrednot in množično komuniciranje in kriza javnosti. ^ je ega dne je bilo plenarno zasedanje, t||e_ežence Ziherlovih dnevov pa je pozdra-L' c'an predsedstva CK ZKJ Milan Kučan, ^ v svojem uvodnem nagovoru najprej T^Sovoril o mnenjih glede razmer v naši ii ^"i. Dejal je, da se ta mmnenja precej ra-10-. i°. kar izvira na eni strani iz razvojnih |ir ^ llslovij, na drugi strani pa je vzroke ra-v .Janj iskati tudi v različnih družbenih po- n) idejnih izhodiščih diagnostikov Hj, družbe. Menil je, da je o sedanjih kriz-(ql(vOkovih razprava nemogoča, če ne upoš- nfli. ' °bstoječih interesov v družbi. Poudaril Hjda 1 0 razpo!aga s presežno vrednostjo in, da drastični konflikti v naši družbi izha- 1 je usoda socializmi odvisna od tega, In » Hjo tli® Prav iz vprašanj njene delitve. edanji status quo je vzrok neučinkovito-šti E naše družbe, ocene razmer in možnih v iz krize pa je med drugim opredelil falične in nedialektične. Opozoril je na med razvitostjo proizvodnih 1 v :etf0'islovja & if |^0s°v- Menil je tudi, da kaže skozi kon- Sev in okostenelostjo pretirano institu-sP^feiranih in formaliziranih družbenih btlO )r"! starega in novega preseči dihotomijo d* ,j^Zv°dnih odnosov, varuštvo nad združe-A* it ^e*orn 'n razkorak med deklarirano in ^ar>sko demokracijo. Milan Kučan je Id* J - da ne gre za krizo koncepta samou-^tj . Janja, marveč, da se soočamo s posledi-p njegovega prepočasnega uveljavljanja, rvi referent na plenarnem zasedanju je , zdravico MBnar, ki je povzel svoj daljši re-L P°d naslovom »Teorija in praksa sa-L Pravne mobilizacije razvojnih potencia-TO)” - v začetku je pribil, da bo preseganje ‘Uh razmer na vseh področjih toliko bolj km n°’ č'm k30*! P°m0 uspeli identificirati §j(l^ °bilizirati vse razpoložljive človeške in r,alne razvojne potenciale. Pri tem se je "otočil na protislovja in probleme v H je z delovanjem subjektivnega faktorja, Prav pri tem odprta možnost, da v naj-t Jsetn času dosežemo največje spremem- ll^adi zdaj se, po njegovih besedah, ponav-L^čilen položaj, ko praksa terja hitrejše j. Stanje znanosti in strokovne dejavnosti, Pa se le-te lahko vključijo v reševanje retne problematike. In zato nas prav Slstična dialektika neposredno, ali po-0 usmerja k mobilizaciji razvojnih po-- alov s tem, ko se, na primer, ne zadovo-L ln ne ostaja v okviru obstoječega, tem-J(]flittL.Seusmerja tudi k razkrivanju elementov' k bistvenemu, kar je šele v nastaja-jiiiil. naš° pozornost usmerja k novemu in ■/A' L livnemu (čeprav ne v smislu enkrat za lemveč glede na konkretne druž-i„ 0k°liščine); s tem, ko ne sprejema ra-0 nekakšni socialni harmoniji, temveč a vsod skuša razkrivati notranja druž-Pfotislovja, kot izhodišče in jedro ra-sprememb; s tem, ko poudarja, da spoznavni proces ni namenjen samemu sebi. temveč da ga jemljemo le kot izhodišče za spreminjanje obstoječega sveta; s tem. ko razlaga razvoj kot enotnost kontinuitete in diskontinuitete in končno s tem, ko poudarja človekov aktivni odnos do družbenorazvoj-nih procesov, ki se uveljavljajo z zavestnim in planskim obvladovanjem družbene stihije in tako prispeva k večjim razvojnim učinktpm. Naslednji referent je bil Srdjan Vrcan z referatom »Nekaj pripomb k deskriptivni analizi sedanjega položaja«. V začetku je avtor ugotovil, da je očitno, da pomembni institucionalni družbeni aranžmaji in sistemski strukturalni mehanizmi, katerim so pripisovali sposobnost, da zagotavljajo nagel družbeni razvoj in napredek samoupravljanja, danes ne funkcionirajo tako ustvarjalno kot so navadno funkcionirali doslej. Sedanji krizni položaj nedvomno pogojujejo najprej endogene okoliščine in gibanja. In to s sklopom endogenih okoliščih in gibanj, ki niso rezultat čisto slučajnega spleta zgodovinskih okoliščin, temveč imajo trajnejšo strukturalno osnovo. Zato so bili procesi, ki so danes za-dobili odkrite krizne razsežnosti in krizne učinke, že prej prisotni in so se tudi poprej manifestirali v vrsti neugodnih družbenih gibanj, kot so to inflacijska gibanja, upočasnitev gospodarske rasti, oscilacije v gospodarski aktivnosti, stagnacija v produktivnosti dela, občasna poslabšanja plačilne bilance s tujino, neracionalno investiranje itd. V sedanjem trenutku so se ti procesi med seboj prepletli in zaostrili ter so dobili izrazito krizni obseg. Zato je nastalo neko vozlišče kriznih procesov in kriznih teženj sorazmerno trajne in stabilne strukturalne, ne pa navadne konjunkturalne narave. To je tem pomembneje zato, ker