Poitni urad MH1 Cetovec — Vedagspottam! !021 Ktagenfun ^haja v Cetovcu — Erstheinungtod Ktagenfutt Posametni itvod I SO Ut., mesečno naročnina 5 iiiingov P. b. b. ž Letnik XXX. JUGOSLOVANSKi ZUNANJ) MiNtSTER M)N)Č: Ureditev odprtih vprašanj iz državne pogodbe je edina pot za premaganje ovir in težav v odnosih med Avstrijo in Jugosiavijo ..Znano vam je, kako so se razvijati naši odnosi z Avstrijo, kakor tudi, da je biio tega krivo to, da državna pogodba ni uresničena v več točkah, pri katerih je zainteresirana Jugosiavija. V najnovejšem času je avstrijska viada sprožiia konkretne pobude in napravita pozitivne korake, ziasti giede tistih vprašanj, ki že 10 tet otežujejo medsebojne odnose. Najprej je bito doseženo so-Stasje o vrnitvi kutturnih dobrin, o čemer naj bi 18. t. m. na Dunaju Podpisati ustrezen protokot. Hkrati so se na Dunaju začeia tudi posojanja o vrnitvi arhivov in upamo, da se bodo uspešno končaia. Avstrijska vtada je nadatje po večietnem odktanjanju dovotita doioče-nemu števitu svojih državljanov, ki so se kot partizani boriti v vrstah "arodnoosvoboditne vojske in partizanskih odredov Jugosiavije, da !prejmejo jugostovanska vojna odtikovanja. Nedavni stiki med pred-Havniki naše narodnostne manjšine, ki živi v Avstriji, in avstrijsko via-do napovedujejo ugodnejši pristop k izpoinitvi tistih obveznosti iz državne pogodbe, ki zadevajo poiožaj in pravice naših narodnostnih manjšin v Avstriji, seveda pa se bo še videto, kaj bo tu storjenega. Jugosiavija tahko s svoje strani samo pozdravi in podpre takšna prizadevanja avstrijske vtade, saj je znano naše staiišče, da so konkretni ukrepi za ureditev odprtih vprašanj iz državne pogodbe edina Pot in način, kako premagati ovire in težave v medsebojnih odnosih, Lar hkrati ustvarja možnosti in pogoje za vsestranski razvoj dobrega sosedskega sodeiovanja z Avstrijo, to pa je v giobokem in trajnem interesu Jugostavije in po našem prepričanju v trajnem interesu obeh sosednih držav." Tako je izjavi) zvezni sekretar za zunanje zadeve in podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije MHoš Minic, ko je v ponedeljek na seji zunanjepolitičnega odbora zveznega zbora ter odbora zbora repubtik in pokrajin za gospodarsko sodetovanje s tujino skupščine SFRJ odgovarjat na vprašanje poslancev oziroma delegatov ali so v odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo kakšni novi elementi. O njegovi izjavi je poročal tudi avstrijski tisk, ki pa si je izjavo spet enkrat prikrojil kor po svoje. S poudarkom so tukajšnji listi komentirali tisti del izjave, kjer je jugoslovan- ski zunanji minister omeni) zadnje konkretne pobude avstrijske vlade za rešitev odprtih vprašanj, povsem pa so ..pozabiii" povedati bistvo, namreč: da je za nedavno poslabšanje avstrijsko-jugoslovan-skih odnosov kriva izključno Avstrija, ker ni izpolnila svojih obveznosti iz državne pogodbe in da je torej samo od Avstrije odvisno, da odstrani ovire in težave v medsebojnih odnosih — s tem, da uredi odprta vprašanja. Manipuliranje javnega mnenja s prikrojenimi izjavami in političnimi resnicami pri avstrijskem tisku ni novo. Zlasti poznamo takšno prakso avstrijsko pojmovane svo- bode tiska v primerih, kadar gre za odnose z Jugoslavijo in še posebej za vprašanje obveznosti, ki jih ima Avstrija do te svoje sosede. Tudi tokrat tiči za takšnim obveščanjem določen namen: v avstrijski javnosti naj bi nastal vtis, da je vlada na