Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 205.	V Ljubljani v MM. tO. sepHra 1914.
Leto XL
ma Velja po pošti: Sa oelo leto napre] . , K 26'— ia en meseo „ . • „ 2'20 u Remčljo oeloletno , „ 29'— ia ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V LJubljani na domi Ia eelo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2'— I apravt preleman meseCno „ 1*70
bb Sobotna izdaja: =
■a oelo leto....... 7'—
ia Hemčljo oeloletno . „ B'— n ostalo Inozemstvo. „ 12*—
1
i	m	
		
	r	
'..V.' •		
■tf -		
1		
1.	L	JŠ
		r
		
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 „
sa večkrat primoren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
enostolpna petitvrsta po 2Jvin>
-■ Poslano: ~--—
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Toznl red
_ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Bokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma ie ne obs sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi ollol št. 6. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona it. 188.
Junaštvo kranjskih oolahou.
Deželni glavar dr. šusteršič je obiskal te dni na Dunaju polkovnika našega domačega 17. pešpolka, barona S t i 11 f r i e d a, ki je ranjen in se zdravi v palači »Augartenpalais«, katero je nadvojvodinja Jožefa dala na razpolago za ranjence — častnike iri moštvo.
Kranjski deželni glavar se je o svojem obisku izrazil tako-le:
Polkovnik baron S t i 11 f r i e d je ranjen na desni roki. Šrapnel mu je pognal kroglo v desno spodnjo lebt pri sklepu. Krogla je obtičala v kost i in odstranili so jo zdravniki, potem ko so jo našli z Rontgenovimi žarki, operativnim potom. Polkovnik se počuti razmeroma dobro, se prosto giblje, a rana je težka, roka je nepremična in po izreku zdravnikov bo lečonje trajalo še ' najmanj osem tednov.
Baron S t i 11 f r i e d je bil ranjen v bitki pri Lvovu takoj prvi dan bitke, dne 26. avgusta. Izrazil se ie izre^"--hvalno o hrabrosti svojega kranjskega moštva. Rekel je, da so se naši fantje borili sijajno, »fabelhaft«. »Povejte v Ljubljani,« je rekel polkovnik našemu
glavarju, »da so Kranjci postavili svojega moža, borili so se veličastno.«
Tekom zanimivega pogovora, ki se je vršil v kraju male družbe, je izustil polkovnik baron S t i 11 f r i e d napram navzoči zelo visoki osebi:
Rečem Vam, da sem videl čine junaštva , , . Naša armada je prva na svetni Če kdaj katera, ona zasluži zmago.«
Globoko so segle te besede v srca vseh navzočih.
Polkovnik baron S t i 11 f r i e d je zelo hvalil artiljerijo, ki je delovala izborilo. Razmeroma velike izgube imamo zato, ker naše moštvo sili vedno k naskoku. Ne da se držati. Vedno hočejo boj »na nož«. Izvrstno funkcijonira naš tren. Armada je z vsem kar najbolje preskrbljena.
Iz srca želimo junaškemu poveljniku našega kranjskega pešpolka, da se kar najhitreje popolnoma, pozdravi in na čelu naših kranjskih junakov izvojuje nove lavorike in končno naše fante •— ob po Božji volji določenem času — pripelje kot slavne zmagovalce v domovino.
Hale

V okrožju Lvova se je pričela nova bitka. To je kratko uradno poročilo našega generalnega Štaba, ki je došlo včeraj zvečer. Kmalu nato na smo dobili brzojavko našega vojnega poročevalca, da so v tej bitki pričeli naši z ofenzivo. Nato je včeraj zvečer »Slovenec« vest o bitki pri Lvovu in naši ofenzivi razglasil po Lj ubija,ni. Bitka se je pričela v Ivovski okolici, katero so naše čete pretekli teden prostovoljno zapustile. To veliko pomeni, posebno še. ker so naše čete pričele v tej bitki z ofenzivo in ker se je ta bilka vnela vsled napada naših čet. To mora odpreti oči tudi onim, ki niso zaupali poročilom, da so naše čete prostovoljno zapustile Lvov. Pobiti, bežeči armadi je komaj mogoče, da bi se postavila, v obrambo v svojih novih pozicijah, še manj pa da bi po petih ali šestih dneh moKla pričeti z ofenzivo. Naša armada se je iz zgolj taktičnih razlogov umaknila za Lvov, kjer je našla ugodnejše pozicije in skoro gotovo dobila tudi novih ojačenj. Sedaj je pa šla naša $ ram da s svežo močjo in staro hrabrostjo v boj proti sovražniku. Sovražnik, ki je bil dosedaj vajen sprejeti naše čete v dobro utrje-
izvirno pismo»veucr iz vojnega poroCeilsKeofl slana,
LVOV.'
5. septembra 1914.
Kakor sem vam žc brzojavil, so naše čete zapustile Lvov, toda. nikakor ne v begu. To sicer ni posebno veselo, a tudi ne posebno žalostno poročilo; ker se pa navadno ob izpraznitvi kakega večjega mesta širijo različna ugibanja in govorice, ki nimajo prav nič opraviti z resnico, bodo naslednja izvajanja morda koristna za širše občinstvo, da bo stvarni položaj bolje presojalo. (Izrecno pa povdarjam, da so ta izvajanja moje osebno mnenje, in s štampiljo vtisnjena opazka: »Od vojnega poročevalskega stana dovoljeno,« nikakor ne pomenja, kakor bi bile s tem uradno potrjene moje kombinacije, marveč znači to le toliko, da moj članek ni morda »državi nevaren«.)
Naš generalni štab je moral iz vsega početka računati z dejstvom, da jc za Avstrijo nemogoče, Rusiio istočasno na celi irontT odločilno potolči. Ruska premoč, ki je bila cela dva meseca pred nami mobilizirana (pod pretvezo, da se
nih pozicijah, je imel v teh par dneh komaj toliko časa, da bi se dobro pripravil za. nove boje.
Cela. avstrijska, monarhija spremlja. v tej bitki našo hrabro armado z iskreno željo, da bi dosegla, novih lavo-rik in vrgla sovražnika nazaj čez mejo.
XXX
Dunaj, 9. septembra. (Kor. urad.) V okrožju Lvova se je pričela nova bitka. — Namestnik načelnika, generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
X X X
Vojni poročevalski stan, 9. septembra. (Brzojavka »Slovenčevega« vojnega poročevalca.'^ V okrožju Lvova so avstrijske čete pričele z ofenzivo.
X X X
SEDEŽ GAI.IŠ&EGA DEŽELNEGA ODBORA PREMEŠČEN.
Dunaj, 10. septembra. Iz Krakova poroča »Reichspost«: Listi objavljajo uradno poročilo, da je radi vojnih dogodkov gališki deželni odbor sklenil, da premesti sedež gaiiškega deželnega
vpoklicujejo rezervisti), je analogno s številom prebivalstva obeh držav vendarle prevelika, da bi jo mogli v prostoru 400 km istočasno z enakimi silami napasti Vsi se sicer zavedamo premoči naše armade, kar se tiče vojaške izobrazbe, vsi po-?pamo hrabrost naših čet, njihovo mora-lično samozavest itd., toda številna premoč igra kljub temu zelo važno vlogo, ki je ne smemo prezreti. In kakor vsak moder človek ne računa samo z na j bol j-š i m slučajem, marveč tudi z najslabšim, tako je gotovo tudi naš generalni štab pretehtal okolnost, da nas Rusija po številu svoje armade prekaša.
Drugič smo morali računati tudi s tem, da bo morala Nemčija kljub svoji pripravljenosti, da nam pomaga in kljub zavezniški zvestobi vsaj v začetku vojne vse svoje brambne sile vreči na Francosko, da bomo torej vsaj v začetku vojne proti Rusiji sami nase navezani, t. j. da bi se utegnila ruska številna premoč v začetku najbolj čutiti.
Tretjič: Dasi vemo, da je »v državi Ruski mnogo gnilega«, smo morali vendar vpoštevati, da ne smrdi ravno v celi Rusiji in da vojaške sposobnosti ruskega vojaka tudi niso kar tako. Držanje Rusov v dosedanjih bojih je to mnenje tudi potrdilo.
Iz tega sam po sebi sledi naslednji zaključek: Ako premogočnega nasprotnika ne morem na celi črti potolči, ga bom
odbora v Krynico, kamor naj se pošljejo vse vloge, ki spadajo v delokrog gaiiškega deželnega odbora. Gališki deželni odbor so premestili, ker se je Lvov izpraznil. Krynica so znane toplice, kjer je več velikih poslopij, v katerih so namestili gališke deželne urade.
XXX
BOJI PRI LUBLINU.
Budimpešta, 9. septembra. S severnega bojišča se poroča, da naše čete že deset dni bombardirajo Lublin. Tudi naša pehota ima veliko opravila, da preganja Ruse z ene pozicije na drugo. Rusi so tu osredotočili štiri velike armade, ker hočejo na vsak način obdržati to važno mesto. Med tem so prodirale naše čete v velikem krogu in se ustavile severno ocl Lublina. Sedaj je ležeče edino le na vztrajnosti, da se doseže zmaga, ki ne more biti več daleč. Naši so zajeli veliko število Rusov in mnogo vojnega materijala. Število mrtvih Rusov je veliko.
XXX
POLJAKI IMAJO ŽIVO VERO V ZMA-
GO AVSTRIJSKEGA OROŽJA.
»Glos:Naroda« piše: Živimo v trenutkih največje napetosti, kajti v dolgosti nekaj stotin kilometrov se odigravajo zgodovinski dogodki, od katerih je odvisna usoda naše stvari. Na poljskih zemljah vre boj, kakršnega se svet ni videl. Tisočere armade se bore s kolosom, ki tira v vojno mase svojih sužnjev, da utrdi knuto, s katero ogroža Evropo. Ali ta kolos že omahuje in trdno verjemo, da pade, rušeč pod seboj vislice, s katerimi jc osrečeval skozi veke naš narod.
Od povsod prihajajo poročila zmag, ki naš narod upajajo in razgrevajo do boja s sovragom na smrt in življenje. Tega trenotka pričakujejo disciplinirane vrste naših legionarjev, pričakuje jih ves narod, ki je vstal kot en mož pozabivši strankarske prepire, ki mu črpajo sile. Zgodovinska ura je udarila, njeni udarci so nam ukaz, pod katerim pokorno klonimo glave. — Na zmage se ozirajo naši zatirani bratje. Tisoči ljudstva, trpečega pod carsko knuto, so doča,kali uro maščevanja za prestane krivice celih rodov. Še ni svoboden del naše dežele sovražnika, ki je udri v našo deželo in ogroža našo stoli-co. Ni še prodrl do Lvova — ali če bi se to zgodilo, verujemo, da se ne bo dolgo tam gostil, kakor ga ni več v Tilzi in vzhodnih pruskih mestih, odkoder je bil pognan nazaj, ki je ravno
skušal zgrabiti in potolči v posameznih delih. Za izvedbo tega načrta se običajno drži glavno moč v eni skupini, da more ofenzivno nastopati, druga skupina pa ima nalogo sovražnika z a d r -ž a v a t i, in sicer dotlej, dokler se moč prve skupine ne oprosti. Ta vojni način je že Napoleon izvajal z najboljšim uspehom in po vsej priliki se je uporabil tudi pri nas.
Severna ruska skupina, ki je prodirala proti armadam Dankla in Auffenberga, je bila v zmagovitih bojih pri Krasniku in Zamošču skoro popolnoma razbita, na vsak način pa odločilno potolčena. Od 40 ruskih divizij (brez kavalerije) jih je že veliko število izključenih iz boja; ta uspeh pa še izpolnjuje zmagovito prodiranje pruskih zborov od severa sem. Lahko torej upamo, da bo vsaj Auffenbergova armada, ki stoji severno od Lvova, in sicer ne bog-vekako daleč, kmalu prosta, da se bo v zvezi z našo dosedanjo defenzivno skupino, ki se je umaknila iz Lvova, bodisi s celo svojo močjo ali pa le z enim delom vrgla v bok ruski glavni sili ali pa jo celo zgrabila v hrbtu in jo odrezala od lastne dežele. Možnost za to je vsekakor dana; ali se bo pa tudi udejstvila, tega ne morem presoditi. Da je pa to možnost ustvaril, to je velika zasluga generala Auffenberga, ki je z redko prevdarnostjo in veliko silo prodrl rusko boino črto, ki je žc grozila, da se
ošabno korakal proti Bcrolinu. Draga nam je usoda naših bratov na vzhodu, — mil nam položaj stolice, trdnjave napadov divjih druhali, ki je zdaj zopet. ogrožena. Lvov je preživel hude in nevarne čase, a obljube Jana Kazimira, storjene v katedrali Ivovski, so nam porok, da Kraljica poljske krone čuva nad svojim mestom in mu pomore, da zablišči v novem žaru slave, da bo, kakor je bil, groza in trepet divjaštvu z vzhoda in da skoro razobesi na zvonikih zastave zmage in svobode.
NAŠI VOJAKI POD MARIJINIMI ZA-
STAVAMI.
