Stev. 101.
o UuMJonl, o petek, dne 3. mala 1901.
Velja po polti: ga celo leto naprej K 26-— ■sm pol leta „ „ 13-~ četrt leta „ „ 6-50 m
sa
»a e« mesec
2'20
V upravnIStvu:
m celo leto naprej K 20" aa pol leta „ „ 18" -m četrt leta w «, S'— bes sa mesec „ w ffi®
Va> poH1|. na dom W to umi mesec
Posamezne Stev, 10 to,
Uredništvo lf « Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod i«
__dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
4« vratajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo, (JrednlSkcga telefona Stev. 74
Političen list za slovenski narod
Leto XXXV.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm)i *a enkrat c • o » 13 h ta dvakrat • o o • 11 » za trikrat . „ » , 9 „ za ve* ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta s 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust,
Izhaja
*rsak dan, IzvzemSI nedelje praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo i* Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
__L_ Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
..narodove" laži.
»Slov. Narod« jc jezen, ker smo se pričeli mi pečati stvarno z ljubljanskim občinskim gospodarstvom. No, sicer so bili časi, ko je nastopal »Narodov« glavni urednik dr. Tavčar sam proti gospodarstvu Hribarjeve večine v ljubljanskem občinskem svetu v javni seji in klical: »Gospodje šparajte, tako ne bo šlo naprej! Na koncu smo!« To je bilo pred leti. Ce se nam bo zdelo vredno, vzbudimo že še spomin na takratne dr. Tavčarjeve nastope proti Hribarju in njegovi takratni večini v ljubljanskem občinskem svetu. Naših stvarnih opazk glede na gospodarstvo v ljubljanski občini pod Hribarjevim županstvom nam »Narod« ovreči ne more, ker so resnične. Pomaga si marveč tako, da zabavlja in ineče tako svojim zvestim liberalnim prikaznim, ki jih je vedno manj, pesek'v oči.
Zgodilo se je, da smo tu in tam stavili naši ljubljanski občini za zgled dunajsko. To seveda »Slov. Narodu« ni bilo všeč. In začel ie prinašati napade na gospodarstvo dunajske občine. A s svojimi napadi na dunajske krščanske socialce se je pošteno vrezal.
»Slov. Narod« piše, da so narasli dunajski občinski dolgovi pod gospodarstvom dunajskih krščanskih socialcev za 375 milijonov. Obresti od dolgov, ki so jih najeli krščanski socialci, pa da znašajo že danes 20 milijonov. Strupeno pristavlja »Narod«: ln vendar je dr. Lueger našim klerikalcem vzor gospodarja.
Res je, da so najeli dunajski krščanski socialci 375 milijonov kron. A ne za to, da bi mašili luknje v blagajni, ampak zato, da so zgradili elektrarno, plinarno, novi vodovod in da so prevzeli dunajsko cestno železnico. Najeta glavnica je naložena obrestonosno v navedena podjetja. Obrestuje se tako sama in pokriva posojilo. Le še nekaj let in dunajska občina bo imela svojo plinarno, elektrarno in cestno železnico popolnoma brez dolga, ne da bi prispevali davkoplačevalci kak vinar!
»Narod« trdi nadalje: Mestna občina dunajska je preplačala plinarne za 40 milijonov, stari tramvai za 16 milijonov, novega pa za 100 odstotkov njegove vrednosti. Lažnjivci! Vse izlagano! Plinarne dunajski krščanski socialci niti prevzeli niso. Zgradili so namreč sami velikansko dunajsko mestno plinarno, ki ie po svoji izborili ureditvi ena prvih na svetu.
Nadalje očita »Narod«, da razsipajo dunajski krščanski socialci lahkomiseljno denar, češ, da se je izdalo na Dunaju za sprejeme in
pogostitve v petih letih 234.488 K, za slavnosti pa 398.688 K. Samo leta 1905 je šlo za slavnosti in bankete 192.601 K, a to se je zgodilo ob velikih prireditvah, ki so privabile na Dunaj zborovavce iz raznih dežel, tako da je mesto imelo velik dobiček. Sicer je za slavnostne namene ljubljanska občina pod Hribarjevim gospodarstvom že tudi marsikatero vsoto izdala, ki je pa bila slabše investirana. Seve pri nas se Hribar dela tako, kakor bi vse šlo od Njega: Lueger pa ni tako cekinast in pove, da je mestno, kar daje. Gre se za to, da dobe tujci ob raznih shodih od Dunaja, svetovnega, mednarodnega mesta, ugodno in pravo sliko. Tujci se ob takih prilikah tudi prepričajo, koliko da jc verjeti la-žem, ki jih širijo o dunajski občini judovski časopisi. Sicer pa prireja n. pr. pariški občinski svet tudi take slavnostne sprejeme, a tudi drugje delajo tako, kar je začel Hribar po svoje posnemati. Po »Narodu« naj bi ne smel dr. Lueger to, kar sme ljubljanski župan Ivan Hribar, dasi Dunaj to stori lahko, Ljubljana pa težko.
»Narod« laže: Ko je leta 1906 par knezov in grofov priredilo na Dunaju pasjo razstavo, dal jim je dunajski občinski svet 300.000 K-Pasje razstave leta 1906 ni bilo na Dunaju nobene in tudi prej se ni nikdar dovolila kakšna taka svota za pasjo razstavo.
In zopet laže »Narod«: Dunajski občinski svet je leta 1904 dobil izplačanega za dijete. komisijske pristojbine, vozove, oziroma potne stroške 1,098.033 kron. Res je namreč, da so dobili izplačane dijete, komisijske pristojbine itd. dunajski občinski uradniki in sluge za posebna dela in pa za službo izven občine. Dunajski občinski svetniki so dobili leta 1904 Ic 5.000 kron dijet celo leto. Sicer se pa za take stvari izdaja tudi v Ljubljani. Ljubljanska korita ostanejo vedno na prvem mestu. Kajneda imamo prav, gospod župan Ivan Hribar?
»Narod« piše nadalje: Ko je bil ua Nižje Avstrijskem še liberalni deželni zbor, dajal je vsako leto več tisoč za pohabljence. Komaj so krščanski socialci prišli na krmilo, črtali so takoj tako podporo, da so imeli več za napolnitev svojih lastnih žepov.
»Narod« tu ni bil točen: Res je, da je nižjeavstrijski deželni zbor črtal 24.000 kronsko podporo socialno-demokraški splošni bolniški blagajni. Vzrok je bil, ker je plačala ta blagajna veliko svoto vsako leto za neki in-serat socialno-demokraški »Arbeiterzeitung«.
Da bo pa »Narod« še bolj osramočen, povejmo še, da porazdeli tistih 24.000 kron nižjeavstrijski deželni odbor sam vsako leto po-
LI5ICK.
nožnico iooskejo noža.
lz zapiskov newyorškega detektiva.
(Konec.)
Celo hudsonsko mesto je bilo razburjeno: imela se je vršiti sodnijska obravnava proti Bartlettu. Nikdo ni dvomil, da bi ne bil on pravi krivec. Vse je govorilo o bogastvu umorjenega in o mladosti morilca in celo mesto si jc ubijalo glave, kaj ga je pač moglo privesti do tega koraka.
V jutro obravnave je bila sodniiska dvorana natlačeno polna.
Obtoženec je pričakoval razsodbe z apatičnim mirom. Zaupal jc čutu svoje nedolžnosti in upal je, da bo že prišla na kak način na dau. Za javno mnenje se ni menil; dovolj mu je bilo, da ga jc imela Ellen za nedolžnega.
Gospodična Braddock ie bila zelo razburjena. O svojih odkritjih ji nisem ničesar sporočil, le zagotovil sem ji, da bo Leonard oproščen.
Konečno se je pričela obravnava. Dva slovita odvetnika sta si stala nasproti.
Odvetnik tožitelj se ic takoi dvignil in otvoril preiskavo. Govoril je mirno in brez vsake strasti razvijal svoje dokaze. Zasledoval je obtoženca od njegovega vstopa v hišo, nomudil sc je s poudarkom pri njegovem razporu z gospodom Braddockom in pri pretečih besedah, ki jih ie izgovoril, prešel je k bližnjim okoinostim odkritja dejania in k ogledu mrtveca in ie sklenil z natančnim opisom kraja, kjer so našli zjutraj obtoženca.
Po dvorani je zašumelo, ko je govornik končal. Zdelo se jc. da je bilo sodišče že prepričano o krivdi Leonardovi in poslušalci so sc čudili, kako je še mogoče tako jasno krivdo zagovarjati. Bartlett je bil vsled strašne verjetnosti obdolžitve kakor uničen; ozrl se je na svojega zagovornika, ali ta je ostal resen in ni niti trenil z očmi.
Prva priča se jc zvala Bridget Murphy. Pripovedovala jc, da je bila v službi rajnega gospoda Braddocka in da je prinesla na predvečer usodepolne noči v gospodovo sobo luč. Ko jc odprla vrata jc ravno zaklical obtoženec: »Kakor gotovo živite, gospod, svoje vedenje bote še obžalovali; pomnite tc besede!« Kmalu nato je šel iz sobe in ponovil: »Svoje žalilno vedenje boste še bridko obžalovali!«
Ko je priča izgovorila, se je odvetnik tožitelj vsedel, ker je pričakoval, da bode morala odgovoriti na množico vprašanj. Kako se ic začudil, ko sc nasprotnik ni poslužil križnega zasliševanja.
Nato je sledilo več prič, ki so pripovedovale, kako so dejanje odkrili, kako so peljali krvavi sledovi na skedenj, kako so našli v senu krvav nož in o drugih podrobnostih.
Zagovornik obtoženca ni stavil niti enega vprašana.
Radovednost, kakšen načrt bo pri svojem zagovoru razvil, ie rastla vedno bolj. Nazadnje se je že splošno mislilo, da bo pustil obrambo in se ne bo mučil za tako ali tako izgubljeno stvar.
Ko je konečno nastopil policijski uslužbenec, ki je zatoženca prijel, in ie izjavil, da ga je Bartlett vprašal, še predno jc mogel kaj slišati o zločinu, ali ga aretira radi umora, tedai jc vrgel sodnik pero iz roke, kot bi bila vsaka nadalina beseda odveč.
»Ali je šc več prič?« je vprašal odvet-nika-tožitclja?«
habljenim delavcem in jc dovolili šc nadaljnih 24.000 kron pohabljenim obrtnikom.
Hribarju s takimi lažmi o dunajskih krščanskih socialcili nc bo mnogo pomagano. Hribar se baha, da »kolegijalno občuje z dr. Luegerjem« ter proslavlja njegovo izborno delavnost; zato pa ni lepo, če Hribarjevo glasilo o istem možu tako laže. Sicer ima pa Hribarjeva mavrica itak vse barve . . .
mm boj.
Kranjska.
(Proti Štikljeju!) Novomeški liberalci pripravljajo ta-le manever: Nastaviti hočejo malo pred volitvijo proti Šukljeju kandidata prošta dr. Elberta. Dozdaj imajo še tajna posvetovanja; nam se .zdi, da bo pri njih ostalo. Prošta kandidirati proti kandidatu S. L. S. je več nego smešno in uverjeni smo, da bo prošt liberalne muhe, ko bi jelc brenčati krog njega, primerno odgnal.
(Kako se agitira za Penco.) Županstvo v Mokronogu pošilja sosednim županstvom lepake in letake za kandidata Penca. Kako, to še pojasnimo. Opozarjamo samo c. kr. pošto na to. Vsak pameten župan bode skrbel za to. da se ti lepaki in letaki spravijo na za to pripraven kraj, kamor spadajo. Prej se je Penca branil, češ. da bi imel zgubo, da naj pa kandidira g. dr. Hočevar. To se ie p<J-vdarjalo povsod in od takih oseb, ki so imeli nekaj ugleda. Sedaj pa, ko kandidira dr. Hočevar v resnici in na program S. L. S., po so isti ljudie obrnili plašč in hajd za g. Penca v boj! Koliko sc pa dobi za tak značaj? Menda bode g. Penca dal vsakemu en par podplatov? Nam jc sicer žal, da se da gosp. Penca od liberalcev tako za nos voditi, še boli, kot se .ie dal pred leti od Tavčarja nekdo drugi, ki mu ie še danes žal za ta korak. Pencatu bode tudi. Veste, razžaljen ponos ne prinese lavorik. Odkrito rečeno: Ako bi bil g. Penca kandidat S. L. S., bi šli z veseljem zanj v boj, a tako bomo šli pa z večjim veseljem zoper njega, tembolj, ker vemo, kako je nastopil brezsramno proti dr. Šusteršiču in tovarišu v Št. Rupertu. Sporočilo se nam je, da bode ravno Št. Rupcrt do malih izjem brcnil Pencata, ker sc da voditi od takih škricev, kakor ic Vencajz itd. Ako seže Penca v roko propadlemu Globočniku, ic dosti rečeno.
(Kdo dela za Penco?) Penca je žrtev liberalcev. Zanj delajo zdaj najbolj taki, ki so mu bili še pred nekai časom najbolj nasprotni, med njimi znani junak, ki je staro Hočevarje-vo gospo napumpal za nekaj tisočakov, ki iili seveda nikoli ne bo dobila. Zlobnost liberalcev je tem grša, ker nimajo samo politično
»Še eden, gospod sodnik.«
»Njega zaslišati bo pač odveč. Nc vem, kako bi se mogla krivda jasneje dokazati.«
»Z njegovim pričevanjem hočemo nekoliko osvetliti morilčeve motive.«
»Kakor sc vam prav zdi.«
»Pokličite kapitana Larkina,« je rekel odvetnik sodnijskemu slugi.
Poklicali so ga in globoka tišina jc vladala v dvorani. Stališče in bogastvo zadnjega pričevalca je vzbujalo pozornost. Kapitan Larkin e bii nekoliko bled, pa vendar nnren.
»Vaše ime jc Robert Larkin?« je vprašal odvetnik-tožitelj.
»Na službo.«
»Kie stanujete?«
»V Athensu, kaki dve milji od posestva umorjenega.
»Niste-li obiskali rajnega na predvečer smrti?«
»Da.«
»Povejte, kaj se je zgodilo pri obisku!«
»Stari gospod mi jc pripovedoval, da sc ga je predrznil ujetnik prositi za roko njegove hčere; nastal c hud prepir in konečno ga je spodil iz hiše.«
»To zadostuje, gospod, lahko se odstranite.«
»Počakajte še,« je zaklical sedaj zagovornik in je prvič vstal. »Imam priči staviti par vprašanj.«
Začudenje .ie završalo po dvorani. Vsa-koga jc presenetilo, da hoče naenkrat zaslišati zagovornik tako neznatno pričo, dočim ni doslej nikomur stavil vprašanja.
»Kapitan Larkin«, jc začel Leonardov zagovornik, »izvolite povedati visokemu sodnemu dvoru vzrok vašega obiska pri gospodu Braddocku.«
»Hotel sem govoriti ž njim o neki pravdi.«
strankarskih namenov, marveč hočejo s tem Penci škodovati pri njegovem obrtu in na njegovem ugledu. G. Penca naj si ogleda družbo, ki je zašel v njo. Dostavljamo tudi, da je podpis trebelskega župana g. Pran Žagarja pod oklicem za Penco falzificiran. On ga ni nikoli podpisal in tudi zato ni dal pooblastila. Sleparji!
(Državnozborski kandidat Janez Stare)
menda res misli na izvolitev. Za trebelsko občino je imenoval dva zaupnika, ki naj bi zastopala njegovo korist pri komisiji. Oba sta seveda to čast odklonila.
