yu issim 0040-1978
LETO XL, ŠT. 37
Ruj, 24. septembra 1987 cena 150 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Prireja mleka pod pričakovanji (stran 2)
Od besed do pesti naj bo daleč (stran 3)
Zdravniki tudi svetujejo (stran 4)
Polde Bibič na Borlu (stran 5)
Ptuj je vedno lepši (stran 6)
Grozdje lepo zori, zrelo pa še ni
Grozdje je že sladko
foto: L. Kotar
Danes začetek
druge razstave
drobnega
gospodarstva
Po petih letih je športna dvo-
rana Mladika znova razstaviščni
prostor, kjer svoje najnovejše do-
sežke predstavlja ptujska zaseb-
na in družbena obrt. Na ogled so
izdelki več kot sto obrtniških
proizvajalcev. O pomenu obrti
za nadaljnji gospodarski in druž-
beni razvoj je na dopoldanski ot-
voritveni slovesnosti govoril
predsednik izvršnega sveta SO
Ptuj Jože Botolin.
V viteški dvorani na gradu sta
se na svečani seji sešla zadružni
svet OZ Panorama in izvršilni
odbor OZ. V imenu obrtnega
združenja je govoril predsednik
Alojz Kaučič, petnajstletni raz-
voj zadruge pa je predstavil
predsednik zadružnega sveta Vi-
ki Cvetko. Ob tej priložnosti so
podelili trideset priznanj za dol-
goletno poslovno sodelovanje in
delo v organih zadruge.
Popoldne se bo ob dvorani
pričel zabavni del z bogato go-
stinsko in drugo ponudbo.
Jutri, 25. septembra, bo osred-
nja pozornost veljala posvetu o
razvoju drobnega gospodarstva v
občini Ptuj včeraj, danes in jutri.
Podelili pa bodo priznanja za ka-
kovostne izdelke.
Druga razstava drobnega go-
spodarstva občine F*tuj bo odpr-
ta vsak dan od 9. do 18. ure, v
nedeljo do 16.	MG
V minulih dneh so nekateri vinogradniki že tr-
gali in grozdje zares ranih sort je bilo že zelo slad-
ko, tudi gniloba ga je načela.
Strokovno mnenje kmetijskega zavoda Maribor
priporoča začetek trgatve ranih sort grozdja, kot
so ranina, rizvanec, muškat otonel, 22. oziroma 25.
septembra.
O dozorevanju ostalega grozdja pa pišejo tako-
le: »Nadaljevalo se je zelo lepo vreme, izredno vi-
soke nočne in dnevne temperature. To ni najboljše
za kakovost vina, vendar smo lahko zadovoljni,
saj je to delno nadomestilo zamudo pri dozoreva-
nju v primerjavi z lanskim in predlanskim letni-
kom.
Sredi septembra je bilo dozorevanje v primerja-
vi z lanskim letnikom v zaostanku pri ranih sortah
za sedem, pri srednje poznih sortah za osem in pri
poznih sortah za šest dni. Če pa primerjamo letoš-
nji letnik s predlanskim, pa so zaostanki pri ranih
sortah za sedem, pri srednje poznih prav tako za
sedem in pri poznih sortah za 3 dni.«
Na pravo trgatev bo torej potrebno počakati še
kakih štirinajst ali več dni.
JB
UVODNIK	"
Drobno z veliko
vprašaji
Na kongresu ZKJ in v temeljih dolgoročnega programa gospo-
darske stabilizacije so drobno gospodarstvo obravnavali predvsem
kot strukturni problem našega celotnega bodočega razvoja in ne le
kot trenutno potrebo in zahtevo po odpravi nakopičenih gospodar-
skih težav in zaostrenih problemov zaposlovanja. Možnosti za za-
poslovanje, kijih v Sloveniji ni malo, so slabo izrabljene. Nova de-
lovna mesta v drobnem gospodarstvu so poceni, najcenejša pa pri
zasebnikih. Drobno gospodarstvo in dejavnosti v njegovem okviru
so organsko povezane s celotnim gospodarstvom in družbenim raz-
vojem. Nerazvitost drobnega gospodarstva ima velike posledice za .
splošen družbeni razvoj. Delež drobnega gospodarstva (podjetja, ki
imajo do sto zaposlenih) v vsem jugoslovanskem gospodarstvu je
osemodstoten. V drugih socialističnih državah je ta delež še manjši
(pet odstotkov), medtem ko znaša v gospodarsko razvitih državah
od 30 do 60 odstotkov.
Ugotovimo lahko, da v zvezi z razvojem drobnega gospodar-
stva nismo razjasnili osnovnih ideoloških nasprotij, njegov razvoj je
še vedno stihijski (kljub temu da smo v zadnjem obdobju sprejeli vr-
sto dokumentov, s pomočjo katerih bi razvoj spodbudili): ob tem
lahko omenimo še neenakomernost prostorske razporeditve. Načel-
ne ideološke in politične podpore ima drobno gospodarstvo veliko,
kar pa se še zdaleč na ustrezen način ne odraža v najrazličnejših
upravnih postopkih, ki spremljajo tako odpiranje kot poslovanje
obratovalnice.