Požun, 10. septembra. Naši vrli vojaki iz Požuna in okolice so hiteli na vojsko pod Marijinimi zastavami. Lepo misel je izprožila grofica Helena Szapary, ki je tudi za ta namen največ žrtvovala. S pomočjo dobrotnikov, ki nočejo biti imenovani, so darovali vojakom pet Marijinih zastav. Pater rektor Leopold Fiedler, družbe Jezusove, je daroval podobo Jezusovega. srca in Sv. Štefana, župnik vitez pl. Csaykowski pa Marijino sliko.
XXX
KAJ PRIPOVEDUJEJO »BEGUNCI«
IZ LVOVA.
(Izvirno pismo »Slovencu« iz vojnega poročevalskega stana.)
5. septembra 1914.
Besedo »begunci« sem namenoma dejal med ušesca; kajti tu v resnici ne gre za begunce, mai-več bolje rečeno za »eksportirance«. Iz Lvova bežati ni nihče imel vzroka — izvzemši morda največje bojazljivce; kajti oblasti so o pravem času vse odredile, da prebivalstvo ni bilo izpostavljeno nobeni nevarnosti. Ti ;>begunci« pripovedujejo tedaj različne podrobnosti, za katere seveda prepuščam odgovornost njim samim.
Ti ljudje torej pripovedujejo, da se je v Lvov že čulo grmenje topov, ko so se vršili boji 10 km daleč od mesta; ob vzhodnem vetru bi to ne bilo neverjetno. Že v tem času so začeli prvi vlaki voziti Ivovsko prebivalstvo. Ljudje so se seveda vozili brezplačno, in sicer k sorodnikom, bogatejši kamor so sami hoteli, revnejše prebivalstvo so pa baje porazdelili med posamne okraje i.i občine, kjer so preskrbljeni na državne stroške. Tudi imetje prebivalstva sc je po možnosti rešilo. Obenem prebivalstvom so se preselile tudi oblasti. Vse to pa da se je zgodilo že v času, ko so bili Rusi še daleč ocl Lvova, iz česar
sklene okrog nas, severno rusko armado izoliral in odločilno potolkel, tako da je ruska glavna sila, ki prodira proti Lvovu, sedaj sama sebi prepuščena.
Avstrijska, pri Lvovu stoječa skupina, je tedaj imela nalogo, da bi sovražnika vsaj zadržavala, ako sama ni mogla ofenzivno nastopati. Ako bi bila mogla tudi ta skupina nastopati ofenzivno, bi bilo še toliko bolje, toda »ultra possc nemo tenetur«. Kakor hitro se jc tedaj v začetnih bojih pokazalo, da je ruska čez Brody prodirajoča sila premočna, da bi jo bilo mogoče vreči, smo prešli v defenzivo, da toliko časa ostanemo defenzivni, dokler nam uspeh na tej ali oni strani (severno) ne omogoči, da tudi v lvovskem prostoru začnemo z ofenzivo, kar se utegne zgoditi že v malo dneh.
Naša defenzivna skupina jc svojo nalogo sijajno izvršila. Ozemlje krog Lvova nam omogočuje, da sc počasi, korak za korakom, v polnem redu pomikamo nazaj; pri tem je postajal obroč, ki so ga naše čete tvorile krog Lvova, vedno manjši in ožji, s čemer so bile izgube na naši strani izravnane. Tudi Ruse jc to njihovo prodiranje stopnjo za stopnjo stalo neizmernih žrtev, ker bi bili sicer gotovo poizkusili, da nam pri Lvovu zadajo odločilni udarec. Ker tega niso storili, je to dokaz, da so njihove moči izdatno oslabljene: ali bodo mogli svoje izgube pravočasno izpo-
jasno sledi, da je že tffdaj obstajal načrt, da se Lvov v danem slučaju iz-
praial, to je, da sc jc žc v naprej računalo s to možnostjo.
Ljudje sami so seveda malodušni, skorocla obupani; i o pa ni čudno. Zanje je Lvov pač glavno mesto, čegar izguba nanje mučno vpliva. Še bolj je seveda potrlo ljudi, da so deloma zapustili svoje imetje; ne pomislijo, da se je Lv<$v baš zato izpraznil, da se obvarje pred bombardiranjem! Te čisto človeške zadeve nam na. naraven način pojasnjujejo obupnost teh ljudi; zgrešeno, čisto zgrešeno pa bi bilo iz zadržanja in obupnega govorjenja teh »eksportirancev« izvajati kake zaključke o vojaškem položaju.
XXX
USODA LVOVSKiH ČASOPISOV.
Izmed lvovskih dnevnikov je izšel dne 3. septembra samo »Slovo Polskie«, a le na dveh straneh. Dnevnik prinaša sledečo vest: Poroča se nam, da je Maršalek z deželnim odborom pred odhodom iz Lvova poveril posle deželnega odbora v Lvovu in vodstvo drugih uradov dr. Henriku Savčinskemu, izročil mu je tudi skrb in varstvo nad poslopji v Lvovu, ki so last dežele. Vsled tega bo uradovala in izplačevala deželna blagajna v nedeljo in ponedeljek cel dan priglašene obveznosti in deželni odbor bo v omenjenem delokrogu tudi dalje posloval. Uradniki in funkcijonarji deželnega odbora, ki so v Lvovu, imajo dolžnost se zj:i;>i svojih pisarnah.
XXX
> SKOF SZEPTICKT V RUSKIH ROKAH.
Dunaj, 10. septembra. (Kor. urad.) Ukrajinska delegacija pravi, da je ru-sinskl nadškof Szepiicky v Lvovu v ruskih rokah. Na večkratno prigovarjanje, naj mesto zapusti, je dejal, da ostane v mestu.
XXX
POVELJNIK RUSKIH ARMAD NA PO-LJAKE.
Veliki knez Nikolajevič je izdal na Poljake razglas, v katerem prepoveduje nabiranje poljskih prostovoljcev in pa delitev streljiva med nje. Velikodušne ruske obljube in koncesije bodo veljale le v slučaju, da se bodo Poljaki lojalno obnašali. Poljske prostovoljce in Sokole bo ruska armada, ako jih dobi, z orožjem v roki, brezobzirno kaznovala.
XXX
RUSKI VOJAKI V RUMUNIJI.
Dunaj. Kakor se poroča iz Bukarešta, je prekoračil večji del ruske vojske, ki se je borila pri Novosielici,
rumunsko mejo, ki pa je bil takoj raz-orožen in ujet.
X
polniti z novimi četami, je pa še veliko vprašanje.
Lvov ima smolo, da leži ravno v prostoru, ki se je začasno izpraznil. Na drugi strani je pa Lvov veliko mesto in povrhu še glavno mesto Galicije. Takega mesta se gotovo ne prepusti rado sovražniku; kajti politični in moralični vtisi so tudi pomembni. Pomislimo n. pr. na pomen Pariza za Francoze. Sedaj je pa med Lvovom in Parizom t a razloček, da je Pariz državno glavno mesto, Lvov je pa kljub svoji velikosti vendarle samo provincialno mesto, ki je pač pomembno za Poljake, ne pa za državo. Ker je pa razpoloženje med Poljaki tudi važno za nas, se je bilo treba vprašati: Kateri oziri so važnejši, politični ali vojaški? Politični oziri so govorili za vzdržanje, vojaški pa za izpraznenje mesta. Sedaj pa vsak lahko pojmi, da v danem trenutku vojaški interesi stoje visoko nad vsem drugim in mala nevolja, ki bi se radi izpraznitve Lvova utegnila pojaviti med kratkovidnejšimi Poljaki, bo bogato odtehtana z ugodnostmi, ki jih dobi naš vojaški položaj vsled izpraznitve mesta. Vzdržanje Lvova, čegar lega je v vojaškem oziru jako neugodna, bi bilo zvezano z neizmernimi žrtvami in je vrhu tega veliko vprašanje, če bi bila imela ondi žrtvovana kri kak smisel in cilj. Mestu ostane sedaj prihranjeno obstreljevanje; Rusi pa najbrže ne bodo dolgo uživali Ivov-ske vsiljene gostoljubnosti.
Za Ruse je Lvov itak nevaren. Ruskemu armadnenui vodstvu najbrže nc bo neznano, da ima avstrijska severna armada po zmagi pri Zamošču precej prosto roko! Kakšnega pomena je ta avstrijski uspeh za K u s c , bodo Rusi sami najbolje vedeli. Lahko nastopi 3lučaj, da bi se odločili z naporom obupanca napasti Avstrijce, p r c -i n o bi bilo severni armadi mogoče, da bi vmes posegla; vprašanje je le, če so po uničujočih bojih pred Lvovom še sposobni /a to, oziroma če se bomo mi podali
odločilno bitko bas tak? •a t, rv ad av bi ono i R u p o m prav! Vsekako je položaj ruske j glavne skupine mnogo l<očljiveiši, nego i sitljaciia avstrijskih armad,	[
JUNAŠKA SMRT DVEH NAŠIH ČASTNIKOV AVIATIKOV.
Dunaj, 10. septembra. (Kor. urad.) Naša častnika aviatika nadporočnik Flasmg in poročnik Wolf sta na severnem bojišču padla junaške smrti, ko sta svoj aviatski poklic izvajala. Flas-sig je bil tri dni pred svojo smrtjo povišan za nadporočnika.
A
X
RUSI ZASTRUPILI ŽIVINO.
Krakovska »Nova Reforma« piše iz Miehova: Pod odhodu Rusov je izbruhnila med domačimi živalmi neka kuga, vsled katere je veliko živine poginilo. Na ribnikih so plavale cele množine mrtvih gosi, rac, kokoši. Ovce, prašiči, krave so kar padale mrtve na tla. Preiskava je dognala, da so Rusi pred odhodom vrgli v ribnik celo zalogo špirita iz tovarn za čiščenje špirita. Živali, ki so pile iz ribnika, za poginile za zastrupijenjem alkohola.
RUSKI IZZIVAČI.
Kakor poročajo krakovski listi, so pripeljali v mesto 8 ruskih izzivačev, ki so jih prijeli v Krimantovi pri Mie-chowi. V vasi Niemce so prijeli tudi 3.
RUSKI PLEMENITAŠI PUSTILI V MONAKOVEM DOLGOVE.
Iz Monakovega poročajo, da so razni ruski plemenitaši, ki so zapustili mesto, pustili pri raznih obrtnikih veliko dol<*a. Razne tvi*dke so vložile proti njim več tožba pri sodiščih. Med njimi so: knjeginja Bariatinsky, princ Gagarin, knez Galicin, štabni kapitan Ja-blenskv, h*i ruskega generala Veref-kina.
XXX
JUNAŠKI AVSTRIJSKI INFANTE-RIST.
Infant. 31. tešinskega domobranskega polka se je v bitki pri Suhem Dolu dne 24. avgusta junaško izkazal. V nekem kritičnem trenotku je sam ob sunku na sovražnika celo stotnijo potegnil za seboj. Sam je dirjal naprej, iztrgal distančne kole pred sovražnikovo utrjeno postojanko in je res zavzel sovražnikovo postojanko. Reif je bil takoj za desetnika povišan. Drugi dan je postal še drznejši. S svojo strelsko četo je spredaj v najhujšem sovražnikovem ognju iz topov in iz pušk toliko časa vztrajal, da je ostalo moštvo, ki se je petkart do šestkrat nazaj umaknilo, končno ostalo pri njegovi četi. Dne 28. avgusta je vodil Reif že en vod tako junaško, da je zelo pripomogel, ko so Ruse preganjali. Nekaj ur pozneje je zapazil 100 Rusov, ki so se pripravljali, da na krilu in za hrbtom Avstrijce napadejo. Reif je hitro zbral 40 mož, navalil na 300 korakov oddaljenega sovražnika, z bajonetom prebodel njih poveljnika in jih pozval, da naj se uda-jo. Ker so streljali Rusi naprej, jih je polovico s svojimi ljudmi pobil, ostale pa prisilil, da so zbežali.
XXX
TRIJE RUSKI GENERALI PADLI.
Dunaj, 10. septembra. »Petersbur-ger Zeitung« poroča, da je ruska armada izgubila v bitki z Nemci na Vzhodnem Pruskem tri generale. Padla sta še poleg generala Samzonova tudi generala Martoš in Zeslič.
XXX
RUSKA VODKA OB MOBILIZACIJI.
Ka.kor je znano, ima Rusija od leta 1897. monopol žganja. Leta 1912. je dobila država iz tega monopola 626 milijonov čistih dohodkov. Seveda ta monopol zelo slabo na ljudstvo vpliva in Rus je še ponosen, da sme piti to državno pijačo, da s tem še vladne blagajne podpre. Pravi državni dobrotnik je vsak pijanec na Ruskem.
Vlada jc napravila tudi veliko pro-dajalnic žganja, v katerih si kupi lahko vsak mužik »frakelj« žganja. Ljudi se kar tare v teh prodajalnah. Rus je čuden človek. Vam je abstinent dolgo časa, in sicer brez težave. Potem pa gre in se napije, da obleži.
Ruska vlada, ki je imela žalostne skušnje v rusko - japonski vojski, je »vodko« ob letošnji mobilizaciji krat-komalo vojakom prepovedala. Vlada je ukazala podreti točilnice žganja; izdala za celo državo prepoved uživanja žganja in prodajanja vojakom. Ta prepoved je veljala toliko časa, da so došle vse ruske čete na mejo. Noben ruski vojak ni smel piti in s seboj vzeti kake žgane pijače, niti takih zdravil, ki so z alkoholom kaj v »žlahti«.