(Ogorelčev ata na delu.) Iz Šmarja pod Ljubljano. Občudovanja vreden mož! Ou je mogočen steber liberalcev, pa ima to malo napako, da je postavljen na morost, v katerega sc je začel nagloma udirati. V Šmarju in na Škofel.ici je pri občinskih volitvah srečno pokopal sebe in žlahto, obnorel šmarskega Babška, razdražil grosupeljskega Rusa, razburil Ižancc, ker jc vtaknil svoj krivi nos v njihovo občinsko sejo pa vendar nima bla-maž še zadosti! Vsaka druga pot, posebno ob nedeljah in praznikih, mu je predolga, sedaj pa meri kilometre zdrav in mlad, ponižen in sladak, da bi vsaj nekai drobtin vjel za liberalnega kandidata Zirovnika. Dobili pa smo od Ogorelčevega zvestega zaveznika pameten nasvet, ki se glasi: Cuj torej Ogorelčev oča, Prijatelj dober ti sporoča: »Slep je, kdor se z liberalci vkvarja Šmarc z Ižancem njemu osle kaže; Liberalec, kadar zine, laže, Kadar zine, nikdar ni brez »farja«. Slep si torei. Ogorelčev ata. Ker nam siliš liberalcev kandidata! Škoda za-te bo velika:
V	znoju si ogorel liberalnem,
V	boiu boš pogorel klerikalnem! Nos tvoj krivi nič ne bo se skrajšal Majnik štirinajsti le še bolj ga bo podaljšal. Oštarija tvoja bo brez plenka — Šmarc, Ižanc nc bo ti nosil cvenka!«
(lz Šmarjete) se poroča: Shoda, katerega ie bil priredil kandidat S. L. S. g. dr. Janko Hočevar dne 11. aprila v Škocjanu in o katerem je »Slovenec« poročal že v št. 95 t. I., se je tudi naša fara udeležila v obilnem številu. Na lastne oči smo imeli priliko opazovati nadutost in surovost nasprotne »nenapredne« stranke. Prepričali smo se, da so drugje le še za nami. Četudi sc bere v shodnem poročilu, kakor da bi bili domačini nedolžni kot ovce, češ, da dotični razgrajači ne spadajo v poročevalčevo faro, mi s polno zavestjo rečemo, da ic bila šc veliko manj kriva divjega obnašanja naša fara. Uprav naša zasluga jc, da se »namera dotičnih nahujskanih mož« — pa mo-
» V tej pravdi ste bili vi njegov nasprotnik ?«
»Da.«
»Stvar sc je bližala razsodbi?«
»Da.«
»Smrt gospoda Braddocka je pravdo seveda ustavila?«
»Na tako nesramna vprašanja ne bom odgovarjal. Prosim varstva visokega sodnega
dvora.«
»Zdi sc mi, da to vprašanje ne spada k preiskavi,« ie pripomnil sodnik. »Priča lahko odgovori, ali pa tudi ne. kakor je volja gospoda kapitana.«
»Dobro: saj ni mnogo na tem odgovoru. Imam pa staviti drugo vprašanje, na katero moram zahtevati odgovora. Ali pozna priča nekega moža z imenom Martin?«
Kapitan Larkin je prebledel.
»Na to vprašanje mi ni treba odgovoriti,« ic jeclial konečno.
.Ali jaz to zahtevani. Spada k zagovoru.«
»Kai hočete s tem dokazati?« je vprašal sodnik.
»S tem hočem dokazati, da e ujetnik žrtev grdega komplota, in upam razkrinkati prave krivce.«
V dvorani jc razburjenje naraščalo. Nikdo ni slutil, kaj bo prišlo.
»Priča mora na vprašanje odgovoriti,« je zapovedal sodnik.
»Da, poznam nekega moža, ki sc imenuje Martin.«
»Mi vas ni ta mož dan pred umorom obiskal v vaši hiši m mu li niste ponudili denarja, če opravi neko gotovo stvar?«
»Na to vprašanje ne bom odgovoril,« je zaklical Larkin in bledo obličje sc mu je strašno spačilo.
»Sodišče mora tu podpirati pričo,« je pri-
žjc to niso — ni posrečila. To so uvideli tudi I nasprotniki sami; saj le iz tega vzroka se ie ! neko čioveče drlo nad našim g. kaplanom, da naj hi doma ostal itd. prav, da ni na pravega naletel; četudi je neki Vrtin menda, pa se le ni po njegovem vrtilo. Mi smo se držali; sploh mi ne znamo tako, kot so oni delali na shodu. Le oče »Ars« iz Vinice in njega dični sin, dalje tisti iz Klevevča. katerega je neki vrli naš fant po pravici imenoval hlapca, ki je pa sicer »vavp« graščinski in sliši na ime '>-žan; potem Klemenčkov fant iz Orešja in menda še dva druga od nas, so pokazali, da se na neumnosti dobro razumejo. Pa še ti so komaj držali »šteh« s tistim Fakinom, ki se je nekam najbolj odlikoval. Tudi bučevski Skut je tako delal, da mu v surovosti kmalu ni para. Pri Ruparju smo opazili, da ni le velik IX) postavi, ampak še skoro večji v kričanju. In v tej čedni druščini nikakor ni zaostajal učitelj Blagajne. Izkazal se je dobrega učenca »Slovenskega Naroda«. Ce šc v šoli tako ravna po naukih iz pripravnice, kot sc ie tu po liberalnem receptu, potem častitamo »Dolenjemu koncu«, da ima tako dobrega odgoji-tclia otrok. O pa saj mora res biti fejst, da ga kar. proč nc puste. No, tako precej dobro so naredili — pa ne za-se, ampak za našo pravo stvar. Kajti nc le pristaši naši, ampak celo nasprotnikov prijatelji se zgražajo, obsojajo jih; domačini poštenjaki so jezni, da so jim naredili to sramoto. — Četudi so bili ti neote-sanci veseli svojega čina, naš oče »Ars« celo tako, kot menda še nikoli, si s tem vendar niso nič pomagali. Škodovali so si, madež so si nadeli, da si ga ne zbrišejo, naj še tako hodijo k strojarju v stro.i — nobeno čreslo nima take moči. Mi smo zdaj do dobra spoznali, kakšni so liberalci. Videli srno, da si hočejo v zadnjih zdihljejih kar z grda ohraniti življenje in vplivati na ljudi. Pa le naj nikar ne mislijo, da nas bodo s tako govorico omajali, kakoršna jim je šla iz ust pri shodu, po krčmah! Le utrdili so nas, pa toliko so naredili, da mi med take na shode ne bomo več hodili, najmani pa na take, ki jih bodo liberalni pristaši prirejali. Le brez skrbi naj zato v nedeljo Mokronožani pripeljejo svojega liberalnega kandidata Penco na ogled. Mi ne potrebujemo, da bi nas S. L. S. nasprotni ljudje strojih. Mi vemo. zakaj se gre in se ne damo slepiti. Naj bo Penca ali kdor hoče kdor je kandidat zoper S. L. S., ali dela zoper S. L. S., ki je čisto krščanska, ta spada pa naj sc-izgovarja kakor hoče — med liberalce ali demokrate, spada med tiste, ki hočejo krščanski zakon zavreči in vero iz šol odpraviti. Saj se poznamo! Takega pa mi še pogledamo ne, kai da bi ga še gledat šli! Da bi ga volili, nam še na misel ne pride. Mi smo splošno pristaši S. L. S., smo v Škocijanu enoglasno dali besedo, da bomo volili dr. Janko Hočevarja, kandidata S. L. S. in bomo tudi ostali mož-beseda. Nekaj bo seveda pri nas tudi nasprotnikov, ker vemo, da bodo tisti, ki so sedaj tako potuleni, dali glas Penci. Pa vse tiste zagrizenčke iz srca privoščimo temu možu, o katerem ni nihče mislil, da se more tako nizko spustiti. To so mu častni privrženci kot n. pr. Vavp Kržan, Zalokar-Ars. Skut, Fakin, Granda, Blagajne, Rupar, Vrtin. Naj jih ima; naj ga le volijo, naj imajo v tem svoje veselje, da nasprotujejo krščanskim načelom! Jih bo menda pa že minulo, kot ie že marsikoga pri nas. Posebno pa naš očka »Ars« ne bodo več dolgo mogli uživati tega veselja med liberalnimi bratci tam po Škocijanu; stari so že okolu 80 let. Naj se torej do sitega nasrkajo liberalnih slaščic dokler morejo! Pustimo iih, naj jim v nedeljo zopet srce poskakuje; naj se hranijo s svojo vsakdanjo jedjo iz »Slovenskega Naroda« in »Štajerca«. Nai imajo svoje veselje! Samo to naj se oče Ars včasih vpraša, če bodo tudi ob smrtni uri in na onem svetu tako veseli!? Najbrže se bo pa Zalokarju in njegovim sovrstnikom veselje teh dnij pri nas skalilo že 14. maja. Kajti, kar nas je mož
pomnil sodnik. »Sodni dvor ne more uvideti, kaj ima vse to opraviti z umorom. Tudi če je bilo vse tako, kakor nava a gospod zagovornik, ne opere to obtoženca sumnje umora.«
»Seveda podredim svoj nazor nazoru sodnega dvora. Dovolite mi lc šc nekaj vprašani. potem sem storil svojo dolžnost.
»Ali je ta nožnica vaša?« je vprašal sedaj naenkrat advokat pričo in mu pokazal nožnico, ki sem jo jaz prinesel.
Kakor od strele zadet je gledal kapitan dokaz svoje krivde. Obraz mu je postal siv, kakor pepel, poskušal e izpregovoriti, ali ni bilo glasu čez blede ustnice.
»Sedaj ne bom več mudil sodnega dvora z zashšavanjeni tc priče.« je končal zagovornik, »ampak si dovoljujem, tukaj vam oddati sodnijsko potrjeno izjavo omenjenega John Martina, kjer prizna, da je na prigovarjanje in s pomočjo kapitana Larkina umoril gospoda Braddocka.«
Ko ;e Larkin to slišal, je glasno-bolestno vzdihml in se zgrudil nezavesten. V dvorani jc vladalo nepopisno razburjenie. Med tem jc sodni dvor spoznal Leonarda Bartlctta za ne-krivega.
Mladi mož je zapustil zatožno klop, Larkina so pa takoj prijeli in zaprli.
Ellen se je veselila brezmejno, ker je bil Leonard oproščen, Leonard se jc pa imel za najsrečnejšega človeka pod solncem. Bil jc prost in je smel prositi za roko najboljše in najplemenitejše deklice v Ameriki — tako je mislil.
Proti kapitanu Larkinu se jc kmalu vršila sodna obravnava in bil je obsojen na smrt. Martin ie pa odnesel pete z dosmrtno kaznilnico.
Leto pozncic sva dobila z ženo povabilo k poroki gospoda Leonarda Bartlctta z gospodično Fllen Braddock.
pametnih mož in fantov v fari, — bomo vsi volili dr. lanko Hočevarja, posestnika v Krškem. Pcnco bomo pa pihnili, kot otroci pihajo peno ali penco, da jo odnese voda--
(Shod v Spodnji Idriji.) V nedeljo, dne 2t>. aprila, dopoldne ob 11. uri, se je vršil volivni shod \ S|M)dnji Idriji. Zborovalcev je bilo navzočih blizo 400, govoril je Gostinčar in razvil program S. L. S., osobito jc govoril o delavskem varstvu. Ugovarjal je socialni demokrat Kristan, češ, da jc Gostinčar razvil socialnodemokraški program. Shod ie zaključil predsednik Kavčič, zborovalci so se mirno razšli, le Kristan ic obdržal nekaj svojih pristašev in jim še nekaj pridigal. Shod bode imel gotovo lepe uspehe.
Štajerska.
(Volivna shoda) priredi kandidat »Kmečke zveze« g. Ivan Roškar dne 5. maja v Ne-govi po rani službi božji; pri Sv. Trojici v SI. goricah popoldne ixi večernicah v gostilniških prostorih gospe Mulec, nadalje dne 9. maja na Križevo pri Mali nedelji po rani službi božji, pri Sv. Križu pri Ljutomeru popoldne po večernicah pri g. Ign. Hauptmannu. Kmetje, na shode, da slišite kandidata svoje »Kmečke zveze«!
(Rošev shod v Jurkloštru) dne 28. aprila, sc ie za njega silno klavrno obnesel. Potem ko sta govorila Roš in njegov sinko, reče oče Roš: »Zdaj pa vzdignite roke. kateri ste proti moji kandidaturi«, in takoj so, razun par, vsi navzoči vzdignili roke, bilo jih je kakih 50. Roš jc odšel poparjen.
(V Dobje) jc poklical liberalni učitelj Pulko dne 28. aprila kandidata Zurmana. Na shodu jc bilo navzočih kakih 100 volivcev. Zurmana je spremljal adjutant Kušec. Nadučitelj Pulko je hvalil srečno Francosko, govoril o zvišanju duhovniških plač, o pozlačenih križih v šolah in je dolžil, da so bili sami »farški poslanci« proti dveletni vojaški službi. S tem nastopom je pripravil Pulko sebi in Zur-maiiu zasluženo blamažo. Nastal je nepopisen krik proti temu učitelju. Med govori so poslušalci neprenehoma klicali: Zivio dr. Korošec! Ta je naš kandidat! Za Zurmana jih je bilo kakih 10. Lc tako naprej in ljudstvo bo spoznalo svoie prijatelje.
(Zreče.) Vsako dobro stvar razdirajoči »liberalci« so za minolo nedeljo vabili »neodvisne« volivce na shod v neko gostilno, o katerej se človeku mora zdeti čudno, da je zavozila v lažiliberalni tir. Prijatelji jo znajo zagovarjati z izgovorom, da je lastnik iste baje v sorodstvu z »neodvisnim« kandidatom. Vabila so »odvisni« strežniki znanih celjskih gospodov ponasmetili |>o krajih, koder so se najnovejši grobokopi slovenskega ljudstva tolažili z upanjem na pomoč od »neke strani, o katerej pravijo, da nimajo nobene zveze. Po središču občine ni bilo opaziti nobenega plakata; |X) drugod pa so iih bralci potrgali, v znamenje, da so naši volivci res »neodvisni« od komandantov v Celju, ki za kandidata ponujajo od njih »odvisnega« gosp. Glaserja iz Sitiolnika pri Rušah. Na shod so vabili po župnijah Sv. Kunigunda, Skomer in Zreče. Od naše strani se udeležba za shod ni priporočala, in tudi odsvetovalo se ni. Pa radovednost je na zborovališče priklicala 56 volivccv in 12 žensk. Glede zadnjih veljaj sledeča opomba. Liberalni časniki z neko zanič-ljivostjo poročajo o ženskah, ki so bile na kakšnem shodu. Zakaj neki bi se ženski spol nc smel udeleževati javnega življenja? V politiki iz'urjcna žena lahko moža m sina pošlje na volišče, češ. ondi si danes potreben bolj kakor doma. V Zrečah ženske vabimo vsakokrat na vsak shod, tudi k javnim shodom političnega društva. Naj se pač tudi ženska vadi v politiki. In v tem oziru je hvalevredno omeniti dve vdovi-posestnici. Ob času občinskih volitev sta namreč na dan volitve zvedeli, da so nasprotniki naskočili tretji volivni razred. Pridni sosedi sta takoj prihiteli na volišče, da bi glasovali za naše kandidate. Svoj namen sta dosegli s podpisom na pooblastilo. Tu so torej ženske že vajene prihajati k zborovanju. ln če so sedaj prišle poslušat liberalnega kandidata, to ni šc lc nova prikazen. Storile so prav. Gostilničar, katerega ime zamolčimo, iz ozirov na sicer dober glas njegove hiše, jc potrpežljiva oseba, in v svoji dobrodušnosti ic prepustil prostor, kjer bi gospod Viktor Glaser smel razvijati svoj »program« kot kandidat celjske podružnice ljubljanskih liberalcev, kakoršne jc skoro povsod ix> državi ljudstvo že vrglo med staro šaro. Hišni gospodar je začel volivcem predstavljati kandidata. Pa v besedo mu seže vrli Janez Potnik od Sv. Kunigunde s primernim poukom, da se mora izbrati predsedstvo. Isto sc je potem izvršilo tako-le: Mernik-Mali s Padcškcga vrha, predsed., Lainut iz Gradčiča, namest., Potnik, zapisnikar. Kotnik, reditelj. Predsednik je na to povedal, da ima besedo gospod Viktor Glaser. Ta je govoril govor, ki so mu ga navdihnili »liberalni« generali v Celju. Za njim sc je oglasil k besedi zapisnikar. On je začetkom svojega govora zagotovil, da spoštuje osebo gospoda predgovornika, obžaluje pa, da se mu mora vstavljati in kandidaturo izpodbijati iz razloga, ker sc je dal vdinjati v službo pogubonosnega liberalizma. Besede so v dno »napredne« duše zadele nekega Konji-čana iz trga, torej ne volivca kmetskega. Ta si je pa privoščil duhovnike, ki mu kakor težek kamen težijo njegovo »liberalno« srce. Škoda, da na shodu ni bilo nobenega duhovnika. Morda bi »apetit« še zrastel. Da »neodvisni« kandidat ne bode tistih volivcev, ki so »odvisni« od lastne razsodnosti, zvabil na »liberalni« Iim, to smo pričakovali. Lepaki so vabili na shod v Konjicah za ob polu 10. uri, v Zrečah pa ob 3. uri. Tam zbrani ljudje so morali na začetek zborovanja čakati do desetih. ln vsled tega sc jc nekdo pošalil: »Če . je kandidat že zdai tako počasen, kako poča- I
sen bi za naše potrel>e bil šele, če bi postal naš zastopnik, poslanec.« V Konjicah so istočasno imeli dve pridigi, t. j. eno v cerkvi, eno pa v gostilni. No, o shodu konjiškem krožijo zanimive črtice. Tam je gospod Glaser imel »smolo« predpoldne, a pri nas popoldne. Oba shoda pa sta nam zapustila dober nauk, ki nam ga je krščanski kandidat, gospod Pišek, v dolgi vrsti člankov opisal v časniku »Slovenski Gospodar« z naslovom: »Le vkup, kmetje, lc vkup.« In dne 14. maja bomo na volivni listek napisali: »Franc Pišek, župan v Hotinji vasi. Samo on namreč je naš, za zdaj nobeden drugi nc.