so družbeni procesi s potencionalno kriznimi konsekvencami in tendencami družbenega gibanja z latentno kriznim potencialom pokazali visoko stopnjo odpornosti in so se uspeli obdržati in obnavljati kljub vrsti konkretnih ukrepov ekonomske in druge politike ter so pri tem utrpeli praviloma samo zelo začasne upočasnitve in blokado. Iz tega sledi, da ni povsem razumno domnevati, da je mogoča v sedanjih kriznih razmerah dolgoročno učinkovita strategija družbene akcije, zasnovana in izvajana z izključno stabilizacijskimi termini, temveč je potrebna strategija samoupravne socialistične obnove in nove razvojne politike. O družbenih predpostavkah trajnejšega premagovanja aktualnih kriznih procesov v jugoslovanski družbi je .govoril tretji govornik Silvano Bolčič. Ob koncu svojega poročila je govornik dejal, da je mogoče zagotoviti uspešnost družbene akcije, katere cilj naj bi bila prekinitev dosedanjega toka stihijske prerazporeditve globalnega fonda osebnih dohodkov in ostalih elementov družbenega bogastva predvsem v tem: 1. če l^sec« marce poslal vzgojno-izobra-- organizacijam napotilo glede SL^tVenih pregledov učencev 11) in, da je o zavarovanju udeležencev sred-‘j^ltL Usme rje nega izobraževanja, ki ga je 3. »tke 13 1982 sPreiela skupščina izobraže-vu ”Jtad skupnosti Slovenije, objavljen v ur,ern Ustu šele ob koncu aprila 1982 snn izmed teh dveh dokumentov je razjasnjeno: JjAnj Je •za ugotavljanje zdravstvenega gšpč* ^iučn*dencev usmerjene8a izobraževanja. !*aksn ° S Pro'zvodnim delom in delovno #\v0t’ Pristojna in odgovorna služba za „Ji varstvo šolskih otrok in mladine, e,Dlja zdravstveno stanje učencev, r''jt8a a mora šola pred začetkom proizvod-VKa a; °Z' c*e*ovne prakse s pristojnim del^Ke Zeriem za šolske otroke in mladino itiai Wt?i Pr' katerih učencih obstajajo mo-1 ,I<1'Atitj6 *)s'*1ofizične omejitve ter o tem ob-J 0r8anizacije združenega dela, v kate- 0 ’ iM lZvaja proizvodno delo, oz. delovna ^ Za njihove učence, V Prvem letniku učenci ne morejo 50 v samoupravnih sploš-delovne organizacije opredeljena iP ^ |klr>8dna’ OZ' ne m°rejo biti razporejeni 1 U ^ d '?a mesta s posebnimi pogoji« in :'i|v vjinj a bo potrebno pred začetkom oprav-z'Lei %a?VSe^ *n nal°8' za katere se učenec ‘NsikJkita e’.za katere so potrebne določene niveZ' kdpf Psibotizične lastnosti« (dela na vi- %0 a s kemikalijami ipd.) priskrbeti po-■ «ktv,Zdravniško potrdilo dispanzerja za preostali del pa nameravajo v Iskri pokasirati od sovlagateljev, torej soboškega z"r[i. ■ nega dela. Pri soboškem izvršnem svetu pa so odločeni zahtevati povrnitev vseh dosi J v loženih sredstev domačih OZD. to še tembolj, ker imajo občutek, da tudi iz teS obrata termoplastike ne bo nič. (Mariborski Večer). ,■ Zbral in uredil Marjan Kra ' P je avtobus vsako uro iz Stegen na vse večje Iskrine lokacije, ki jih imamo v Ljubljani. Za ta avtobusa je bil objavljen vozni red že večkrat, zadnjič prC° 14 dnevi v Iskri in ga danes ne bi ponav- tjaii- jz Poleg tega vozi poseben avtobus1 Kranja v Ljubljano, ki ga organiztt*1 Iskra Commerce. Tudi tega se je 56 možno poslužiti. Ob vsem tem pa ne smemo pozabit*; izrabiti in za posebne želje ne ostaj3 kdo ve kaj maneverskega prostora. Avtobusni prevozniki morajo prav tak nekaj prihraniti pri gorivu in pri sedanjem navalu zelo manjka avtobusov; tako ljubljanskemu Integralu, kot tud Alpetouru, ki nam dela usluge za posebne vožnje. Treba je še vedeti, d vsak poseben avtobus, naročen za nas, stane dnevno 9:000 din. Ob vseh teh težavah tudi ne sme^nl, pozabiti, da smo sredi resne energetske stiske. Verjetno bo prihajalo še do redukcij elektrike in tudi z nabavo mazuta ne kaže najbolje. Tudi ostali Irtve-stov prevoz ima okrnjene možnosti o varčevalnih ukrepih. Osebni avtomobili za službene vožnje bodo verjetno dobili »status taksijev«, kar dejansko so za Iskro in bodo vozili kolikor tolik0 normalno. Prevoz hrane in servisni prevozi ne bodo okrnjeni. Nekaj omejiteV bo le pri poštni službi. Prav zdaj Invest servis zbira podatke po ljubljanskih DO, koliko novih sodelavcev se želi voziti s posebnimi, Inye-stovimi, ali natančneje Alpetourovm1 avtobusi. Ob zbranih podatkih bod° naredili natančno analizo potreb 1 možnosti in na podlagi tega bodo najboljših močeh ustregli vsem, ki s° osebnih avtomobilov presedlali na av tobus. F’ ra* tre, b\ ob, r0t tto N stri tŽ »ja V 15 i Ivo sk: »in jel sio- t>ol »es izv, izv, TC itti Pt( M, V0| "i •He nič jaki I Po 'ia til Pel 'P; Pil i*e