St. 24 MUlia iiofiijtu ([nti tifMticttli nUD v Trsta. * tefrtok, M. Jaftuarl* MM. PiunezM Jfevflka 20 stot. Letnik LI «J»t isisala v»ak dan z 0 m*M»o« L 19.50, 5 6.90 Fosana ¥ ti rok o rti 1 kol? pamrtoice, xah m\\w ponedeljka. Naročnina: za I mesec L 7, celo leto L # J ^ -Zho stot. — ' " afm pro**^''® irgorske ■ ^ H -e^ofuce 50 stot.', za L 1.30, —' acnarnib zavodov L 2. besedo, najmanj L 3. EDINOST UredniitTO in upravniltvo: Trat (3), ulica S. Franccsco d'Assisi 20. Te-lefon 11-37. Dopisi na} se požiljafro izključno uredništvu, oglasi, rekla« macije in denar pa upravniltvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne nEd!nost*. Podnredniitvo ▼ Gorici: alte« Glosuč Carducci štev. 7, T. nadstr. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Italijanski zgodovina! in publicist jfranco Caburi ne pripisuje lo odločilnim političnim činiteljem bivše Avstrije krivdo na tem, da se je razmerje med Italijo in Avstrijo tako usodno zasukalo in d« se je Uidi Italija pridružil« velikemu boju proti osrednjima vlastima, marveč tudi cesarju Francu 'Jožefu osebno. Da je bila avstrijska diplomacija v svoji vnanji politiki nerodna, kratkovidna, da, slepa, da ni —> kakor pravi Caburi — znala računati z možnostmi bodočnosti: to je zgodovinska nesporna lesnica. Da so bili razni mogočni činitelji visoka duhovščina, birokracija, vojaški krogi —- neprijazni Italiji, tudi temu ne oporekamo. Ne moremo pa — vsaj kolikor smo mi poučeni pritrditi trditvi, da bi bil pokojni cesar Franc Jožef osebno sovražil Italijane. Mi bi se mogli sklicevali na pri-h ere n. pr. povodom umora cesa-! ice Elizabete — ki govorijo o nasprot-iiom. Saj je znano tudi. da je imel dunajski dvor v prošlih Časih stare tradicije italijanskega izvora. Resnična pa je navedba g. Cabuiija, italijanski narod ni gojil simpatij ti u habsburške države in da mu zato zveza Italije z Avstrijo ni bila simpatična. To pa ne radi osebnega razpoloženja Franca Jožefa, marveč je bilo to a ravna posledica znanih zgodovinskih >godkov iz časov, ko sta morali Helija in Lombardija prenašati težki v sirijski jarem, ko se je italijanski narod heroično in z neizmernimi žrtvami boril za osvoboditev rečenih dveh pokrajin iz avstrijskega, jarma in za svoie vseukupno ujedinjenje in je te bo be spremljal ves civilizirani in pošteni svet z iskrenimi simpatijami: Nadaljna znana resnica je, da ni bila nerodna in kratkovidna samo diplomacija Avstrije v svoji vnanji politiki v tem pritrjamo Caburiju brezpogojno — marveč so bili krivični, slepi in zakrknjeni tudi nje državniki v svoji notranji politiki, z vsem svojim postonanjem proti ' nenemškim narodom. proti — in to je tisto nerazumljivo — veliki večini, prebivalstva v državi. Ugotavljamo to dejstvo, ker meni Caburi, da bi se bilo razmerje med Avstrijo in Italijo razvilo v povsem drugačnih smereh, če ne bi bila avstrijska vlada proti svojim državljanom italijanske narodnosti postopala s policijskimi merami, ki so neprestano izzivale narodno občutljivost v sosedni kraljevini. Ne oporekamo tej trditvi. Saj je znana zgodovinska resnica, da niso bili redki slučaji, ko je oficijelna Italija opozarjala Dunaj in Berlin na posledice, ki bi jih moglo izzvati tako postopanje z italijanskimi državljani Avstrije. Toda Caburi meni tudi določnejše: če bi bila avstrijska vlada svojim italijanskim državljanom kazala vsaj toliko dobrohotnosti, kolikor jo je izkazovala drugim nenemškim narodnostim. Tu pa je Caburi v zmoti, če hoče reči, da so bile avstrijske vlade prijazne narodnim stremljenjem drugih nenemških narodnosti. Vsa zgodovina političnih in narodnih bojev, zlasti od uveljavljenja avstrij-:-kih državnih temeljnih zakonov izj leta 1^67., govori, da so bile avstrijske vlade zakrknjeno nasprotne narodnim stremljenjem svojih narodnosti ter da so z vsemi sredstvi — tudi perfid-n ni in nemoralnimi — skušale ovirati Vili nacijonalni razmah, posebno pa ovanskih. V tem pogledu smo bili res enakopravni« mi in Italijani. Kes pa je, da so dunajske vlade — in v tem je i ila vsa perfidija njih politike —, ka-«*r se jim je zdelo to potrebno za njih 1 tM-rip, izigravale cuio narodnost proti ;gt. kar je v naivnih ljudeh vzbujalo ' vo domnevo, da avstrijske vlade iavorizirajo» in «protežiraj o» kako narodnost. Vsa avstrijska politika ravno v naših primorskih pokrajinah daje nazoren primer o tem. Razlaga 7a tako politiko Dunaja je na dlani. Oficijelna Avstrija je smatrala državo kol domeno nemške manjšine in je z vsemi sredstvi skušala dati državi \ notranjosti, posebno pa na zunaj, nemško obeležje, kar jo je tudi zavedlo \ svetovni požar ob strani Nemčije, l ista birokracija, o kateri govori Caburi, tla je bila sovražna Italiji, je bila po ogromni večini nemška. Zlasti pa \inoka in odločilna mesta na osrednji ln pri pokrajinskih upravah so bila izključno v rokah Nemcev. Drastičen primer je v dejstvu, da je bil še v zadnjih časih pokojne Avstrije na mestu predsednika deželne sodnije v Ljubljani, \ prcstolici Slovenije in srcu slovenskega naroda — Nemec, ki je svojim podrejenim slovenskim uradnikom prepovedoval rabo materinskega jezika v uradnih prostorih celo tudi v privatnem razgovoru!! če pa ti poizkusi dunajskih vlad za ponemčenje države niso uspeli, kakor se je hotelo, se to ni zgodilo po njih volji, marveč po neodoljivom razvoju narodne zavesti nenemških narodov. Ta dejstva ugotavljamo v pouk u Caburiju, da je v zmoti, če misli, da so bile avstrijske vlade nedobrohotne samo napram državljanom italijanske narodnosti. Se v času, ko so se stebri drŽave že majali v vseh temeljih, ko so Čehi in Jugosloveni s svojimi deklaracijami naslovili na vlado svoj zadnji opomin, in ko je bilo že gotovo za ves svet, da se državi bliža smrtna ura, niso hoteli Nemci odnehati od svojih blaznih «belangov», od svoje zahteve, da se uzakoni nemSki državni jezik ter da se z izključitvijo Galicije in Dalmacije iz osrednjega parlamenta zagotovi Nemcem dvetretjinska večina in s tem politično in narodno obglavlje-nje Slovanov v ostalih pokrajinah. Dragocena pa nam je ugotovitev g. Caburija, da je bila glavna krivda Avstrije na nesrečnem razvoju razmerja med Italijo in Avstrijo v tem, da ni znala računati z narodno občutljivostjo sosednega kraljestva in da je nezaupanje, izvirajoče ravno Iz take zgrešene politike, tisti nesrečni element, ki prepreča vsako zve«o in resnično prijateljstvo! Caburi priznava s tem, da nobena vlada ne more enostavno prezirati razpoloženja pri so»e- vršila svetosavska proslava, katere so dih, ako naj bo nje vnanja politika se udeležili vsi v Beogradu navzoči mi- Jotodovcnsko narodna sknpfttaa k sestane v petek Finančni odbor sprejel fin. zakon BEOGRAD, 27. (I*v.) Radi praznovanja sv. Save je danaAnji dan zaznamoval zastoj v političnem življenju. Vladna večina je tekom dopoldneva pretresovala finančni zakon, nakar se je vršila seja finančnega odbora, ki je trajala do 23.30. Po 2elo živahni in obsežni debati, v katero so posegli, po poročilu namestnika finančnega ministra, posl. Sarlć, davidovičevec Kuraa-nudi, posl. SLS Puftenjak, federalist Polič, socijalni demokrat Demetrovič in davidovičevec Sečerov, je bil finančni zakon sprejet z 16 glasovi proti 7. Jutri se bo vršila Še ena seja finančnega odbora, naka.* se v petek zopet sestane Narodna skupščina; razpravljala bo o osnutku zakona o' Obrtni banki. - __ Svetosavska proslava na beograjski univerzi BEOGRAD, 27. (Izv.) Tekom dopoldneva se je na beograjskem vseučilišču uspešna in plodonosna za drŽavo. finšlesko-itallJansK! za poravnava itsiijansfcH vtima im Mi uatoisifl LONDON, 27. Italijanski finančni minister Volpl in Churchill sta se včeraj zvečer sporazumela glede poravnave italijanskega vojnega dolga Angliji. Dogovor bo podpisan danes predpol-dne in bo objavljen danes zvečer. Volpi odpotuje iz Londona jutri v Pariz in nato v Rim. LONDON, 27. Danes ob 11.35 sta Volpi in Ckurekill podpisala aagieŠkc-italijanski dogovor. (Podrobnosti se nahajajo v članku «Italijansko - angleška pogajanja«. — Op. ur.) _ StntlsflKo pretsisfllstvfl v Italiji nistri, visoki dostojanstveniki in tudi kraljevski dom. Prečitano je bilo kraljevsko pismo, s katerim je kralj včeraj obvestil vse-učiliščnega. rektorja, da namerava na lastne stroške zgraditi nov dijaški dom v Beogradu. Kralj Aleksander za beograjsko dijaštvo BEOGRAD, 27. D.anes je kralj poslal beograjskemu vseuč. rektorju pismo, v katerem mu sporoča, da naj sporoči dijakom in profesorjem njegove srčne pozdra.ve, obenem mu javlja, da je sklenil zgraditi za beograjske akade-i®} mike iz lastnih sredstev akademski dom. ' _ Razgovori za uravnavo j ngoslovenskega dolga v Ameriki BEOGRAD, 27. (Izv.) fz Wasliingtona prihaja brzojavno sporočilo, da so se pričeli razgovori med j ugoslovenskimi Zahteve Francijo , BUDIMPEŠTA, 27. Francoska policijska uradnika Benoit in Doulzet sta danes na policiji zahtevala, da se jima da na vpogled stroj, s katerim so. tiskali franke. En stroj je še vedno v kartografskem zavodu, ker bi bilo demontiranje