Kako strogo so izvajale ruske oblasti to prepoved, dokazuje to, da so go-stilnice in čajnice, ki so vojakom kljub prepovedi žgane pijače prodajale, ka-
znovali z zaporom do treh mesecev ali pa s kaznijo 3000 rubljev. Več njih so pa kar lokal zaprli.
Seveda so ga poskušali ruski vojaki skrivaj piti, da jih niso poveljniki videli. Ima pa vsak vojak strog ukaz, da ne sme med vojsko piti alkoholnih pijač. Vendar pravijo že naši ranjenci, da. so tu in tam naleteli na katerega. Rusa, ki jc imel s seboj »flašco ruma«.
RUSKI VOJAKI OROPALI POLEOVNO BLAGAJNO.
Breslava, 9. septembra. Belgijska korespondenca poroča iz Striegaua: Dva ruska vjetnika sta se sprla in pričela obclelavati z noži. Spor je nastal vsled tega, ker sta drug drugega obdolžila rona polkovne blagajne. Ko so ju preiskali, so našli za okoli 10.000 mark ruskega papirnatega denarja. Tudi ori drugih vjetnikih so našli večje vsote denarja, katerega pred ' vojsko gotovo niso imeli.
X X
X
RUSKA ZMAGA NESREČA ZA BUL-GARIJO.
Sofija, 10. septembra. (Kor. urad.) Ugledni pisatelj Vazilij Angelov piše v Kambani: Koristi Bulgarije zahtevajo, da se Rusija uniči. Od močne Rusije moremo le zlo pričakovati. Zmaga Rusije bi bila za nas prava narodna, nesreča. Hartvvigova politika je danes politika vseh Rusov. Velika Bulgarija hi bila od Rusi je neodvisna in bi prepre-čavala ruska stremljenja za zasedbo Dardanel. Na oklic ruskih panslavistov, da naj Bulgarija Rusiji pomaga, moremo le odgovoriti: Ne apelirajte več na bratska in slovanska čuvstva. ker ste jih sami pokopali in pahnili Bulgarijo v brezno! Mislite li, da eno leto zadostuje, da se pozabi, da je slovanska Rusija storila najpodlejše dejanje, ker je Macedonijo med naše sovražnike razdelila? Danes noben Bulgar ne veruje
vašim hinavskim obljubam in podpisu vašega carja.

VojašKI kuro!, Slovenec Hozmoo
Od neke osebe, ki je bila priča bitke pri Lvovu, smo dobili sledeče poročilo:
Pri kraju GoIgory je padel dne 27. avgusta c, kr. vojaški kurat Valentin Rozman, ravno ko je hitel nekemu isžko ranjenemu na pomoč. Zadet je bil ravno v srce. Rusi niso kljub razobešeni zastavi »Rdečega križa« prizanesli obvezovališču in so tako tudi na ranjence streljali. Vojaški karat Rozman je postal žrtev takega zločinskega vojskovanja Rusov,
Pokojni kurat je bil rojen 13. februarja 1. 1871. v Mostu pri Brcznici na Gorenjskem. Posvečen je bil v duhovnika v Celovcu 25. julija 1896. Vojaški kurat je postal 1. 1905. Prideljen je bil vojaški bolnišnici v Gradcu. Ko jc izbruhnila vojska, je bil prideljen najprej k štabu 6. divizije čet, nato je pa bil vpoklican k 7. pešpolku. Pokojni kurat Rozman je bil pri vojaštvu in pri civilnemu prebivalstvu zelo priljub« ljena oseba.
Kurat Rozman je poznan slovenskimi fantom po svoji knjižici: - Krščanski vojak«* Leto je bil par mesecev tudi v Ljubljani, kjer je namestoval tukajšnjega vojaškega kurata g. Maračiča, ki je bil na dopustu. Bil je zelo simpatičen, ljubeznjiv mož, ki je bil poln ognja za dušno brigo našega vojaštva. Bil je inteligenten gospod, ki se je trudil vedno osebno in s peresom med naš« vojake, zlasti slovenske, zanesti pravega katoliškega duha. Kolikokrat nam je pravil: Najboljši, najzvestejši in najbolj junaiki so fantje, ki so prešinjeni od verskega duha.
Čast spominu moža, ki je padel na bo* jišču za tako plemenito delo in storil takoi plemenito smrt!
Kako je bila uničena srbska famoSka
a. - Nad deset tisoč Srbov
poraženih.
V noči od sobote na nedeljo so poskušali Srbi, da uderejo na hrvatski teritorij pri Mitrovici, a so bili popolnoma potolčeni, da ni niti glasnik prišel v Srbijo, da sporoči srbskemu poveljstvu, kako so se uračunali, ko so mislili, da so naše meje nezavarovane.
Srbi so se poslužili teme in noči, da pridejo čez Savo in zasedejo Mitro-vico, ta prevažni ključ železniških prog in cest v rodovitnem Sremu. Brez dvoma so računali, da nimamo na naši strani skoro nič vojakov razen nekaj črnovojnikov, druga vojska je pa vsa v Galiciji, a so se grozno ogoljufali. Naša armada jih je pustila, da se mirno izkrcajo in da celo napredujejo na našem teritoriju, uato jih je pa obsula od vseh strani s koncentričnim ognjem, tako da je cvet srbske vojske, timoška divizija, danes popolnoma uničena. Mislijo, da je bilo Srbov okoli 10.000. Od teh je biia polovica vjeta, druga polovica pa deloma pobita, deloma ranjena.
Pomen te zmage moremo šele tedaj dobro razumeti, ako preštudiramo važnost Mitrovice za vojne operacije. Že stari izvrstni strategi, Rimljani, so imeli tukaj svoj tabor in so ustanovili močno kolonijo, ki je bila križišče cest, ki so peljale iz Slinka in Panonije v Carigrad. To mesto je bilo tako važno, da so tudi rimski cesarji tukaj dalje časa stanovali, na primer cesar Probo. Tudi danes je Mitrovica križišče cest, ki vodijo iz Bosne in Slavonije prof i Zemunu in Belgradu.
Srbska vojna uprava je hotela tukaj udreti, ker je upala,-da bo najslabši odpor in da bo tako presekala pol, med našimi četami v Bosni in dolnjem Sremu, posebno pri Zemunu. Od tukaj bi Srbi lahko mogli operirati proti Zemunu in spraviti v nevarnost, tamkajšnje pozicije od zahodne in južne strani (iz Belgrada). Zaradi tega bi se motile tudi naše pozicije na spodnji Drini, pa so Srbi morebiti računali, da pozneje udro tudi čez Drino. Brez dvoma so upali na pomoč enega dela t ara ošn jetra prebivalstva, ali so se, kakor rečeno, zelo zmotili.
Cel načrt srbske vojaške uprave je vsled te naše sijajne in dobro premišljene taktike prekr'žan. Srbi so popolnoma potolčeni in se bodo dobro premislili, preden zopet udero na hrvatski teritorij.
XXX
Budimpešta. »Az Est« poroča iz Novega Sada: Tisti del srbske tiranske dlvlzfte, kateri n'. šel na hrvatsko ozemlje pri Mitrovici, ampak pri gornjem
delu Save, je prišel v tak poloZaj, da
njegova katastrofa neizogibna.
XXX
UNIČENJE SRBSKE TIM03EE DIVIZIJE.
Budimpešta, 10. septembra. »Peste* Lloyd« poroča o vjetju več tisoč Srbov
pri Mitrovici.
Srbski gospodi zrastel greben.
Ponoči na nedeljo je srbsko arma* do pri Mitrovici ob Savi doletela krva* va lekcija. Srbski vojskovodje so najbrže sodili, da je naša monarhija vrgla vse svoje sile razven nekaj brezvrednih ostankov na severno vzhodno bojišče in da jc prepustila za proti Srbiji sklenjeno defenzivo le slabe in v vojaškem oziru manj vredne črnovojniške in maršne formacije. Gospodi jc zato zopet zrastel greben in ustvariti si je lahko poceni vojno slavo. Sklenili so drzno podjetje: čez Savo gremo, vdrimo v ogrsko ozemlje in prenesimo vojsko, ki se je bila dozdaj na srbskih tleh, v ozemlje naše monarhije.
Timoška divizija prekorači Savo.
Ponosno nalogo so poverili timoški diviziji, punčiei srbske armade, elitni četi srbske armade, kateri edini so še (ako veliko podjetje zaupali. Nikdar se ni sn kako drzno namišljeno podjetje tako žalostno izjalovilo, kakor to. Ponosna timoška divizij«, je pri Mitrovici res prekoračila Savo, a niti enemu možu iz njenih vrst nj bilo usojeno, da bi se bil na srbski breg vrnil; izvzemši onih, ki so jih valovi Save vrgli mrtve na srbsko obrežje.
Srh r,preje«: p strašnim ognjem in obkoljen.
Naše čete so mirno dopustile, da se srbski junaki mirno izkrcajo. Mirno puste, da se jim približajo Srbi, ki so prišli čez Savo ponoči pod. varstvom teme. Gotovo so upali, da naše sile počivajo. A so se zmotili in so se za svojo zmoto morali krvavo pokoriti. Sovražnika, ki se je plazil proti našim četam, so čuječj naši vojaki sprejeli z morečim ognjem in ga obkolili. Kar niso pobili naši, je utonilo ob umikanju v Savi ali je na bilo vjeto. Niti eden, ki se je udeležil te srbske ofenzive, ni ušel iz tega boja. Oficiolno poročilo našega poveljnika ceni, da je bilo v leni boju vjetih 5000 Srbov. Timoška divizija, ki je, kakor tudi druge srbske divizije, v dosedanjih bojih veliko trpela, je morala kljub temu še šteti vsaj 10.000 mož. V boju pri Mitrovici je bilo vjetih 5000 mož, približno ravno toliko Srbov (torej tudi 5000) je moralo v boju poginiti
Naša srbska meja je dobro in strogo zastražena.
V Srbiji zdaj vsaj vedo, da so naše meje dobro zastražene, dasi smo del čet, ki so bile prvotno dirigirane na jugovzhod, odposlali na rusko bojišče. To je za Srbe draga lekcija. Srbska armada ne bo lahko prebolela, ker je bila popolnoma uničena ena njena cela divizija, in to še celo timoška divizija, ki obsega najboljše čet,c in ker Srbija niti lic razpolaga z velikim številom divizij.
Fatalen izid tega poizkušenega vpada bo pač vzel Srbom veselje, da v bo-dobc podvzamejo taka pustolovstva. Lc njih blazna zamozavest jc mogla dozo-reti misel vpada v naše ozemlje. Izid tega poizkusa ozdravi temeljito Srbe njihove ošabne samozavesti. Zdaj vedo, da našo mejo proti njim brani sila, ki jc za njih nepremagljiva in si ob tem jeklenem zidu k večjem svoje glave krvavo razbijejo.
Vse, kar ni padlo, je bilo vjeto.
O srbskem poizkusnem vpadu pri Mitrovici poroča ogrski brzojavni uracl iz Zagreba: Časnikarski urad deželne vlade objavlja sledeče uradno poročilo:
Včeraj, 6. septembra, so avstro-ogrske čete razkropile srbsko timoško divizijo, ki jc pri Mitrovici Savo prekoračila. Vse, kar ni bilo vjeto, io padlo. Dozdaj je vjetih 5000 mož in zgubljenega veliko vojnega materiala. Frank, general pehote.
xxx
Od druge strani poročajo o naši zmagi pri Mitrovici: V noči od sobote na nedeljo jc bilo prebivalstvo Mitro-vicc na vse zgodaj zbujeno iz spanja vsled močnega gromenja topov. Grmenje topov je trajalo do opoldne. Del prebivalstva jc mesto zapustil ravno pred par dnevi, ker so z druge strani Srbi streljali na mesto. Na zahtevanje oblasti so .zapustili mesto v soboto v velikem številu žene in otroci, tako da so ostali sami moški. Srbi so mislili, da je Mitrovica naša najslabša postojanka, iter so mislili, da so vojaki oclšli proti Severu. V soboto so Srbi prešli Savo na pontonih, ladjah in narejenih mostovih. Srbov je bilo okoli 10.000 in so udrli proti Rumi. Naše čete so stale v polukrogu okolu Rume in so pustile Srbe prodirati v notranjost. Končno naši svoj polukrog sklenejo in prične de velika bitka. Artiljerija, ki je stala
med obema občinama Sazina in Jarak na dobro utrjeni višini, je razbijala od Srbov narejeni most. Naš ogenj je strašno deloval. Srbske čete so bile popolnoma uničene. Del je bil potisnjen v Savo, kjer je utonil, velik del je bil ubit ali pa ranjen, ostali so se podali.
ŽALOSTNO STANJE SRBSKE ARMADE.
Budimpešta, 10. septembra. (K. u.) Skozi Budimpešto se jc peljalo 9. t. m. 5000 srbskih vojnih v jetnikov, ki jih bodo imeli vjete blizu Ostrogona. Vjetniki pripadajo timoški diviziji in pripovedujejo, da so razmere v srbsk armadi strašne. Preskrba se mora smatrati za najslabšo. Več dni so dobivali vojaki samo suh kruh in so morali stradati. Dnine so se zelo neredno izplačevale. Plačo so prav za prav dobivali le linijski polki; rezerva in črna vojska nista dobivala nobene plače. Med vojaki vlada tudi nezadovoljnost, ker se morajo Srbi v kratkem času že tretjič vojskovati. Številni so slučaji, da so se uprli nižji proti višjim. Odporna sila vojakov je tako oslabljena, da se radi udajo.