Primorska.
(Trije kandidatje na Krasu.) Današnja »Edinost« poroča, da Štrekelj ni odstopil in da se ie zljubilo dr. Gregorinu kandidirati proti Štreklju in Laharnarju. Zavedni Kra-ševci bodo oddali svoje glasove dr. Laharnar! u.
(Zilloti iz Zadra v Trstu.) Zadrski župan dr. Zilioti, ki kandidira v Trstu, jc prišel 1. majnika v Trst. Na kolodvoru so mu žvižgali socialni demokrati. Zvečer je govoril Zi-Iiotti v Politeama Rossetti, kamor ie dr. Ve-nezian nagnal vso svojo čredo.
Druge dežele.
(Jako lične glasovnice in legitimacije) z
podtiskom, da so zavarovane proti vsakemu ponarejanju, je izdal dunajski magistrat. Radovedni smo, kake bodo Hribarjeve?
Volivne.
Gorje ti, ubogi kmet, gorje, čc liberalcem po nesreči prišel bi res kedaj v roke, bil pač bi siromak šc večii, kot si sedaj!
Pa ne Ic kmet, glei, siromak bil delavec bi, skratka: vsak, kdor slepo bi se ne pokoril, kdor bi kedai drugače storil, kot bi ukazal mu prvak ošabne liberalne klike,
v	narodu našem gnjusne flike. — (ilci, tak prvak ie Ic sladak,
ko voda grlo mu zaliva; sicer pri njem je vsak bedak, kjer more, ga povsod odriva; privošči koma; mu kosti — sam take hrane vajen ni! -Zato po vladi hrepeni, zato sladko vam govori, da bi dospel do polnih jasli
vi	lahko tam bi »z'jala pasli« — ko on bi dobro se mastil
Tedaj bi on vam osle kazal; iz vas bi mož šc norce bril, ker vas jc res tako namazal. — Zato, možic, Ic pamet v roke, da ne bo kruha iz te moke! Ko pride štirinajsti maj, vsak kandidatom naše stranke svoj glas oddaj,
zrušite liberalcem planke!	x.
NAGODBENA POGAJANJA.
Dunajska nagodbena komisija, ki je imela nalogo, da sestavi glede na dosedanje uspehe pogajanj postavno besedilo, jc dokončala svoje delo. Z načrtom sc bo pečal prihodnji avstrijski ministrski svet. Čuje sc, da bo najtežje rešiti vprašanje o železniških tarifih in pa o prometu z živino.
OGRSKE ZADEVE.
V	pravnem odseku ogrskega državnega zbora so I. t. m. razpravljali o ureditvi ogrske zahodne meje. Poročevalec Csizmadia je izjavil, da si jc Avstrija prilastila nekaj krajev tekom časa. Zadeva se izroči ministru za notranje zadeve.
V	Szavaru so pa odkrili panslavistično pošast. V dveh srednjih šolali so namreč zasledili tajni panslavistični klub. Izključili so več dijakov. Zdaj ie pa rešena Ogrska!
CESAR V BUDIMPEŠTI.
Cesar je opustil svoj načrt, da sc pelje meseca mainika v Budimpešto. Pride najbrže šele 2. septembra. Takrat se vrše velike slavnosti glede na 40-letnico, ko jc bil kronan za ogrskega kralia. Da cesar nc obišče Budimpešte, jc želja zdravnikov, ki žele, da se cesar odpočije.
SODNIJSKA IMENOVANJA NA ČEŠKEM.
Nemški listi so zadovoljni z zadnjimi sod-nijskimi imenovanji. Nemci so dosegli, da bodo po nemških krajih na češkem imenovani zgolj nemški sodniki. Ustanove 50 novih mest VIII. čin. razreda za češke sodnike.
HRVAŠKE ZAHTEVE V OGRSKEM DR2.
ZBORU.
Hrvaški poslanci so imeli 1. t. ni. v Budimpešti konferenco. Predsednik Medakovič jc poročal o uspehu pogajanj z ogrsko vlado in o hrvaških željah. V temeljiti razpravi je nastopil tudi minister za Hrvaško Josipovič. Obrazložil je svoje stališče nasproti hrvaški koaliciji. Izjavil je, da ni nastopal proti hrvaški koaliciji. Josipovičevo poročilo so vzeli na znanje.
SLOVAŠKI POSLANEC V JEČI.
Poslanec Juriga, ki jc bil, kot smo takoj poročali, obsojen v ječo, je pretekli torek nastopil svojo kazen. V ječi bode moral prestati dve leti. Ganljivo se je poslovil od svojih volivcev, proseč jih, nai ga ne pozabijo. Ako bi morebiti umrl v ječi, naj ga njegovi rojaki prepeljejo od ondot in pokopljejo v svojci sredi.
DR. FORT V SARAJEVU.
Iz Dubrovnika se je pripeljal 1. t. m. avstrijski trgovinski minister dr. Fort v Sarajevo. Ogledal si je mesto in pohvalil bosanske
javne naprave. Zvečer se je odpdjal dr. Fofi nazaj v Dubrovnik.
PROPORCNE VOLITVE NA ŠVEDSKEM
Volivni odsek švedskega državnega zbo-ra je skelnil, da predloži vladni načrt gledt na občinske volitve zbornici. Po novem na-črtu bodo imele pravico, da smejo biti izvoljene ženske v občinske zastope.
STRANKARSKI SHOD ZGORNJEAVSTRIJ.
SKEGA CENTRA.
V	Lincu se je vršil 1. t. in. strankarski shod zgornjeavstrijskega centra. Na njem je govoril dr. Ebcnhoch. Izvajal je sledeče misli: Stojimo na stališču pozitivnega krščanstva. Črno-rumeni Avstrijci smo, zvesto udani cesarski hiši. Zvesti sinovi nemškega naroda smo in braniti hočemo narodne pravice, čc bodo v nevarnosti. A pravični hočemo biti tudi drugim narodom naše domovine, kakor to jamči naša ustava. Stranka zahteva pravično nagodbo z Ogrsko in skupno armado. Čc sc to nc doseže, dovolimo le sredstva za avstrijsko armado. Pozdravili bi narodni blok vseli nemških strank. A čc sc ta ne doseže, hočemo stati tesno ob strani krščansko-socialne stranke.
RUSIJA.
Stolypin jc naznanil GolOvinu, da sta on in vojni minister zadovoljna z izidom v dumi. Zahvalil se jc diiminemu predsedniku za stališče, ki ga jc zavzel in izjavil, da je duma edini činitelj, ki bo dovedel Rusijo na pot mirnega razvoja. Državni svet je odobril soglasno zakonski načrt o vojaških novincih za leto 1907. V vyborških zaporih političnih jetnikov so nastali nemiri. Vojaki so bili prisiljeni, da so streljali. Eden jetnik je bil ubit, več ranjenih. Na progi Zarizyn-Liechaja je bil umorjen železniški blagajnik. Roparji so odnesli 60.000 rubljev.
DANSKA IN NEMČIJA.
Danski ministrski predsednik Christen-sen objavlja, da ni Danska sklenila z Nemčijo nikake tajne obrambene pogodbe. Vlada zastopa nevtralno zunanjo politiko in ne politiko zvez.
RUSKA IN JAPONSKA.
(ilede na trgovinsko pogodbo med Rusijo in Japonsko se ie vršila 2. t. m. konferenca v Peterburgu. Pogodbo podpišejo čez nekaj dni.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
V	nemškem državnem zboru je izjavil Biilovv, da vlada ne more opustiti boja proti socialni demokraciii, dokler se ne izpametu-jejo in ne postanejo lojalni. Poživljal je meščanske stranke, nai nadaljujejo organizacijo za krepko agitacijo proti socialni demokraciji.
PERZIJSKI DRŽAVNI ZBOR PROTI MINISTRSTVU.
Dne 30. ni. m. ie zahteval perzijski državni zbor soglasno, da naj sc odstavi minister za notranje zadeve. Zunanji minister nai sc pa odstavi, ako ne da po zbornici zahtevanih pojasnil.
KRALJ EDVARD V PARIZU.
V	Pariz'jje došel iz Italije dne 1. t. m. ob tričetrt na 5. popoldne angleški kralj.
Dnevne novice.
+ Kaj vse Dragotin v6. V Logatcu je Dragotin Hribar, tiskar bodočega Ivanovega dnevnika, povedal veliko novico, da so šole potrebne. Komaj je naznanil to doslej še neznano novico, je začel udrihati po »klcrikal-cah«, češ, da se »klerikalci boje šol, ker ne marajo zavednih ljudi.« Dragotin naj le molči o zavednosti, dokler »klerikalcem« nogovice prodaja in od »klerikalcev« tudi v tiskarni služi. Nihče bolj ne želi delavstva ohraniti nezavednega, nego tovarnar nogavic Dragotin Hribar!
+ Odlikovanje. Cesar je podelil sekci.i-sketnu svetniku v justičnem ministrstvu g. dr. Ivanu Babniku red železne krone III. raz reda.
+ Ivan Hribar se jc delal v Logatcu prijatelja kmetov in omenil hipotekarne banke. Hipotekarne banke pa liberalci nikoli ne bodo naredili, kajti oni z ragljami in otročjimi bobni obstruirajo proti kmetu. Ivan Hribar naj bi rajši povedal, za koliko milijonov je 011 oškodoval kranjskega kmeta, ker je preprečil ustanovitev deželne zavarovalnice! Hribar v službi idrijskega notarja — to je krasna slika kmečkega prijateljstva.
Za župana v Lvovu jc izvoljen obrtnik Stanislav Ciuchcinski, kleparski mojster.
Dr. Lueger zopet pri delu. Dr. Lueger že zopet dela. Udeležil se jc otvoritve električne železnice Dnnaj-Baden in imel pri banketu šaljiv govor. Udeležil se jc tudi I. t. m. že seje mestnega sveta, burno pozdravljen. V četrtek je pa podelil več občinskih svetinj in zaprisegel več novih dunajskih meščanov.
—	Povožen delavec. Dne 30. aprila t. I.
zvečer vračal se je železniški delavec Jožef Metelko s košem na rami iz Zagorja proti Trbovljam. Stanoval ic v stražnici št. 578, iu da bi si skrajšal pot, krenil jo je po železniški dvotirni progi. Pridrdral 11111 je nasproti vlak iz nasprotne strani, in da bi se mu ognil, skočil je v stran, ni pa pri tem opazil, da je v istem hipu 11111 za hrbtom osobni vlak. vozeč v smeri proti Trbovljam. Tega vlaka stroj jc Mctclkota zagrabil, ga vlekel nekaj trenotkov seboj, potem ga pa pahnil čez progin nasip, kjer je takoj mrtev obležal.
—	Prvi majnik v Trstu.) Ob 10. uri dopoldne ie bil običajni socialistični shod, potem so šli po mestu. Na velikem trgu so upili: Doli
najski cesti ozir. v Cigaletovih ulicah. »Katol. tiskovno društvo« ie dobilo stavbno dovoljenje za zgradbo trinadstropnega poslopja za tiskarsko pod ctje, in sicer z eno fronto proti Poljanskemu nasipu, z drugo v Kopitarjeve ulice. V to svrho so pričeli že s podiranjem hiše št. 6 ob Poljanskem nasipu. Več strank je dobilo zadnji čas prebivatno dovoljenje. Ometali so hiše: M. Rothlovo v Kolezijskih ulicah in Smoletovo ravno tam ter Iv. Kra-marjevo v Zel arskih ulicah. — Delavcev še primanjkuje, najbolj so pa zidarska dela zastala vsled neugodnega in nestanovitnega vremena.
ij Izgubljene in najdene reči. Marija Mei-setzova je izgubila srebrno žensko uro, vredno 10 K. — Neka dama je izgubila šop ključev. — Pri pekovskem mojstru g. Petru Pir-cu na Sv. Petra cesti je bila pozabljena neka hranilnična knjižica. — Mesarski pomočnik Mihael Jeršin je izgubil denarnico, v kateri je imel bankovec za 10 K - (lospa Marija Da-mischeva je izgubila zlat prstan, na katerem je na notranji strani napis »Venezia«, vre-den 30 K._
Štajerske nouice.
š Narodni svet za Štajersko. Vsled soglasnega sklepa zaupnega shoda v Mariboru dne 7. svečana 1907 se je ustanovil »Narodni svet za Štajersko«, gotova najvišja narodna naprava štajerskih Slovencev, v kateri naj sodelujejo vse obstoječe politične stranke glede važnih splošnonarodnih zadev, katere se ne tikajo njih političnega delokroga. V prvi seji dne 20. aprila bili so soglasno izvoljeni: dr. Juro Hrašovec v Celju kot predsednik, dr. Anton Korošec v Mariboru kot tajnik in dr. Vekoslav Kukovec v Celju kot blagajnik. V isti seji so se storili zelo važni sklepi glede enotnega postopanja v splošnonarodnih zadevah, glede dobave denarnih sredstev in konkretnih nalog v bližnji bodočnosti. »Narodni svet za Štajersko« se obrača na slovensko javnost z nujno prošnjo za gmotno podporo. Le takrat zamore zadosti uspešno in živahno izvrševati svojo ogromno nalogo, ako stoji na trdni gmotni podlagi. Spominjajte se Slovenci svojega »Narodnega sveta«, posebno slavna vodstva narodnih denarnih zavodov; ne pozabite nanj pri sklepanju letnih računov, marveč spomnite se ga z znatnim prispevkom. Komur bije srce za narod, naj bode kateregakoli stanu ali mišljenja, naj stopi v naš krog in pošlje prispevek, majhen ali velik, kakor mu veleva srcc in mu dopuščajo njegove okolnosti. — Z rodoljubnim pozdravom: Dr. Juro Hrašovec, predsednik. Dr. Anton Korošec, tajnik. Dr. Vekoslav Kukovec, blagajnik.
š »Proč s Schoffom!« Ta bojni klic je že dvakrat izšel v »Slov. Narodu«. Naj razjasnimo, kaj pomeni. V celjski Zvezni trgovini imajo kot sotrudnika v službi nekega gospoda Ludovika Schoffa, ki ima na sebi to napako, da ni liberalec ne starega ne novega Kukov-čevega kalibra. Zato hočejo celjski liberalci, da mora Schoff iz Zvezne trgovine, ker ima svoje politično prepričanje, češ, to se za uslužbenca ne spodobi. Vpijejo: V narodni trgovini ne rabimo klerikalnega agitatorja! Na vse to repenčenje, ki ima strogo lokalen pomen, pa se vendar noče objavljati v obeh domačih celjskih liberalnih listih »Domovina« in »Narodni List«, odgovarjamo na kratko: Vsi uslužbenci Zvezne trgovine in Zvezne tiskarne razven g. Schoffa in še enega druzega so liberalci in celo hudi agitatorji liberalni. Zato kličemo mi: Vsi liberalni agitatorji Zveze morajo proč! Z »Narodom« dostavljamo še: »Dokler se pa to ne zgodi, pa naročujmo svoje potrebščine drugod!« To je edini primerni odgovor znanim hujskačem zoper gospoda Schoffa. Gosjjodje mislijo, da bodo Schoffa ob kruh spravili ali ga bode vsaj iz Celja izrili s svojim ruvanjem. Pa ne bo šlo! Prokletstvo hočejo nanj klicati s svojim: »Proč!«, pa spremeniti se da to v Balaamov blagoslov za preganjanega. Škodo zna pa le Zveza imeti s svojimi podjetji.
š Nemški narodni svet za Spodnje Štajersko bo zboroval dne 9. t. m. v Mariboru.
š Slovensko gledališče iz Ljubljane bo gostovalo v Celju od 25. maja do 27. maja. v Mariboru 29. in 30. maja, v Ptuju od sobote I. in 2. junija.
š Slovenska zmaga. Dne 29. m. m. bil se ie hud boj v občini Sv.Trojiee v Halozah med domačimi in ptujskimi mestjani nemčurji. Zmagali so naši sijajno v tretjem in drugem razredu, tako da bodo od zdaj zanaprej svojo občino vladali domačini, v kateri so do zdaj paševali Ptujčani, kateri so se malo brigali za korist ubogega domačina ter so le bolj vlekli na svoj mlin. Seveda so rekli, da bodo rekurirali, pa tudi to pot jim bode rekurz iz-podletel, ker se niso nobene nepravilnosti godile od naše strani, ravno nasprotno pa pri njihovi strani.