združeno s prevelikimi stroški. Drug stroj, ki je ves razdejan, je shranjen na policiji. Benoit je izjavil, da ta stroj ni pripraven za izdelovanje bankovcev in da niso bili s tem tiskani. Vendar je major Geros izjavil, da so se bankovci tiskali na tem stroju. BUDIMPEŠTA, 27. Francoski poslanik v Budimpešti je dobil naročilo, da vse svoje moči zastavi, da se preiskava izpelje natančno in skuša varovati francoske interese s tem, da se bodo smeli francoski zastopniki udeleževati preiskave. Francoska vlada bo energično zasledovala potek vseh razprav in skrbno gledala na to, da se razkrije celotna organizacija, {Francoska zbornica pričela razpravljati o načrtih za finančno obnovo PARIZ, 27. Včeraj jo zbornica pričela razpravljati o finančnem vprašanju. V kratkem otvoritvenem govoru sta se predsednik zbornice, Herriol, za njim pa Briand spomnila z vznesenimi besedami kardinala Merciera. Zbornica je prešla nato takoj 11a razpravo o načrtih za finančno obnovo. Finančni minister je zavračal predlog komunistov, naj bi se razprava preložila na poznejši čas. Besedo je dobil nato socijalistični poslanec Renaudel, ki je rekel, da bi bila zbornica lahko že zdavnaj pričela razpravljati o finančnem vprašanju, ko med Briandom in Doumerjem ne vladala nesporazumljenja. Briand je te trditve odločno zavrnil. Izjavil je, da popolnoma soglaša s finančnim ministrom. Oba sta trdno viverjena, da se bo marsikaj izpreme-nilo na boljše, če bo zbornica odobrila načrte, ki jih je vlada predložila in ki so tičejo državnega proračuna; valutni Trgovinske vezi med Poljsko in Rnsijo VARŠAVA, 27. Danes je odpotovala v Moskvo poljska delegacija, ki se bo udeležila ustanovne skupščine društva «Sowpoltorg». Društvo ima. namen pospeševati gospodarske stike mod Poljsko in sovjetsko Rusijo. VARŠAVA, 27. Notranji minister je odobril pravila poljsko-rusko trgovinske zbornice, ki se bo v kratkem otvorila v Varšavi. Politične vesti SPOR MED SOVJETSKO RUSIJO lit KITAJSKIMI OBLASTVT Napetost je bila žo velika, a je v zadnjem času ponehala. Predmet spora je naslednji. Železniška družba (mandžurske železnice) zahteva «cl sedanjega mogotca v Mandžuriji čang-Tso-Lina plačilo za prevažanje njegovih čet po Mandžuriji. Čang-Tso-Liu pa je zaostal z izpolnjevanjem teh obveznosti. Zato je baje železniška uprava odredila, da se kitajski vojaki smejo prevažati le, če imajo vozne listke. Jta-di te odredbe je nastal spor s kitajskimi vojaškimi oblustvi onega ozemlja in so te poslednje kratkomalo zaplenile vozni materijal enega ruskih Članov rusko-kitajskega direktorija feeleznice. Glasom rusko-kitajske pogodbe od dne 31. junija 1921. je vzliodno-kilajska železnica «zgolj kupčijsko podjetie», ki je —- razen kupčijskih operacij v vseh stvareh, tičočih se kitajske osrednje in pokrajinske vlade, podrejena kitajski vladi. .Med pravicami, ki prihaja v pošlev, so one vojaške upravo. Ravnatelji železnice nimajo prav za prav moči, da bi preprečali kitajske vojaške transporte. Morejo lo nastopiti proti vojaškim oblastvom s tožbo ali pa se pritožiti pri sovjetski vladi. Pot tožbe nudi edino možnost z-.» izhod iz tega spora. Zato je tudi upravičena domneva, da ruska sovjetska vlada ne misli posebno resno s svojimi grožnjami — govorilo se je celo žo o možnosti izbruha vojne med Rusijo in K i ta jem — marveč da hoče oblastneža v Mandžuriji le zastrašiti, da ga odvrne od RIM, 27 Tiskovni urad ministrskega \n ameriškimi delegati V"ede uravnave;^jiTel^Mo^^eMo^ tt^^S^nt^t! J^u -edsedništva javlja: Glasom aiajno- j ugoslo venskega dolga v Ameriki. V«pjci »tj.hliWiin Lnrosk^ glavnemu mestu Pekingu m iiouuuu. pr vejše statistike, ki je bila sestavljena po naročilu prvega ministra, je kraljevina Italija dne 31. decembra 1925. štela 42 milijonov 115.606 prebivalcev. Potemtakem je število prebivalcev v Italiji od zadnjega ljudskega štetja, ki se je vršilo leta 1921, narastlo za skoraj tri milijone. Najbolj obljudena je milanska pokrajina z 2,030.000 prebivalci; Oficijelna jutri. pogajanja se bodo pričela Min. predsednik Pašič odpotoval iz Montecarla v domovino MONTECARLO, 27. (Izv.) Jugoslo-venski ministrski predsednik Pašić je danes dopoldne odpotoval iz Montecarla v domovino. Dospel bo jutri v nato sledi rimska pokrajina z 1,800.000 Trst, odkoder se bo s popoldanskim prebivalci, neapoljska pokrajina z 1,558.000 prebivalci, turinska pokrajina z 1,300.000 prebivalci in videmska. pokrajina z 1.099.G00 prebivalci. Aretacije komunistov radi propagande o priliki »Leninovega tedna« RIM, 27. Radi širjenja komunističnih letakov je policija aretirala 14 oseb. Zaplenila je tudi okolu dva tisoč letakov z naslovom: «Leninov teden». PIACENZA, 27. O priliki «Leninove-ga tedna» so komunisti nalepili več propagandnih letakov po mestu. Danes zjutraj so policijski agenti izvršili več hišnih preiskav pri prevratnih elementih. Nekateri izmed teh so bili odvedeni v zapore. Komunistični dnevnik «UiiitA» so oblasti zaplenile. Odposlanci romunskega dvora pri princu Karla MILAN, 27. Sinoči ob 20.30 so prispeli semkaj iz Bukarešta general Condescu, učitelj na romunskem dvoru, general Palis, maršal na romunskem dvom in dr. Bomaio, zdravnik romunske kraljevske hiše. Imeli bodo pregovore s princem Karlom. Na kolodvoru so jih sprejeli časnikarji. Romunski gostje so se podali v «iiotel de la Ville», kjer je nastanjen že več tednov princ Karol. Mljeti razgovori Briand-toMni o vprašanju zasedbe Porenja PARIZ, 27. Danes je prispel semkaj angleški zunanji minister Chamber-lain, ki se bo jutri sestal z ministrskim predsednikom Briandom. Glavni predmet tega razgovora bodo vprašanja, o katerih se sedaj razpravlja med Berlinom in zavezniškimi vlastmi, in problemi, ljalne ferenco, ki bo iz oportunističnih ozirov najbrže odgodena vsaj do tedaj, dokler ne bodo znani pogoji, pod katerimi bi se sovjeti in Zedinjene države udeležile te konference. V temMrenotku pa skrbi najbolj francoske uradne kroge protest berlinske vlade proti nadaljnjemu vzdrževanju zavezniških zasedbenih čet v drugi in tretji coni Porenja v sedanjem obsegu. brzovlakom odpeljal preko Ljubljane v Beograd, kamor bo dospel v petek zjutraj. _ Budimpeštanski dopisnik «Matina» aretiran BEOGRAD, 27. (Izv.) Nocoj je iz Budimpešte prispela brzojavna vest, da je bil budimpeštanski sotrudnik pariške' ga «Matina», Sauerdein, aretiran. Pričakuje se energična intervencija francoske vlade. ___ Konferenca Male antante zopet odložena? BEOGRAD, 27. Iz Bukarešte poročajo, da se konferenca Male antante odlaga, dokler se ne bodo izvedle romunske volitve, ki se bodo vršile marca. Te vesti se oficielno še ne potrjujejo. BEOGRAD, 27. Romunski poslanik Emandi je obiskal pomočnika zun. ministra Markoviča in ga prosil v imenu svoje vlade, da bi j ugoslo venska vlada pristala na odložitev sestanka Male antante, radi volitev, ki se bodo vršile v Romuniji najbrž februarja. Korak Francije v Budimpešti radi afere falsiflkatorjev? BUDIMPEŠTA, 27. Središče vseh političnih pogovorov tvori predstoječi korak, ki ga namerava storiti Francija pri madžarski vladi. Vest o tem koraku je vzbudila tu globok vi is. V krogih, ki so blizu vladi, se ugotavlja, da so zastopniki Francije že svojčas nastopili z zahtevo, da bi mogli prisostvovati zasliševanju oseb, ki so zapletene v falsifikatorsko afero. Madžarska vlada pa je s sklicevanjem na madžarsko zakono*. jo odklonila to zahtevo, kar je vplivalo na Francijo zelo nepovoljno. Glede pogajanj, ki so se izvršila med zastopniki Francoske banke ln zago- bo doseči stabilizacijo francoskega tfranka in preprečiti inflacijo. Treba je — je izjavil ministrski predsednik — predočiti narodu vse težave, ki tarejo sedaj deželo, vlada pa bo storila vse, da se državo reši iz sedanjih stisk. Prepričan sem — je zaključil — da se nam bo posrečilo doseči odobritev naših načrtov. Zbornica je nato zavrnila prej omenjeni komunistični predlog s 445 glasovi proti 36, nakar se je pričela splošna razprava. Govorilo je več poslancev. Seja je bila nato zaključena. Francosko-ruska pogajanja PARIZ, 27. Včeraj je bila imenovana francoskri delegacija, ki se bo v Parizu pogajala z rusko delegacijo. V delegaciji so zastopani trije parlamentarci, glavni finančni, gospodarski in pravni izvedenci zunanjega ministrstva. Za predsednika pa je bil imenovan De Monzie, minister za javna dela. Deklaracija nove nemške vadie Nemiri v državnem zboru BERLIN, 27. Včeraj se je druga Luthrova vlada predstavila državnemu zboru. Luther je prečital vladno, deklaracijo. Tekom govora so ga socijalisti in komunisti večkrat prekinjali, tako, da jih je moral predsednik Loebe parkrat pozvati k redu. Kancler je takoj spočetka izjavil, da se bo nemška zunanja politika gibala v onih smernicah, ki so dovedle do torej proti Feng-Yii-Ksiangu, ki jo prijatelj boljševikov. Japonska pa je na skrivnem podpirala Čang-Tso-Lina, ttu-sija pa postopa sedaj v interesu F< ng-Yti-Ksianga. Odigrava so torej sedaj kaj čudna diplomatska igra tam na skrajnem vzhodu. MEDNARODNA RAZSTAVA