BEDA V NOVI SRBIJI.
V Novo Srbijo je došlo veliko ranjencev iz zadnjih bojev proti avstro-ogrski armadi ob Drini. Beda v Srbiji postaja vedno večja, ker sc preskrba z živili čez Srbijo ni izkazala in ker ta trg zdaj ne more dovažati toliko živil in moke, kolikor Srbija potrebuje. V Bi-tolju so vse za sprejem beguncev pripravili. Vse mlade može od 20. do 35. leta, ki so sposobni, da nosijo orožje, so vpoklicali in odposlali v Staro Srbijo.
250 RUSKIH ČASTNIKOV ZA SRBIJO.
Kolin, 10. septembra. »Kolnische Zeitung« poroča iz .Sofije, da so 250 ruskih častnikov pridelili srbski armadi, ker primanjkuje v srbski armadi častnikov.
GENERAL JANKOVIČ V ČRNIGORI.
Rim. (Cenzurirano.) Srbski general Božo J a n k o v i č je odšel z dvema podpolkovnikoma v Črnogoro, da vodi operacije.
BOLGARSKI ČETAŠI ZOPET RAZDRLI DEL SRBSKE ŽELEZNICE.
Solun, 10. septembra. (Kor. urad.) Po v Solun clošlih poročilih so čete bolgarskih vstašev zopet razdrle del železniške proge Gevgeli v Novi Srbiji.
Nemci pripeljejo zaplenjene topove v Berolin.
Noui obupni boji Francoze« in Hn-gležeu pred Parizom.
Na zahodnem bojišču Nemci neverjetno hitro napredujejo, kljub temu da «e morajo boriti s francoskimi, angleškimi in belgijskimi četami. Neko še lie potrjeno poročilo trdi celo, da so tu-Hi že Rusi izkrcali svoje čete na Francoskem. Nemške zmage so sad več kot ipolstoletnih energičnih priprav za vojsko. Nemške čete sc hrabro bore. Pri Dienze v Lotaringiji so vrgli Bavarci svoje suknje proč, da so se lažje borili ifi Puškinimi kopiti.
Angleška armada sc je po tritedenskih bojih morala umakniti in prestaviti svoje operališče iz Boulogne v ilavre. Boulogne jc eno najvažnejših 'francoskih pristanišč in poleg Calaisa iglavna prevozna točka na Angleško. S jtem je padla v nemške roke vsa severozahodna Francija in se bodo francoske ,£ete najbrže zbrale okoli Pariza. Da so [Francozi in Angleži prepustili Nemcem jBoulogne, ki šteje 15.000 prebivalcev in iic trdnjava, ni čudno, ker so, kakor smo že poročali, Francozi celo vrsto Utrdb na severu brez boja zapustili. iZnačilno jc, dn so v pristanišču Bou-itofirne izkrcali Angleži svoje čete.
Parižani še vedno beže iz mesta, posebno odkar se čuje v mestu grome-nje topov. Utrjevalna dela opravlja pod vodstvom inženirjev na tisoče ljudi. Vse šole v mestu so zaprte. Tudi vse banke so ustavile svoje delovanje. Vojaške upravne oblasti so si nadele naslov: Komisija za javno varnost v Parizu. Vsak večer se dvigne v zrak večje število oklopnih zrakoplovov, da branijo mesto pred nemškimi zrakoplovi, ki mečejo bombe. Znane pariške apaše so na mah iztrebili. Kdor ni hotel iti v bojno črto, je moral v ječo. V Parizu je sicer mirno, vendar pa vsakdo ve, da se bližajo strašni dnevi obleganja in zato jc vse prebivalstvo pobito in v groznem strahu.
Londonske »Times« poročajo iz Rima, da bo ena prvih akcij novega papeža Benedikta XV. apel na države, naj vojsko v interesu človeštva ustavijo.
VELIKANSKA BITKA PRED PARIZOM.
Berolin, 10. septembra. »Berliner Zeit a m Mittag« poroča, da so se pričeli novi boji s francosko armado, ki se je zbrala južno od reke Marne.
XXX
lz Rima došle vesti poročajo, da se vrši pred Parizom zadnja velika bitka. Bojna črta se razteza od desnega brega reke Marne do lotarinške meje v Voge-zih. Bitka divja okoli krajev Nautieul, Meaux, Le Ferte, Sezanne, Vitry (vsi ti kraji leže vzhodno od Pariza južno od reke Marne) in Toul. Poleg francoskih čet se bore tudi Angleži, ki so se umaknili od Verduna proti Toulu. Podrobnosti o tej bitki še niso znane. Cela bojna črta je dolga od 250 do 300 km.
XXX
Dunaj, 10. septembra. (Potrjeno po časnikarskem uradu c. in kr. vojnega ministrstva in po državnem pravdništvu na Dunaju.) Bitka vzhodno od Pariza se še vedno vrši.
XXX
DNEVNO POVELJE FRANCOSKEGA GENERALISSIMA.
Pariz čez Berlin, 9. sept. Uradno se poroča: Francoski generalissimus je izdal na čete sledeče dnevno povelje: Sedaj ni več trenutek, da bi gledali nazaj, pač pa moramo sovražnika napasti, vreči nazaj in pridobljeni teren obdržati, naj stane, kar hoče.
FRANCOSKI ZRAKOPLOV Z DEPEŠO
NA CARJA RAZSTRELJEN.
Monakovo, 9. septembra. Neki bavarski častnik je sporočil v Berolin, da je bilo pri Nancyju razstreljenih več francoskih zrakoplovov, katerih eden je imel depešo Poincareja na rnskega carja, v kateri francoski predsednik zahteva od carja, naj prične z najostrejšo ofenzivo, da pridobi Francoska osem dni počitka, ker je sicer izgubljena.
NEMŠKI ZRAKOPLOV NAD PARIZOM.
Berolin, 9. septembra. Včeraj se je zopet pojavil nemški zrakoplov nad Parizom in vrgel v mesto 12 bomb. Kakor se čuje, je bilo ubitih pet oseb.
PADEC TRDNJAVE TERMONDE.
Belgijska trdnjava Termonde (Den-dermonde), o kateri smo že poročali, da so jo vzele nemške čete, leži jugozahodno od Antwerpna. Mesto šteje okoli 10.000 prebivalcev in je važno železniško križišče. Zadnja francoska poročila, katerim pa ni verjeti, trdijo, da so Nemci Termonde zopet zapustili, potem ko so zažgali nekaj poslopij.
ZAVZETJE MESTA MECHELN.
»Frankfurter Zritung« poroča: Visoki, znameniti zvonik v Mechelnu, ki je služil belgijskim četam za opazovanje, je od nemške artiljerije tako zdelan, da je nevarnost, da se podere. Slavno umetno delo: igranje na zvonove, je uničeno.
PROTI ANTWERPNU, GENTU IN OSTENDE.
Pariz, 9. sept. Iz Ostendc se poroča z dne 7. t. m.: Nemci so včeraj prodrli severozahodno od Bruslja med Gent in Antwerpen. Zveza med obema mestoma je predrta. Pri Oordegmu, v bližini Wet,terna, so bili včeraj večji spopadi. Belgijske čete so se morale umakniti.
Rotterdam, 9. sept. Nemci se pripravljajo za obstreljevanje Ostende, kjer so se izkrcale nove angleške čete. Nemci korakajo proti Gentu, potem, ko so pri Melle porazili Belgijce. Župan mesta Gent je poslal nemškim četam naproti zastopnike, da izvedo pogoje, pod katerimi bi se Gent udal.
MESTO GENT IN NEMŠKI GENERAL BOVITH.
Berlin, 10. sept. (Kor. urad) Iz Amsterdama poročajo: Nemški general Bo-with je prizanesel Gentu z vojno kontri-bucijo, pač je pa naložil mestu gotovo mero raznih dajatev.
BITKA PRI ST. QUENTINU.
Berolin, 9. septembra. Listi poročajo o bitki pri St. Quentinu, ki se je vršila od 28. do 30. avgusta: Pri zadnjem naskoku je vzel princ Eitel Friderik boben, pričel sam bobnati in klica: Naprej, tovariši, naprej! To je dalo novega poguma, čete so se vrgle z vso silo na sovražnika in zmaga jc bila kmalu dobljena.
NEMCI ZAPLENILI 70 FRANCOSKIH AEROPLANOV.
Monakovo, 10. septembra. »Miinche-ner Neuste Nachrichten« poročajo, da
so Nemci zarubili v Reimsu 70 francoskih aeroplanov, ki so vredni približno en milijon frankov. Aeroplani so v najboljšem stanjn.
XXX
NEMŠKI VLAKI ŽE VOZIJO NA FRANCOSKI ZEMLJI.
Kolin, 10. sept. Vojni poročevalec »Kolnischer Ztg.« piše: Pri Montmedy-ju morajo francoski vojni ujetniki popravljati predor. Nemške železniške čete že grade zasilno železnico. Nemški vlaki vozijo že do Montmedyja. Vse občuduje nemške pionirje, ki hitro grade mostove.
XXX
JOFFRE IN KITHENER.
London, 10. sept. Šef francoske armade je pisal lordu Kithenerju zahvalno pismo, da so ga angleške čete v bojih tako vztrajno podpirale; zlasti sedaj v boju na desnemu krilu mu zelo pomagajo. Lord Pithencr je odgovoril, da ga veseli in da je ponosen na to, da se bori angleška armada na. francoski strani pod vodstvom generala .Toffre-ja,
LORD KITCHENER JE SVOJČAS NAPOVEDAL IZKRCAVANJE RUSKEGA
VOJAŠTVA NA FRANCOSKEM.
Svojčas je lord Kitchener izjavil v parlamentu, da, jc v njegovem računu glede vojne tudi strahovit činitelj. ki se še nc sme razkriti, ki bo pa, kadar se bo njegova eksistenca razkrila, mogel z začudenjem napolniti ves svet. Te besede so vzbudile veliko pozornost in ugibalo sc je, da lord Kitchener misli morda na dohod indijskih čet ali pa Japoncev. morda tudi na kako strašno razstrelilno snov. Sedaj pa je skoro gotovo, da je mislil prevoz Rusov iz Ar-hangelska v Anglijo, ozir. na Francosko. Prevoz bo se lahko vršil tudi po zimi, ker pred Arliangelskim posebni rušil-ci odstranjajo led. Kje so se doslej poslane rusko četo izkrcalo, je tajnost.
ANGLEŽI DELAJO RAZPOLOŽENJE ZASE.
Berolin, 10. septembra. Angleži so izdali in priobčili angleško belo knjigo v nizozemskem jeziku in skušajo s tem enostranskim poročilom po Nizozemskem vzbuditi razpoloženje proti nemški državi
ANGLEŠKE ZGUBE.
Berolin, 9. septembra. Oficielno se poroča, da znašajo dosedaj angleško zgube 15.000 mrtvih in ranjenih.
ANGLEŽI LAŽEJO.
Berolin, 10. sept. (Kor. urad) Iz Kri-stianije: Trditev, angleških listov, da plujejo nemške ladije pod norveško zastavo med Newyorkom in Brazilijo, jc tu vzbudila veliko ogorčenje, ker je popolnoma izmišljena.
FRANCOSKI IN BELGIJSKI BEGUNCI
ANGLEŽE SKRBE.
London, 10. septembra. (Kor. urad.) »Times« piše, da postaja dohod francoskih in belgijskih beguncev na Angleško resen problem.
STRAH PRED AEROPLANI V LONDONU.
Roterdam. »Times« poroča, da je angleška vojska dobila zapoved, da brani London pred napadi iz zraka s pomočjo aeroplanov. Zaradi tega križa-rijo po zraku nad Londonom neprestano vojaški zrakoplovi, na vseh vladnih zgradbah so pa postavljeni topovi.
ANGLEŽI ZADRŽALI SANITETNO LADJO »ROSS«.
London, 10. septembra. (Kor. urad.) Reuterjev urad: Angleži niso pustili ladji »Ross«, preje »Hamburg«, ki ima 12 sanitetnih oddelkov, da bi smela pod ameri-kansko zastavo na morje kot sanitetna ladja. Zadržali so jo, češ, da ima preveč nemškega moštva in med njimi več nemških rezervistov.
XXX
FRANCOSKI RADIKALNI SOCIALISTI ZAHTEVAJO, DA NAJ FRANCIJA
SAMOSTOJNO SKLENE MIR.
Bordeanz, 10. septembra. V soboto jc zboroval več ur ministrski svet, ki je bil zelo viharen. Močna skupina radikalnih socialistov je namreč predlagala, da naj, ko se bo sklepal mir, Francija misli le na se in da naj francoskega naroda ne žrtvuje interesom Anglije in carja. Ministrski svet je sklenil, da hoče Francijo do zadnjega moža braniti.
Revolncilfl ne Finskem.