š Občni zbor »Slovenskega trgovskega društva v Celju« vršil sc je v nedeljo, dne 28. aprila t. 1„ v navzočnosti 34 članov. Podpredsednik g. R. Stermecki otvori ob 4. uri popoldne zborovanje, pozdravi navzoče, posebno zunanje zastopnike, kateri so došli iz Ivanjkovc, Maribora, Mozirja. Trbovelj, Št. Pavla in Laškega trga, spominja se umrlih tovarišev gg. Maks Zclcznika, Končana iu Pajka, pozove navzoče, da sc v znak sožalja dvignejo raz sedežev in odda besedo tajniku. Tajnik Franc Leskovšek poda v kratkih besedah sliko, kako važno je bilo osnovanje društva, kaj da hoče in kako bode moralo društvo v bodoče delovati, da doseže svoj cilj. Društvo šteje ob koncu Ieta5 ustanovnih, 121 rednih in 10 podpornih članov, razven tega šteje »Slovenski trgovski klub v Mariboru«,
kateri je pristopil društvu, 10 članov. »Slovenski trgovski klub v Mariboru« postane v kratkem podružnica našega društva. Došlih dopisov je bilo 230, kateri so se po možnosti hitro rešili, razposlalo se je tudi mnogo okrožnic. Tekoče društvene zadeve je odbor reševal v 21 sejah. Med letom je izstopil ve-lczaslužni predsednik g. Peter Kostič z ozirom na svoje slabo zdravje, med tem časom je vodil društvene posle podpredsednik g. R. Stermecki. V svrho pridobivanja članov razposlal je odbor mnogo okrožnic za pristop, uspeh je bil nepovoljen. Odbor jc nadalje sklenil pošiljati vsem rednim članom list »Slovenski trgovski vestnik«, katerega izdaje društvo »Merkur« v Ljubljani, brezplačno. Da se organizacija društva'izpopolni, ustanovil je odbor 16 poverjeništev. Društvo je priredilo za svoje redne člane dva učna tečaja, enega za enostavno knjigovodstvo, drugega za slovensko korespondenco, katera se pa vsled slabega obiska od strani članov nista obnesla. Poučevalo se je vsak tečaj eno in pol ure na teden. Predavatelja sta bila gg. Balzer, prokurist iz Laškega trga, in Josip Smrtnik, knjigovodja posojilnice v Celju, katerimo se izreče za trud in požrtvovalnost najlepša za-vala. Odbor je nadalje sklenil ustanoviti zaklad za ustanovitev trgovske bolniške blagajne za Sp. Štajersko in v ta namen priredil dne 2. svečana t. 1. plesni venček, katerega obisk kakor tudi gmotni uspeh je bil sijajen. Društvo se je po deputaciji udeležilo pogreba g. Maksa Zelcznika, enako je bilo zastopano pri občnem zboru trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, na katerem so se razpravljale zelo važne točke. Trgovskemu društvu »Merkur« se izreče za njega vsestransko naklonjenost napram našemu društvu najsrčnejša zahvala. — Iz blagajniškega poročila posnemamo, da ie imela društvena blagajna 1520 K 11 h dohodkov, 1371 K 6 h stroškov, prebitek 149 K 5 h, v poštni hranilnici naloženo 493 K 45 h, tako da znaša društveno imetje 642 K 50 h. Dohodki fonda za ustanovitev trgovske bolniške blagajne so znašali 1881 K 9 h, stroški 583 K 48 h, prebitek tega fonda 1297 K 61 h. Razven tega jc dovolila južnoštajerska hranilnica temu fondu 200 K.
Pri volitvi je bil izvoljen z vzklikom predsednikom g. R. Stermecki, trgovec v Celju. Volitev odbora vršila se jc po glasovnicah. Izvoljeni so bili naslednji odborniki in se je odbor po končanem občnem zboru konstituiral sledeče: Podpredsednika gg. Jos. Smrtnik, Celje, in Lovro Petovar, Ivanjkovci, tajnik Jos. Jagodič, tajnikov namestnik Franc Leskovšek, blagajnik Albin Andenvald, namestnik Jos. Stibernik v Celju. Odborniki gg. Milan Hočevar, Anton Kolenc, Rob. Riehl, Franc Strupi, dr. Anton Božič v Celju, gg. Anton Cvenkel, Št. Peter, Ivan Kramer, Trbovlje, Franc Lipej, Brežice, Ant. Stergar, Braslovče, J. Hvalenc, Žalec. J. Kocmut, Ptuj. Namestniki: gg. Detiček Maks, Morauc Albert, Dom. Cizel iz Celja. Računski pre-gledovalei: gg. Brek Josip, Ivaln Peternel, Celje, in Rud. Pevec iz Mozirja. — G. Morauc poroča o ustanovitvi trgovske bolniške blagajne. Po daljši debati o tem predmetu, katere so se udeležili gg. Smrtnik, Petovar, Walland in Detiček, se občni zbor v principu izreče za ustanovitev trgovski bolniške blagajne in se odboru poveri naloga, izdelati pravila in jih predložiti izvanrednenui občnemu zboru v odobrenje. G. Smrtnik govori o težnjah trgovskega stanu in razširjanju trgovinske ideje, navaja razna pota, kako bi se dalo danes nahajajočim se nedostatkom odpomoči. G. Pevec omenja gesla »Svoji k svojim« in pravi, da se mnogo trgovcev iz strahu pred peščico odjemalcev druge narodnosti ne upa tega gesla pripoznati. Kakor se morajo držati odjemalci blaga tega gesla, tako naj bi se trgovci obračali na one, o katerih vemo, da so narodni veletržci. G. Petovar povdarja, da .ie najboljše priporočilo za trgovca dobro blago in reelna postrežba. Dalje stavi odboru nasvete za znižanje članarine zunanjim članom. G. Jagodič apelira na zborovalce, da naj bi pridno dopisovali listu »Slov. trgovski vestnik«, posebno kadar začne izhajati dvakrat na mesec. Vplačano ustanovnino v znesku 250 K se sklene naložiti kot glavnico. — Gospod Stermecki sc v kratkih in lepih besedah ogreva za misli, ki jili je govoril g. Pevec o geslu »Svoji k svojim« in pravi, da moramo gledati na to, da naš stan okrepimo v gospodarskem oziru, vzgojiti pa moramo tudi domače značajne slovenske trgovske sotrudnike. — Ker se ni nihče več oglasil k besedi zaključi predsednik zborovanje in se zahvali navzočim za prisostvovanjc.
š Novice iz Ljutomera. Poročilo, da bi v ljutomerskih občinskih volitvah v III. razredu zmagali Nemci, ni resnično. To neslano šalo si je gotovo izmislilo kako vsega obžalovanja vredno »liberalčc«. Kakor vselej, smo tudi letos v III. razredu zmagali Slovenci. Izvoljeni so bili: Ljudevit Babnik, Jan. F.v. Kociper, Alojzij Rajh, Anton Mišja.
»Narodni List« laže, da sc je g. kaplan Kociper vsilil! Dopisnik je gotovo videl, da so se volivci v veliki večini odločili za gospoda Kocipera, kakor tudi za vse ostale gg. odbornike. Kdor poroča drugače, laže! Dne 24. aprila ob 8. uri večer ie imel kandidat Rebek volivni shod pri g. Sršenu. Kandidatura je bila sprejeta. Čudno jc le to. da so Celjani postavili za kandidata ravno Rebeka, ki je pred letom začel rušiti slogo! Sicer mu pa želimo, da zmaga proti vsenemcu Markhlu.
š V Dravo je skočila 22-letna Lina Ple-teršek, hči znanega trgovca s pohištvom v Mariboru. Dekle so z velikim naporom pravočasno rešili. Vzrok temu koraku je baje š Sreča v nesreči. Poscstnikova hči Ana Plahuta iz Zidanega mosta, stara 17 let, je nad
strmino, imenovano »Loka«, nabirala drva. Ker ni bila dovolj previdna, je izpodrsnila in padla 40 do 50 m globoko. Vendar se jej ni druzega zgodilo, kakor da si je zlomila roko in odrgnila nekoliko kože. Peljala se je sama v občno bolnišnico v Celju in tudi s kolodvora šla peš v mesto.
Gosponorsiuo-
g Večji živinski semnji meseca maja t. 1. na Kranjskem. Politični okraj Kamnik: Domžale 4., Moravče 16., Mengeš 25. Politični okraj Kočevje: Videm (Dobrepolje) 1., Kočevje 4., Sodražica 10., Koprivnik 12., Velike Lašče 16., Koč. Reka 16., Malgern 25. Politični okraj Krško: Krško 4., Rovišče 16., Vesela gora 16., Bušeča vas 21., Topolovec 21., Škocjan 23., VI. Cirnik 23., Tržišče 27., Sv. Jernej 27., Kostanjevica 31. Politični okraj Kranj: tedenski semnji 6., 13., 21. in 27. maja. Politični okraj Ljubljana: Ljubljan'a, mesto, dne 6. in 8. maja. Politični okraj Ljubljana okolica: Vrhnika 6., Šmarje 7„ Ig 23. Politični okraj Litija: Litija 4., Zagorje 13., Zatičina 13., na Krki 16., Višnja gora 27.. Vače 28. Politični okraj Logatec: Spodnja Idrija 3., Lož 4., Gornji Logatec 10., Zerovnica 15. Politični okraj Postojna: Postojna 13. Politični okraj Radovljica: Jesenice 4., Radovljica 21. Politični okraj Rudolfovo: Rudolfovo 6., Rudolfovo 13., 21. in 27. maja tedenski semnji za prašiče. Žužemberk 10., Velika Loka 13., Toplice 16., Lukovek 16., Kandija 16., Hinje 23., Mirna peč 31. maja.
Razne stvari.
— Mati in hči izvršili samoumor. Pretekli ponedeljek sta se v Budimpešti obesili pisateljica Ema Hankonyi in njena mati. Uprava ogrske državne železnice, kjer je bila nastavljena, je namreč gospodično odpustila in ker bi se morala 1. maja tudi izseliti iz svojega stanovanja, je rajši s svojo materjo šla v smrt, kot da bi trpeli pomanjkanje.
Stavka služkinj. V Arzignanu v Italiji so vse služkinje zapustile svoje službe in se odločno branijo, zopet začeti svoje delo. Njihova organizacija je izborila in zastopnice zahtevajo zvišanje plače, deseturni delavnik in posebno plačo za čezurno delo.
Štrajk v tiskarnah. Odbor pomožnih ti-skarniških delavcev v Pragi je po sklepu občnega zbora predložil lastnikom tiskarn svoje zahteve, zahtevajoč, da se zviša plača in zniža število delavnih ur. Tiskarji se z delavci niso hoteli pogajati, ampak so se izrekli, da naj se pogajajo z gremijem lastnikov tiskarn. Na shodu preteklo nedeljo so delavci sklenili, začeti takoj s štrajkom. Delo v tiskarnah vsled tega od ponedeljka deloma počiva. vendar časopisi še redno izhajajo.
Iz Karlovih varov poročajo, da so dokončali 1. t. m. zadnje delo pri zgradbi mestnega studenca. Toplice so zato zdatno povečane.
Ustrelili se je v Ustju knjigovodja Lander, Vzrok ni znan.
Na kant je prišla berolinska tvrdka Rein-hart. Dolgov ima 580.000 mark, premoženje pa znaša 380.000 mark. Vsled poloma tvrdke Reinhart je prišla na kant tudi tvrdka Salomon Rosenfeld, ki ima 360.000 mark dolga, premoženja pa 220.000 mark.
Pogorelo je 60 hiš s pritiklinami v Szas-zozent-LaszIo, popolnoma je zgorela tudi sosednja vas Perkasz. Ena oseba je zgorela.
Zidarski oder se je podrl pri zgradbi neke tvornice v Broosu. Ranjenih je veliko delavcev, med njimi šest smrtnonevarno.
Nesreča v rudniku pri Liittichu. Voda je vdrla v rudnik Aiiuesses pri Liittichu. Izmed 16 rudarjev so spravili na dan dozdaj šest mrtvih rudarjev. Dvomijo, da rešijo ostale, ker voda še vedno narašča.
Izvanredna tatica je Berta Lebecke. Listi svarijo pred njo tostran in onstran Atlantskega oceana. V svoji obrti je pokazala nenavadno spretnost. Ker je jako lepe postave, so se moški seveda radi njenih lepih las, krasnih modrih oči in sladkega smehljanja njenih ustnic radi ozirali nanjo, kar je ona prav rafini-rano izrabila v svoje namene. Sicer je stara šele 18 let, a na drage kamene in bisere se izpozna mogoče boljše, kot marsikateri zlatar. Na njenih »popotovanjih« jej je postalo mnogokrat »slabo«, padla pa je navadno v roke kakemu gospodu, ki je imel v kravati briljantno iglo ali pa v žepu dragoceno zlato uro. Seveda so kravatne igle z demanti in zlate ure bogvekam izginile, kajti gospodična je bila nenavadno izurjena v svojem poslu. Mnogokrat je že imela opraviti s sodišči in bila tudi obsojena, toda skoro vedno se ji je posrečilo, da je ubežala, potem ko je zapletla paznika v svoje mreže.
Najstarejši človek na svetu. Pred kratkim je zboroval v Oportu na Portugalskem shod proti jetiki. Kot zgled trdnega zdravja so nanj pripeljali 118 let starega Frančiška Josč, ki jc najstarejši človek na Portugalskem in gotovo na celem svetu sploh. Rojen leta 1788. se jc 1810 boril proti Napoleonu in tudi leta 1832. Navzlic visokej starosti še vedno čvrsto dela in je zlasti izvrsten strelec. V celem svojem življenju ni nikoli užival alkoholnih pijač in tudi nikdar ni bil bolan.
Telefonska In brzojavna poročila.
SHOD NA VINICI. V i n i c a . 3. maja. Dne 5. t. m. ob 8. uri dopoldne skliče shod na Vinici dvorni svet-Šuklje v prostorih Školnlka.
TRŽAŠKE VOLITVE. Trst, 3. maja. Zlllottov govor je bil čisto prazen, samo nekaj Italijanskih fraz.
Neki socialist ln neki anarhist sta se oglasila k besedi, a ju niso pustil! govoriti. Po shodu je ua ulici nastal pretep med socialisti in liberalci. Dva sta bila aretirana, a takoj izpuščena.
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 3. maja. Višji dvornlk nadvojvode Karola Štefana, grof Egon Chorinsky, }e umrl, star M let.
Gorica, 3. maja. Restavraterja Fr. Va-neka je na trgu zadela kap. da se je tako) mrtev zgrudil.
AERENTHAL SE SN1DE Z ITALIJANSKIM KRALJEM.
D u n a j,3. maja. Avstrijski minister za zunanje zadeve, baron Aerenthal bo obiskal italijanskega kralja v Racconigi.
POTRES.
M a I n i c e, 3. maja. Tu so čutil) ob U. uri 3 min. včeraj zvečer močan potresni sunek. Predmeti po sobanah so popadali po tleh.
TENORIST SI JE ODREZAL JEZIK.
Madrid, 3. maja. Tenorist Rossi, ki je pri zadnjem potresu v San Franclscu Izgubil glas, sl je v obupu odrezal jezik do grla. V brezupnem položaju so ga prepeljali v bolnišnico.
LISTI O GOVORU BULONVA.
Pariz, 3. maja. »Figaro« prše, da je govor nemškega kanclerja Biilovva glede na mednarodni politiški položaj razpršil vse nade, da se bosta Francoska in Nemčija zbližali. »Journal« meni, da je govor kanclerja sad nove nacionalne večine v Nemčiji, ki bo šla za svojega cesarja vsikdar v ogenj. »Temps« piše, da kancler v prvi vrsti zaupa v armado; »Journal de Debats« pa meni, da znači govor Biilovva nadaljevanje nemške politike v Maroku, ki ne odgovarja resnični gospodarski moči Nemčije. Italijanski Usti pišejo brez izjeme ugodno o Biilovvu, ki ie pripoznal, da se Italija drži lojalno svojih trozveznih dolžnosti.
BELGIJSKA KRIZA REŠENA.
Bruselj, 3. maja. Novo ministrstvo se ie sledeče sestavilo: Detrooz, predsednik in notranje zadeve. Liebaert, finance, Renbin, pravosodstvo. Heleputte, žeiezničarstvo, Hubert, Industrija, Dechamps, umetnost in veda, Hellebraut. vojni minister, D'Avignon, zunanje zadeve, Delheke, javna dela,
ČRNA GORA JE MIRNA.
C e t i n j e . 3. maja. »Tribuna« poroča, da so vesti dimajsk. listov o vstaji proti črnogorski knežji rodbini popolnoma izmišljene.