V PROSLAVO PROGLAŠENJA AMERIŠKE NEODVISNOSTI Dne 1. junija 1926. bo otvoritev razstave v proslavo proglašenja neodvisnosti Zedinjenili držav v' Filadelfiji. Namen razstave jo, da so predstavi svetu napredek Zedinjenili držav v teku poslednjih 50 let z ozirom 11a vse panoge človeške delavnosti. Razen tega bodo pozvani vsi ostali narodi, da predložijo spričevalo o svojem posebnem napredku in da na ta način prispevajo k boljšemu sporazumevanju mod narodi, kakor tudi k tesnejšim trgovskim zvezam, ter da na t a način pospeši jo prihod svetovnega miru. Za oficijelno sodelovanje se jo prijavilo že 3> držav, od katerih postavijo mnoge svoje posobne izložbene paviljone. Poedine države L'nije delujejo vredno za zagotovitev uspeha vsega podjetja, pri čemer ne zaostaja mesto Filadelfija. Postavi 11. pr. najrazsežnejši stadion na svetu, ki bo stal dva milijona dolarjev in ki je namenjen kot središče razstavnega terena. Meščani mesta Fi-ladelfije so podpisali poseben fond treh milijonov dolarjev, a mestni svet je prispeval 6 milijonov za uredbo uli<: x okolišu razstave. Razstava bo od- locarnskega pakta. Glavno vprašanje,, d al j ena 8 minut poti z avtomobilom od ki ga bo morala vlada rešiti je vstop! središča mesta. Nemčije v Društvo narodov. Dotaknil; Na dogradbi delajo se je nato vprašanja zasedbe druge in iin veliki stadion je že •ev vorniki princa Windischgraetza, je iz-ki se tičejo sestanka priprav- javil poslanec Ulain, da so dali Fran-komisije za razorožitveno kon- cozi le ustmena zagotovila, da se bodo odrekli vsaki odškodnini, ako bo princ odgovoril na vprašanja, ki mu jih bodo predložili, in so se branili dati kako pismeno izjavo v tem oziru. Radi tega ni hotela madžarska vlada ugoditi francoski zahtevi. V kolikor se zatrjuje, bo imel nocoj francoski opr&vnik poslov v Budimpešti razgovor z ministrskim predsednikom Bethlenom. Dosedaj niso bila še rešena ne vprašanja sodelovanja madžarskih in francoskih oblastev niti ostale zadeve, ki se tičejo preiskave. tretje cone v Porenju ter izrazil upanje, da bodo tozadevna pogajanja do-vedla do zaželjenega uspeha. Z ozirom na notranjo politiko namerava nova vlada uvesti nekatere spremembe v volilnem zakonu ter bo rešila vprašanje odškodnine bivšim vladnim hišam z enotnim zakonom. Na gospodarskem in socijalnem polju bo vlada storila vse, kar bo v njeni moči. Treba bo dvigniti domači trg in dati obenem pobudo izvozu. Naznanil je, da bo vlada v kratkem predložila državnemu zboru nove zakone za zaščito delavstva. Seja je bila nato zaključena. Brezposelnost v Nemčiji BERLIN, 27. V prvi polovici tekočega meseca je število brezposelnih, ki dobivajo državno podporo poskočilo za 17 od sto, tako da znaša sedaj 1,762.305. Švicarski letalec ponesrečil ŽENEVA, 27. Včeraj je poročnik Reichwein izvršil polet pri Wohlenu. Letalo pa mu je nenadoma odpovedalo in padel je e višine 400 metrov. Reich-wein je bil eden najboljših Švicarskih letalcev. ze vec me gotov skoro po dveh tretjinah. Istotako pospešeno se gradijo upravna zgradba, palača svobodnih umetnosti in veliki avditorij. Ta zadnja zgradba bo predstavljala glavne razstavne objekte. Pismo iz „belesa" Zagreb Zagrob, januarja 10^6. J ugoslo veni radi imenujejo svoja glavna mesta bela. Beograd žo v samem imenu nosi ta pridevek, o Zagrebu in Ljubljani pa ta pridevek neštetokrat lahko bereš v časopisju. Ni ga menda govornika, ki ne bi pridjal tem jugoslovenskim mestom olepševalne besedice «bel», kadar govori o njih. Letos vsa tri mesta s pravico nosijo ta pridevnik. Sneg je oblekel vsa tri v svojo belo zimsko suknjo. Po zagrebških ulicah Švigajo sem ter tja sani, drobni zvončki na konjih prijetno zvene, tako da si človek trenutno predstavlja, da je nekje sredi večjega "mesta matuške Rusije. Tudi so Zagrebčani izvlekli vse kožuhe na dan in posebno dame so imele mnogo opravka, predno so iz njih prepodile neprijetni duh «naftaline». Parfumi «FIoramyc», «Coty», «Violette»> so prav «BDIN08f» V Mv, dn« 28. Ju««f|« občutno mešajo z naftalino in te čudno *aarbć v nosu, de gre mimo tebe kaka dična gospodična, ki ji pade (seveda Jiehote!) torbica iz rok, v kateri nosi fitekleničico najmočnejšega parfuma. •Ti kot kavalir seveda pobereš torbico in jo izročiš z obligatnim nasmehom. «Kisdibant» so izgovorila njena usta. Močno rdeče pobarvane ustnice so se nategnile v koketen smehljaj. Pa ji rde nasproti obrit gospod z naočniki polucilindrom na glavi, v črni zimski suknji z debelo kožuhovino okoli vratu: — O dobar dan Fraulein Diana! Kako Vi? Waren Sie abends im Teather? Ali ste gledali «Pustolova pred vrati»? Ich babo nix verstanden! In ona njemu: Ja, aber die Podgorska je u toj ulogi »»ine gule glumica. In potem Herr Papić s tistim pestrim žiletom, er ist ja eiu ganz guter umetnik, ne? Zagrebčani se še danes niso odvadili nemškutarjenju. V Zagreba velja za kulturnega in civiliziranega Človeka tisti, ki vsako p<4o ali šesto besedo iz-,go\on nemški. Sploh pa živi Zagreb po dunajskem vzorcu. Razlika je samo \ tem, da je to zagrebško življenje ko-j»ija dunajskega. V tem je notranji ne-.sporazum med Beogradom in Zagrebom. Beograd živi svoje lastno, tipično in original, življenje (četudi balkansko, kot to radi zlobno imenujejo Zagrebčani), ki je predvsem čisto prirodno, demokratsko in svobodno, četudi se zdi na prvi pogled malo robato. Zagreb pa je izumetničen, \ lakirane solne in frak oblečen. Zagrebčani se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da je morski znanci, Slovenci, zavzemajo vidna mesta. Med njimi so tenor Marij Šimenc, bas Josip Križaj, dramski umetnik Hinko NuČiČ, velika umetnica in brez dvoma najbolj talentirana ju-goslovenska igralka Vika Podgorska, bariton Robert Primožič, Jože Zor-man, tenor Jože Rijavec gostuje včasih itd. Akademska omladina priredi te dni ples v glasbenem zavodu in pričakuje, da se bosta plesa udeležila kralj in kraljica, ki sta v Zagrebu zelo priljubljena. Sicer se pa v kavainah in «bir-tijah» največ te dni govori o penzioni- ranju univerzitetnih profesorjev. Ne- _______ kateri očitajo novemu prosvetnem« zbor se odnese na nedoločen čas. ministru Radiću, da dela ravno tako , ~ Priredi v soboto 30. januarja kot so drugi ministri pred njim, nam- l^T^0, ^ostumiran ples, na katere- x i 15 j: .vi . n-^i; ga vabimo zabavo željno občinstvo, reč da premešča nesomišljemke. Radi- Kakor mail0j so dobJrQ organizirane prJ. cevci spet trdijo, da samo popravlja veditve, ki jih je nudilo naše društvo, ved- napake prejšnjega režima. Eh, Bog no zadovoljile vse obiskovalce. 2e iz tega razsvetli Jugoslovenom pamet! Cez se lahko sklepa, da se bo občinstvo tudi v petdeset let se morda spametijo in soboto dobro počutilo. — Odbor. opuste te malenkostne medsebojne M. D. P. V pondeljek 1. februarja se bo sovražnosti ter z združenimi močmi vrši\ redni sestanek z zanimivim zgodo- upanja, otek tekme ne morem mešati. - Koj uvo- s J* 5oma „M, bila tekni:* 20 na 25 stoiink. NaSe vodstvo j. od- je moial priti Dante m ^'re^čneUlS^ lašalo s tem poviškom, dokler je leUki književni jezik. Ce je hodil Dante po aU drZe ZTe G **^ moglo. Toda razlogi, ki so prisilili ^Tolminskem, je lahko govoril z duhovi veC skupnosti topaKSV« ge liste k temu koraku — naraščajoča' no latinski, z ljudstvom se pa gotovo ni ^duelno. Igrišče je bilo neuporabno, kar je draginja vseh potrebščin za izdajanje l}10^1 razumeti. Sicer so pa bili Tolmin, pa gotovo bolj vplivalo na igro Gorice kot lista — veljajo danes še v veliko večji j ^fnjem veku ko na igro Obzora, ki je takega igrišča že va- v ulJl meri. Prepričani smo da f^^tl g^diM nest, ki je tako vzljubila naše glasilo nastajala; ze,0 neznatni kraji, obstoječi iz Siraio samo ^aC vrsto Snatta in ki tako pravilno ™rda i^r^ cel t svo o tega lista za vse naše narodno sne- tudi farne &>ie ter par kmetskih hiš, ki so hrambo. Izvrsten je njen centerhalf Molar, vanje in življenje, z neomajno požrtvo- grajSčini tlačamle No, duhovščina in nad vse lep vratar Radinja. Obzor je imel valn&ajo sprejme ta neznatni povišek Plemstvo, ki sti> bila takrat odločujoča v Tomincu najboljšega igralca — Škilan ter da nam čitatelji ostanejo zvesti, ka- j^insk? ?