Dunaju širokogrudno uredila odprta vprašanja in da bi zato krivda za morebitno zopetno poslabšanje odnosov padla na tistega, ki bi Avstrilji očita! neizpolnjevanje mednarodnih pogodbenih obveznosti. Vendar je taka metoda le nekoliko preveč enostavna in prozorna. Predvsem pa je bita izjava jugoslovanskega zunanjega ministra dovolj jasna, da — kot celota seveda — izkijučuje vsako enostransko interpretacijo, iz nje lizhaja iskrena želja Jugoslavije po dobrososedskih odnosih z Avstrijo; v njej se pozdravijo vsaka konkretna pobuda za odstranitev vsega tistega, kar te odnose bremeni. Toda v njej tje tudi nedvoumno povedano, kaj te odnose bremeni in — kar je posebno važno — da je edina pot k odstranitvi teh ovir ureditev odprtih vprašanj. Da pri tem ne zadostujejo le obljube in lepe besede, Ije zvezni sekretar Minič opozoril v svojem stališču k razreševanju manjšinskega vprašanja, ko je izrecno poudaril, da se bo seveda še videlo, kaj bo tu storjenega. V tem pa hkrati vidimo tudi odgovor na morebitne poskuse, da bi se eno izmed nerešenih vprašanj izrabilo kot ,drobiž" za reševanje drugih vprašanj. Varnost in sodelovanje v Evropi odvisna tudi od ureditve manjšinskih vprašanj Po doigotrajnih pogajanjih, ki so sc začeia že teta 1972, so se predstavniki 3$ evropskih držav ter Kanade in ZDA ta teden v Ženevi sporazumeti, da se bo 30. juiija v Heisinkih začeia evropska konferenca o varnosti in sodeiovanju. Na tem zgodovinskem srečanju se bodo zbrati državni oziroma vtadni predsedniki, da s svojim podpisom ..uzakonijo" načeta, o katerih so razpravijaii in se zanje trdo boriti na dosedanjih pripravijainih sestankih. Pri tem gre brez dvoma za izredno pomembne dokumente, kajti s temi sporazumi naj bi bit evropski cetini, ki je bita v dobi ene generacije že dvakrat gtavno prizorišče svetovne vojne, zagotovijen trajen mir na načetih mirnega sožitja držav z raztičnimi družbenimi sistemi. Kakšen bo pomen dokumenta, za katerega so pogajanja tekla skoraj dve leti in bita izredno trda, pogajalci pa trdovratni In zagrizeni? Odgovor na )o vprašanje povzemamo po članku, ki ga je posebej za Primorski dnevnik napisala znana slovenska politična delavka Marija Vilfan, članica jugoslovanske delegacije na ženevski priprav-tjalni konferenci. Dokument, ki bo podpisan v Helsinkih, ne bo neka meddržavna konvencija, ki bi jo ratificirati nacionalni parlamenti. Bo političen dokument, ki pa bo imel velik moralno političen pomen, saj ga bo- do podpisali šefi držav. Pravniki pa so danes itak mnenja, da ni več mogoče jasno razlikovati med dokumentom, ki je samo politične-go značaja, in dokumentom, ki je pravno trdno obvezen. Pri sestavljonju fega dokumenta je bila botj prisofna stvarnost in z njo konkretne obveznosti, kot je to navadno pri sestavljanju dokumentov Združenih narodov. In končno, ne pozabimo, da je še pred kratkim delil države Varšavske pogodbe od držav zahodne Evrope zid, da je bilo zelo malo stikov vsake vrste, skratka da je bila hladna vojna. Dokument, ki bo podpisan v Helsinkih, vendarle odraža popolnoma spremenjeno stanje in namen spreminjati ga tudi v bodoče. Vsekakor pa bo dokument toliko vreden, kolikor bo resnične volje za medsebojno sodelovanje evropskih držav in kolikor se bodo na raznih področjih znova in znova uslvarjali pogoji za razči-stitev in poglobitev sodelovanja. Na nekaterih področjih pa bo dokument tudi razgalil revščino, meni Marija Vilfan. Pod