Poslano.
Gosp. Mulleyju, županu v Dolenjem Logatcu. — V »Slovenskem Narodu« od zadnje sobote ste priobčili neki dopis, kjer se perete radi onega pogovora, ki sva ga imela glede prostora za volivni shod Te stvari, kolikor ini je znano, Vam še nihče ni bil očital v listih. Ce se pa kar samiodsebe opravičujete, je to nekako znamenje, da se zavedate napake. Stvar pa je bila precej drugačna, kakor ste jo opisali v »Narodu«. Jaz sem bil pri Vas v občinski pisarni 6. aprila, soboto dopoldne. Prišel sem bil ravno od Kokolovcu, kjer je gostilničarica dejala, da prav rada da prostore in pripomnila, da g. župan najbrž ne bo ugovarjal. Med nama se je razvil tale razgovor. Jaz: »Pri Kokolovcu namerava S. L. S. napraviti shod. Saj ne boste imeli nič zoper?« Vi: »Ja, tega pa ne morem dovoliti.« Jaz: »Zakaj nc, saj ste ga tudi demokratom.« Vi: »Zato ie treba seje gospodarskega odseka.« Jaz: »Ali je bila tudi zadnjič, ko ste demokratom dovolili?« Vi: »Tudi.« Jaz: »Ali imate zapisnik?« Pokazati ga niste mogli.
Potem sem pa pristavil: »Kako ste mogli gostilničarici ob demokratskem shodu, ko Vas je vprašala, če sme, rekli: »Le, samo da kaj stočite'.« — Zdaj ste se začeli umikati in dejali ste: »Glejte, jaz sem sicer naprednjak, a ljubim mir in ne maram, da bi sc prepirali po listili kot ob zadnjih volitvah.« Jaz nato: »Prav, a vsak imej prepričanje in delaj zanj!« Izrazil sem pa tudi začudenje, kako da bi bil zakupnik Kokolovec dolžan vprašati, komu sme vstop ali shod v najetih prostorih dovoliti. Vi ste dejali, da je tako v pogodbi. Rad bi jo bil videl, a nista ie mogla dobiti z g. občinskim tajnikom. Malo čudno je oboje, zapisnik one seje in ona pogodba. Nobenega ni bilo. Nikakor ne trdim, da niste govorili resnice. Čuden je le Vaš izgovor. Ce pa drugega ne, vsaj o precejšnjem neredu v občinski pisarni priča to prazno iskanje. Preden sem odšel, ste pa dejali: »Stopite h g. Smoletu, načelniku gospodarskega odseka: če on dovoli, pa lahko.« Opozoril sem, da ste bili pravkar drugače trdili, da treba seje. Zopet to navskrižje! Po temle boste lahko napravili sodbo, da ni bil Vaš prvi stavek: »Za svoj osebo jaz dovolim.« upravičen.
Omenjate še, česar Vas nihče ni vprašal, da Dolenjelogatčani nimajo spoštovanje do mene. O tem bi morali Dolenjelogatčani glasovati.
Pa žugate, da mi nc bodete dali prostovoljne bire. Kaj otročje to! Kakor da bom zdaj začel točiti solze. Nikoli vas nisem prosil, nc opomnil. Torej ne bahajte se tako nerodno!
Edin pameten stavek v tistem dopisu je zadnji: da se v nadaljno polemiko ne boste spuščali, Želim, da bi ostali pri besedi, ker se tudi meni zdi škoda vsake minute, ki bi io moral porabiti za odgovor.
S primernim spoštovanjem
Ignacij Zaplotnik, kaplan.
Logatec, 25. aprila 1907.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
Štev. telefona 210.
3Mo9 ! B') 3S
priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o p n o	—
čno i m «» v sodcih in steklenicah,
Zgovorni zastopniki
zmožni gospodje, ki so sposobni za obisk pri zasebnikih, dobe trajen posel v Vegovih ulicah 6, pritličje, 1. vrata levo Predstaviti se je vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne.	991 4-3
Katoliška Tiskarna
priporoča runorraUu
%T vizitnioe
pa nlskl ml.
Borzna poročila.
»Kreditna banka* v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 3. maja 1907 ZaloibeaS p»ptr]i
4'J. majeva renta......
4*/. srebrna renta.....
i"!,	»vstrilaka kronska renta .
47.	, zlata ront« . . . 47, ogrska kronska , ...
<7,	, ilata ....
&'/,	posojilo dežele Kranj ak« 4';,•/, posojila mosta Spljet . .
4»/,7. . .
47,7. bosn -herc. Sel. pos. 1902 47, Češka dei. banka k. o. . 47. >	. *• o.
41,7, »ast. pisma ga!, d. hip. b. 4 V/, P®*1- kom. k. o. 1 10*/, pr 47,7, sfi8t- Piam» InnerBt. hr. *7«7. > > ogr. con. dež. br. 4 V/. » » » hip. bank« 47,7, obl. ogr. lokalnih žal d dr, 47,7, obl. češke ind. banke 47, prior. Trst-Porei lok. .
47, prior. dol. žel......
87, , jui. žel. kup. . 4*',7. *v«tr. pos. (J ž«l. o Bt »i k e.
fej-sčk« od 1. 1860 7, , , , lfl64 , thfsk*
««m. krsditna
I. »mijsijB
n. ,
oy.r. hip. bank« srbske i turftk«
&■». V00'— •ročk« .
Basilika
Kreditne	„
Isomošk«	,,
Krakovske	„
Ljubljanske	M » •
Avstr. rad. krli«	„
Ogr.....
Rudolfov«	„
SalcburAke	,, . .
Dunajske kom.	„ ■ .
O «1 a t ■ *
|užne železnica ......
Državne ž«leznlc« . . Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditu« bank« Ogrske „ „ . . . živnostenske „ . • Premogokop v MoBtu (Brtt*) Alpinske montan . . . Praške žel. indr. družb«
Rima-MurAnyi......
Trbovljske premog, družba Avstr. orožne tovr družb* f:«6k« sladkorne družbe Ttlalfc
C kr. cekin ...
tO franki.......
£0 mark«.....
Kevcreigne......
Marka . . Laški bankovd . . Rubijl ... Dolarji .
Dodat
98	71
99	95 98-65
11695 94 35 11240 96 1) 113 30
98	90
99	6S 99 BO
98	75 1C0 50 U5 70
100	—
99	75 100— 100"— 100 25
99 90 V9B0 32 85 100 —
143 75 268 >48 7S 2"i0 50 281 -246 75 96 96 9 70 2160 437 — 82 — 90 -68 — 45 75 27 50 63 -181-481 —
•34 75 684-75 1765 664" 5 775-50 243 -732 -69',-25 2595 -f>f>8 — 270 — f>49 -145—
911 19 13
23	48
24	114 117 25
95 40 2-61 4-84
Blago
98 P5 100-15
98	85 117 15
94 50 112 60 100-80 11340 100 85
100	65 99-70
99	25 1<J1 50 1C6-70 501 — 100-78 100-30 ior—
101	-25
30« 85 1011—
135 75 264— 160 75 280 50 2 1 266 — 106 7b 191 95 23 60 \47 -90--96 — 65--47-75 29 60 73 -182 — 491*-
135 75 t8a-75 1776 — 665 75 776-50 243 60 735 895 25 2600 — 654- -273 -526- — 14950
19 16 1916
23	56
24	12
117 82 95-60 2527' fi —
UUUMMMMamOODV „Hndropogon"p
(Iznajditelj P. Herrmann, Ig. Poljskava.)
ie najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako slepar.stvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zaiamčeno neškodliiva tekočina, ki zabrani
izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, m imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoš'e-vilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in vtčjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljale? y Ljubljani pri gosp. VASO PETRICIC-u.
V zalogi imajo tudi gg.: U. pl. Tmki«czy in Anton Kane v Ljubljani, M Rant in Ant. Adamič v Kranju in lekarna „pri angelju" v Novem mestu.	873 52—«5


Stanovanje
z 2 sobama in kuhinjo ter s staro dobro idočo krojaško obrtjo sredi Kranjske gore se da radi družinskih razmer pod ugodnirr.i pogoji takoj v najem. — Naslov pove Jera Klofutar v Kranjski gori št. 21.	1013 2-1
Ugodno in ceno se proda lepa
enonadstropnn hiša,
obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Por»u, Rečica 15, p. Bled.	784 20— 2)
cPosestvo
na prodajJ
t
Isto obstoji iz enonadstropne hiše, primernega hleva, ki se uporabi za skladišče, okrog hiše leži približno 1200 sežnjev sveta. Hi*a (št. 41) s'oji tik ceste v lepi ravn'ni v Zgornji Šiški. 1008 3-1 Več se poizve pri lastniku Ant. Pance-tu, vulgo Matevže, hiš. št. 40 na Viču.
Išče se pridna
gospodinja zo župnišče.
Ponudbe pod naslovom »gospodinja« na upravništvo „Slovenca". 101 / 2-1
C. kr.
priv.
240 12—2
občno zavarovalnica Assicurazioni Generali u Trsta
ustanovljena 1831. 1. Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron.
Poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka za življenje:
Vložilo se je ponudeb . . za zavarovano vsoto Izgotovljenih je bilo polic za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca aprila 1907
1627 K 13,554.785 28
1351 K 12,608.416-50 K 708.220-37
od I. ian. 1907
6894 K 62,151.738-02 6010 K 56,686.430-32 K 2,985-899 12
Išče se za avgust
soinčno stanovanje
7. 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami. Najame j se tudi v Vodmatu.
Ponudbe naj se pošljejo pod »stanovanje št. 5« na upravništvo tega • lista.	loih 3—1
Zaradi dogovora s tvornico za pisalne stroje »ADLERWERKE« v Frankobrodu na Meni je
pisalnih strojev JDL6R"
v učne svrhe na razpolago.
Zato se bo več tednov, počenši s 6. majem, popoldne in zvečer menjavaje za dame in gospode brea;plačno poučevalo pisanje na stroj. Popoludne od 1 do 6. ure in zvečer od 8 do pol 10. ure. Vprašanja na Ivana Jaxa & sina v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.	988 3 - 3
m
mM-
Globoko potiti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno ve-tt, daje našij .bljeni soprog, oziroma o e, brat str.c in svak, gi-spod
franc pader
ces. Krall. okrajni gozdar
danes, zju-raj umrl.
Pogreb dragega rajnega bode v soboto, dne 4. maja, ob 5. uri popoludne v ftn fji Loki.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in mo.itev
Škofja Loka, r. maja 1907
Ivana Pader r. Križaj, soproga. Evgenija Pader, učiUljica, hči. 1021
dne 2 maja, ob polu 8 uri v 58 letu starosti nagloma
Kupujte
narodni l<olel^I
ttovpokliczadame.
Pri novem poklicu za dame dobe trajno in dobro službo takoj dame brez vsakega predznanja.
Sprejemajo se izključno le od 2. do 4. ure popoldne na Starem trgu št. 4f 11. nadstropje, v pisarni.	991 4—3
noKflir
—n= za prodajalno
z opravo vred, na lepem prostoru pri državni cesti in novem kolodvoru se odda. — Več pove Anton Čebulj,
Jesenice, Gorenjsko.	1019 3-1
Vjugozapadni Istri, na prijaznem griču z razgledom na morje, v sredi lepih vinogradov, potrebuje bolehni župnik	936 8 6
5ab$idijarja
za prav lahko službo, katero zmore tudi duhovnik v pokoju
Dohodki so prav dobri in stalni. 1'rijaznih priglasov prosi na upravništvo Slovenca", kier povedo nat<nčne pog je.
m
m
mmmmm	bhh K?
•m \ m _	n
SS i i Gotova ženitev. §
m m m
Ht i« m. m
m
rH
1
Udova, pocestnica v leoem kraju, 44 let Stara, 3 enim otrobom, jeli v jakon stopiti .».•; 2 vdovcem ali samcem-uradni^om, i;i je v po-Koju ali misli kmalu v pokoj stopiti, ali s kakim enakim posestnikom, kateri naj bi bil >•' priblijro 50 ali več let star in veselje imel do gospodarstva in vinogradov.	.♦*»
Ponudbe do dne 1. junija na upravništvo „Slovenca" pod stev. „/00". lul S 5 1 \»<
Podružnica s v Spljetu. :
Delniška glavnica i 1 ■ K 2.000.000. 1 1
Ljuuijanslia Kreditna banKa u Ljubljani nm
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem knrzo proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje prednjeme na srečke in droge vrednostne papirje.
Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v
llloge na knjižice in v tekočem računu obres- ^ I^O
tuje od dne vloge do dne vzdiga po
nikiti lirah.
ORentni davek plača banka sama.
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i i
menjalnicami Lipa, Ceika karenlca, Monfakl
Podružnice:
□rabin 15, Mala ilran. Moal ulica 17, Zumb-irg, Hfldllng, Nori JMla,
Badfia, Oika PUea, STltara
Pra*a
Lipa. . In Liberee.
Menjalnica nn Dunaja:
I. W»llicllc 10, II. Taboralraiie 4, III Ungargani 77 (vogal Rennwc(a), III. L8-wcngaaac 27, IV Wlidnar Haoplalranc 12, V SchAnbrunncralra»e 88 a, VII Marlabllcritraaa« It, VIII Ltrcbtnlcldtrilraiae 132, IX. Alarratraiar 32, X. favorllcnilraaac 9«, XVIII. Vlbrlnfcratraia« 82, XIX. DSbllngcr Haoptslr. J3, XIV. H.aptaireaaa M.
Akc.
Menjalnična delniška družba 45 iso 49
M E R C IJ R"
Dunaj, L, Wollzeiic 10.
T»plt»1 K 18.000.000. Beaor	K 7.000.000

Najkulantnejši
mr nakup in prodaja
vnoh vrat rent, državnih papirjov, akcij, prioritet, zastavnic, »ročk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptirasije
izJribanib tastavnic in obligacij, srečk in kuponov


z meščanstvom! Liberalci so priredili proti-demonstracijo, ki ie socialistični sprevod spravila v nered. Začeli so se zmerjati in slednjič pretepati s palicami. Pred mestno hišo je nastal pravi pretep, tako da so v kavarni Municipio zaprli okna, boječ se, da šip ne pobijejo. Eno marmornato mizo so razbili. Ko se je sprevod pomikal dalje, se jc razcepil v več manjših skupin, ki so prirejale govore, pri katerih je prišlo do ostrega prerekanja med socialisti in libcralci, v katero so se vmešavali tudi mladi republikanci. Ranjen je socialni demokrat Mario Spinčič, ki ie dobil po glavi.
—	Iz Šmarjete. Kakor vstaja narava iz zimskega spanja, tako vstajamo tudi mi. Začelo smo se gibati bolj živo. Izobraževalno društvo od Novega leta ne skrbi le za redna predavanja itd., temveč je v nedeljo, 28. aprila napravilo tudi veselico. Lepo se je vsem zdelo, da so moški, zlasti fantje dobili pogum in javno nastopili. Po kratkem bodrilncm govoru g. tajnika in ko je zbor res vse hvale vredno lepo zapel par pesmic, so namreč mladeniči igrali »Krčmar pri zvitem rogu« in »Kmet in fotograf«. Prvič so bili v tej reči, pa ic vsakdo rekel in je tudi moral pripoznati, da so vsi dobro naredili; posebno jc kmet ugajal obilnim gledalcem. Čast jim! Škoda, da bomo te moči izgubili; morale bodo v vojaško suknjo. Upajmo, da nam bodo v teh mesecih še napravili kako tako lepo nedeljo popoldne; predvsem pa upamo, da nam bodo preskrbeli pred odhodom vrednih naslednikov! Bog živi naše izobraževalno društvo! Kdor ne verjame, da so ti fantje fejst in dobri igralci, pa naj jih pride drugo nedeljo gledat, ko bodo menda to igro ponavljali.
—	Plesni venček prostovoljnega gasilnega društva na Dobračevi se ne bode vršil, kakor je bilo naznanjeno v soboto, dne 4. maja ampak v nedeljo dne 12. maja ob 4. uri popoldne v prostorih gospoda Fr. Blažiča na Dobračevi.
—	Grozna nesreča na delu. 20-letno dekle v plamenu. 20-letna Viktorija Kauše, stanujoča v ulici di Rena št. 10 v Trstu je delala v tovarni voščila za čevlje. Včeraj predpoldne ie sedela pri svojem delu; pred seboj je pa imela velik vrč terpentina. Hkratu se jc ter-pentin vnel in plamen je zapalil obleko ne-srečnice, ki je bila hipoma vsa v ognju. Na njeno grozno, pretresujoče vpitje so prihiteli drugi delavci tovarne ter pogasili na njej gorečo obleko. Ni upanja, da bi okrevala.