°t0Y0Z?a,a je v marsičem odpovedal. Igra Obzora je kor so bili vedno doslej. ' 1 Avtomobil podrl otroka 5-letni Aron Bidisnig, stanujoč v ulfr ci Leo 5t. 12, se je včeraj popoldne sprehajal v družbi svojega deda pc trgu Unit&. Čez nekaj časa se je H« "K*, v svoji otročji živahnosti izmuznit f* starčevega nadzorstva, se skril za sklau kamenitih plošč za tlakovanje ulic in Ulično je nenadoma piiskakljal na cesto, po kateri je ravno pri vozil nekj javni avtomobil. Ker se je dečko popolnoma nepričakovano pojavil pred avtomobilom, se šofer ni mogel izogniti no^reči. Dečko k sreči ni prišel pod ko->esa, pač pa je teiebnil s tako silo na Kameniti tlak, da si je nevarno pretre« sel možgane. V mestni bolnišnici, k mor je bil prepeljan z istim avtomobilom, so ga sprejeli v kirurgični odd«^ \\ Šofer Hermenegild Meloni, stan-v ulici Boccaccio Št. 27, je bil po zaMž-*—i.. na fcvesturj takoj izpuščen svobodo, ker se je dognalo, da ni oi kriv nesreče. Samomor mladega pekovske a pomočnika \ svojem stanovanju v ulici j in nemški, ljudstvo pa seveda o {fjja mestoma težkarresnibna'kavalirja na 5t- 12- 81 ie predpreteklo noč vzel /tv- Beograd metropola Jugoslavije. Radi bi, da bi Zagreb to bil. To se najbolj«veljavo s 1. februarja t. L Istočasno se jasno kaže, če stopiš po desetih zvečer zviša tudi naročnina, ki bo od omo-v kak «pajzel;> (zakotna, gostilna), kjer njenega dne dalje zi^sala: zagrebški da bi najstarije gla- domišlja-1 gilo kao j dosa(ia bez prepreka vodilo Herberstein, ki je bil rojen v nagem «sta rem giadu«, nemškega pokolenja, ki je prvi spisal v nemškem jeziku knjigo o Rusiji in nje prebivalcih. V predgovoru svoje knjige pravi, da ga je cesar zato po-Islal v Moskvo za poslanika, ker razume dobro ruski jezik, ki se ga je navadil v vipavski farni Soli, ker je slovenski jezik zelo podoben ruskemu. Ce se je Nemec Herberstein učil slovenščine začetkom petnajstega veka v vipavski farni Soli, potem je pač izključeno, da bi se takrat v Vipavi govorilo — italijanski. Morda je mislil historik na italijanska imena plemenitašev, L i a/v XI---lJ „ 1___lir TT___ •_____ ure je zanetil v v začetku prvega časa, ki je končal tudi svoji sobici par kilogramov oglja v »■ tako. V drugem času je bramba Gorice ]eznj posodi, zaprl oknu in vrat;i o imela precej boljše polje in je lepo zala- legel v posteljo jn čakaI dA ga s;,upQl al a lasien napad, ki je po trdi borbi — ° ^ J ' 6 1 Omladinsko društvo «Kolo» n Bademi. Kulturno drnitvo «Strmec» pošilja ravno vzrok «prečanske» vosti. Hrvati in Slovenci so delali Širokimi frazami, Srbi pa z dejanji — brez fraz. Po ujedinjenju niso naši ljudje, ki so prišli v Beograd, mogli razumeti bistvo tistega srbskega delanja in so __ se razočarani in užaljeni vrnili, kerjtem potom dnevniku «Edinosti» ob niso med Srbi našli razumevanja za petdesetletnici njegovega obstoja naj-svoje «vzvišene ln-sede» ter stvarali iskrenejge Čestitke in želi, da bi v bo-iakoimenovano »Kulturno fronto» pro-jdo€e doCakal §c mnogo srečnih jubi-ti balkanizmir». Niso se pa zavedali, jpjev Vodstvo, da je ta kultura iniporfirana k nam od Nemcev. Madžarov itk4 Snoma ^a^^ln^de^kf1^^ v ulici * ^ Boris izkazal za veSčaka. Le še ne- Poslen, skušal zadušiti s plinom. v k»at mu je žalostna nakana izjiodleielai in zdelo se je, tia se je mladenič zopet Mozetič, sprijaznil z življenjem, l^udi njegova se je g. nekoliko energije in prisotnosti duha dvomljivih slučajih. — Za Gorico so igrali: Radin ja, i.v ki fivflli V krom* VmJ ^iZ^TT tiorico so Igrali: Kamnja, Mozetič, ^ /.ivijnijt-jn. i uui uje^v* Zni^u.<™1 1 vujnovi«, Jež, Molar, KerSevani, Klavl«, gospodinja je bUa uverjena o ten, IT,d. se vipavski grofje Lantieri in senožeški knezi Porzia čutili vedno za. Nemce in če je pred sto leti par dni bival v vipavskem gradu laSki pisatelj Goldoni, kateremu so lansko leto vzidali spominsko ploščo, ni to nič čudnega, ker so bili Lantieriji meceni in »o podpirali tudi slovenske pesnike in pisatelje n. pr. slikarja Wolfa, ki je i Ja Medvešček, Ušaj, Leban in Gorjup. Volga - Prosveta 1-0. S. R. sinočnjim, predno se je podal k t>oćit-ku, je Maurič naročil svojemu prija« Zamore ae reči, da je Prosveta izigrala'tel*u» ki stanoval pri isti gospodinji, lepo tekmo, toda zdelo se je da igra celo naJ pokliče zjutraj ob pol sedmib, preveč tehnično, kajti vezenje pred vrati da ne bo zamudil dela. Očividno je Volge ni dalo realnega rezultata. Najmanj hotel s tem odvrniti vsak morebitni 60 minut cele igre je bila Prosveta v pre- sum od obupnega koraka, ki ga je na slikal vipavsko cerkev in Jakoba Alešov- moči, toda do resničnega strela na vrata tihem sklenil ca, ki je bil arhivar v gradu. Res je pri nas i ni prišla iz popolnoma neznanega vzroka.' ' par laških priimkov n. pr. Furlan, Zorž,i v drugem času je Franko izrabil strel na znano, zakaj je nesrečni ml;. Piii—' ' ' ... iS1 ižent, toda to je le par priseljencev od dva in centriral. Vratar je skušal ubraniti .tako hrepenel po smrti. ... Zlia- kedaj. Krajevnega imena laSkega strel, se dotaknil žoge in s tem napravil naš narod idejom jedinstvenosti 1 sloge, izvora ali kakega zgodovinskega spomeni- goh Ako pogledamo zadnje rezultate (Zar-I Uz bratske želje ka pri nas ni nobenega. Za nas velja le, da ja-Volga, 4-0, Prosveta-Zarja 4-0, Volga- ~~~~~ ~ " «od nekdaj že biva tukaj moj rod, če ve ~ kdo za druzga, pove naj odkod»! Torej ne lagati, gospodje «zgodovinarji» l Malo odgovora iz Vipave Prejeli srno sledečo zanimivo razpravo: Nimamo navade polemizirati, posebno „Kralj n BetUnvI" - Zodolo reprizo Nocoj ob 8.30 poj de zadnjič čez oder silni Cankarjev «Kralj na Betajnovi». Dvakrat je uprizoril dramatični odsek «Citahiice.> to delo in obakrat je bila dvorana pre-mala, da bi sprejela vase vse, ki so prihi Razne nezgode Ko je 17-lelni elektrotehnik Giorda/* Prosveta 1-0) moramo priznati, da bodo Se no Covacich, stanujoč v ulici Ferriera nadaljnja presenečenja na dnevnem redu. št. 5, včeraj zjutraj vozil s kolesom >o S. D. A drla 13?-. 13?- 13?- 13?... II. Divizija Primorje - Grad M (4-0) (Prijateljska) V nedeljo 24. t. m. se je imela odigrati prvenstvena nogometna tekma med Pri morjem in Gradom. Radi odsotnosti urad nocoj v dvorano D.K.D. k Sv. Jakobu. V naslovni vlogi igra g. Sila. V ostalih vlogah nastopijo 3e gg. širok, Terčič, Gvar-djančič, Cesar, Ban ni g.e Silova, Kreševi-.. S. .. . . , , ,čeva, Hervatinova, Stepančičeva in drugi. l'o so pa slovanski narodi, ki so živeli v zgodovinske resnice, katera se posebno; Re£ira g Terčič__Otrokom vstop zasvojili svobodnih državah in obranili J dan danes maiiči in potvarja v vse mogoče slovansko individualnost. V tem je najrajtt seveda v politične, v Jugoslaviji najmočnejši element Vipavo In druge večje slovenske kraje j jia ozemlju, ki pripada Julijski Krajini, je srosKi. | namre£ preci par dnevi doletela čast, da se Danes po srbsko-hrvatskem spora- jih je neki resnicoljub spomni) v nekem zumu je seveda tudi v Zagrebu dru- goriškem laškem tedniku ter ob tej priliki gače. Tisto smešno nasprotstvo je v podčrtal «zgodovinsko resnico«, če» da se glavnem prenehalo, prilike se konsoli- je v teh krajih v srednjem veku govorilo dira jo. Mlajša generacija je že sprevi- i da so bili ti kraji torej laški. Ver je- . , j v i ii r mite nam, da nas je ta trditev precej osup- ■ lela napake očetov krenila na boljšo ^ ^ Nravnost presenetila, ftvala Bogu. pot m Čez potdeset let se l>odo Jugo-;pa smo se llitro potolažili ni odleglo naui slov. ni smejali prepirom svojih dedov je, ker smo se domislili Windiscligraetzove «-ali >o Hrvati in Srbi dva naroda, ali afere na Ogrskem in konstatirali, da se ne en narod*. teli k predstavi. Zato se je odločila «£ital-nica», da ponovi to dramo 8e nocoj. Kdor nega. sodnika sta se pa četi domenili za ni še videl te drame in komur je za umet- prijateljsko tekmo, ki je končala z nepri-niški užitek, ta ne bo ugibal, ampak pride čakovano občutno zmago Primorja ^-4)). hranjen. _ GLASBENI VEČER V nedeljo 31. t. m. se bo vršil v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu koncert v prid šentjakobski podružnici Sol. društvu s sledečim sporedom: 1. Grbec: «Na poljani«; Škerjanec: «Vizija», poje gdč. A. Sancinova, pri klavirju spremlja gdč. G. Bortolotti-jeva. 'Z. Bach: «Largo nia 1101» tanto«, igrajo na gosli gg. Logar, Pavletič, pri falsificira samo denar ampak tudi zgodo-i klavirju gdč. G. Bortolottijeva. vina. No, ponarejevalce denarja bodo že 3. Dvorak: Terzetto za 2 vijoiini in krasili hoteli (Esplanade . palače, liovc ulice, i*estavranti, (gmdski podrum;, kinematografi, varijeteji, bari ii'!. s<» zi'asli kot gobe po dežju. Z eno besedo velemesto. Tudi gledališče na \\ il^onovem trgu ni zadostovalo, odprli so mu podružnico na Tuškancu in sedaj pripravljajo otvoritev tretjega v Frankopanski ulici. Povsod napredek. Prisostvoval sem predstavi Beo-govićevega »Pustolova pred vrati«, ki Je zanetila toliko polemike po časopisih. Režiser dr. Branko Davella je postavil delo v čisto ekspresionističnem stilu ter ravnal pri notranji režiji čisto samostojno, neodvisno od avtorja, za kar mu kritika odreka pravico. Sku-fcal je ustvariti nekaj novega, nekaj svojega. Kritika mu očita, da je to kopiral od Nemcev in Italijanov. V umetniškem oziru je Zagreb seveda danes središče. Tudi naši pri- graf i>očasti čez par dni z «zgodoYiusk5m gdc. G. Bortolottijeva. dejstvom», da Slovenci v teh krajih ob ča- Odmor. su, ko je Krištof Kolumb odkrival - } ^oxic: <ato, ker so imeli okoli stvom g. M. Pertota. 