Neka brzojavka iz- St,r>c.kholma izvaja, da je na Finskem revolucija. Neki revolucijski odbor v Helsingforsu je vtihotapil iz inozemstva orožje. Ko je izbruhnila vojska, so oborožili vse Fince. Ker so umaknili zadnje dni iz Fin-
ske velik del vojaških čet, je dal revolucijski odbor v Helsingforsu znamenje za splošno vstajo. V Helsingforsu in v Wiborgu so se bili krvavi poulični boji. Na cestah so zgradili borikade in iz vseh hiš so na vojake metali bombe in streljali. Vlada dozdaj vstaje šc ni mogla potlačiti.
Francozi sililo Švicarje v francosko armado.
Čarih, 10. sept. Tu so zelo ogorčeni, ker izkuša neki pariški urad, ki zbira prostovoljce, v Franciji naseljene Švicarje prisiliti, da vstopijo v francosko armado. Neki Švicar, ki se je vrnil iz Pariza, pripoveduje, da švicarskim trgovcem dajo na izbiro, ali naj vstopijo v francosko armado, in če tega ne store, naj takoj deželo zapuste in tako spravijo v nevarnost svojo eksistenco. Pod tem pritiskom se je za vstop v francosko armado prijavilo že 1500 švicarskih d ržavl jano v.
Hoienioli na Francoskem.
Rim, 10. sept. Corriere della Sera poroča preko Londona o velikem moralnem ogorčenju, katero da so v ameriškem časopisju vzbudile »nemške grozovitosti«. Obenem naznanja, da je že na poti na Francosko 40.000 vojakov iz Kanade in Avstralije. Obenem se prepeljava v Evropo več rodov iz južne Afriko.
Maroko francoska kolonija.
Berolin, 10. septembra. Rotterdam-ski listi poročajo, da je Francoska proti mednarodnemu pravu proglasila Maroko za svojo kolonijo.
Kopenhagen, 10. septembra. (Kor. ur.) Belgijci so južno od Antwerpna v okrožju 70 km spustili vodo v deželo. Voda stoji 1 čoln in nekaj palcev visoko. Storili so to v obrambo proti nemškim četam.
Egipt se opira.
Carigrad, 10. septembra. Vstaja proti Angleški vladi v Egiptu se vedno bolj širi^ Podnetujejo jo nove nasilnosti Angležev v egipčanski civilni upravi. Nemiri v Ale-ksandriji in v Kairu zavzemajo vedno večji obseg.
Nove izsuiie IMeiev m morju.
Berolin, 10. septembra. »Times« so dne 2. t. m. poročale naknadno listo o izgubah, izdano po admiraliteti posadk
London, 10. septembra. (Kor. urad.) Kakor poroča Reuter, sta angleški ladji »Imperialist« in »Revigo« na Severnem morju zadeli na mini in sta se potopili. Dva moža posadke »Imperialista« sta utonila.
Ce! roškega morskega brodovja zopel revo;tira.
Dunaj, 10. septembra. »Politische Kor-respondenz« poroča iz Carigrada: Iz Tra-pezunta so zopet došla poročila, ki potrjujejo, da del ruskega črnomor-skega brodovja zopet revoltira.
japonski leiaici nad Cingiaiiom.
Tokio, 10. septembra. (Čez Berolin.) Japonski letalci so metali na Čingtau bombe.
Italija je mirna.
Rim, 10. septembra. (Kor. urad.)
»Agencia Štefani« poroča, da je vest lista »Gazzete de Laussane«, da je osebni in blagovni promet v Italiji deloma znižan, deloma sistiran, neresnična,
Wied zopel vslopi v prusko armado.
Dunaj, 10. septembra. Bivši albanski knez Wied je prijavil svoj zopetni vstop v prusko armado.
Proti oderošivu z Živili.
Gradec, 9. septembra. Izšlo je naslednje svarilo; Prebivalstvo štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske se poziva, da naj z vso silo podpira za varstvo splošno-sti po političnih in vojaških oblastih izdane odredbe proti povišanju cen. Nc sme se trpeti, da bi se maksimalni tarifi prekoračili. Neprevidno in nepatriotično je, če kupci ponujajo višje nakupne cene, kakršne določajo maksimalne cene. Trajno zadržavanje potrebnih potrebščin v višji meri, kolikor se za lasno gospodinjstvo rabi, ne bo dovedlo do dovolitve višjih cen, marveč do konfiskacije in se bo kaznovalo. Agitacija proti razglasom, ki so se tozadevno izdali itd., ni absolutno dovoljena ne posameznikom in tudi ne korpo-racijam, tudi ni dovoljena tozadevna javna kritika, ki bi lahko razburljivo učinkovala. Prestopke proti tem določbam bodo — Če se tudi obračajo proti odredbam političnih oblasti — kaznovala izključno deželno-brambena sodišča. (Cesarska odredba s 25. julija 1914, LXXXI. p. drž. zakonika; § 2. civilne kazenske postave § 65 b, vojaška kazenska postava § 341., kazen težka ječa od enega do petih let.)
Vojaško poveljništvo ne bo trpelo, da bi kdorkoli iz morebitne splošne bede imel poseben dobiček.
Gradec, 7. septembra 1914.
Vojaški poveljnik:
Mattanovich 1. r.,
generalni major.
Začetek šolskega leto.
OTVORITEV LJUDSKIH ŠOL.
V	tem pogledu so se vršila pogajanja med vlado in deželnim odborom. Deželni glavar je v tej zadevi te dni tudi osebno posredoval pri naučnem ministru vit. Hussareku. Deželni odbor je zavzel to-le stališče: Šole na kmetih naj se otvorijo pred Vsemi Svetimi, ker se dotlej otroci doma rabijo. Druge šole naj se otvorijo kolikor mogoče točno, a kmečkim otrokom naj se tudi v ostalih šolah na prošnjo starišev dovoli oprostitev. Minister vit. H u s -s are k je našemu deželnemu glavarju izjavil, da načeloma pritrjuje temu stališču.
Tudi glede učencev srednjih šol hoče minister upoštevati možnost, da se na prošnjo začasno oprostijo — toda ne dalje kot do Vseh svetih — če so potrebni doma za kmečka dela.
XXX
V	zavodn šolskih sester v Mariboru se vrši vpisovanje za šolsko leto 1914.-1915. dne 15. septembra od 8. do 12. ure, Šolski začetek je pa dne 20. septembra s slovesno sveto mašo. — Vodstvo zavodži.
— Na c. kr. državni višji realki v Idriji se prične šolsko leto 1914/15 dne 19. septembra s skupno sveto mašo. Učenci, ki žele vstopiti v prvi razred, naj se oglase s svojimi stariši ali njih namestniki dne 15. septembra od 9. do 10. ure osebno pri ravnateljstvu ter na j dokažejo z rojstnim listom (krstnim listom), cla so že ali da bodo še v letu 1914. dopolnili svoje deseto leto. Sprejemne izkušnje v prvi razred se bodo vršile dne 16. septembra ob 9. uri dopoldne. V vse ostale razrede se bodo sprejemali učenci dne 18. septembra. Ponavljalne, dodatne in sprejemne izkušnje so vrše dne 17. septembra.
Razna poročilo.
umiiija pred vojsko?
Sofija, 10. sept. Med rumunskim
kraljem Karlom in Bratianuovem ministrstvom je nastal javen konflikt. Vsi ministri izvzemši Margil orna risa. so namreč proti skupnem nastopu s centralnimi velesilami. Kralj Karol je zagrozil, da odstopi, če bo vlada zasledovala svojo dosedanjo inozdmsko politiko. Najbrže sestavi kralj uradniško ministrstvo, ki mu bo predsedoval Margi-lomans in odredi splošno mobilizacijo.
Bolgarijo ostane nevtralna.
Sofija, 10. septembra. Bulgarska vlada jc odločena, da ostane nevtralna, če tudi poseže v vojsko Turčija. Značilno je pa, da sofijsko časopisje vedno ostrejše piše proti Srbiji. Časopisje opisuje v najtemnejših bojah neznosno usodo bulgarskega živ-Ija v Makedoniji in naglasa, da zbirajo Grki ob bulgarski meji vojake na način, ki izziva Bulgariio.
ZAČETEK SREDNJIH ŠOL.
+ Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava naznanja, da se prične šolski pouk ob navadnem času. Sprejemni in ponavljalni izpiti bodo dne 17. septembra ob 10. uri dopoldne.
XXX
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vpisovali učenci za prvi razred dne 15. septembra od 9. do 12. ure dopoldan v gimnazijski pisarni. Vnanji učenci se lahko priglasijo tudi pismeno. Sprejemne izkušnje se bodo vršile dne 16. septembra, od devete ure naprej. V drugi do osmi razred se bodo vpisovali učenci dne 16. septembra.
X X X
Začetek šolskega leta 1914 iS, na c. kr. državni gimnaziji v Novem Mestu.
V I. razred se bodo vpisovali učenci v sredo 16. septembra. Oglasč naj sc ta dan s svojimi stariši ali njih zastopniki pri gimnazijskem ravnateljstvu in prineso seboj krstni ali rojstni list, in obiskovalno iznričevalo. Sprejemni izpiti za I. razred sc prično v četrtek 17. sept. ob 9. uri zjutraj pismeno, ob 2. uri popoldne ustno. V II.—VIII. razred se bodo sprejemali dijaki 18. sept. V so boto, 19. sept. se otvori šolsko leto s slovesno službo Božjo in klicanjem sv. Duha ob 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi.
PAPEŽEVA ENCIKLIKA O MIRU?
Rim, 10. septembra. (Kor. urad.) »Giornale Italia« pravi, da bo izdal papež Benedikt XV. svojo prvo encikliko, ki bo obravnavala velevažno vprašanje, kako naj se v Evropi zopet mir vpostavi.
CESAR PRI SV. MAŠI ZA POKOJNO CESARICO.
Dunaj, 10. septembra. (Kor. urad.) Danes zjutraj ob deveti uri je bila v kapeli grada Schonbrunn tiha sv. maša za rajnko cesarico Elizabeto. Sv. maše se je udeležil tudi cesar.
MONSIGNOR TEDESCHINI PODTAJ-NIK V VATIKANU.
Rim, 10. septembra. (Kor. urad.) »Giornale dltalia« poroča, da. je postal podtajnik papežev monsignor Tedeschini. zavarovanih križark »Aretusa« in »Learles« in torpednih rušilcev »Dru-id« in Laertes« in »Phonix«. Omenjeni križarki pripadata najnovejšim ladjam angleške mornarico, kakor tudi rušilci, ki pripadajo razredoma T,, in T. Kje da so posadke trpele izgube, »Times« ne poročajo.
DIVIZIONAR PAUKERT PONESREČIL.
Budimpešta, 9. septembra. »Az Est« poroča, da je postal divizionar fml. Fr. Paukert v Suly-Sap žrtev grozne nesreče. Prišel je pod kolesa vozečega vlaka, ki ga je popolnoma raztrgal. Uvedli so preiskavo.
22.000 VJETNIKOV V OSTROGONU.
Ostrogon (Gran), 10. septembra. Tu je interniranih 22.000 vojnih vjetnikov.
CESTA CESARJA VILJEMA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 10. septembra. (Kor. ur.) Mestni svet je sklenil imenovati eno cesto po cesarju Viljemu, eno pa po mestu Berolinu.
HRVAŠKI MINISTER PEJAČEVIČ ZDRAV V FRANCIJI.
Osjek, 10. septembra. (Kor. urad.) Grof Marko Pejačevič je prejel ocl svojega očeta pismo, v katerem mu piše, da na Francoskem z njim prav lepo postopajo in da je prejel denar, katerega mu je sin poslal. Začetkoma je moral opravljati navadna dela.
NEMŠKI GENERAL UMRL.
Iz Schuverina poročajo: General pl. Schmidt - Pauli, ki je nadzoroval čete, je padel med vajami mrtev s konja. Zadela ga je kap.
JAPONCI ZAVIJAJO.
Berolin, 10. septembra. (Kor. urad.) »Norddeutsche Allg. Zeitung« piše: Japonski poslanik v Rimu je v nekem pogovoru z urednikom lista »Stampa« izjavil glede umešavanja Japonske v vojsko sledeče: Japonska da je začela vojno, ker ji ni hotela Nemčija obljubiti, da bo pustila trgovske ladje na vzhodu pri miru in ne bo delala ovir trgovskemu prometu. Ta trditev, pravi list, postavlja resnico na glavo. Ravno nasprotno je res, Nemčija je naročila svojim ladjam, naj na vzhodu sploh ne operirajo, če bo ostala Japonska nevtralna. Japonska ni na to niti odgovorila,
NEMŠKI SOCIALNI DEMOKRATI PROTESTIRAJO PROTI MEDNARODNI SOCIALISTIČNI ZVEZI.
Berolin, 10. septembra. (Kor. urad.) Načelnik nemške socialno-demokraške stranke protestira v »Vorwarts«-u, da je vodstvo mednarodne socialne demokracije v zvezi s predsednikom francosko socialistične stranke izdalo oklic na nemško delavsko ljudstvo. To da je kršenje pravil internacionale, proti kateri nemška so-cialno-demokratična stranka protestira.
MALVERZACIJE V PRAGI.
Praga, 9. septembra. Zaprli so tri mestne uradnike, ker so poneverili do 100.000 kron.