—	Zadnjega aprila je zmrznil na cesti iz Szcpesa v Szambat neki kmet.
—	Na agitaciji je banka »Slavija«. Slabo sc godi Hribarju, slabo se godi tudi »Slaviji«. Z raznimi lažmi je delal pred nekaj dnevi neki agent zoper »Vzajemno zavarovalnico«. Ljudje se sicer smejejo takim lažem, a mi povemo, da vsi liberalci ne bodo zmogli »Vzajemne« s takimi sredstvi.
Umrl je v Škofji Loki c. kr. okrajni gozdar g. Franc Pader.
Sestanek slov. organistov 29. aprila se je navzlic slabemu vremenu dobro obnesel, kajti navzočih je bilo čez sto organistov. Ker je bil g. Bervar, predsednik Podpornega društva organistov zadržan, jc otvoril sestanek podpredsednik gosp. Rus ter pozdravil ^navzoče g. kolege in predstavil gospoda Šker-^ binca, knjigovodjo i. t. d. v Ljubljani, kateri zelo deluje za vse stanove, ined njimi tudi za organiste, glede pokojnine. Omenjeni gospod ie jedrnato razložil, kako ravnati, da pridemo do zaželjenega cilja. Odgovarjal je tudi na vprašanja, ki si jih stavili nekateri organisti. Oosp. organisti so mu hvaležni za trud! (i. Klančnik, tajnik Podpornega društva organistov poroča, da ie Podporno društvo dva sestanka sklicalo, na koiih so se peticije odposlale, in ravnotako naj bi se danes storilo. Omenja, da je društvo zadnji čas več orga-nistom podporo dajalo, seveda le potrebnim. Veselje je zavladalo, ko je vstopil med organiste mnogozaslužni učitelj in ravnatelj gospod Foerster. nakar ic tudi 011 v lepih besedah razložil in svetoval, da naj se organisti s č. gg. župniki dogovorijo, ki da naj bi nakazali najmanj 600 kron organistu; in kar je najbolj važnega, spišite prošnjo na prevzvišenega knezoškofa s podpisi organistov današnjega sestanka, ki naj jo deputacija sama izroči prevzvišenemu knezoškofu. Spominja se č. p. Angelika, njegovih zaslug, nakar vstanejo v znak žalosti vsi s svojih sedežev, in konča z besedami »Requiescat in pace«. V imenu organistov se zahvaljuje gospodu ravnatelju Rus, povdarja.ioč, da smo organisti ponosni, ko zremo med seboj gospoda, ki tudi z nami misli in deluje na to, da pridemo do izboljšanja položaja svojega stanu. (Pritrjevanje. Bog ga živi!) Gospod ravnatelj priporoča: »Bodite zvesti in delujte vztrajno v svojem stanu, izobrazujte liudi, zlasti v krajih kier še ne vedo ceniti glasbene umetnosti.« Nato se poslovi. Gromoviti živio-klici so za-doncli po dvorani, ko ie odhajal skrbni in zaslužni glasbeni učitelj! Nato govori I. Rus. Podporno društvo jc veliko storilo za prospeh organistov, a vendar kranjski organisti nekoliko bolj od daleč gledamo to društvo, in to zato. ker jc Celje preveč odstranjeno in nima ravno velikega pomena za slovenskega organista; sai imamo vendar Ljubljano, ki jc središče cele Slovenije, kier sc jc storil prvi korak glede prenovljenja glasbene literature in tukaj smo dobili, kar smo danes. Jaz sem te misli, da bi se združili ne le s štajerskimi, marveč z vsemi slovenskimi organisti in ustanovili društvo z imenom »Zveza slovenskih organistov in glasbenikov s sedežem v Ljubljani«. Ali bi ne bilo to društvo, katero bi lahko vstrezalo vsem zahtevam! (Pritrjevanje.) Glavni odbor nai bi bil v ljubljanski škofiji, po drugih škofijah naj bi bili pa tudi
odbori kot nekaka podružnica v vsaki škofiji glavnega odbora, in tako bi bili vsi v eni zvezi. To bi bila gotovo dobra organizacija! Ali bi ne mogli, ko bi nas bilo na stotine združenih, tudi vzdržati svojega lista! To bi bila lepa celota. In še nekaj se pogreša. Kako lahko bi mi -dostikrat napravili koncerte, na kojih bi se dalo kaj umetnega izvajati brez velikega trudi. Delajmo! Vsi stanovi so že pred nami, v lepi zvezi, tudi mi delujmo skupno in delajmo na to, da bode naš stan gmotno osiguran in tudi res stan prave glasbene umetnosti. (Odob ravanje!) Nato se prošnja na Prevzvišenega spiše in podpiše. V deputacijo se izvolijo: Rus. Cvenk, Bole. Da pa bode res prava organizacija med slov. organisti, se izvoli osnovalni odbor, kateri bode imel skrb, da bode vse potrebno ukrenil, in v ta namen sklical izvanredni občni zbor vseh slovenskih organistov. Izvoljeni so bili: predsednik I. Rus; podpredsednik D. Cvenk: Vur-nik, Bole, Lukman, Ziherl, Savinšek, Papler, Hafner, Grden, odborniki; kot zaupniki pa Slavoj Cirili, organist v Kastanovi v Istri, Leopold Bernord s Koroškega in I. Klančnik iz Štajerskega. — Na sestanek je prišlo več brzojavk od organistov kolegov. Med lepimi in krasnimi pesmicami, kakor tudi navdušenimi govori je podpredsednik zaključil sestanek v nadi, da je danes zopet en korak naprej storjen v izboljšanje položaja slovenskih organistov.
—	Umrl je dr. Gustav Hirsch, bivši državni poslanec šlezijskega veleposestva.
Nova zima. Pri sv. Katarini nad Medvodami je padlo v soboto 17 cm, v nedeljo 50 cm in ponedeljek 5 cm snega, vsega skupaj toraj 72 cm. Padavina sploh pa je znašala v teh treh dneh 130 mm.
—	Umrla je dne 28. aprila v Svibnem pri Radečah gdč. Ana Lenard, sestra č. g. Leopolda Lenard.
—	Zastrupil se je v Trstu 18-letni Edvard Schmidt.
—	V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 40 Slovencev in 60 Hrvatov.
—	Slovenske novice iz Amerike. V Clevelandu je ponesrečil 351etni Bojč, padši s stopnic neke kare. da je obležal nezavesten.
Ker je I. Mehle, stara 25 let, bila prevelika prijateljica žganja, se jej je omračil um. Zdravniki so sklenili, da jo oddado v blaznico. — V Clevelandu jc umrla Marija Pucelj iz Velikih Lašč. — Slovenec J. Lamuth v Elyju (Minn.) je bil imenovan policijskim načelnikom. — V Calumetu bodo ondotni Slovenci postavili novo cerkev. — V Reverju je umrl Ivan Hribar, doma od sv. Križa pri Litiji.
—	Časnikarstvo. »Slovanska Misao«, katero v Trstu izdaja g. Jakič, prične izhajati dvakrat na teden, v novem letu pa bo baje izhajala vsak dan.
Velika nevarnost preti brivcem vsled iznajdbe Madiara Sclaya in Angleža Withe-ringtona. Izumela sta namreč nov način, kako se možje lahko obrijejo brez britve. Z nekim nanovo iznajdenim praškom se namreč namaže obraz in se pusti pena, nastala iz njega, nekaj časa na licih. Potem jo jc treba odstraniti in ž njo izginejo brke, kot bi jih pob ril. Poizkusi, ki so jih delali na šestih osebah, so se izvrstno obnesli.
Novice iz Drage. Iz Drage se nam piše: Rudečelisno vročinsko bolezen so imeli skoro vsi šolski in drugi otroci na Travi. Bolezen jih je nekaj pobrala. Šola je bila zaprta, dokler ni bolezen ponehala. Od tam se je podala v Drago, Podpresko, na Lazeč, v Novi in Stari kot. Tudi v teh vaseh je vse mlado položila na bolniške postelje — celo do 18 let stare. Nekaj jih je umrlo. Bolezen traja šc. — V šoli v Dragi že kake štiri tedne sem ni rednega pouka; od približno 60 otrok jih pride v šolo včasih eden. včasih trije, in se jim \eli domov; včasih šest, zadnji čas največ do dvanajst otrok. Včasih pa tudi nobenega ni. Soie niso zaprli, — kar je prav čudno. Ali nima to morda kake zveze z volitvami na Travi?... Ali pa kakega ozira na Auersper-gov shod, ki bo 4. maja na Travi? — V šolah v Novem in Starem kotu pa so s poukom za nekaj časa prekinili. —- Tudi tu jc padlo precej snega. Zelenja še ni nobenega.
—	Nova vrsta dežnikov. Nekemu višjemu uradniku mestnega stavbinskega urada na Dunaju ie bil v presojo predložen nov model dežnika. Tega dežnika ni treba nositi v rokah, ampak se priveže na hrbet, kar je posebno pripravno za slikarje, inženirje in geometre, ki imajo opravilo zunaj, pa jih pri tem ovira neugodno vreme.
—	Občni zbor srbske samostalne stranke, ki bi se bil imel vršiti 8. maja v Slunju. je odgoden na nedoločen čas.
Znnnstuo In umetnost.
* »Dom in Svet« ima v ravnokar izišli 5. letošnji številki naslednjo vsebino: Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. Spisal Fr. S. Finžgar. Druga knjiga. (Dalje.)
Balada. Zložil Griša. — Muzikant Ciril Novak. Spisal Pr. Bregar. Pesmi. Zložil Griša. — Pod lipo. Zložil Griša. — List iz zlate knjige. Priobčil dr. Alfonz Levičnik. — Zgodbe o kovačih. Po vaški kroniki spisal I. «E. Rubin. - Henry Wands\vorth Longfellovv. K stoletnici ameriškega pesnika. Sestavil I. M. — Pomlad. Zložil Griša. — Ali, oskrunil sem . . . Zložil Griša. — Pod oljko in lavo-rom. Zapiski iz soinčne Italije. Spisal dr. E. Lanipe. (Dalje.) Književnost. — Metelkova antologija. Poroča dr. E. Lampc. (Konec.) — To in ono. — Šah. Prireja A. Uršič. — Slike: lv'uski kmetje poslušajo carjev manifest, ki odpravljata roboto. G. G. Mjasojedov. — Pra-
ga: Velika dvorana na Hradčanih. — Škof Baraga kratko pred smrtjo. — Grb škofa Barage. Prižnica škofa Baraga v Marijini cerkvi v Sault Ste. Maric. — Palača škofa Baraga, zidana 1860. — Cerkev in rezidenca škofa Baraga v Sault Ste. Marie leta 1853.
—	Škof Ignacij Mrak koncem svojega življenja. Ivan Vertin kot novoposvečeni škof. — Frančišek Pirc.v— O. Oton Skolla, O. F. M.
—	Ivan Čebul. — Župnik Anton Hodnik, utopljen dne 4. julija leta 1901. — Grob Andreja Andolška v Eagle Harbor; rojen v Ribnici dne 27. septembra 1827, umrl 23. januarja 1882. — Škof Ivan Stariha. — Praga: Pogled s Hradčanov na mesto. Ocean. Vatikanski muzej, — Rumunska svatba.-O. Angelik Hribar. — Andrej Rovšck. — Dr. Edvard Gregr, nekdanji mladočeški voditelj. — »Dom in Svet« izhaja prvega dne vsakega meseca. — Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. P.vgen Lainpe za znanstvo in ilustracije.
—	Založnik in lastnik: Marijanišče. — Tiska »Katol. Tiskarna« v Ljubljani. — Naročnina: 9 K, za dijake 7 K, za Ameriko 2:5 dolarja, za Italijo 12 lir, za Nemčijo 10 M. — Sprejema lastništvo in upravništvo v Marijanišču.
*	Župnim uradom priporočamo knjigo »Praktisches Geschaftsbuch f ii r den Kurat-Klerus Osterreichs von P. VVolfgang Danner-bauer«. To delo, ki je najboljši pripomoček za župnijsko uradovanie, izhaja sedaj v tretjem popravljenem natisu v sešitkih po 72 h; celotno delo bo obsegalo okoli 32 snopičev. Naroča se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
*	Slovenska opera v Varaždinu je vrlo uspela. List »Naše Pravice« je donašal redno jako laskava poročila in želi slovenskim umetnikom, naj drugo leto zopet pridejo v Varaždin.
*	Za dekliške Marijine družbe. Izšlo je 31 nagovorov za dekliške družbe. Naslov knjigi »Hči Brezmadežne«. Cena 2 ali 3 K. kakor je vez. Spisal in založil župnik Fr. Bleivveis.
Izpred sodišča.
Nasledki neumestne šale. V Leskovčevi gostilni v Lazah se je v nedeljo, dne 2. decembra 1906 nahajalo več gostov. Nekdo je v šali delavcu Jerneju Matičiču izpodnesel stol, da .ie padel. Matičič se je pobral, vzel nož iz žepa, ga odprl in stopil v vežo, da bi, kakor sam pravi, kaznoval storilca. Tam je naletel na gručo moških, iu ne da bi pogledal, je li pravi med njimi, vsekal je Jakoba Gove-karja z nožem v desno roko in potem, ko je dobil od delavca Antona Kavčnika udarec po hrbtu, je zbežal. Kavčnik in delavec Lovrenc Mivšek sta stekla za njim. Prišli so do neke, kakih 200 korakov od te gostilne oddaljene dolinice; tam jc hotel Matičič skočiti čez neki plot, a se jc ujel na žici. Preganjalca sta ga ujela, eden od njih ga je udaril po glavi, tako da se je zgrudil na tla, in kakor Kavčnik sam priznava, udaril ga je kake trikrat po roki. Prvi je zapustil Matičiča Kavčnik, med tem ko ga jc Mivšek obdelaval s kolom in ga osuval z obuto nogo. Ko sta se vrnila Mivšek in Matičič pred Leskovčcvo gostilno, ga je Mivšek še nadalje s kolom pretepaval ter ga sunil v brado, da je Matičič padci. Pri tepežu je dobil na glavi in na životu Matičič več lahkih poškodb in prelom levega komolca. Sodišče jc vse tri obsodilo, iu sicer okvarjenca Matičiča na sedem, Kavčnika in Mivšeka pa vsacega na pol leta ječe.
Zaradi konkurza se je morala pred sodiščem zagovarjati mesarica Ivana Šumi iz Kranja. Njen mož Janez je bil zaradi zaprav-Ijivosti postavljen pod skrbstvo, nakar je prevzela njegovo obrt obtoženka ter jo na lastno roko izvrševala. Dne 26. oktobra umrl ii je mož, zapustivši osem otrok. Poizvedbe so dognale, da znašajo dolgovi Ivane Šumi, izvirajoči iz nakupovanja živine, 6150 K 38 h. Imetja obdolženka nima, kajti polovica zapustnikovega zemljišča, ki je prepisano na n.io, ie obremenjena v korist Šumijevih otrok, tedaj vsi upniki propadejo. Ivana Šumi sama priznava, da jo je le lahkomišljenost do tega privedla, ker ni pazila niti na to, kam da jc prišel iztrženi denar iu kako bo dolgove poravnala, ki jih je kar križem delala. Za kazen je dobila pet dni strogega zapora.
Ljubljanske nouice.
Ljubljanske volivne.
V Liubljani celi lučke ni.
a naš »Program« še zdaj ne spi;
s komolcem si glavo podpira,
možgane muči in študira,
kako bi še ujel kak glas,
naj bil bi že tenor al bas; —
samo sopran ic brez veljave,
ker voliti ne smejo »frave«. —
Od dne do dne ga bolj skrbi,
čc dilca mu izpodleti,
zato pa dan za dnevom grunta,
prot' Kregarju volivce šunta,
da bi kredit 11111 izpodbil,
sam pa, sevc, izvoljen bil.
Volivci pa so svoje glave.
možgane v njih imajo zdrave,
da še predobro vsi vedo,
kdo res prijatelj niih jc, kdo
bo delal samo v njih korist —
(»Program« gotovo nc bo tist ).