1S48. leta še v vseh kranjskih mestih in trgih občinsko komando v rokah in ker so dobili Slovenci Ljubljano šele 1889. leta popolnoma v svoje roke. Mislim, da bi se slovenski trubadur Urlik pl. Liclitenstein-ski in nemški cesar Arnulf v grobu obrnila, ko bi slišala, da 700 let po njihovi smrti ni več res, da je «Minnesaenger» l lrik pozdravil nemškega cesarja, pod katerim so bili državni jeziki v takratnem nemškem cesarstvu «tujč, letein in wen-diseh« (kar pomeni gotovo slovensko), na prehodu iz italijanske ravnine na Koroško (Arnulf je bil koroški vojvoda, sicer nemškega pokolenja) pozdravil v slovenščini: Buee \vaz primi eralvva Venus (Bog Vas 7. Mokranjac: II. Rukovet, poje pevski zbor «Ilirije» pod vodstvom g. M. Pertota. Društvi vesti J v bile j ni trgovski ples se bo vršii v soboto dne 30. januarja v dvorani Tina di Lorenzo (Dreher). Tudi letošnja prireditev ne bo zaostajala za prejšnjimi. Veliko zanimanje in povpraševanje po vabilih nam priča, da se vsi trgovci, obrtniki in sploh širša javnost zelo zanimajo za to prireditev. Niti ne govorimo o mladini, katera se dobro zaveda, da se bo najprijetneje zabavala. Gole sta zabila: Husu 4, Kalin 2. V četi Grada sta se posebno odlikovala branilca Dolenc in Skrlavaj; vratar Kim — dober. Igra lepa; v drugem času nekoliko bolj živahna. S. K. Val v Barkovljah sklicuje za soboto ob 8. uri in pol sestanek kolesarjev, ki se bo vršil v sobi Obrtnijskega društva. Z ozirom na veliko važnost tega sestanka so posebno vabljen? proseški člani. Iz triaikesa življenja GROZttA NESREČA NA KOLODVORU PRI SV. ANDREJU Včeraj popoldne okoli 15. ure se je dogodila na kolodvoru pri Sv. Andreju ulici Bosco, je radi hipne slabom i del s svojega jeklenega konja i : o pri tem hudo pobil po obrazu in si pro-tresel možgane. Z avtomobilom rcšilnei postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. — Pri igri v bližini svojega stanovanja je 5-letni Renato Oblak, :unu-joč v Kolonji-Konkonel št. 503, padel raz kaka 2 metra visok zid. Razen hudih prask, ki jih je zadobil po obrazu, si je dečko pri padcu tudi pretresel možgane. Bil je prepeljan v nn^Oio bolnišnico. Iz triaike pokrajine IZ SEŽANE. V letu 1925 je bilo prignanih na trg v Sežano 25.418 glav živine, in sicer: WX>8 glav goveje živine 12% telet, 4327 konj in 107«« prašičev. V letu 192* je bilo prignanih 22058 glav živine. Ako primerjamo številke obeh let, dobimo da je v letu 1925. bilo na trgu 33tJ0 »lav več živine kakor v letu 1924, kar kaže Sežano prav lep napredek. Da je bilo več živine kakor v letu 1924, kaže za Sežano ________ ______prav lep napredek. Da je bilo več živine v straina nesreči; iniad železničar je ob!!*u| ldP> i* pripisati da se je uvoz i/, hi-.. , t igosiavije pomnožil, iurii domači posest tragičnih okolscniah prišel pou vlak, © j i 1 ki ga je strašno pohabil. Ob omenjeni uri se je bližal kolodvoru tovorni vlak št. 6277 iz Opčin, na Čigar sprednji lokomotivi je poleg kurjača vršil svojo službo 32-letni strojevodja Anton Rudini, stanujoč v ulici Tartini št. 0. Ko je vlak privozil v bližino signalnih aparatov, ki se nahajajo tik pred poslopjem postaje za razmikali je, se je Rudini j u zazdelo, da lokomotiva nekam sumljivo ropota. Iloteč se prepričati, ali se ni zunaj pri stroju kaj pokvarilo, se je Rudini nagnil ven iz lokomotive. Toda komaj je to storil, je zadel z glavo ob železni steber električne svetilke, postavljene tik ob tiru, ki jo v naglici ni zapazil. Ker je vlak vozil precej naglo, je bil sunek tako močan, da je Rudini, omamljen radi udarca, zletel z lokomotive. Padel je tako nesrečno, da je priSel z obema nogama pod kolesa. Predno se je nesrečnik dobro zavedel, sta mu bili nogi odrezani nad gležnjem. Strašna nesreča se je odigrala z bliskovito naglico. Kurjač, ki je vse to videl, je nacrlo ustavil vlak in pohitel na pomoč ne- niki prašičjerejci so se pečali v večji meri 9 prašičjerejo, kar je dalo več 1703 glav. Cene volom so bile od 425 do 500 Lir kvin-tal žive teže, teletom od 700—900 Lir kvin-tal žive teže, konjem od 1500 -5000 lir sicer po velikosti in lepoti. Prašički '' 8 tedenski v času od 1. I. do 22. V. I I. <>d tiO—100 lir glava, od 23. V. do 31. X. od 35 do 70 lir glava, a od 1. II. do 31. XII. od 50—110 lir glava. Prašički so bili po večini domači, le malo je bilo onih iz Furlanije. Trgovina z manifakturnim blagom, čevlji, žel/»znino, kotlovino, leseno in stekleno posodo, vrvmi, usnjem jedili je bila prav dobra. Trgovina z dvobnarijo je bila slednje dobra. Razun tu navedenih predmelov se prodajajo tudi kose, brusilni kamni ijt Bergama, liščila /.a čevlje rnilo, konjska oprema, trte cepljenke sadno drevje, \o-zovi in kmetski stroji. Po gostilnah dobra jed, točijo se prvovrstni kraški terani kakor tudi prav dobra bela. istrska in vipavska vina. V slučaju slabega vremena je na razpolago za živino 18 hlevov. Sežana ima lepo lego, železniške na vse strani, dalje z vozovi in avtomobili s Trstom, Vipavo in Postojno, kar nudi kupcem trgovcem in drugim obiskovalcem sejmov lepo priložnost za prihod in odhod. V Trstu, dne 28. januarja 192*. •EDINOST* V Sežani so največji sejmi v celi Julijski tudi na druga poslopja. Zgorelo je vse se- Henečiji, kar znači lep napredek za sežan-tko trgovino. Prihodnji sejmi se bodo vršili 12. in 22. dne vsakega meseca; ako je isti dan nedelja ali praznik, se vrši sejem naslednjega dne. KOPRIVA. Pevsko in bralno društvo «Zarja» v Koprivi vabi na svoj 29. letni redni občni y.bor, ki se bo vršil dne 2. februarja letos no in stelja ter več poljedelskega orodja. Skoda se ceni na 15.000 L. Vesti Is Istra IZ JELftAN. Prve dneve februarja je umrl v naši vasi povsod dobro znani in priljubljeni občinski svetovalec Josip Frol (Furt). Zadela ga je nenadno huda bolezen — podob 13. uri v društveni čitalnici s sledečim Jegel je vnetju slepiča. Nič hudega sluteč dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika, je §el zjutraj na delo v premogokop — tajnikovo in blagajnikovo poročilo, 3. zvečer so ga pa že peljali v bolnišnico v volitev novega odbora, 4. slučajnosti. — iReko — a bilo je prepozno, pobrala ga je Odbor. neizprosna bela žena — smrt in ga ugra- IZ PRAPROTA. [bila svojim nedoraslim otročičem. Ravno 2(5. t. m. okolu 11. ure zvečer je nastal oni dan, ko so ga pokopali, se mu je rodil požar v seniku kmeta Antona fikerk. Va- sinček. — Blagemu zavednemu pokojniku Ščanom, ki so prihiteli na pomoč, se je po- kličemo: Lahka Ti zemljica! — Družini srerito ogenj lokalizirati, da se ni razširil i iskreno sožalje. — Vaščani. Hesti z Goriškega GORICA . co «Dekle z biseri» — kakor pri primjeri - Nesrečno srečanje. V torek zvečer sta|Je bila tudi Pri reprizi dvorana namto se srečala pri pošti, prav na vogalu, ki ga tvorita z Corso Verdi in via Teatro dva lička: Lojze Cesciut in ViktorČek Maran-^otto, oba preeej korajžna in močna. Nesreča io hotela, da sta se drug v drugega zaletela. Potem je Lojze prosil ViktofČka, naj ga spremi domov. Viktorček pa ni hotel tega in je rajši surovo odgovoril. Ker pa se Lojze ni botel pustiti žaliti, je stvar z udarcem vrnil. Potem sta te spoprijela zares in si iskala ravnotežja na tleh. — Tako so jo našli karabinerji in jima dali na razpolago prijetno sobico v kasarni, iz katere sta bila izpuščena šele zjutraj. Kmalu dopoldan pa se je Cesciut znova vrnil na postajo in povedal, da je zgubil med tepežem za 1000 L bonov, ki so bili njegovo edino premoženje. Obdolženi Ma-rungotto se je izkazal za nedolžnega, nesrečni Cesciut pa najbrže ne bo več videl svojega zaklada. — Vreme. V Goriri je zopet južno vreme. Povprečno se suče toplomer med +5o do s« C, kar znači že precejšnjo izpremembo. Snega leži le tu pa tam še kaj malega, si-• er pa ni duha več o zimi. .Mnogo zanimivega vzbuja opazovalna hišica v Ljudskem vrtu. Iz Gor nam pišejo, da se sneg le počasi umika toploti. Črne bela reduta dne 30 .januarja v Trgovskem domu. Na dve vrsti ljudi: eni se radi veselijo \ prijetno-zakajenem bolj domačem krogu ob zvokih stare tradicijo-nalne muzike ,drugi pa rajši rajajo v svetlem blesku pioslorne dvorane. Za obe ii dve kasti Iju.li bo na redu ti preski blieno. V spodnji dvorani bo šramelj delal častno konkurenco tistemu orkestru na vrbu. V spodnji in zgornji dvorani bo pa gledi pijače in jedače vladala popolna enakost. In kakšna prijetna enakost! Rizling, bric in druga vina bodo oplakovala založaje klobas in drugih prigrizkov. Pogled na zgornjo dvorano je že sedaj tak. da mi je onemela beseda :>i zasta'o pero — prešibko :'.a opisovanje. Slog okrasitve dvorane — to izdam — je tak, da se bodo prijetno pasle na njem oči *»&š.!i velikih šahovskih mojstrov: Trpina, Živica in nešteto drugih. — Vodstvo Difaške kuhinje se najtof loje zahvaljuje Mlad. ods. v Solfcajvi v.a d«-broto, ki jo je napravilo dijakom P. k. v nedeljo dne 24. t. m- Hvala vam! polna. S tem »o ljudje pokazali in dokazali, kako jasno razumevajo pomen naše igre na odru, pomen vsega lepega, kar nudi igia. Igrali so dobro. Ne bom hvalil, niti grajal. Bili so gotovi hipi, ki si jih res ni mogoče želeti boljših, drugi zopet so bili slabši. Na splošno pa je igra jato ugajala, kar so pokazali zlasti ljudje, ki so mnogi pose-tili tudi reprizo. M. ods. Z. P. D. si je stekel s tem mnogo primerja. Zlasii mu je bilo v dobro šteta vsa kuliserija in oprema, ki je bila vsa nova in na novo prirejena. Mnogo