naslovom .stiki z ljudmi" so se predstavniki sodelujočih držav dolgo pogajali za iikvidacijo hladne vojne, kolikor je zadevala družinske člane, ki živijo ločeno v državah vzhodne in zahodne Evrope, jugoslovanska delegacija pa ni uspela vzbuditi pozornosti za človeško stisko mnogih zdomcev, ki žive v državah zahodne Evrope brez družin. Dolgo so se pogajali o tem, kako se bosta medsebojno intormirali vzhodna in zahodna Evropa, kon- ('Dg/jf 7M #. sfrgMi) Zveze stovenskih organizacij na Koroškem Nadzorni in Upravni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji po temeljitem obrevnavenju posameznih točk dnevnega reda skienita nasiednje sporočiio javnosti: 1. Oba odbora sta po poročiiu o zadnjih razgovorih na Dunaju ie-te ocenita kot korak naprej in kot možno izhodišče za sporazumno reševanje odprtih vprašanj siovenske narodnostne skupnosti, v koiikor ne bi skiep o uzakonitvi ugotavijanja manjšine oziroma ..ijudskega štetja posebne vrste" onemogoči) na-daijnji diaiog z viado. 2. Po izčrpni presoji vseh kritičnih pripomb in protestov v zvezi s posameznimi staiišči v ..Spomenici koroških Siovencev ob 20-!etnici podpisa državne pogodbe" so čiani obeh odborov so giasno potrditi besediio in vsebino Spomenice, ki temeiji na dosedanjih zvezni viadi od ieta 1958 naprej že večkrat posredovanih prediogih ter je bita sestavijena po predhodnih smernicah obeh odborov in v smisiu dogovora koordinacijskega odbora obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev. V kritiki vidimo — v koiikor ni naročena in vodena iz škodljivih namenov — pozitivno zanimanje naših ijudi za bitna vprašanja naše narodnostne skupnosti, odtočno pa odkianja-mo vse poskuse rušenja enotnosti obeh osrednjih organizacij in osporcvanja njune iegitimne pravice zastopanja narodnih teženj koroških Siovencev. Ziasti smatramo za neutemeijeno v kritiki iznešeno mnenje, da bi zahteva po pouku materinščine na osnovi objektivnega kriterija jezika — kakor se je to dosiej brez kritike zahtevaio giede verouka — pomenita ugotavijanje manjšine, ko se vendar vsa narodna in šoiska borba koroških Siovencev v zgodovini vodi na osnovi objektivnih znakov narodnosti proti ziorabi subjektivnega načeia priznavanja. Končno dvojezičnost za nas ni izraz narodne biti, pač pa jo zagovarjamo kot progresivno načeio za medsebojno spoznavanje in zbiižanje med narodi in mora zato biti skupna zahteva manjšinskega in ziasti večinskega naroda, kakor je prišio do izraza pred nekaj ieti v Sioveniji, kjer je večinski narod nastopit proti nacionaiističnim tendencam v obrambo dvojezičnosti na jezikovno mešanih področjih. Za tako dvojezičnost se hočemo boriti tudi z demokrati večinskega naroda proti vsem nacionaiističnim tendencam, hkrati pa si odtočno prizadevati, da bodo čim-prej deiežni pouka materinščine tudi vsi tisti siovensko govoreči otroci, ki iz kakršnihkoii raziogov niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku. 3. S potrditvijo spremembe namembe zemijišča v Ceiovcu, ki ga je kupiio društvo ..Kutturni dom", po dežeini viadi sta tako mesto kot dežeia grobo kršiia siehernemu državijanu ustavno zajamčene pravice enakosti pred zakonom in svobodne pridobitve zemijišč. Koroški Siovenci vidimo v tem ukrepu nov primer očitne diskriminacije naše narodnostne skupnosti. Oba odbora proti tej diskriminaciji odtočno protestirata in sta skie-niia, da se podvzamejo vsi potrebni koraki za izgradnjo Kuitur-nega doma. 4. K ponovnemu v dežeinem zboru iznešenemu povabiiu de-žeinega giavarja za sodetovanje v takoimenovanem ..koroškem omizju" sta odbora ugotovita, da v koroškem vzdušju, kot prihaja do izraza ziasti tudi v diskusiji po fiimu ..Tujci v domovini", koroški Siovenci ne vidimo možnosti stvarnega in učinkovitega razpravijanja o naših življenjskih vprašanjih. 