Za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva je nujno ustvariti
takšne družbene razmere, da bodo zagotavljale hitrejši razvoj na
trajnejši osnovi. Z ukrepi ekonomske politike moramo na ravni
družbenopolitičnih skupnosti zagotoviti drobnemu gospodarstvu
ustrezno mesto v razvojni politiki in gospodarskem sistemu, ki bo
ustrezalo gospodarski moči in možnosti drobnega gospodarstva ter
spodbudilo njegov hitrejši razvoj.
Drobno gospodarstvo naj bi bilo sinonim za blagovno-tržno
gospodarstvo. Pri tem postane kaj hitro jasno, zakaj drobno gospo-
darstvo ne more naprej. Eden od poglavitnih vzrokov za njegovo
zaostajanje je v neprimernem organiziranju združenega dela: obli-
ke so toge in ne upoštevajo sodobnih poslovnih m tehnoloških to-
kov. Gospodarstvo se pri zdajšnjih težavah nujno mora preusmeriti,
veliki sistemi morajo nerentabilne programe prepustiti manjšim.
Kje je začetek in kdo bo zagotovil sredstva ?
Precej zagat in dilem se je letos vnovič obudilo ob celjskem sej-
mu. Obrtniki so v glavnem nezadovoljni. Menijo, da je glavna ovira
za razvoj obrti — davčna osnova. Enotni so si v ugotovitvi, da je ne
znamo pametno določiti. Davčno osnovo naj bi izračunali šele po
odbitku vseh stroškov poslovanja. Nasploh pa si obrtniki želijo, da
bi bila davčna zakonodaja trajnejša in da je ne bi spreminjali pre-
pogosto. Številne novosti, ki smo jim bili priče v zadnjem času. so
povzročile dodatno nejevoljo v obrtniških vrstah.
Kaj bomo Ptujčani povedali o svojem drobnem gospodarstvu ?
Nič spodbudnega, bi dejala večina, poznavalci bodo konkretnejši in
bodo povedali, da se nekaj le premika. Tisti z več in dolgoletnimi iz-
kušnjami bodo jutri (25. septembra) postavili nekaj zelo konkretnih
vprašanj, med njimi, zakaj smo v zadnjih desetletjih v obrtništvu ta-
ko zaostali, po dosežkih smo na repu v Sloveniji, pred vojno bojda
na tretjem mestu, in seveda, kaj je s študijo o razvoju malega go-
spodarstva v občini Ptuj iz junija 1977. leta. Sestavili so jo v ECM
— inštitutu za regionalno ekonomiko in socialni razvoj v Ljubljani;
besedam naj bi sledili programi.
Krivdo za zdajšnje stanje je iskati v vseh predalih z odgovor-
nostjo, ki pa je trenutno vsesplošna.^ Takšno tudi najraje sprejema-
mo. Zakaj bi nas bolela glava, pritiskale obremenitve in še kaj, če
je brez odgovornosti veliko lažje in »bolje« živeti!
Do kdaj bo torej drobno gospodarstvo še drobno, a z veliko
vprašanji?
Majda Goznik
V tovarni volnenih izdelkov
so slavili
S svečano sejo delavskega sveta in športnimi srečanji so minulo
soboto delavci delovne organizacije Tovarna volnenih izdelkov Maj-
šperk obeležili častitljiv jubilej — 50-letnico tovarne. Od leta 1937, ko
je bila tovarna ustanovljena z imenom Vunateks, pa do danes je pre-
hodila dolgo pot vzponov in padcev. Danes je to delovna organizaci-
ja, ki letno proizvede 165.000 kg mikane preje, 210.000 kg česane pre-
je, 320.000 kg polčesane preje. Letno se pojavi na domačem in tujem
trgu z znakom Tovarne volnenih izdelkov 720.000 metrov različnih
tkanin, 570.000 kg volnice za ročno pletenje in 70.000 gobelinov.
Pred vojno je bilo v tovarni zaposlenih okrog sedemdeset delav-
cev, danes daje kruh 490 delavcem. V preteklem letu so izvozili blaga
za rekordnih 2.428.574 dolarjev.
Nataša Vodušek
Glasbeni večer v viteški
dvorani ptujskega gradu
Ponedeljkov komorni koncert v izvedbi sopranistke Dunje
Spruk, violinista Tomaža Lorenza in čembalista Maksa Strmčnika je
bil glasbeni dogodek, ki ga Ptujčani še dolgo ne bomo pozabili. Iz-
jemna akustičnost viteške dvorane je ponudila nastopajočim pristno
ozadje, ki so ga znali izrabiti in polni dvorani občinstva pričarali raz-
položenje 17., 18. in 19. stoletja z glasbo Johna Atkinsa, Roberta
Ramseya, Mozarta in še nekaterih drugih. Še posebej pa je seveda
navdušil zvonki sopran Dunje Spruk, ki ji Ptujčani vedno znova radi
prisluhnejo; čeprav, kot je sama povedala, je najteže nastopati prav
pred domačo publiko.	N. V.