stroškov, ki jih je s tem imel odsek, bo ob svoji vstrajnosti, ki jo kaže, gotovo počasi kril. — Fantom in dekletom pa kličemo: Na srečno pot. 6. tolminskemu dopisniku «Gor. Straže*. Gospod, vem, da ste pograbili za vse sile in stroje, da ste dosegli. Poklicali ste na pomoč denarne globe in sodnijske kazni, predsednika drugega društva, liter vina, študente itd. Mobilizirali ste vso svojo armado — proti komu? — Proti mlečnozo-berau fantiču, kot me je nekoč vaš sobrat imenoval. Nisem verjel, da bi vam zamo-gel kdaj prizadejati toliko preglavic, da bi Vam zamogel tako stopiti na prste. V Zatohli inu so vedeli že v torek zjutraj, da ste pisali dopis v Stražo! Tudi io ni torej bilo nič drugega kot en sam alarm. Da se človek v svojo obrambo poslužuje samohvale, ni kdovekako lepa lastnost. Jaz nisem nikjer in nikdar tako poskušal in mi je morda ravno zato prerokoval vaš sobrat tako nelepo bodočnost, da bom končal na vislicah itd. Glejte, žal mi je še teh besed, ker tudi diše po samohvali. Pa glejte, kaj vsega me obdolžujete. Toda zaleteli ste se. Vaš «Gorski venec» ni ne v mojih ne v vaših rokah. O njem bodo odločevali drugi ljudje in z njim se bo zgodilo, kar bodo ti ljudje hoteli. V misel mi hodijo Cankarjevi Hlapci, ker jaz sem «Cankarjanec» in morda zato «frazer» — kaj? — kjer pravi: «Ne frak ne kuta ne bosta pisala zgodovine slovenskemu narodu. Narod slovenski si jo bo pisal sam.» V Zatolmin sem bil povabljen ne samo od članstva, ampak tudi s privoljenjem odbort^. Predsednik sam mi je da! besedo in s tem dovolj. Vem in rečem Vam, da so rne mnogi že prej vabili,-in prepričate se ; Io društvo v preteklem letu 23j002.2S lir ter (Zakasnelo). Preminul je 15. t. m J JV* Je znašal prebitek jflir^H ~ 1101.58 ln\ Društvo razpolaga s sledečim Jaiob Span, tukajšnji trgovec z manu-jinietjem: v ročni blagajlti uoi.58 lir, vloge fakturnim blagom. Množica ljudstva, v hranilnicah 24.54u.99 Ur, zaloga sveč v ki ga je spremljala na njega zadnji Urednosti £*5.10 lir in vrednost inventarja poti, nam je dokaz, da je bil pokojnik; 2391 lir. Vse društveno premoženje je zna- človek, ki ga je dobro poznala tudi j Salo torej koncem leta 1925. 28.302.07 Ur. širša okolica. Zato mislimo, da ne bo odveč, ako se spomnimo vnovič njegovega življenja. Kot že omenjeno, je bil pok. trgovec in to tudi v pravem pomenu besede. Leta 1909. je prišel k nam iz zelene Štajerske in odprl trgovino z manufakturnim blagom. Tu si je tudi izbral skrbno in pridno življenjsko družico, sedaj ovdovelo soprogo. Prišla je vojna doba z begunstvom. Ti, za naš rod tako težki časi, so ga zanesli kot vojaka daleč tja proti severu. Celih 6 dolgih let je minilo, predno se je vrnil iz ruskega ujetništva k svoji družini v Komen, kjer je vnovič vzel v roke skupno s svojo soprogo delo v trgovini, katero je vodila ona sama za časa njegove, odsotnosti. S svojo prijaznostjo in usluž-nostjo si je pridobil kot trgovec simpatije vseh; sebi in svojcem pa lepo imetje. Ovdoveli soprogi, osirotelim nedoraslim 4 otrokom in ostalim sorodnikom naj bo v uteho za bridko izgubo sočustvovanje prijateljev in znancev, ki so to* dokazali, posebno na dan pogreba s svojo udeležbo v tako velikem številu, kakor se dogodi v Komnu le vč.asih. Domači pevski zbor mu je jako lepo zapel v slovo 3 ganljive žalo-stinke. Večnaja pamjat! IDRIJA. V nedeljo dne 17. t. m. ob 9.30 dopoldne se je vršil v dvorani hotela Didič petinpet-desetletni redui občni zbor «Pogrebnega društva sv. Jožefa« v Idriji. Občni zbor je otvoril predsednik g. Valentin Vidmar s kratkim nagovorom, nakar je bil prečitan in odobren zapisnik lanskega rednega občnega zbora. Nato je poročal tajnik Svet-ličič o delovanju odbora. Odbor je imel med letom 13 rednih in 1 izvanredno sejo, na katerih so se razpravljale društvene zadeve. Članov je imelo društvo začetkom preteklega leta 3710, med letom jih je na novo pristopilo 144, umrlo jih je 82, izključenih 25, izstopilo je 10 članov. Danes šteje društvo 4737 članov. Tekoča številka imenika je 9346. Blagajnik Matija Seljak je podal sledeče poročilo: dohodkov je ime- Računski preglednik je poročal, da so bile knjige in priloge najdene v popolnem redu, ter predlagal, naj da občni zbor blagajniku odvezo. Vsa poročila so bila z zanimanjem sprejeta. Pri volitvi novega odbora je bil enoglasno zopet izvoljen prejšnji predsednik Valentin Vidmar; v odbor pa so bili izvoljeni: Cibej Leopold, rudar j v Idriji, Kašpirc Anton, rudar in posestnik j v Idriji, Kos Josip, rudar in posestnik v j Idriji, Klemenčič Pavel, rudar v Idriji,] Lampe Ignacij, upok. rudar in posestniki v Sp. Idriji, ter Seljak Matija, upok. rudar V NAJEM se odda dobroidoča Naslov pri upravnistvu gostilna. 107 TRGOVSKI vajenec, z 2lA letno prakso, išče službe v trgovini jestvin. Fran Pipan, Uhan je 200 p. Ajdovščina 108 JUGOSLOVANSKI SEMENSKI KROMPIR. Prispel bo v Italijo v dobi od 15. februarja do 31. marca t. 1. Cena na debelo bo 80 do 85 L za 100 kg, na drobno pa 85 do 90 L franko Gorica. Ker je dovoljena za uvoz samo omejena količinu krompirja, v Idriji".* Za pregTedovalce r^ ' kmetovalci takoj naroče pri Za- izvoljeni: Mrak Ivan, rudniški pisar, Svet- družni Zvezl v Gorici, Corso Verdi 37 ličič Ivan, paz. nam,. inTroka Rafael, rud. 100 pisar. Ker se društvo nahaja v dobrem j ^ JANUARJA dražba hiše in neprimič-fmančnem stanju, se je na predlog Eržena nin Krtinovica- Štjak. Pojasnila dajo Ivana sklenilo zvišati pogrebščino od 150 na 170 lir; za otroke članov pa od 30 na 40 lir; če bi pa narasti a umrljivost ali če bi se društvo nahajalo v slabših razmerah, ima odbor pravico te svote zopet znižati. Nadalje se je sklenilo na predlog Franca Vidmarja spremeniti § 8 pravil, točko tretjo tako-le: «Ako kdo zamudi s plačilom prispevkov 6 mesecev, izgubi pravico do plačila pogrebščine: kdor pa zamudi s plačilom prispevkov- celo leto, se v mesecu februarju naslednjega leta črta iz članske knjige. Društvo posojuje svojim članom sveče proti odškodnini obrabe, ter jih na zahtevo Članom tudi prodaja za lastno ceno. Da uredi društvo svojo člansko knjigo in tako lahko zadosti polit, oblasti na nje zahtevo v smislu novega društvenega zakona, je izdalo sledečo objavo: «Vsled navedbe društvenega zakona se mora javiti polit, oblasti vse člane »Pogrebnega društva sv. Jožefa., v Idriji v najkrajšem času. Ker je treba v prijavi dodati tudi rojstno leto in očetovstvo čianov, kateri podatki pa v članskem seznamu manjkajo; pozivlje odbor nujno vse člane, naj se tekom meseca februarja zglase v društveni pisarni, ki se nahaja v pritličju hiše št. 137 v Idriji, da podajo tozadevne podatke. Uradovalo se bo ves mesec vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne.^ Pozivi iamo vse člane tega potrebnega in koristnega društva, naj gredo društvu, na roko in ne delajo nepotrebnih sitnosti. Žalostno bi bilo, da bi ravno Idrijčani ovirali društvu ureditev društvene članske knjige, dočim so se odzvali pozivu že vsi člani iz drugih občin. notar Rumer v Sežani. 58 VEČ VAGONOV rumene furlanske koruze ima na razpolago Josip Pahor, Fiunri-cello. bi BABICA, avtorizirana sprejema noseće Govo ri slovenske- Slavec, via Ciulia 29. 64 SIRUP GLICEROFOSFAT, splošno ojače-valno sredstvo proti vsaki živčni bolezni, steklenica po L 7.— se dobiva v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 59 ŽIVINOZDRAVNI&KA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 <50 Županstvo občine Šmarje razpisuje službo začasnega občinskega tajnika Rok za vlaganje prošenj poteče s 5 februarjem 1926. Za pojasnila se je obrniti na občin- ski urad. 18) ZNANOST IN UMETNOST Arhivalni paberki — Sklepi deželnega upravnega odbora ^ lahko pri njih, kakšen je bil moj odgovor. Vidmu. (Seja dne 26. januarja 1S2S. 1) Za- Ravno zato, ker ni moj namen ustvarjati tleve, ki so se potrdile: Biljana: Užitnina Tolminskemu okraju novega veka, niti in ureditev izterjevanja za električno e-nergijo; Medana: Užitnini; Tolmin: Izterjevanje družinskega davka; Idrija: razdirati Vaš gorski venec. Lepo je pa to: Vi ste me krstili za komu-Pri-! nista, g. dekan v nedeljski pridigi pa za »top k deželni zvezi samostojnih činite-; bogataša-kapitalisia. Konec si iščite sami. Jjev: Kožbana: Bilanca 1925; Solkan: Ure- j Vadljajte z besedami. ditev javne klavnice; Ledine: Prispevek j Svojim idrijskim bratom pa toliko zau-za nov kmetijski urad. j pain, da bi se lahko miruo poslovil s tega 2)Zadeve. ki so se odložile za prihodnjo sveta in bi vedel, da bodo svojo «potap!ja-- je vzkliknil cena za mojo glavo, ko je hilt> tarn okoli in udaril s pestjo po mizi. «Morda pa niti pol ducata mojih največjih sovražnikov? ■ ne veste? Morda niste še slišali? ) Prišel sem v Angliio s posebnim poslan-1 «Slišal kaj?)> je vprašal Sir Denis. I *(> svojem poniiloščenju!» «U svojem — kaj'/;> «0 svojem poiniloščenju,.) ^e je gladil hripav odgovor, « podpisanem in zapečatenem v Dublinu že pred enim letom. Stvari niso več tako slabe, kakor so bile! Drugačen duh plava nad nami... Natočite mu madeire, Hagan! Ta novica «a je gotovo pretresla.