PO TREH LETIH NAJDENO TRUPLO PONESREČENEGA TURISTA,
Inomost, 9, septembra. Mehanik Jožef Thonig je našel 600- -700 m nad stezo strelcev v Hottingu truplo ciamestniškega stavbnega risarja Karla Bezck, ki se pred tremi leti ponesrečil.
EPIROTI SE BLIŽAJO BERATU.
Iz Valone poročajo, da so Epiroti za* sedli goro Kulas, osem ur od Berata.
NEMŠKI PARNIK »CINCINATTI« UŠEL V AMERIKO.
Nemški parnik »Cincinatti« je ušel dvema francoskima križarkama in angleškemu parniku »Baltic« in kanadskemu vojnemu brodovju v Boston.
Anglež se je hotel delati prijatelja miru v besedah svojih ministrov. Letos je bil angleški kralj v Parizu. Vse vprek ic razglašalo angleško časopisje v smislu svoje vlade, cla ni bilo pri tem obisku nobenih vojnih dogovorov, da je prijateljstvo med Angleži in Francozi samo mirti namenjeno.
Kdor je pa globlje prodiral v angle» ško javno mnenje, je jasno spoznal, kako se Angleži v zvezi s Francozi pripravljajo za vojsko. »The British Review« je prinesla letos spomladi članek, ki ga je spisal Demetrij C. Boulger, v katerem pravi, da morajo Angleži Francozom pomagati tudi na. kopnem. Velike nemške armade se ni bati, če pošlje Angleška pol milijona svojih vojakov na Menso in Reno. V zvezi z belgijsko in nizozemsko armado gotovo užugajo Nemce.
Ta članek jc razkril še pred časom, kar se je zdaj zgodilo. Angleži so res vrgli svoje vojake v omenjenem številu na Francosko. Znamenito jc to, da se jc pisec skliceval tudi na belgijsko armado. Do pičice je bilo vse prej dogovorjeno, vojska /e prišla samo nepričakovano, prezgodaj. Tepeni Angleži so zdaj tembolj v sramoti.
Za kaj gre v vojski?
Treba je pomisliti, da se vrši vojna danes po popolnoma drugih metodah, kakor se je svoj čas. V 17. in 18. stoletju so se vojskovale armade za gotove pozicije, mesta, trdnjave. Zavzetje ali pa zguba teh jc veljala kot odločitev vojne. Od Napoleonovih časov sem pa temu ni več tako. Cil j vojaških operacij ni več zavzetje gotovega dela zemlje, ampak uničenje sovražnikove armade. Zguba ali zavzetje kakega mesta ali kosa zemlje pride šele v drugi vrsti v poštev. Sedaj, ko so naše čete Lvov zapustile, bi bilo dobro, da si to okol-nost v spomin pokličemo.
Dnevne novice,
+ Zadružna zveza v Ljubljani prosi one članice, ki še niso odgovorile na njeno okrožnico glede letošnje letine in aprovizacijc na kmetih, da to čimprej store.
+ S Homca. Za srečen izid vojske smo namenili letošnji Mali Šmaren. Procesije od vseh krajev, petje, molitev. Na tisoče ljudstva, poln grič. Homec kaj takega še ni viclel. Pred 101 letom se je zbralo ljudstvo tudi na Mali Šmaren proti Francozom. Zmagali so tisti dan. Zaupanje v sedanjo zmago, požrtvovalnost, vernost jc dihala množici iz lic. Govorila sta pred cerkvijo kan. Lavrenčič, pred kapelico dr. Krek Čast našemu ljudstvu!
-I- Umrl je včeraj v Arosu v Švici g. M i 1 a n vitez G o r u p p 1. S1 a -vinski, sin pokojnega sloven. mecena g. Jos. Gorupa in brat zeta g. ces. svetnika Mathiana v Ljubljani. Zapušča soprogo Lijo, sina Josipa in hčerki Nero in Ksenijo.
—	Iz Tržiča. V znak veselja nad zmagami generalov Dankla in Auffenberga je bil pretekli četrtek ves trg v zastavah. V petek zjutraj se je po sv. maši zapela zahvalna pesem, katero je vsa cerkev l navdušenjem odpevala. — V petek zvečer je bila skupna seja obeh Marijinih družb in ženskega odseka društva sv, Jožefa. Pri tej seji se je vršil razgovor glede nabave volne in pletenja nogovic ter drugih potrebščin za prezimovanje naših vojakov^, Naši hribovski kmetje so darovati mnogo volne v ta namen. Društvene in družbine člajiice ter mnogo drugih gospej bo izdelovalo spodnja oblačila za vojake. Nabralo se bo tudi mnogo poštenega berila za vojake po bolnišnicah. Tržič ne bo zaostal za drugimi dobrodelnimi kraji.
—	Pulj ni bil obstreljevan. »Polaer Tagblatt« piše: Vznemirjajoča poročila, ki sc širijo iz inozemstva, šo vedno niso prenehala. Osobito listi v italijanski kraljevini obsegajo »izredna« poročila. o katerih so naši meščani po pismih svojcev obveščeni. Vsa ta, poročila skrbe za smeh, ker so izmišljena, ln celo trde, cla so Francozi Pulj bom; bnrdirali, kar bi mi morali vendar, ki smo v Pulju, znati.
—	Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin (za častnike, moštvo in konje) zn mestni okoliš Spodnja Šiška se vrši v sredo, dne 16. septembra 1914 na mestnem magistratu ljubljan-
skem (vojaški nastavljalni urad, Mestni trg štev. 27, III. nadstropje). — Prinesti je s seboj stanovanjske nakaznice, oziroma potrdila o resničnosti nastanitve. Uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
4- Potrjen sklep kranjskega deželnega zbora. Cesar je po deželnem zboru kranjskem sklenjeno postavo o 40-odstotni deželni nakladi na deželne davke potrdil.
—	Spremembe pri čč. oo. kapuci-nih. Iz Celja pojde P. Ladislav Haze-mali za gvardijana v Škofjo Loko. Iz Škofje Loke sta prestavljena P. Efrem Majcen in P. Karnil Požar, oba v Lip-nico. P. Kari Kemperle ostane v Škofji Loki vikar. V Krškem je imenovan za gvardijana P. Ambrož Majcen. P. Herman ostane v Krškem. V Gorici jc gvardijan P. Linus Prah. Iz Gorice pojde P. Jeronim Streminger v Celje za vikai'ja in voditelja 3. reda, P. Vilibald Rupar v Škofjo Loko kot vodja 3. reda, P. Dionizij Pristovnik pa v Sv. Križ. V Gorico pride P. Janez Reberca iz Lipnice. Iz Lipnice pojde tudi P. Albin v Hautberg in P. Tadej v Wolfs-berg. Iz VVolfsberga je prestavljen v Lipnico P. Bonaventura Savec. V Knit-telfeldu je imenovan gvardijanom P. Egidij Golob, P. Sigismund Wagner pojde iz Knittelfelda v Muravo za vikarja, P. Hubert pa v Jodning za gvardijana. Iz Irdninga sta prestavlljena P. Iverubin in P. Angelus Sattler, oba v Knittelfeld. Iz Mettersdorfa je prestavljen P. Kalist Vavpotič v Celovec; na njegovo mesto pride P. Epifan iz Mu-rave.
—	čč. gg. Avg. Zlobec in Ivan Tirin-
gar sta menjala mesti. Prvi gre kot župni upravitelj v Pomjan pri Kopru, drugi kot ekspozit na Vatovlje pri Divači.
—	Vlak povozil stražo. Pri lipoglav-skem predoru je vrgel stroj vlaka št. 31 na stran črnovojnika Jožefa Kolarja in ga nevarno ranil. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
—	Podpolkovnik SchSbinger, ki je svoj čas služil pri 27. pešpolku je ranjen na nogi in se nahaja v bolnici na Dunaju.
—	Na bojišču padel. Stotnik 17. pešpolka A r t u r S c h m i d je padel na bojnem polju. Zapušča vdovo in dva sinova, od katerih eden stoji v boju tudi pri 17. pešpolku.
—	Poroka. Dne 7. t. m. se je poročil na Brezjah g. Jožef Malnar, c. kr. profesor v Kranju, z gdč. Pavlo Šumi, hčerko pokojnega posestnika in mesarja Franca Šumija v Kranju.
—	Vodnikovo ulico dobi Zagreb.
— Poročil se je dne 30. m. m. v Ca-
stelnuovu di Cattaro major dež. bram-bnega polka št. 37 Alojzij Krainz z go-spico Ano Bremec.
—	List »Mladi Hrvat« je prenehal izhajati.
—	Ranjen je bil na nogi poveljnik 37. pehotne brigade, generalni major Er-nest Kletter, katerega so v Plzenj prepeljali. Rezervni poročnik Eduard Girst-mayr je pisal svojemu očetu v Maribor iz Galicije, da ga je ranilo 6 krogelj. — 27. m. m. jc bil vzhodno od Lvova ranjen stotnik Kari Havvlitschek, rojen Celovčan, ki je bil pred vojsko prideljen posadki v
. Gorici.
— Cestni rop. — Hranilna knjižica s 25.000 kronami iztrgana <iz rok. Včeraj dopoldne ob 9. uri je bila v Gradcu v 3. okraju pri vhodu v hišo neki dami iztrgana iz rok ročna torbica v kateri je bila hranilna knjižica glaseča se na ime Ivan in Ivana Strassberger. Na knjižici jc bilo vloženih 25.000 I\. V torbici je bila tudi vsota 200 K. Zlikovec je približno 20 let star, srednjevelik, vitek. podolgasti obraz in jc bil oblečen v temen suknjič in hlače, na glavi pa je imel črn klobuk. Storilca zasledujejo.
■— Kje je treba vložiti prošnje za I vojaško podporo? Vsak opravičenec (to |.ie starši, žena, in otroci) mora vložiti •prošnjo za vojaško podporo v tisti obrni!, kjer jc stanoval ob času, ko jc jPjni vzdrževatelj vpoklican k vojakom.
Haujenci na Reki. Voce del Po-fflpolo poroča, da so od ranjencev, ki so »ni Pripeljali s parni kom »Eletra« na Reko, trije umrli: in sicer 1 častnik in ' 2 vojaka.
-- Utonila je v Savi občinska uboga Katarina Bohinec i?. Kamnegorice.
—	Uboj radi žensk. V Senovu pri Brežicah so dekleta šla pit v gostilno Mihe Ajdnika. Tam in na potu domov jih je nadlegoval posestnikov sin Alojzij Boh. Za dekleta se je potegnil dninar Franc Suhar in vrgel Boha. na tla. Boh jc nato potegnil revolver, ustrelil na Suharja in ga zadel v srce.
—	Pod orožje pozvani kočijaži. Graški listi poročajo- Štajersko namestništvo je pozvalo vse kočijaže in voznike od 24. do 50. leta, ki niso služili ali ki niso sposobni za orožje, da sc morajo takoj javiti.
Če jih sprejmejo, dobč dnevno 3 krone odškodnine in prosto hrano.
^'hoio
Sv. oče Benedikt XV.
UMA novice.
lj Vsak in vsaka si pripni vojno ko-kardo! Vojni pomožni urad c. kr. notranjega ministrstva je izdal vojno kokardo, ki je za to določena, da se ž njo maniiestira domoljubno čuvstvo in da se z izkupilom okrepe sredstva za človekoljubne namene. Vojne kokarde so črno-rumene in jako čedne. Izdelane so iz svile in predstavljajo gumb po šahovskem vzorcu, gumb obaaja črno-rumen trak. Vojne kokarde se izdajo v dveh oblikah: z gumbom in z varnostno iglo, ker se pričakuje, da bodo tudi ženske vojne kokarde nabavile in jih nosile. Da vojnih kokard neupravičenci ne bodo ponarejali, se je preskrbelo varstvo vzorca in bodo ponarejevalci morali poravnati škodo in bodo tudi lahko občutno kaznovani. Vojne kokarde se bodo danes in jutri od pol 7. do pol 8. ure zvečer prodajale v vestibulu »Katoliške tiskarne« pred našim upravništvom. Pohitite vsi ponje, da tako javno manifestirate svoja domoljubna čuvstva! Kokarda velja 30 vin.
lj Naši ranjenci. V bolnišnici II. državne gimnazije v Ljubljani se nahajajo med bolnimi vojaki učitelj Borštnik, Jožef Hrovat, doma iz Kamenvrha pri Zagradcu, ki je izgubil glas in ne more nič govoriti, Leopold Puhar (za-strupljenje krvi) in Herman Tomsig iz Trsta, kateremu se je razlil žolč. V Liubljano je došel rezervni častnik, uradnik tobačne tovarne Franc Aleš, ki ima prestreljeno dlan desne roke. Včeraj so prineljali v Ljubljano zopet okolo 30 ranjencev. Skoro z vsakim vlakom se pripelje nekaj ranjencev. — Nadalje se nam poroča: V Kečkemetu leži v bolnišnici štabni narednik Rudolf Jerše iz Ljubljane, ki ima trikrat prestreljeno desno nogo.
lj Dobri ljudje se opozarjajo, da naj vojakom ne nosijo svežega sadja, ker morejo vojaki od tega dobiti kakšno bolezen. Rajše nai sadje skuha-j o, oziroma n a p r a v i j o k o m p o t in ga prineso vojakom.
lj Ljudske šole v Liubljani sc začno kakor srednje šole, toda pouk bode za javne šole le v dveh, ozir. treh poslopjih. — Vpisovanje se vrši 18., 19. in 20. septembra, v ponedeljek, 21. dne pa je že pouk, ki se začne s sv. mašo. Duhovni in drugi gospodje po deželi naj opo-zore. ljudstvo na začetek šole v Ljubljani!
lj Društvo »Državne zveze skontl-stov«, podružnica Ljubljana, ima sveto mašo v petek ob 6. uri zjutraj pri Srcu Jezusovem za svojo ude, poklicane v vojsko, da. se srečno vrnejo.
lj Na c, kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se vsled obstoječih razmer pouk ne prične dne 16. septembra, temveč nekoliko pozneje. Pričetelc rednega pouka sc bo svoječasno naznanil no vseh domačih časnikih. Vsekako se bo stvar tako uredila, da učenci in učenke nc bodo trpeli nikake škode glede napredka in vštetve šolskega leta.
lj Umrli so v Ljubliani: Primož Pe-rušek. delavec v šumi. 48 let. — Ivanka Kopač, nosestnikova žena. 35 let. — Ivan Zakovšek, bajtarjev sin, 1 dan. — Josip Kovač, posestnikov sin, 7 dni. — Aloizii Klein, krojaški vnienee, 17 let.
lj Slama s« bnrte *>m«?alala nntom licitacije v nefek, dne 11. t. m. ob 10. uri dopoludne v II. mestni šoli na Coizovi cesti in na dekliški šoli pri sv. Jakobu.
lj S trna. Danes je nek Hrvat pripeljal na tre 70 puranov, katere je prodaja! po 3 K 60 v.