Zato, kdor ni na glavo pal,
bo Kregarju svoj glas oddal.	_
lj Do kdaj se bo volilo v Ljubljani. Kti-kor čujemo, se bo volilo v Ljubljani dne 14. maja od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne in nc kakor je magistrat nameraval, od 8. do 12. ure opoldne.
lj Hribarjevi agitatorji. Iz več okrajev se
nam poroča, da po štacunah ne puste naših ljudi pri miru, namreč da jih kar napadajo za Hribarja. Naj trgovci blagohotno pomislijo, da je to grdo, in da bo to samo njim v škodo. Za zdaj zamolčujemo imena, ker je namen z našo zmago ozdraviti neznosne razmere, ne pa jih poslabšati, in ker vemo, da bi prihod-r.jost marsikoga, ki sedaj še stoji v nasprotnem taboru, izprcmenila. Zato pa pričakujemo od trgovcev pameti in lojalnosti. Naj agi-tirajo, kolikor hočejo, a v prodajalnicah naj puste ljudi pri miru. — Par oseb pa moramo imenoma navesti, ker označujejo višino, ki stoji na nji agitacija za Hribarja. Mestni odbornik Bergant se trudi pri delavcih, ki hodijo k njemu jest, za Hribarja. Naj to pusti! Delavci morajo pri njem plačati, kar pojedo in ne marajo, da bi jim kdo grenil vampe s Hribarjem. Od njih naprošeni svetujemo Ber-gantu, naj se nikar po nepotrebnem ne muja. Delavcev Hribarja ne bo nihče volil; to je pribito. Trnovski Puch in Buda iz Most sta tudi v agitaciji za Hribarja. Potem mora seveda biti zmaga!
lj Gospodarstvo pri ljubljanskem magistratu. »Mladi« morajo svoje »stare« dobro poznati. »Nova Doba« piše o gospodarstvu na mestnem magistratu: »Marsikdo se je za časa zadnje volivne borbe v ljubljanski občinski svet vprašal, zakaj se liberalci tako strahovito boje, da ne bi prišel v občinski svet kak tak, ki ni »naš«. Drugje se je vprašal kdo, kaj je to naprednost, kaj je bela Ljubljana, kaj je svobodomiselnost — tem ljudem? Samo ena beseda je bila malo preveč očita: trdnjava. Magistrat ljubljanski je bil res trdnjava in zavetišče njih varovancem prvega do tretjega pokolenja. Pri magistratu je dobila vse boljše službe in plače liberalna familja. Te bogate sinekure je treba braniti — to je bila Ljubljana, to je naprednost! Mnogo tisoč na leto je izdanih samo v sinekuristične namene, po drugi strani pa dobe ostali uradniki in uslužbenci plačo, da se Bogu usmili. Ne zahtevamo ravno toliko ponosa ali sramu od tistih, ki sprejemajo te sinekure, dote ali kakor se jih naj že imenuje, da bi se zahvalili za to, kar njim ne pristoji; pač pa zahtevamo od oseb, ki stoje na čelu magistratni upravi toliko rahločutnosti, da bi se ne stavljali v pozo boriteljev napredka, kadar se bližajo kake — volitve. Taka drznost mora izzvati odpor.«
lj Hribar v Trnovem. Dne 5. maja, v nedeljo je napovedan v gostilni A. Steinerja volivni shod, ki se na njem predstavi Ivan Hribar. Lepo .ie za tega moža, da se bo enkrat tudi v Trnovo potrudil, morda se bo sam prepričal, kako je nemogoče zavednemu Tr-novcu in Krakovcu oddati svoj glas ljubljanskemu županu. Vabijo se na imena. Med vabljenci je le majhno število liberalcev, drugi so naši ali pa socialni demokratje. Stvar se jc namreč vršila tako-le: Pred par dnevi so imeli plačani agitatorčki sestanek pri Stei-ncrjii, kier so prebirali imenik 111 začrtavali pod gesli naš, črn, rdeč. Krog 400 so začrtali liberalcev. Kdor pozna Trnovo in Kra-kovo, sc mora pri tem prijeti za glavo. Ko smo pa prečitali imena Hribarjevega agitacij-skega odbora, potem nam je bilo naenkrat vse jasno. V tem odboru je namreč cela vrsta socialnih demokratov. To so, kakor je znano, zelo žejni ljudje. Kaj bi se torej branili zastonj pijače, če jim ni treba za to drugega, nego parkrat zaklicati: Zivio Hribar. Stavit gremo, da bodo na dan volitve sami volili Kristana. Tem junakom je bilo seveda vseeno, kako se zaznamuje imenik. Pili so in v eno-mer kričali: ta bo naš, ta bo naš. Predsednik odboru je Anton Trstenjak, ki je inoral zavoljo kruha ravno pod županovim pritiskom izpremeniti svojčas svoje prepričanje. Morda se ne motimo, če izrečemo misel, da je v izbiri odbora tudi nekaj maščevanja. Trste-njaku zveni še vedno v ušesih Hribarjev »kuš« iu sedai .ie prilika to vrniti.
lj Magistratovci na agitačnih potih. Velike morajo biti skrbi magistratovcev. Na vseli koncih in krajih jih zalivajo z vinom — ene 111 iste osebe vedno vidiš v istih skrbeh na raznih »shodkih«. To Ljubljančanom na-pravlja veliko zabavo. V takih skrbeh so že davno želeli videti naše magistratovce! Taki velezabavni prizori so se včeraj zvečer videli v gostilni pri Lozarju. Dr. Triller je tja pri-11 i tel »na shod«. Tako mogočna oseba je morala pričeti po ljubljanskih oštarijah ropotati proti Kregarju. Slava Kregarju, ki je dr. Trillerja tako daleč zvabil! Kaj bo še-le, ako Kregar postane poslanec! To bodo še-le taki ljudje, kot Triller postali ponižni. Kakor se torej vidi, jc Kregar res najboljše sredstvo, da se magistratovce ponižnosti nauči. Na »shodu« pri Lozarju jc bilo kakih 35 oseb, med njimi 8 liberalcev. Triller je menda opazil, da ga ljudje vlečejo, zato ic govoril samo pet minut. Bolj obširen je bil znani zgodovinar o svojem življenju France Šturm, ki čuti silno potrebo magistratovcem vedno lizati pete. Cel »shod« je bil v 25 minutah končan. Zaključil ga je obč. svetnik in izkuhar Bergant, ki jc delil »žegne« s Kregarjevimi »monštran-canii« iu je pripeljal iz svojega izkuha na shod par zidarjev. Bergantu se je videlo, da mu je morda kak knedeij iz njegovega izkuha zašel v glavo, namesto v želodec, ker je po shodu pravil, da bo »Hribar s svojimi slovanskimi jeziki vse klerikalce pomoril«. Bergant je po naročilu Trillerjevem dal za par litrov, nakar si je še bujnejše predstavljal Hribarja za škorpijona. Ob teh naravoslovnih premišljevanjih je Bergant prišel na mačka, katerega bodo 14. maja imeli vsi magistratovci!
Ij Na barju so jeli voziti šuto. Barjani, ki so leta in leta brezuspešno prosili, nai se jim popravijo ceste, imajo torej od Hribarjeve
kandidature dobiček. Učitelj Črnagoj je pa za to postavljen, da po Črni vasi in Ilovici dokazuje, da vse to prihaja od liribaria, od katerega bo tudi prišla v podobi krompirja baje zadrževana podpora. V šolo vabi ljudi in jim to pripoveduje; zraven pa pristavlja, da bodo barjani vse dobili, če bodo volili Hribarja, sicer seveda nič. Crnagoj in Hribar naj ne mislita, da barjani nimajo razsodnosti in da ne vedo, koliko so vredne liberalne obljube in agitaciiska šuta.
lj Prltlsek na užitninske paznike! Magistratovci poizkušajo s terorizmom svojo srečo, a tudi s tem se bodo opekli. Sedaj so skovali neko izjavo za užitninske paznike, v kateri naj bi kadili Hribarju ter tako izjavljali kako silno so zadovoljni s svojim položajem. To izjavo nosijo magistratovci okolu paznikov in jim ne dajo niti prilike, da bi jo prebrali. »Podpiši!« se zarohni na paznika in tako se kak paznik podpiše, ne da bi vedel, kake neresnice so v izjavi. Za župana Hri-bara tako fabricirane izjave pač niso posebno častne! Kdor tako izjavo vidi, bo sedaj vedel za nje vrednost. Namesto, da bi položaj užit-ninskim paznikom zboljšali, jih silijo podpisa-vati se na papir! Ljudem, ki delujejo s takimi teroristiškimi sredstvi, mora 14. maja odklen-kati! —
Ij »Grof Sardelca« vzor značaja. Včeraj sta sklicala po dnevni službi zvečer skladiščna mojstra državne železnice Mlakar iu Po-lonšek svoje podrejene delavce in jih peljala v Štefanovo klet, kjer je Polonšek otvoril in vodil shod. Govoril je tajnik liberalnega agi-tacijskega odbora v Vodmatu Mlakar (»Grof Sardelca«) in zabavljal čez S. L. S. in dr. Šusteršiča. O Kregarju je rekel, da ga zato ne voli, ker jc Kregar klerikalec, dasiravno je njegov sošolec, ampak kandidira proti Hribarju samo zato, da bo ložje prodajal mon-štrance. Ko je Mlakar dal sam Hribarjevo kandidaturo na glasovanje, so delavci, boječ se predstojnikov, dvignili roke. Ali rekli so si med seboj: »Držimo fige.« Tedaj pa se eden oglasi: »Saj smo vsi razven treh iz Šiške.« Tedaj pa se oglasi Mlakar, liberalni tajnik : »Pa volite Petriča, s tem sem pa jaz dober prijatelj.« Tako ta liberalni tajnik ni vedel, da je liberalni kandidat za ljubljansko okolico Zirovnik, ali pa je mož mislil, da bo to ostalo tajnost in svet ne bo izvedel, kako prepričan liberalec in značajnež je, da je v petih minutah obenem za liberalce in socialne demokrate. Opozarjamo pa »grofa Sardel-co« in Polonška, da je to tudi vplivanje na volitve, ako se svoje podrejene, ki niso njegovega mišljenja, tira na shod in zahteva, da glasujejo za Hribarja. Gospodu županu Hribarju pa častitamo na takih značajih.
li Volivni shod se je vršil včeraj zvečer pri g. Anžiču v Hradeckega vasi. Dve prostorni sobi sta bili nabasano polni volivcev. Kandidat Kregar razvil je program S. L. S. ter ga primerjal s programom njega Svetlosti — Hribarja. G. Anžič je nato priporočal kandidaturo g. Kregarja in pozival navzoče naj pridno agitira.io.
l.i Na napačni poti. Prejeli smo naslednje pismo: Gospod urednik! Vi ste na napačni poti, ker ste proti kandidaturi župana Hribarja. Jaz vam povem, da bode ta rešil nc samo našo lepo belo Ljubljano, temveč vso Avstrijo. Pravijo, da .ie Avstrija zadolžena; ni čudno, ker so bili poslanci doslej samo ljudje, ki so v državni zbornici rabili celo jato služabnikov, lakajev in kadar so kaj razbili pri cbstrukciji, prišli so razni obrtniki popravljat polomljene fotele in mize. Nesreča pri tem jc bila, da ni bila notranja oprava v državni zbornici — zavarovana, in tako seveda jc morala država sama popravilo plačati. To je zadolžilo državo. Odslej mora biti drupnre. Njega Svetlost dični naš Hribar bode takoj zavaroval vso notranjo opravo drž. zbornice pri »Slaviji«. Zavaroval bode tudi poslopje drž. zbornice, razne ministrske palače in seveda bode skušal pregovoriti dr. Luegerja, da tudi ta pusti zavarovati njemu, »Svetlemu cekinu«, dunajski rotovž« in sploh vsa dunajska javna poslopja. Tako bode Hribar podprl svojo skromno eksistenco, da mu uc bo treba nositi na Dunaj skorjic po žepih in da bo na Dunaju še kaj po strani zaslužil, da bo mogel »shajati«.Tako bo pomagano državi, da v prihodnje, ako izbruhne mogoča obštrukci.ia v drž. zboru ne bo treba plačati troškov državi, marveč jih bode izplačala Njega Visokost iz zavarovalnine; pomagano bo tudi Svetlemu cekinu, kateri se bo lahko oblekel v srebro. Tako sodim po svoji skromni pameti in mislim, da je prav. — Ta pravi Lorenc Pame-tuški.
lj Skrb za domačo obrt kaže g. Hribar tudi s svojim mestnim vrtnarjem. Mestni vrtnar, ki je plačan od davkoplačevalcev, odvzema obrtnikom dela, in jih sam izvršuje. Ali .ie tako postopanje vestno? Ali je mestni vrtnar zato nastavljen, da odjeda kruli domačim vrtnarjem? Take razmere se morajo odpraviti!
lj Zivlnozdravnlk Skale tudi pridno agitira za Hribarja. Mesarje in mesarske pomočnike na klavnici obdeluje g. Skale, da se bodemo tudi zanj zanimali in priobčili zanimivosti — kako agitira in kako — dela.
lj Pri Marčanu so magistratovci tudi poizkušali postati »ljudski«. Pa Kako »ljudski«. Ko so magistratne kapacitete, na čelu jim dr. Oražen prišle na shod, se jim ni zdelo vredno pri vstopu volivcev niti pozdraviti. Možic, ki hočejo časih na vsak način biti liberalni so videli, kaj imajo tudi v bodoče pričakovati od take ošabnosti, ki pozna volivce le ob volitvah, a še takrat ne more sleči svoje brezmejne domišljavosti. Magistratovci vedno visoko drže svoje nosove 14. maja je pa prilika, da se tc magistratne nosove potegne - da enkrat magistratna stranka tudi v Ljtib-
Iian! dobi — dolg nos. Dokler se to ne zgodi, bodo magistratovci gospodarili kakor bo njim prav, ne pa kakor žele obrtniki in drugi volivci!
Ij Med ljubljanskimi liberalnimi agitatorji
se posebno odlikujeta mesar Jožef Kozak in pa uradnik ljubljanske »Mestne hranilnice« Trstenjak. Radovedni sino, kakoli dobi Trstenjak čas, da agitira po gostilnah med uradnimi urami »Mestne hranilnice«? Na Jožefa Kozaka in pa na uradnika »Mestne hranilnice« opozarjamo svoje somišljenike.
lj Liberalni računi. Pa stikajo liberalci glave skupaj in modrujejo, kako bo v Ljubljani. Silno brihtnih se iznebe ob teh prilikah. Iako vemo za sledeči zanimivi pogovor: »Hribar ne more pasti.« — »Zakaj ne?« — »Ker je nas večina.« — Ali pa ta-le račun, ki smo ga tudi čuli: »Hribar dobi 3200 glasov; to jc pribito. Okrajev je namreč osem in na vsakega povprek računajmo le 400 naših pristašev, pa .ie 3200.« — Tako gre vsa stvar veselo naprej in mnogo vina se popije na tako imenitno bodočnost. Kako je že tista povest z ženico, ki je nesla jajca na prodaj v mesto in si že izslikala, kako bo prikupčevala hišo, hlev in kravico s teličkom v nji. Vesela te sreče je kar poskočila, češ, tako bo teliček skakal, pri tem je vrgla jerbas z glave in v razbitih jajcih gledala razdrte sanje.