> Sir Denis je mehanično pil in pil, »ia je začutil \ svojih žilah ogenj starega vina. Izpraznjeno čašo je položil na mizo. «Moje poiiiiloščenje! > je mrmral. "Resnica je,» mu je zatrdil Hagan. Vi ste bili eden izmed dvanajstih. Na vaš poslednji naslov, ki suio ga imeli, sem vam pisal s svojo lastno roko. Nekje na zapadni obali Amerike ste bili po tibtem naslovu. Dilwyn ima prav. Anglija je končno dobila pravo vlado. V njej so možje, ki hočejo vedeti resnico. Oni vedo, kaj smo mi in za čem gre naš boj. Kaj hočem povedati, lahko sodite po tem, da govorimo tu karkoli hočemo, in nihče nam ne ho delal sitnosti. Denis, resnico so zafeli spoznav-iii. j Dilwyn tu vam ho povedal isto. Pretekli i teden je bil na Dovvning Strcetu.» tSDINOS*» V Trstu, dne 2S. januari a 1826. Ludoviku Coronini-ju baronu Kronberdke-inu kot prvemu poslancu, ki vrši Čast namestnika maršala na mestu g. Petra An-toua Coronini-ja barona itd. sedaj neraz-potottiiK'ga in bolnega. Ta jih je dal de-fcelnenm tajniku, ki jih je po vrsti glasno in jasno prečita!. Ko je bilo to dovršeno, je prevzvišeni zopet povzel nit svojega govor« ter rekel, kako je Nj. Veličanstvo milofrtuo izvolilo za glavarja imenovanega grofa f. H. Kacijanarja. naloživli njemu in njegovemu grofu - kolegi, da ga vm«stita, kakor ga vmeSČata ter izročata v znak de-;anjske posesti ključe trdnjave. Na to izjavlja. da je goriški glavar dejanjski vrne-Ščen 7 vsemi pred pravi rami, častmi, pridevki. regal i jami in drugimi potrebščinami združenimi s to častjo in ki so jih v prejšnjih časih uživali njegovi predniki glavarji brez izjeme, priporočivši mu, da dobro Viada podložnikom, da goji in vpelje mir in dobro razumevanje, ter mu polaga na srce varstvo trdnjave, upravo pravice i u splošno in zasebno dobro. plem»tvu pa, de ga mora slušati, pripoznati, spoštovati in Častiti; takisto tudi častnikom. Namestnik maršalov je v svojem in v imenu plemstva in grofije izrekel zahvalo Nj. Veličanstvu za očetovsko skrb, da je da! iej p rez ves ti grofiji glavarja tako redkih i a odličnih lastnosti. Le temu pa je čestital v imenu vseh. želeč mu srečen uspeh pri vladanju ter priporočajuč mu plemstvo, ohranitev predpravic danih njemu in celej grofiji in obljublja pokorščino in spoštovanje. G. urrof glavar se je zahvalil za naklonjeno mu čast ter zvesto obljubil Nj. Veličanstvo. da hoče dobrt) vladati deželo ter po svojih močeh storiti vse, kar pristoji tej časti, ohraniti in spoštovati statute in predpravice plemstvn in cele grofije ako ne dobi nasprotnega naloga: zahvaljuje se maršalovemu namestniku za prijazne besede, ki jih je nanj naslovil. Svojih obljub rii potrdil s prisego, ker jo je položil že pred notranjeavstrijskim svetom. Končno, obrnjen proti gg. komisarjema, se je zahvalil i njima, ker sta prevzela to nalogo v službi Nj. Veličanstva. Na to so se vršila čestitanja posameznikov in v znak veselja so streljali v trdnjavi iz vseh topov in vsega orožja. opravilu sta šla iz cerkve komisarja, ki sta vzela v svojo sredo glavarja ter ga peljala v grad, kjer je bila pripravljena v veliki dvorani miza za 80 oseb; zakaj udeležili so se banketa vsi vitezi in gg. provincijali, resarski župniki in častniki, kateri vsi so bili na stroške g. glavarja obilo pogoščeni v navedeni zgornji dvorani; v spodnji pa je bila miza za deželnega sodnika, prised-nike in druge ličnosti — vseh vkup 14 oseb; pri posebni mizi pa je bilo 50 dekanov 'županov) vasi grofije. Vse je mirno poteklo v splošno in posamično zadovolj-nost. Po končanem banketu je bila odslov-ljena črna vojska. *) Ivan H. grof Kacijanar (Katzianer) je bil naslednik glavarja nesrečnega grofa Karola della Torre (Thurn) ter je bil na mestu deželnega glavarja do I. 1682 — A. C z o e r n i g : Das Lan d Gor z u. Gradišča. Wien 1873, str. 797; po Morelllju: Istoria della contea di Gorizia. Gorizia, 1855 - II. 103. pa je I. H. Kacijanar umrl že 12. okt. 1681. -) Ta knjižnica je javna ter ima okoli 100 tisoč knjig poleg arhiva. Odprta je občinstvu vsak dan zjutraj in popoldne. 3) Ivan grof Rabatta. *) Mnogo pozneje v predvojnem (1914-18) času Piazza Grande, a sedaj Piazza della Vittoria, toda ljudstvo pozna le — Travnik. 9) Jožef de Rabatta F. Morelli 1. c. — Valvasor: Ehre des Herzog. Krain VIII. 673 si. •) Frančišek Ulrik grof della Torre r. 1. 1G29, + 1695. F. Morelli: 1. c. III. 367 si. 3MAREGLIJEV e je prvi vrnil v cerkev, nato'skrbel za čim bolj dovršeno izvedbo opere. komisarja, ter se je v njej slovesno odpel j opere. «Hvaiimo Boga». Po izvršenem cerkvenem' Drevi se opera prvič ponovi._ 0SP0DII11¥¥0 alijansko-angleška pogajanja V TRSTU, 27. jan. 1926. Italijansko-angleška pogajanja za konsolidacijo ital. vojnega dolga napram Angliji so zaključena. Danes podpišejo v Londonu tozadevno pogodbo in objavijo natančne odplače-valne pogoje. Zanimiva so bila ta pogajanja, o katerih ozadju hočemo na tem mestu izpregovoriti. Pogajanja v Londonu so bila takoj od začetka razdeljena na dva dola. ,Prvi del, ki je obravnaval vprašanje ugotovitve celokupnih italijanskih vojnih obvez napram Angliji, je bil po- lilo dejstvo, da bo tekoča bilanca državnega proračuna Anglije izkazo vala, približno 20 milijonov funtov šterlingov primanjkljaja, nadalje depresija angleškega narodnega gospodarstva (predvsem ladjedelske, tekstilne in premogovne industrije, kateri daja angleška vlada mesečne podpore) K tej zahtevi so se pridružili še veliki odplačevalni obroki angleškega vojnega dolga napram Zedinjenim državam, ki znašajo vsako leto 33 milijonov funtov šterlingov (3960 milijonov papirnatih lir;, katere bi Angleži radi pokrili s svojimi tirjatvami napram Nemčiji in zaveznikom-dolžnikom. Angleži prejemajo do sedaj večinoma le na papirju: od Nemčije po Davvesovem repara-cijskem načrtu približno 12 milijonov, verjen v proučevanje italijanskim in od Francije (samo na papirju) 12V2 mi- fv\/viit/>r\-i #1 rr Hninri liri /1 , . . t J i . ■» - I__' 1 _»___ n angleškim ekspertom, a z drugim delom in sicer z ugotovitvijo višine odplačeval nih obrokov sta se pečala predsednika obeh delegacij: italijanski finančni minister conte Volpi in angleški zakladni kancelar Churchill. Italijanski temeljni vojni dolg je po angleških računih znašal T>60 milijonov funtov šterlingov (po današnji vrednosti 67 milijard in 200 milijonov lirj. Italijanska delegacija je to vsoto zanikala. Vodili so jo k temu koraku sledeči razlogi: 1.) zahteva po navadnem obrestovanju italijanskih vojnih obvez napram Angliji; 2.) zahteva po obrestovanju italijanskega pologa zlata pri Angleški banki v znesku 22 milijonov funtov šterlingov (približno 2840 milijonov papirnatih lir) in 3.) zahteva, ia Angleži črtajo % predujmov, katere ie Italija tekom vojne prejela v obliki vojnega in drugega materijala, pri katerem so Angleži že itak dosegli ogromne dobičke. Popolnoma upravičena je bila posebno '»zadnja zahteva italijanske delegacije. Angleži so bili v začetku pripravljeni popustiti le v zadevi obrestovanja italijanskega zlata. O popuščanju v ostalih zadevah niso hoteli ničesar slišati, sklicujoč se pri tem na trdovrat-riost Amcrikancev, ki ludi niso bili napram njim v nobenem oziru mehkejši. (To je popolnoma razumljivo, ako pomislimo, tla so bili Angleži prvi, ki so svoj vojni dolg napram Ameriki fuudirali. K teinu koraku pa jih je vodila največ želja, da spravijo funt šter-ling zopet na zlato podlago). Glavne težkoče pri pogajanjih je tvorila ugotovitev odplačevalnih obrokov. Churchill in njemu ob strani stoječi angleški eksperti so hoteli uveljavili približno iste pogoje, katere so bili dosegli pri pogajanjih za konsolidacijo francoskega vojnega dolga s francoskim finančnim ministrom Caillauxorn. Takrat so se namreč pogodili za odplačevanje 12V2 milijonov funtov šterlingov in dovolili Francozom delni moratorij (t. j. začetna majhna plačila izravnajo poznejša mnogo višja). Churchill je bil pri pogajanjih z italijansko delegacijo sicer pripravljen vzeti v obzir manjšo plačilno zmožnost Italije, zahteval je pa, da bi stali italijanski odplačevalni obroki napram franco-ftlm v razmerju 3 : 4. (To se pravi, da fci Italija morala plačati 9 milijonov funtov šterlingov na leto proti 12 V2 milijonom, ki jih bo plačevala Francija). lijonov, od ostalih majhnih držav 2 milijona, skupaj 26' j milijonov funtov šterlingov. — Raditega so hoteli imeti od Italije še razliko do 33 oziroma 37 milijonov funtov šterlingov. Povsem umljivo je tedaj, ako Angleži niso hoteli na noben način dovoliti vsaj delni moratorij. Italijanska delegacija si je napram angleškim zahtevam postavila za vzorec italijansko-ameriški dogovor z obrestovalno mero 2/5—1/2 odstotka. Odbijala je tudi angleško naziranje po plačilu 9 milijonov funtov šterlingov na leto iz čisto enostavnega razloga, ker je po italijanskih računih plačilna zmožnost Francije — katero so si vzeli Angleži za vzor — šestkrat večja od italijanske. Francoski delež na reparacijah je razen tega petkrat večji od