NARODNO VPRAŠANJE NA OGSKEM.
Budimneštn, 2. septembra. Ogrski naučni minister pl. Jankovich je ukazal, da se morajo na vseh ogrskih državnih šolah, ki jih obiskujejo tudi neogrski otroci, poučevati v T. in IT. razredu poleg ogrščinc vsi učni predmeti v maternein jeziku otrok, v ostalih razredih pa kot obligaten učen jezik. Pouk se prične že v tem šolskem ietu.
EZ3CZJCZ3I—II—iczzratzn
Naročajte »Slovenca"!
EZ3C3EZ5EZZII_IL-31_H_I
i ni
-saj
želi službo premeniti s 1. ali 15. oktobrom v kuki večji okraj, v trgovini z mešanim hiagom ali tudi za skladiščarja. Zmožen slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe pod »zanesljiv« 68 na Trg. društvo »Merkur«, Ljubljana. (Priloga 10 v znamka za cenjeni odgovor.) 2708 3
Proda se poceni
Zahvala.
270S v Krakovski ulici št. 19.
Zdrava, poštena deklica se sprejme kot
v trgovino M. POŽENEL, Jesenice-Fužine. _2705____
Kupi se dobro ohranjen
Zadel po nesreči požara, usojmu si podpi-suni izroči slav. ljubljanskemu gasilnemu in reševalnemu društvu, ki je prihitelo nemudoma, na lice mesta in mi po trudnpolnem delu pod str o-kovnjuškim vodstvom načelnika, prehlagorodnc-ga gospoda Josipu Turka, rešilo, kar se jc šo rešiti da/o, svojo najiskrenejšo zahvalo. Istotako se zahvaljujem za njihovo pomor- slavnim gasil> n i m društvom iz Spodnje in Zgornje Šiške, Most, Mah vasi in Kašlja.
V največji 'meri velja moja zahvala go» spodom častnikom in vojakom, nastanjenim v c vin kr. (opničarski vojašnici, ki so s svojim neumorno požrtvovalnim delom preprečili šc hujša nesrečo. Zahvaljujem se vsem navzočim varnost-' nim organom za ves njihov trud.
\ sem onim, ki so mi izrekli ob priliki nesrečit svoje sočutje, bodi tem potom iskrena, zahvala. '	'
Franc Ravnikar
mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica št. 25.
evrop. sist. s	nov, amer. sist
^ registri	z 10 registri
po ceni.
Naslov: Poštni predal :;t. 14«, Ljubljana.
Izurjen
2703 a
Več pove upravništvo ,,Slovenca" pod : Št. 2892.
z zadostno šolsko izobrazbo in vso oskrbo pri svojih starših, se sprejme v špecerijsko trgovino I. KRIVIC, Ljubljana, Dunajska cesta 4.	2684
in pevovoilja išče službe. Službo sprejme tudi začasno. Naslov poštni predal št. 146, Ljubljana,

išče službe. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro »Mlekar« 2704.	2

zanesljiv, trezen in priden ter izučen mehaniker s tozadevnimi učnimi izpričevali, se išče. — Ponudbe je vposlati na Auto-družbo v škofji Loki, ali pa se osebno zglasiti pri gospodu A. Kašman, trgovcu v Škofji Loki.	2685
ocMa v najem
na Savi pri Jesenicah na Gorenjskem Josip. Markež proti prav nizki najemnini. Več se izve pri lastniku Josipu Markež, posestnik, Jesenice 54, Gorenj.
Ciril £ilek
poštni uradnik
<£jubljana.
jAnica £ilek roj. l^ecel poročena.
2706
Št. 1436/m. š. sv.
2681
Na obeh mestnih slovenskih
tanek osna p™ — 3Bi

se prične novo šolsko leto 1914/15
»•TATJ«
Vpisovalo se bo v šolskih prostorih na Zaloški cesti št. i in v Cerkveni ulici št. 21 dne IS. septembra 1914 od devetih d« dvanajstih dopoSdnc.
C. kr* mestal šolski svet v L|uM]ani,
dne 3. septembra 1914.
mmmmassmm
70!)
Josip Kreuzer, posestnik, naznanja v svojem imenu ter v imenu svoje rodbine prežalostno vest, da jc njegova ljubljena sestra oziroma teta, gospica
zasebnica
v starosti 45 let dne 8. t. m. v Worishofenu preminula in bila tudi tam položena k večnemu počitku. Bodi ji prijazen spomin!
Wd-isbolen^po(lnja Šiška, dne & septembra 1914.
Josip Kroger.
Ranjenci v Gorici.
V	rezervni bolnišnici (centralno semenišče) so še naslednji ranjenci, ki so došli v torek: Marko Štravs, topničar od 8. polj. top, polka (1. bat.) iz Lipnice na Štaj., je bolan. — Ivan Uršič, korporal 8. polj. top. polka (5. bat.), iz Kobarida, je ustreljen v desno koleno. — Franc Jaklitsch, pešec 27. domobr. polka iz Kočevja, ima zvito desno nogo. — Norbert Neuner, ognji-čar 8. polj. top. polka, iz Slov. Gradca na Štaj., obstrcljen v desno stegno. — Jurij Druškovič, korporal 8. top. polka iz Brežic, je obstreljen v desno stegno. — Alojzij Vrech, pešec 27. domobr. polka iz Kopra, obstreljen v levo roko. — Ant. Jož. Franza, topničar 8. top. polka iz Muscoli v Furlaniji, ima prestreljeno desno nogo.
V	vojaški bolnišnici so nastanjeni še naslednji novodosli ranjenci: Ivan Rusjan od 27. domobr. polka, iz Renč, obstreljen v levo roko. — Andrej Černic, pešec 27. domobr. polka iz Štan-dreža, je lahko ranjen z bajonetom v levo roko. — Emil Mavrič, pešec 27. domobr. polka iz Krmina (Medane?), ima zvito roko v rami. — Jožef Brešan iz Ločnika, pešec 97. pešpolka, iz Ločnika, mu je odsitreljen prst na roki.
Za spravo med narodi oa Ogrskem.
»Information« piše: Srbska ljudska, liberalna in radikalna stranka so svoje delovanje ustavile in naznanjajo v skupnem nianifestu, da se bodo z ramo ob rami borili za skupno domovino proti skupnemu sovražniku. Ta korak so storile stranke brezpogojno. Ogrska vlada je vzela to z velikim zadoščenjem na znanje; danes je gotovo, da bo cerkvena avtonomija pravoslavnih Srbov na Ogrskem, ki je bila pred letom ukinjena, v najkrajšem času zopet vpo-stavljena. Če se vpoštevajo še novi razglasi ogrskega naučnega ministra Jan-kovicha o pomenu materinščine v šoli, nadalje slovesna obljuba, katero je dal grof Tisza Rumunom, da bodo dobili vse, kar jim gre, bo narodnostni spor na Ogrskem hitro končan. »Information« pravi: »Narodnostni snor gre proti koncu, in sicer na Ogrskem veliko hitreje in temeljitejše, kakor v Avstriji. Konec vojske bo našel Ogrsko vso zedi-njeno.«
Osebne novice s poŠte.
Mesto poštnega ekspedienta v Dra-gatušu je dobila Rafaela Bregant, enako mesto v Naklem pri Kranju pa Frančišek Korenčan. — Poštar Miško Kirac je premeščen iz Medulina v Ka-stav, poštar Trifon Borič pa iz Kastva v Medulin. Nadalje so premeščeni poštni oficiantje; Schottlick Jožef iz Trsta v Kormin, Kaloper Salvator iz Kormi-na v Trst, Papo Samuel iz Pulja v Buje, Jelene Vekoslav iz Novega mesta v Matulje, Brejc Avguštin iz Matuljev v Novo mesto, potem poštne oficiantke: Fabianich Viljemina iz Rovinjo v Pulj, Dimič Marica iz Kranja v Ljubljano ter Potleržaj Ljudmila iz Ilirske Bistrice v Kranj. — Poštno službovanje je odpovedala poštna oficiantka Janja Hof-bauer v Pulju. Iz poštne službe sta iz-
stopila poštni ekspedient Jožef Štefanih v Dragatušu in poštni ekspedient Černigoj Marij v Lovrani. — V začasni pokoj sta stopili poštni oficiantki Marica Bonetti in pa Pavla Mlakar, obe v Trstu. Stalno vpokojeni pa sta poštna ekspedientka Mecchia Marija v Grož-njanu ter poštarica Bonetti Marica v Bujah. — Umrli so poštni ekspedient v Barbanu Boštjan Malahotich ter Tancig Anton, poštar v Krški vasi. — Razpisano je mesto poštnega ekspedienta v Dobri v Brdih na Goriškem (III./4). Pavšal za poštnega sluga znaša 756 K. Prošnje je vložiti v teku treh tednov.
Darovi
I. IZKAZ DAROV za centralno akcijo kranjskega deželnega odbora v pomoč rodbinam vpoklicanih vojakov.
(Nabrano v času do 3. septembra 1914) „ Daf°vl^i Dr. J. Marinko v Mavčičah pri Kranju 20 K; Franc Zaje, c. kr. fin. svetnik v p., 10 K; Fran Lavtižar, Spodnja Šiška, 10 K; Neimenovan »za one na Dolenjskem« 50 K; Robert Kollman v Ljubljani 100 K; Henrik Dejak, župnik v pok. v Ljubljani, 20 K; Fran Ferjančič, semenski
Eodvodja v Ljubljani, 20 K; Amalija dr. Pogačni-ova v Ljubljani 30 K; Avg. Agnola v Ljubljani 20 Ki Podjetnika dr. ing. A. O. Samohrd in Josip Lončarič v Ljubljani 100 K; Uradništvo tvrdke dr.