lj »Slovenec« na laž postavljen. Dolgo smo sc ustavljali, pa žal, nam nič ni pomagalo, sedaj moramo vse priznati. Cemu nam te blamaže treba? Ali ni povedal Njegova Inteligenca g. dr. Kokalj, da so prišli stolorav-natelja ljubljanskega občinskega omizja gospoda Ivana Hribarja prosit z vseh vetrov sveta, naj sprejme kandidaturo? Prišli so, kakor pastirji v jaslicah, ali k olimpijskim igram: ». . . vom Theseus-Stadt, vom Aulis-strand, von Phokis, vom Spartanerland, von Asiens entlegner Kiiste, von allen Landern kamen sie...« In mi nismo verjeli? Vsi so prihajali!... In z vsemi je govoril gospod župan in program v njihovem jeziku. Z nekim Staroslovencem cclo staroslovenski. Samo s Poljakom je govoril bolj po kranjsko. Sprejem se je vršil na magistratu, in Zancek jc vsakega poprašal po legitimaciji. Ni ga bilo nevredneža med njimi; vsak se je namreč legitimiral kot — agent banke »Slavije«. Vsi so se g. Programu poklonili, zažgali mu mirisa in kadila in razložili svoje darove po mizah. Vsled silnega dima seveda niso mogli govoriti, nekateri so tudi kašljali. Gospod župan pa so tam najrajše, kjer se kadi, in so račili osrečiti vse te gospode s primernim ljubeznivim ogovorom. Ker naši bralci, žal, niso kos vsem slovanskim jezikom, prosili smo našega kandidata Ivana Kregarja, da nam je pomagal pri razlagi županovega nagovora. V slovenski transskripciji se ta govor glasi:
(Slovensko.) Dragi brati! Povsem nepripravljenega me je zadel vaš nenapovedani prihod in prav nič nisem vedel do zdaj-le, kaj nameravate pri tem lepem sprevodu. Ko pa sem čul iz vaših ust vaša moška zahtevanja, sem zadobi! prepričanje, da se moram žrtvovati za narod. Jednak med jednakiini smatram za izraz posebnih simpatij, ako ste, vc-doč, da ste se izvrstno premislili, odločili se, ravno zame. (K Hrvatu.) Posebno me veseli, roždena bračo Hrvat, da si uprav ti dakako mislio name, jer me još više ni bilo pet puta godina u vašem biielem Zagrebu. (K. Srbu.) 1 ti Srbine tužni! I tebi ču više ustreči, da ti uzmožen zaboraviti tužno polje Kosovsko i pomoči do stare slave, koju u nas sve dakako premalo uvažamo. ,(K Čelni.) Plnim srdccm vvborni pan i bratr Čech vykazivani ti mu j poklon. Na zdar! (H Poljaku.) Ob tebšči pan Poljace pa obžaljuščem, da šce nic dieua-nicm popolšnoje poljski. A rožumijeli scc bondemo. ker in jez imamom tudi pri nasci svičlo žlaličo! (K Rusinu.) Scrvus, brati Malovrh pardou Malorusj! (K Rusu.) Vo dnicvch neščastja zdorov menja vjalikij narod russkij. Eviva! (Po kratkem premisleku k Staroslovencu:) Jedina od dešter devinčih porodišen mouški spol — (in nadaljcvajc v slovenščini Brižinskih spomenikov) od kari .iest Jak dolgon (in potem v Trubarščini:) sato pa rezhem: Anu le potrajbnu jc: Skarbi sase! (V novoslevenščini.) Gospoda moja! Ta mandat jc moje življenje. Življenje jc lepo, mandat je lep; naj bo, jaz ga vsprejmem, to se pravi, če bom izvoljen. V to pomozi Bog in sreča junaška! — Odposlanci: Živela banka »Slavija« ! —
Ij H koncertoma »Glasbene Matice«: Ver-dijev »Requlem«. Iz razlage »Requiema«, ki ga je izdala »Glasbena Matica«, nadaljujemo nekaj važnejših točk. Skladba sestoji iz 7 delov, katerih drugi del ima 10 pododdelkov, sedmi pa 5 pododdelkov. Najdaljši in najširše zgrajen je drugi del »Dies irae« (Dan jeze), ki daje celemu »Requiemu« svoj značaj. V vsej svetovni literaturi te vrste mu zastonj iščemo para, tako izviren ne genijalen je v svoji koncepciji in pretresljiv v izvedbi groze in strahu pred poslednjo sodbo. Grozna slika se razvija pred nami, slika sodnega dne, ko sc bo zemlja v prah drobila in bo človek vstajal k ostri poslednji sodbi. Vse gre križem v orkestru iu zboru, vsa sredstva so uporabljena, da nam slikajo zmešnjavo, strah in skesanost. To so odtrgani akordi v celem orkestru, tam skrajno hitri teki navzgor in z viška nizdol kakor strele na nebu in njim sledeči grom, zopet se v trepetu vale široke plasti kakor skladi oblakov; tu so dolgi ječaji zbora na visokem g med tem, ko drugi glasovi z visokega ječanja kromatično navzdol postopajo v globine skesanosti, tam so zopet pretrgane, poluglasno govorjene besede, tako da glasba prehaja iz največje razburjenosti obupa v skesano trepetanje, kjer se čujejo le
še plašni utripi srca. V ječanje zbora pa se že mešajo tudi trompete in pozavne, naznanjajoče, da se bliža sodnik. Pričenja se skoraj scenično zgrajena zadnja sodba. Štiri trompete v orkestru, katerim iz daljave odgovarjajo štiri druge trompete, značijo angelje, ki trobijo na vse štiri strani sveta, naznanjajoč, da se sodba pričenja. S skrajno močjo izvedeni orkestralni stavek pločevinastih trobil (rogov, troinpet in pozavn) uvaja v fortissimo bučeči zbor »Tuba mirum«.
Nadaljevanje razlage: Ko se je napovedal sodni dan s trombami in zbor zapel mogočno svoj » l uba mirum«, je hkrati, kot bi se nebo odprlo in se prikazal božji sodnik. Mahoma je prenehal orkester in zbor, le neko tresenje teles je še ostalo. Vse pričakuje s trepetom, kaj bo. To tišino v trepetu značijo pretrgane besede basovega solista pri besedah »mors stupebit« z odmori čakanja in pretrgani motivi v orkestru, ki se v strahu pred Bogom vijo v globočine. Zdaj sledi altov solo na besede »liber seriptus«. Ta solo spominja s svojo resno, strogo in veličastveno karakteristiko na sliko ali kip upodobljene pravičnosti, ki kaže s prstom na veljavni zakonik, češ: po tem zakoniku se morate ravnati, po njem bodete sojeni. Značiln aje stroga energija v melodiji, v spremljevanju pa značilen izraz strahu pred knjigo, v kateri so vsa dobra in slaba dela zapisana in po kateri bodo prišli pri poslednji sodbi vsi grehi na dan. Tožno - iskren je sredni stavek sola, a trompete vzdržujejo nasproti petju strogi glas sodnika. Mogočno je stopnjevanje v orkestru in solo-glasu, ko se drugič prednaša »liber seriptus«. Recitativično prednašana koneena melodija zaključuje solo, dočim zbor scenerijo nadaljuje, ponavljaje besedi »dies irae«, dokler se ne vspne z vso silovitostjo do dela prvotnega »Dies irae«, v katerem zopet pretresljivo slika vso propast pred poslednjo sodbo. Sledi tercet z malim zborom. Alt, tenor in sopran izražajo v obliki milo prosečega misli preplašenega vernika, ki boječe poprašuje, kdo mu bo na sodnji dan pomagal. Značilno je proti koncu, da soliste cclo orkester zapusti, kar znači, kako osamljen bo človek na sodni dan. Šesti pododdelek »Dies irae« je zbor in kvartet »Rex treinendae«. Mogočna prošnja je to vesoljnega, pred božjim prestolom zbranega ljudstva: Kralj, pred čigar veličanstvom se vse trese in ki zastonj rešuješ one, ki so vredni rešitve, reši, reši me, saj si vir milosti! Zelo značilen je pričetek teh besed: Basi (ljudstvo) mogočno zavpijejo v višini na besedi »rex«, slikajoč božje veličanstvo, a takoj padejo trepetajoč v nižino in v pianissinio, kakor bi ljudstvo pred božjim veličanstvom popadalo na tla, nato pa se dvignilo na kolena in s povzdignjenimi rokami trepetaje prosilo milosti. Besede »Salva me« (reši me) se v čudovito krasnem stopnjevanju vedno in vedno ponavljajo najprej od posameznih solistov, nato pa se jim pridruži zbor v mogočnem polnozvočju, kakor bi vesoljni, pred božjim prestolom zbrani svet čedalje goreč-nejše prosil božje milosti. Vse velike mase v zboru in orkestru v srce segajoče kličejo: Reši, reši nas!
lj Visok gost. V stolnici je opravil danes zjutraj sv. mašo premil. gospod Ivan Stariha, škof iz Amerike, ki sc jc te dni povrnil v slovensko domovino za nekaj časa. Njegovo sliko prinaša zadnja številka »Dom in Sveta«.
lj Tri jubileje hkrati obhajal bode prihodnjo nedeljo, dne 5. maja, tukajšnji užjtninski paznik Andrej Vodišek, namreč šcstdesetlet-nico rojstva, srebrno poroko in pa petindvajsetietnico nepretrganega službovanja pri užitninskeni zakupu. Od OOlctnice ima sivo glavo, od srebrne poroke osem otrok, od 25-setih službenih let bode pa imel za pokojnino to, ako je kedaj v službi zaspal. Znamenito je tudi to, da jc v teh slavljcnčevih 25 letih v Ljubljani vse |X) troje, namreč tretji knezoškof, tretji deželni predsednik, tretji deželni glavar, tretji župan in tretji ravnatelj pri užitninskeni zakupu. Slavljencc je bil tudi trikrat v smrtni nevarnosti v službi. Ik>g poživi slavljenca še dolgo vrsto let!
lj Izžrebani porotniki. Dne 2. maja so bili pri c. kr. deželnem sodišču izžrebani porotniki za porotne obravnave, ki sc prično dne 3. junija 1907. Glavni porotniki: Arko Matko, trgovec v Ljubljani; Biirger Leopold, trgovec v Ljubljani; Bugenigg Janez, sodar in posestnik v Ljubljani; Caniernik Ignacij, kamnosek in posestnik v Ljubljani; Didič Eranc, sedlar, gostilničar in posestnik v Idriji; Di-tricli Anton, trgovec iu posestnik v Postojni; Garzarolli Emil pl. Thurnlack, restavrater in posestnik v Senožečah; Globočnik Jernej, iz-vošček in potnik v Ljubljani; Gorše Anton, kantiner in posestnik v Ljubljani; Grad Eran, posestnik v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani; Grilc Jakob, posestnik na Vačah pri Litiji; Grobelnik Janez, trgovec v Ljubljani; Kle-menčič Jožef, trgovec v Kamniku, Sutna; Klinar Jožef, gostilničar in posestnik na Jesenicah; Knaflič Eran, usnjar v Šmartnem pri Litiji; Košir Alojzij, posestnik v Ljubljani; Krejči Anton, krznar in posestnik v Ljubljani; Kunstelj Jožef, lesni trgovec in posestnik na Vrhniki; Mulley Karol, c. kr. sodni svetnik v pok.in posestnik na Vrhniki; Oblak Primož, gostilničar v Smledniku; Oražem Peter, posestnik v Notranjih Goricah; Osolin Anton, posestnik v Št. Vidu pri Brdu; Pikel Gregor, trgovec in posestnik v Postojni; Pintbach Jožef, posestnik v Ratečah pri Kranjski gori; Pohlin Janez, kovač v Kamniku, Graben; Premrov Karol, gostilničar v Vel. Ubelskem pri Senožečah; Repe Karol, posestnik na Mlinom pri Radovljici; Rovšek Martin, fotograf in posestnik v Ljubljani; Samassa Makso, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Šapla Janez, hotelir v Strujah pri Vipavi; Šifrer Fran, posestnik v Srednjih Bitiniah pri Kranju; Stare
Feliks, grajščak v Kolovcu pri Brdu; Stritof Janez, trgovec in posestnik v Starem trgu pri Ložu; Sturm Valentin, veleposestnik v Poljicah pri Radovljici; Šubelj Janez, trgovec v Kamniku, Šutna; Wizjan Fran, sedlar v Ljubljani. — Nadomestni porotniki: Bolte Gašper, izdelovalec in prodajalec sodovice; Caspar Fran, trgovec s pohištvom; Černe Fran, izvošček in posestnik; Črnivec Fran, klavec, gostilničar in posestnik; Komar Janez, posestnik; Olup Jožef, prodajalec obleke; Ranth Viktor, trgovec; Salokar Karol, trgovec in posestnik; Smerke Anton, pek; vsi v Ljubljani.
Ij Občni zbor društva »Pripravniški dom«. Včeraj, 28. t. m., je imelo društvo »Pripravniški dom« svoj običajni letni zbor v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča pod predsedstvom preč g. kanonika A. Ka-lana. Iz poročila tajnikovega povzamemo, da je društveno premoženje narastlo na 56.105 kron; v podporo ubožnim dijakom se je izdalo 400 kron. Pristavil pa je gospod tajnik še zagotovilo, da bode računski zaključek nastopnega društvenega leta mogel izkazati obilnejši prirastek, nego v preteklem letu, ker se je preč. g. častni kanonik dr. Matija Le-ben v svoji oporoki spomnil tudi našega društva, ki mu — vsled ravnokar dovršene obravnave — po odbitih stroških pripade volilo 7432 kron. Stanje je sicer ugodno in zadovoljivo, vendar je želeti še veliko večjega zanimanja za to prepotrebno društvo v dvojnem smislu: da bi se število članov pomnožilo iu bi redno vplačevali malo članarino dveh kron, in da bi mladinoljubi šc obilneje podpirali »Vrtec« in njega prilogo »Angel« ček«. Posvetovalo se je tudi o tem, kako naj bi se že zdaj po društvu podpirali pridni dijaki. Končno se je predsednik v toplih besedah spominjal dveh vrlih mož, ki sta bila izredno zavzeta za društvo in sta letos sklenila svoje blagotvorno življenje: preč. gospoda dekana Zamejica, ki jc društvo obilno podpiral z darovi in mu bil več časa predsodnik. in g. častnega kanonika Lebna, ki je, dasi že 91-letni starček, še tako bistro zasledoval potrebe časa ter naklonil društvu tako obilno podporo. Bog jima obilno vračaj v nebeški slavi!
lj Amerika ga je zmotila. Ivan Rozman, učil se je urarstva pri Jožefu Eberlu v Ljubljani. S svojim očetom se ni dobro razumel, pač pa s svojim v Trstu živečim sorodnikom Aleksandrom Rozmanom. Ta mu je vedno prigovarjal, naj gre ž njim in njegovo rodbino v Ameriko, in to je vplivalo na obdolženca v toliko, da postal tat. On sam priznava, da je svojemu mojstru izmaknil tri srebrne ure in še nekaj drugih reči. Za kazen jc dobil šest tednov ječe.
lj Ogoljufal se je. Predvčerajšnjim je prišel hlapec Jožef Mirt rodom iz Trsta, v gostilno g. Mačka na Francovem nabrežju, in ko se je najedel, je vzel seboj tudi zavitek obleke, katero je bil na stran položil pekovski pomočnik Franc Kostanjec. Tatvino so šc pravočasno opazili in jo naznanili policiji. Mirt je šel nato v šolski drevored, kjer je bil zasačen ravno, ko si je obuval ukradene čevlje. Oddali so ga sodišču.
li Hud prisiljenec. Včeraj se je pri demo-liranju hiše na Poljanskem nasipu uprl pazniku neki prisiljenec in ker ga paznik ni mogel sam ukrotiti, sta mu prišla na pomoč še dva policijska stražnika. Prisiljenec se je oborožil z lopato in je grozil ž njo vsakemu, ki bi se ga dotaknil. Slednjič se je prisiljenec le udal in ko so ga uklenili, ga je paznik odpeljal v luknjo.
Ij 300 kron vredno zlato uro z verižico ie
pogrešil dne 27. ni. m. popoldne v bližini Postojnske jame neki gospod. Na uri jc vrezano ime »Hansi«, na verižici so pa trije medaljoni z rubini in briljanti.
lj Umrli so: Meta Lampret, usmiljenka, stara 60 let; Blaž Kovač, sprevodnikov sin, star 6 mesecev, Marije Terezije cesta št. II; v bolnici: Lovro Cirtnan, hlapec, star 51 let, jetika; Apolonija Križaj, paznikova žena, stara 64 let, kap; Ana Kink, delavka, stara let, jetika.
l.i Stavbe. Od potresa sem spada letošnja stavbna doba med slabejše, toda — »mrtva sezona« to ni! Med tem, ko se je marca meseca dovažal na stavbišča mate-rijal in so podjetniki naročali zidarje in težake, imelo se je pričeti v aprilu s pripravami za stavbe: s kopanjem tal in postavljanjem odrov. Do zdai je vsega skup novoprojekto-vanih stavb 12. Pričeli so do zdaj graditi te-le: V Ilirskih ulicah je temeljno zidovje za Iv. Podbo.ievo hišo dodelano; v podaljšanih Škofjih ulicah je del zidovja nove Kokaljeve hiše že do pritličja dograjeno. V Slomškovih ulicah je dograjeno temeljno zidovje Robert Stenovičeve, ob Miklošičevi ccsti pa zidovje O. Bambergove hiše. Temelj sc koplje za vilo notarja Htidovernika na voglu Levstikovih ulic in Erjavčeve ceste. Poleg Lončarjeve vile na Delkotovem svetu ob »Poti stare pravde« si zgradi vilo Franc Hirschmau. Poštni kontrolor J. Flerc si zgradi ob Domobranski cesti enonadstropni hiši. »Katol. tiskovno društvo« dobilo je dovoljenje za adaptiranje pritličnih prostorov hiše št. ') Pred škofijo za prodajalnične prostore, J. Je-lenič vzdigne svo o hišo ob Stari poti za eno nadstropje. Ob Dolenjski cesti nameravana vila Iv. Varoge se še ni pričela graditi. Pričeli so z ometavanjeni sledečih dograjenih stavb: Črničeve in Jegličevc hiše v Ilirskih ulicah; Lampičevc in Šeškove hiše v Škofjih ulicah, hiš M. Kubclka ob Poljanski ccsti in Iv. Kregarja ob Elizabetni cesti; poslopja II. drž. gimnazije ob Poljanski ccsti ter P Turkove hiše v Streliških ulicah, dalje dr. Val-Icnčakove in Al. Lillegovc vile ob Bleiu eisovi ccsti. obeli hiš »Kmetske posojilnice« ob Du-