italijanskega. Conte Volpi je celo zahteval, da Anglija sprejme kot del italijanskih plačil nemške reparacijske bone in vrne italijansko zlato z obrestmi. Italijanska delegacija je končno predvidevala za prva leta povsem neznatne odplačevalne obroke s postopnim dviganjem. Hotela je tedaj odložiti .večja plačila za bodočnost, kakor je že to dosegla pri Ameriki. Anglija bi po tem načinu prišla do večjih italijanskih plačil še le v zadnjih 20 letih. sVolpijev odplačevalni načrt bi po angleških računih ne kril več kot 20 do 25 odstotkov celokupnega dolga in komaj 10 odstotkov od Italije dolgo-vanih zamudnih obresti. Anglija pa ni hotela zaradi vzrokov, ki sem jih navedel v predido-čem odstavku, sprejeti po Volpi j u predlaganega od plačeval nega načina. Italijansko-angleški dogovor po itali-jansko-ameriškom vzorcu bi najbrže za vselej pokopal med Francijo in Anglijo sklenjeno pogodbo o odplačevanju francoskih vojnih dolgov Angliji, ki jo je Churchill sklenil preteklega leta s Caillauxom. Radi tega je bilo treba najti drug izhod, kajti niti Italijani niso hoteli praznih rok iz Londona in niti Angleži jih niso hoteli pustiti, predno niso kaj pozitivnega dosegli. Churchill se je tedaj začel približevati italijanskim zahtevam — ki sem jih v začetku članka navedel — in znižal temeljno vsoto italijanskega dolga na 500 milijonov funtov šterlingov (60 milijard papirnatih lir) Vztrajal je pa radi že znanih vzrokov pri enakomernih odplačevalnih obrokih brez vsakega delnega moratorija. Ta vsota je K Imenovani zahtevi je Churchilla si- tvorila izhodno točko za nadaljna po- ima v zalogi sledeče vrste zanesljivih in zajamčenih semen /ndnjega\ pridelka iz Nemčije: Graha, zgodnjega, nizkega «Monopol», zgodnjega srednjevisokega «Express» In srednjezgodnjega, povisokega «Senator». Te tri vrste graha smo izbrali izmed vseh vrst, ki smo jih imeli lanskega leta v zalogi, kot najboljše *n priporočene od naših članov. Cena vsem vrstam po 7 Lir kg. Redkvice, rdeče, okrogle in rdeče podol-gaste, po 16.— Lir kg. Solatne pese, okrogle in ploščnate rdeče, špinače raznih vrst, semena, zgodnjega zelja, vrzot, cvetočega karfijola, radiča, krmske pese rdeče dolge in rumene, ter vsa ostala vrtna semena. Detelje in trave. Detelje zajamčene brez predenice. Razne vrste trav, so najboljše kakovosti, naročene iz Nemčije. Umetna gnojila: kalijevo sol, superfos-fat, Tomaževo žlindro in amonijev sulfat. BSodna krmila: orehove in sezamove tropine, katere pošiljamo naroČilu na vsako železniško postajo po povzetju. Kmetijske stroje in orodje: Za kmetijske stroje, katerih slučajno nimamo v zalogi, sprejemajo naročila, katera se izvršijo najkrajšim potom in pod najugodnejšimi pogoji. Cepljene trte in sadna drevesca od priznanih kraških trto — in sadjerejcev, ki so za našo zemljo najbolj prikladna. Med. Naraven med istrskega izvora, katerega lahko pošljemo na zahtevo po železnici. Tržaška kmetijska dražba v Trsta ima svoje zaloge v ulici Torre bianca It. 19 in v ulici Rafflneria it. 7, Telefon št. 44-39. Triaftka km«Ht~ka dražba v Trstu. SEMENSKI OVES. Tržaška kmetijska družba v Trstu vabi svoje člane in kmetovalce, ki se želijo pravočasno preskrbeti s semenskim ovsom iz Češke, kakor tudi s SEMENSKIM KROMPIRJEM iz Jugoslavijo, da prijavijo svojo potrebo najkasneje do 3. februarja t. 1. v uradu Tržaške kmetijske družbe v Trstu. V zadnjem trenotku, ko je treba te potrebščine rabiti jih ni mogoče dobiti, zato prijavite pravočasno svoje potrebščine. Na naročila, prijavljena po tem roku, se ne bomo več ozirali. Tržaška kmetijska družba v Trstu ulica Torrebianca št. 19, Telefon št. 44-39. DAROVI V zahvalo za trud gosp. Štreklja Iz JKomna daruje društvo «štanjel» iz Štanjela Lir 20.— «Šolskemu društvu^. Srčna hvala. Na Silvestrovuo v Padričah zbrani va-ščani pri Jožetu, so med petjem in tambu-ranjem mladega naraščaja nabrali L 21 za Šolsko društvo. Ob priliki novoletnega voščila so Padri-čani med sosedi Gropajci, zbranimi v gostilni pri Francetu Milkoviču v Gropadi, nabrali L 18 za Sol. društvo. V počastitev spomina pok. Lucije Furla-nove z Opčin, darujejo sorodniki iz Trebič L 30 Sol. društvu. Isteimi društvu daruje gospa Kovačič L 10. Na godovanju Toneta Bianchi-ja v Ajdovščini se je nabralo v krogu njegovih prijateljev L 100 za Sol. društvo. Darovali so: A. Bianchi, A. Lokar, M. Malik, Znider-šič, Joško Cermelj, Stanko Logar, Tone Križaj, Maks Lutman in dr. FornazariČ po L 10; Brajnik R. in Vuga F. po L 5. • Občinski zastop Herpelje-Kozina daruje namesto venca na grob pok. Štefana SiŠ-kovič L 50 za Sol. društvo Darovalcem srčna hvala! Ker se je srečno povzdignil s svojim gospodarstvom, je povabil svake, svakinje in strice na domačo zabavo. Pri tej priliki so se spomnili tudi naših malčkov in darovali L 103 za podružnico Šolskega društva pri Sv. Jakobu. Darovali so: Alberta in Ludvik T. L 12, Ema in Josip T. L 10, Zma-goslava in Josip L 15, Pina in Anton L 10, Ivanka in Just C. L 10, Niko D. L 5, Emil C. L 2, Olga C. L 1: pri prvem «2ivijo» nabranih L 12; tri dame, ker so zaostale, plačale globo L 7.50. Vdobljena «Japonska črna> globa L 13.50. Izgubljeno «Kitajska bela» globa L 5; skupaj I, 103. Bog plati vsem cenjenim darovalcem! Borana DEVIZE: Trst, 27. jan. Amsterdam od 9j>C.— do 1005 — Belgija od 112 20 do 113.00; Parii 92— do 9 J 50 London odvl20..Vldo 120.6J ;Ne\v Vork od 21.65 do 24.80; Španija od 343.— do 353.— ; Švica od 478.-- do -t3'>.— : Aten« od 33.50 do 34 50; Berlin od 5S8,— do 5v3.— ; Bukurešt od 10.50 do 11.— Praga »d 73.10 do 73.'i : Ogrska od 0.0346 do 0.»W50; Dunaj od —.347 do —.3.» 1; Zagreb od 43.70 do 4;>.90. Ren«Čijike obveznice 67/25. VALUTE: 1 rat; 27 januarja. Avstrijske krono ol 0.0345 do 0.0350; dinarji od 43.25 do 43.30; dolarji od 24.60 do 24.75; novci po 20 frankov od 94.— do 97 — funr. šterling od 1 .0.30 do lvfO.GO. „Adrla čevlji trgovina GORICA — Cot*o Verdi 32 Posebnost: Val ka zalog* razaih Uvijev zi seort ttarodaa tiskarna Mm i Imiipezslto GORICA — Via C. Favettl 9. narodna knjigama iMm s papirnico GORICA — Via G Carducci 7. BRESČAK ANTON Zaloga m tovarua pohiitva GORICA — Via G, Carducci 14^ Brata CEJ slikarja GORICA — Via Ascoli 3. KRUSlČ in S3N krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele lil. 37. SULIGOJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. KERŠSVANJ JOSIP Dvokolesa, Šivalni stroji, pušKe GORICA — Piazza Cnvour 9. €Uf€ EliJS šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9. JAKOB BS3A7U2 pekama in slaščičarna GORICA — ul. Mamelii 6. (Šolska ul} Predno prodaste 827 kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine kakor tudi domaćih živaii, vprašajte za ceno FRANCA STRES KOBARID Zaloga usn»a in vsakovrstnega obuvala, na) drobno in debelo. Blago prvovrstno. Cene zmerne. M&VRlC A?3fl£ii manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. Martin Pozna|e!šek odlikovana krojačnlca z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36. Velikanski dehodi dunajskega - POH navadne in finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah j z 10°/o popustom skozi ves mesec januar Na drobno Na debeSo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO T®I. 793 - Vlale XX Sctlembre 33 TRST Manulakturna trgovina Pri !!avcu TRST — Via Guardia 26. MOLAR JCJSSP Gostilna GORICA — Via Monachc 11. JA5£OB BEVC umni a. in zlatavna Trs*, Caropo S. Giacomo 5 Zlato kupuje v v^aki ninož'ni po najv Ajih o« a Krone plačuje višje kot vsi driiJii. Zalf>v}fit rainovistoih ur in zla enlie 161 Naju!$ja cene piafoi&m za plačuje ALOJZIJ POUHt Piazza Garibaldi Z prvo nadstropje kun, sladic, lisic, difturjav, vider, Jazbece v, mačk veveric, krio v, divjin in domačih zajcev. d. muDSP&m št. Pazit? na naslov! Pazit« na naslov! inseriralte o „Edinosti" 4*> Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladište pohištva tvrd* 3 _ ALESSANDRO LEVI MINZI Via Rtttorl Si. 1 - Via MaKanion il. 7-13 Spaln* eobe« obedne sobe« posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. TISKARNA .EDINOST', TRSTU T ! izvršuj« vsa tiskarska dsfa v nalmodsrnajam stilu kakor j tudi v vsCbarvnsm Usku. Razpolag« i najmodsrnsliml stroji, j I Črkami, Lywotypa. sfraotypi]o tar rotacijskim strojam. | j V— naročila •• izvršujejo tofino In po zmernih canah. Ulica S. Francesco d'Assisi 20 Trst, Via Cesare £ait3sti II. nadstr,« vrata IS Sprejemajo se pošiljatve po TržoiKa posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenlii poroSt.oa uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema nr.vadne hranilne Uogs na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za čekovni promet, ter jih obreMiije MT po4%~&£ večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarja" na tekočI račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila ua vknjb.be, menice, zastave In osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safa) Uradne ure za stranke od 87* do 13 lo od 16 do 18 Ob nedeljah Je urad zaprt Štev, telef. 25 - 67. Najstarejši slog. denarni zavod