5. Koroški Siovenci v vsej narodnoosvobodiini borbi nismo poznati bcie garde in njenih ideoioških osnov, ki med našim ijudstvom tudi po vojni niso našie podpore in razumevanja. Zato tudi danes ne žeiimo razprave o njej in ziasti ne, da bi ob taki priiožnosti postaia naša dežeia zbiraiišče vodiinih nosiicev take miseinosti in torišče mednarodne reakcije. Odbora zato pričakujeta, da se bo Katoiiški dom prosvete v Tinjah že v smisiu načei ..Skupne Koroške" odpovedat ..senzaciji", kakor je v tem trenutku edino možno razumeti najavijeni nastop Edvarda Kocbeka, ki ne more biti v korist razčistitve probiema samega, še manj pa v korist naše narodnostne skupnosti. Ceiovec, 15. 7. 1975. ------------------------------------------------------------------^ Čuden izraz že!je po dobrem sosedstvu Dejstvo, do se je Evropa — kakor vsako leto v tem času — spet selila k toplemu Jadranu ter so se na jug začele valili neskončne pločevinaste kolone (ki so bile tokrat še daljše kot prejšnja teta), je ljudem pri koroških listih povzročilo hude težave. Da pa so se kolone v pretežni meri pomikale preko Koroške dalje proti jugu, zlasti v Jugoslavijo, je te kroge očitno povsem spravilo ob pamet. Z velikimi naslovi o .carinskem terorju" in o .škandalu z nepredvidljivim koncem" so koroški dnevniki skušali napraviti vtis, kakor da na jugoslovanski meji vladajo strašanske razmere; svojo histerijo so podkrepili še z vestmi o težko oboroženih obmejnih organih in tako vsiljevali mnenlje, kakor da se je Jugoslavija znašla že naravnost v vojnem stanju. V svoji bujni fantaziji so — da bi odkrili .vzroke" takim razmeram — ugibali med najrazličnejšimi možnostmi, ki so segale od iskanja tihotapcev mamil vse tja do odkrivanja ustaških in drugih teroristov. Na potnike, ki so bili v tistih dneh namenjeni v Jugoslavijo, taka psihoza gotovo ni vplivala pomirjevalno. Zlasti ne, ko so se morali preko meje pomikati v dolgih kolonah, katere pa niso nastale zaradi „š!kan" jugoslovanskih carinikov, ki ga so spustiti preko meje na uro le do šest avtomobilov (kakor je bilo brati v koroških dnevnikih), marveč iz zelo preprostega razloga, ker je šlo v tistem času preko meje pač toliko vozil, kot jih doslej še niso zabeležili. Naj navedemo le nekaj podatkov, ki jih je glede tega dal na razpolago republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije: v dneh od 4. do 6. julija (to je namreč čas, ko je po pisanju koroškega tiska vladal na meji .teror jugoslovanske carine") je prišlo preko meje v Slovenijo nenormalno veliko potnikov; na Ljubelju je bilo v teh treh dneh povprečje 305 vozil na uro (in ne le šest, kot so trdili oblikovalci javnega mnenja na Ko- roškem!), 4. julija pa celo 333 avtomobilov na uro; v Šentilju je samo 5. julija prestopilo mejo 105 tisoč oseb, torej rekordno število. Za določeno vrsto koroških novinarjev pa stvarni podatki seveda niso zanimivi; nje precej bolj privlačujejo tendenciozne vesti, take predvsem, s katerimi je možno očrniti sosedno državo ter jo pred tujimi gosti postaviti v slabo luč. Namen, ki se skriva za tako nečedno igro, je — morda nehote — izdal „ponedeljski blebetavec" v celovški Volkszeitung, kjer je kar na- Siaba vest! Trge ^oro%J !?!