A. O. Samohrd & Jos, Lončarič v Ljubljani 50 K; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 300 K; Dr. Josip Lesar, kanonik, 20 Ki Leopold in Ana Petras v Ljubljani 20 K; Viktorija Dejak v Ljubljani 10 Ki Ivan Krisper v Ljubljani 100 Ki Martin Knez v Ljubljani 10 K; Kranjska deželna banka v Ljubljani 2000 K; Schneider & Verovšek v Ljubljani 50 Ki Val. Scagnetti v Ljubljani 50 Ki Dr. De-reani v Kamniku 10 Ki Heller Vaclav, dež. inženir 20 Ki Fr. Rakovec, kaplan v Metliki, 15 K; Korošec na Ahacljevi c«sti 3 v Ljubljani 5 K; Špedi-cijska tvrdka »Balkana v Ljubljani 20 K; Tvrdka J. C. Mayer v Ljubljani 200 Ki Dr. Černe, tajnik deželne banke tu, 10 Ki Tvrdka Kastelic & Zabkar v Ljubljani 50 K; Ljudska posojilnica v Ljubljani 1500 K; Karol Pollak, tovarnar v Ljubljani, 1000 K; Zbirka neimenovane družbe 20 K 30 vin.; C. kr. okrajni glavar deželnovladni svetnik dr. Cron s soprogo 10 K; Velkavrh Jakob, Ljubljana, Sv. Petra nasip 24, 5 K; F. M. Schmidt v Ljubljani 40 K; Ant. Čadež, katehet v Ljubljani, 15 K 06 vin.; Tvrdka L. M. Ecker v Ljubljani 20 K; Tvrdka Ant. Stacul v Ljubljani 50 K; Alb. Hlavka v Ljubljana 30 Ki Županstvo Sv. Ana 20 K; Dr. Bonaventura Jeglič, škof ljubljanski, 50 K; Ljudska hranilnica in posojilnica v Moravčah, 20 K; Povše Franc, deželni poslanec, 50 K; OUo baron Aofaltrern, Križ, 100 K; Fran Klinar, učitelj v pok., Ljubljana, Dol. cesta 31, 5 K; Hranilnica in posojilnica v Dob« 10 K; Schweiger Fran, Leskovec, 20 K; Hranilnica in posojilnica v Kočevju 25 K; Hranilnica in posojilnica v Smledniku 10 K; Ljudska posojilnica v Gor. Logatcu 5 Ki Lavrenčič Ivan, dekan v Kamniku, 10 K; Rudarska zadruga v Ljubliani 200 K; Tvrdka Jos. Lehner, tesarski mojster V Ljubljani, 10 K; Friderik baron Rechbach, Kreuzberg, 50 K; Hranilnica in posojilnica v Tomišlju, 10 K; Obrtno kreditna zadruga v Ljubljani, 10 K; Hranilnica in posojilnica v Žužemberku, 50 K; Dr. Karel Triller, odvetnik in dež. odbornik, 50 K; Zupančič Anton, profesor v Ljubljani, 50 K; Ing. G. Rumpel na Dunaju 40 K; Tvrdka H. v. Gimborn & Zifferer, Du-naj. 6 K; Julij Goeken v Tržiču 10 K; Tvrdka Briider Redlicb & Berger, Dunaj, 200 K; Dr. Evgen Lampe, dež. odbornik v Ljubljani, 10 K; Hranilnica 10 posojilnica v Kropi 3 K; Dr. Vinko Gregorič, pri-giarij v Ljubljani. 2Č K; Dremelj Ivan, nadučitelj v Polici, 10 K 20 vin.; Hranilnica in posojilnica v Lešah pri Tržiču 5 K; Posojilnica Sv, Križ pri Kostanjevici 10 K; Baron Leopold Licblenberg, Hab-bach-Trzin, 100 K; Hranilnica in posojilnica Št. Vid nad Ljubljano 10 K; Hranilnica in posojilnica v Škodjanu pri Mokronogu 20 K; Hranilnica in posojilnica št. Lambert 10 K; Črmošnjice, županstvo, 50 K; Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani, 50 K; Fran Zakotnik, župan v Zg. Šiški, 60 K 50 vin.; Tvrdka Rella & Nečak, tu, 50 Ki Hranilnica in posojilnica v Hrsnovicah pri Postojni. 20 K; Hranilnica in posojilnica na Blokah 20 K; M. Kolar, stolni dekan v Ljubljani, 20 K; Dr. Aleš USeničnik, prof. bogoslovja v Ljubljani. 25 K; G. Petsche, Stara cerkev pri Kočevju, 10 K; Alfred Fleissner v Mod-lingu pri Dunaju 20 K; Dr. Keleti & Muranyi, kom. tovarna v Ujpest, 10 K; Ing. Fr. Rodlbach v Ljubljani 10 K; Hranilnica in posojilnica v Motniku 20 Ki C. kr. kmetijska družba za Kranjsko v Ljubljani 300 K: Tvrdka Ing. A. Hilscher v Gradcu 5 Ki A. E. G. Union, Elektricitats A. Gesellschaft na Dunaju 100 K; Mrak Josip, župan v Podgorju. 5 Kf Hranilnica in posojilnica na Krki 10 K; Vilhelm Briickner & Co., Gradec, 50 K; Remškar ValenUn, Dol. Logatec, 6 K; Hranilnica in posojilnica v Dragatušu 5 K; Čebelarska podružnica kamniškega okraja po Jak. Virijentu 20 Ki J. Gregorič, Ljubljana, 20 K; Tvrdka F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani 50 K; Neimenovan duhovnik 20 K; Trnovsko
Sprejmem tako)
krojaškega
pomočnika
za bol Se, veliko, stalno delo. Ivan Štuplca, kro-jaški mojster, Dob pri Domžalah.	2672
Zlate svetinje: Berlin Pariz, Blm itd.
Zemljevid k nemškim zmagam pri Reimsn in Verdnnu.
prosvetno društvo v Ljubljani 25 K; Nikolaj vitez Gutmannstbal-Benvenutti 1000 K; Trifailer Kohlen-werksgesellschalt, Dunaj, 400 K; Kari B. Mally v Tržiču 30 K; Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani 10 K: Rud. Fischer, stavbenik, Kjsmarton (Ljubljana), 30 K; Dr. Iv. Svetina, c. kr. gimn. prof. v pok., 20 K; Tvrdka Janesch & Schnell na Dunaju 20 Ki Traven Karel, Idrija, 10 Ki Koritnik Jakob, župnik, Bloke, 10 K; Žust Ignacij, župnik, Polšnik, 5 Ki Pavlin Frančišek, župnik, Št. Vid nad Cerknico, 50 K; Dimnik Franc, župnik, Begunje j>ri Cerknici, 5 Ki Vilfan Anton, JežJea 40, 20 K; Zupan Simon, župnik na Jezici, 20 K; Zelnik Josip, župnik, Čemaenik, 10 K; Hranilnica in posojilnica v Šturjah 20 K; Povše Franc, kanonik v Novem mestu, 5 K; Virant Ivan, kanonik v Novem mestu, 2 K; Rihar Štefan, župnik v Planini pri Rakeku, 10 K; Krek Franc, župnik v Vranji peči, 30 Ki Hranilnica in posojilnica v Zagradcu 10 Ki Fran Ksav. Goli v Idriji 20 K; Hranilnica in posojilnica v Horjulu 5 K; Zakotnik Josip, duhovnik, Št. Vid nad Ljubljano, 2 K; J. Majar, Izlake, 1 K; Poljšak Anton, Bevke, 5 K; Tvrdka J. Meinls Erben na Dunaju 20 Ki Demovšek Jurij, župnik v pok. v Repnjah, 10 K; Brence Ivan, župnik v pok. v Presiti, 10 Ki Kmet Mihael, župnik v Šturijah pri Ajdovščini, 5 Ki Kramer Ivan, župnik, Ribno, 10 Ki Golmajer Josip, župnik, Vače, 25 K; Ažman S., župnik. Kamna gorica. 5 Ki Preša Josip, župnik v pok., Trzin. 10 K; Potokar Josip, župnik v Tržiču, 10 K; Jerič Anton, župnik, Lozice p. Št. Vid nad Vipavo, 5 Ki Debelak Ivan, župnik, Št. Jurje p. Grosuplje, 5 K; Plevaneč Ivan, župnik v pok., Veliki Gaber, 20 Ki Kocjančič Anton, župnik, Mirna, Dolenjsko, 10 K; Zorko Franc, župnik, Čatež, 10 K; Koželj Franc, župnik. Zapoge, 5 K; Laznik Josip, župnik, Slavina, 25 K; Fajdiga Ignacij, gimnazijski ravnatelj, Kranj, 10 K; Pokorn Frančišek, župnik, Besnica. 10 K; Eržen Franc, župnik v pok., Mengeš, 5 K; Mihelčič Ivan, župnik, Zaplana, 5 K; Dr. Ivan Šusteršlč, deželni glavar, 500 K; Knol Andrej, župnik, Kolovrat, 5 K; Filler Venceslav, župnik. Dole pri Litii, 5 K; Abram Anton, župnik, Dolenja Košana, 10 Ki Novak Josip, župnik, Dragatuš, 5 K; Gašpar Vilman, župnik, Ljubno, 10 K; Vukšinič Davorin, oskrb., Metlika. 5 K; Ahačič Matej, kurat v pok., Repnje. 5 Ki Šterk Jurej, Vinica, 50 K; Bohinjec/ župnik, Duplje pri Tržiču, 10 K; Sitar Valentin, Št. Gotard, 2 Ki Posojilnica v Žužemberku 100 K; Lesar Jan., župnik, Šmartno pod Šmarno goro, 5 K; Pfajlar Jan., župnik v Javorjah pri Škofji Loki, 20 K; Vondrašek Vcnceelav, župnik, Pod-brezje, 10 K; Tvrdka bratje Piatnik, Radeče, 300 K; Podbevšek Jernej, kaplan, Sv. Peter v Ljubljani, 20 Ki Dobnikar Ivan, župnik. Junče. 10 Ki Jakjič Karel, župnik, Prežganje, 10 K; Kromar Ivan, župnik. Stan trg, 10 K; Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Zatičini, 15 K; Zbašnik Fran, duhovnik, Hrast je p. Kranj, 10 K; Župni urad Žabnica pri Škofji .Loki 5 K; Tvrdka Peter Kozina & Co. v Ljubljani 100 K; Peter Kozina v Ljubljani 50 Ki Župni urad v Stari cerkvi pri Kočevju (Mitterdorf) 10 K; Češka industrijska banka, podružnica v Ljubljani, 100 K; Šinkovec Avgust, Skofja Loka, 10 K; Posojilnica in hranilnica Sv, Križ pri Litiji 30 K; Regen Josip, župnik, Unec pri Rakeku, 10 K; Ger-čar Jan, župnik, Dob, 20 IC, Lakmayer Fran, župnik, Preddvor p. Tupaliče, 6 Ki češenj Andrej, župnik, Podgrad, 5 K; Jakel Val., župnik, Lahoviče, 2 K; Dr. Janko Benedik, Bled, 5 K; Gerzin Matija, župnik v Preserju, 10 K; Engelbert Berlan, župnik. Zagradec, 3 K; Soukup Ivan, župnik, Stara Oselica, 5 K; Knific Josip, župnik v Tomišlju, 10 K; Juvan Franc, župnik, Sv. Križ nad Jesenicami, 20 K; Franjo Blumauer, tapetnik v Ljubljani, 2 Ki Dr. Fr. Ušeničnik, prof. bogoslovja v Ljubljani. 20 K; Pogrebno podporno društvo poštnih uslužbencev v Ljubljani 10 Ki Goli Anton, župnik, Bohinjska Srednja vas, 10 K; Hranilnica in posojilnica v Bob. Srednji vasi. 50 Ki Jereb Matevž, župnik, Spodnji Bernik pri Kranju, 5 Ki Texter K., župnik, Višnja gora, 20 K; Škerjanec Ivan, župnik, Vreme, 5 Ki Ramovš Andrej, župnik, Dobrepolje, 5 K; Jos, Hart-man, župnik v Blagovici, 10 K; Koller Gustav, župnik, Podgora pri Vipavi, 5 K; Hranilnica in posojilnica v Vipavi 100 K; Pavlič Kozma, župnik, Sv. Križ pri Kostanjevici, 10 K; Demšar Franc, Češnjica pri Železnikih, 20 K; Rojina Marija, Spodnja Šiška, 10 K. — Skupaj 11.941 K 06 vin.
Od Rasov požgana železniška postaja.
Rusi požiga j o.
Postopanje, našega sovražnika na zahodni meji bije v obraz vsakemu ljudskemu pravu. Pri vpadih v nemško ozemlje so Rusi požigali in pustošili kraje in morili prebivalce. Celi obmejni kraji so bili požga.ni .in mnogi prebivalci so mogli le z največjo težavo rešiti si
golo življenje. Ali tudi svoji deželi ne prizanašajo Rusi v svojem besnem divjanju. Tudi na drugi strani meje označuje uničenje in opustošenje njihovo pot. Današnja slika nam kaže obmejno železniško postajo, požgano od ruskih čet.
Išče se zanesljiv
Jfc s«*: t*-^**)
V'*- JJJnp*
za opravljanje vseh gospodarskih del v starosti od 30-45 let, vešč branja in pisanja. Ponudbe do 12. t. m. na upravo -Slovenca, pod »Zanesljiv hlapec 2673«. (Priložiti je znamko za odgovor!) 2673
je zelo pooeni, ker je še mnogo starega in se bliža novo. Kdor ga želi naročiti, naj se obrne na 2103
:>...umi,,„„„„,,„„,:
.................iti.......
■ ■••(•••Ml
priporoča vsem Ljubljančanom in gostom z dežele
••iw.iiuuiiiMiiiut.QQ
so ■ o
in
SVJte :iiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiMfiii: U
=s
i D : □
□	i kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, ka-
□	l kao, čaj, line likerje in najfinejše pecivo, 3S19 . w
□	Q>MI.I„,II,...........l.llll,,,,,,,,,,,!,,„„„„,, .......................□□
□□□□□□□□□□□□□□naoopgBPonaaaaDDnn
iS
in prodajalko sprejme tvrdka^ OTON HOMAN, Radovljica. 2677
Deklica
stara 15 let. želi kot
vstopiti v kako trgovino z meSauim blagom. Zmožna je slovenskega in nemškega jezika, ter vajena v strojepisju, Učna doba po dogovoru. Naslov pri upravi lista pod St. 2880. (Znamka'.)
, SANATORIUM • EMONA j
f LJUBLtJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 41
žef-ZDR^MK.-FKMARIJ-DR- FR. DERGANC'
v žireh, Siaravas poleg glavne ceste, se proda po zelo nizki ceni (4400 K) enonadstropna
s kuhinjo in 3 sobami, zelo pripravna, za eno družino; hiša se da tudi v najem pod ugodnimi pogoji. — Dopisi na Marija Retel, Staravas, Žiri štev. 80.	268!':
naučim vsakega fotografovati, kdor kupi pri meni (2066)
fotoqrafični aparat.
manufaktura in drogerija
zaloga fotograiičnih aparatov in potrebščin
LJUBLJANA
I Selenburgova ul. 5.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar, državni poslanec.