%š^ftZ?-ji, 7?/ so ^ot .po/Zt/č??e fo/je" Korošce Jr:/? z?M^ z% pr/st?!o ^oroš^o t?oj?!o prod te-/et?!z/js^e??!M J:'j??!M „ Zajet v dorno-Mra" trz ttjfgoT?/??! avtorje??!, so ?MstopZjZ s s^ap?:o a&-cZjo t%JZ zdaj, ^o je jz'/??! predvaja/a tadž /jajdjazzsbz te/evž-zzja zrz ^o ga zzazrzeravajo predstavit? še v ostaiz /?!gosj?!t?/j/. Po že z?za?zi iogzštt z?! praksi, ^z se je przdzzo posiažajejo pristaši „več?!ega -d^wej?r%:a??!pja" i?! po kateri s??ze ??a .Korošce??! ve/jati je e?za — ?za?7!reč ??jij?o-va — „retz!tca", so zdaj izre^ii prošdetstvo ?zad ORT ter ?Ma očitati, da je ?!eiojaie?z, da š^o-daje Avstriji. . . Vezzdar pa je ta troedizzi j?es sa??zo izraz ?'?z do^az siaj?e vesti. 5'/aj?o vest izrzajo, ^er je jii??z š?o?zč?!o ezz^rat opozori/ tadi ?za dejazzs^o stvarrzost ?za 7(orošAe?rz. 5/a/?o vest i??!ajo, ^er so zastoprzz^i tre/? stra?!^ v dis^asiji o jti??za /e preveč raz^ri/i pravo /?istvo ,,/boro-š^e zTrezzra/itete", ?!a??!reč ??!isej-?zost s^rajtze ?:estrp?:osti. J?z s/a-/?o vest i??!ajo, ^er se je ččoro-š^a s taš?š??o ??zise/?!ostjo raz-^rirz^a/a i?! os??zešz7a pred širšo avstrijsko ter svetovtzo jav-tzostjo. ravnost svetova), naj bi tuje potnike s posebnimi letaki opozorili na .gostoljubnost" Koroške in jih tako odvrnili od nadaljnje vožnje v Jugoslavijo, kjer jih vendar čakajo tako strašne stvari. Ker mora biti taka akcija tudi dovolj .prepričljiva", je ta čudni turistični agitator zabrenka! še na politično struno in ponovil že znano storijo o tisočih in tisočih nemških vojnih ujetnikov, ki da so jih po drugi svetovni vojni pobili v Jugoslaviji. Za primer, da kakšen neverni Tomaž iz Nemčije še vedno ne bi hotel verjeti takemu prigovarjanju, pa je še dodal, da se v zvezi s .poostreno akcijo" jugoslovanske carine celo že šušlja, da hočejo s tem prikriti smrt predsednika Tita, kakor so to svoječasno napravili tudi v Sovjetski zvezi ob smrti Stalina . . . Treba je priznati, da imajo koroški dnevniki v svojih uredništvih sposobne ljudi; kar pa ne pomeni, da so ti ljudje tudi pošteni novinarji. Tudi v novinarstvu namen ne posvečuje vsakega sredstva. Nasprotno: ker gre za obveščanje javnosti tn s tem za oblikovanje javnega mnenja, je treba biti še posebno strog pri izbiranju sredstev, torej občutljiv za mejo med poštenim, med resnico in neresnico. Ravno to mejo pa so namenoma in zavestno prezrli tisti koroški novinarji, ki so tako tendenciozno potvarjali stvari okoli letošnjega glavnega turističnega pohoda proti jugu. Spominjamo se, da je bilo druga leta v tem času v koroškem in avstrijskem tisku zaslediti grozljive štorije o morskih psih v jugoslovanskih vodah Jandranskega morja. Letos beremo o .terorju" in .škandalu" jugoslovanskih carinikov, o jugoslovanskih .morilskih bandah" (ki da po vrsti pobijajo hrvaške emigrante v tujini) in o drugih vznemirljivih stvareh v in o Jugoslaviji. Vsekakor precej svojstvena propaganda za domači turizem; vsekakor čuden izraz želje po dobrem sosedstvu! Karnten wieder einma! im Zeichen des ewigen Abwehrkampfes D?e po/Zt/sche DreJ/a/dg^c?z aas AJr?:te?! ra/pste w/eJer e/?!-??!a/ gage?! Je?: Res! Jer We/t; J/e TV-5/owe?!e?!Jo^!!??:e7!t?!t/o?: Jer G^tterer-Af/tar^e/ter/?: Dr. Traad čfrar?J$ra//er e/?:te K3rr?te?!s 5P, VP %?:J PP J??! Ze/cher? Jes ew/ge?: Aj*we/?r^