Dunja Spruk, Tomaž Lorenz in Maks Strničnik med nastopom v viteški
dvorani ptujskega gradu (Foto: Martin Ozmec)
Gorazd Žmavc je gostom orisa! razvojne možnosti Ptuja
Navezava poslovnih stikov
Ptuj, ptujske sindikalne delav-
ce in vinarje iz Slovenskih goric
je v ponedeljek obiskala delega-
cija iz nemškega Singena, ki si-
cer večkrat obišče prijateljsko
mesto Celje. Na enem od obi-
skov v Celju so namreč člani
nemške delegacije povedali, da
bi radi spoznali Ptuj, posebej pa
je vino s ptujskega,območja želel
pokusiti vinski trgovec Emil
Nejzhamer.
Župana Singena Rudigera Ne-
efa, predsednika sindikata sin-
genških kovinarjev Heinza Rhe-
inberga ter celjske sindikalne de-
lavce je v domu Franca Kram-
bergerja sprejel ptujski župan
Gorazd Žmavc. Na kratko je
predstavil razvoj ptujske občine
in njene razvojne usmeritve. S
singenškim županom sta izme-
njala monografiji obeh mest, na-
to so si gostje ogledali ptujski
grad ter staro mestno jedro.
Najdlje pa so se zadržali v pogo-
voru in ob pokušnji vinskih vzor-
cev v kleti TOZD Slovenskih go-
ric. Ne vemo sicer, ali je omenje-
ni vinski trgovec sklenil konkret-
nejša naročila pri ptujskih vinar-
jih, upamo pa lahko, da so takšni
obiski tudi poslovno uspešni.
Gotovo so dobrodošli ne samo
zaradi izmenjave izkušenj med
sindikalnimi delavci, temveč tu-
di, ker je navezovanje stikov na
področju gospodarstva ter turiz-
ma in kmetijstva oziroma vinar-
stva za Ptuj prav gotovo po-
membno.	d. 1.
Na Spodnji Hajdini odkrili rimsko hišo
v Pergerjevi ulici na Spodnji
Hajdini so na Firbasovi parceli
odkrili ostanke rimske hiše iz 1.
stoletja. Hiša je imela prizidek
na zahodni strani, na vzhodni pa
so ohranjeni podstavki za stebre,
ki nakazujejo arkadno vežo. Po
redkih najdbah sodeč (deli kera-
mike, opeke, oljenke) je najsta-
rejša faza iz 1. stoletja, življenje
na tem prostoru pa je trajalo vsaj
dve do dve in pol stoletji. Naj-
bolj ohranjen je najmlajši, za-
hodni prizidek z manjšimi pro-
stori, v katerih so vsaj dvakrat
obnavljali hodne površine. V ru-
ševinskih plasteh so našli pred-
vsem ostanke stenskega ometa
bele, rumene in rdeče barve in
_n^l^i polomljenih opek. Med
^^tstolti^o našli ostanke ognjišča,
^^ nad ^hihom pa nekaj koščenih,
t^ Usnic.^ v Nataša Vodušek
Arheolog Ivan Tušek ob ostankih rimske hiše na Spodnji Hajdini
(Foto: J OS)
Imate pokvarjen mikser, sesalec, llkalnik, termoakumulacijsko peč, telefonski apa-
rat... ali zvočnike? Bi radi zamenjali ali postavili nove tv antene?
Od ČETRTKA, 1. OKTOBRA, dalje bo odprta nova elektromehanična delav-
nica HUGO ŠNEBERGER, Vošnjakova 5, Ptuj (v Narodnem domu).
Naročila sprejema vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure.
Obišče vas tudi na domu.
Priporoča se HUGO ŠNEBERGER, Elektromehanika, Vošnjakova 5, Ptuj.
2— DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
24. september 1987 — TEDNIK
Prireja mleka
pod pričakovanji
Po nekaj letih nenehne rasti prireje mleka na območju ptujske
mlekarne je lani ostala na ravni predlanskega leta, pa tudi letos ne bo
večja. Pravzaprav je uspeh že, zadržati sedanjo prirejo, saj s cenami
reprodukcijskega materiala, v tem primeru umetnega gnojila, krmil in
podobnega, in s cenami mleka nikakor ne moremo priti skupaj. »Saj
se cene mleka popravljajo,« pravijo kmetovalci, »pa divjanje cen vse-
ga ostalega vedno znova povzroča velika neskladja.«
Tako so 'najzvestejši proizvajalci mleka kmetje na preusmerjenih
kmetijah. Najboljših pet se vsako leto spomnijo v tozdu Mlekarna in
jim podelijo priznanja ter simbolična darila. Največ mleka so v lan-
skem letu oddali Jože Belca iz Pongrc — 109.279 litrov —, Jože Na-
past iz Cirkovc — 107.990 litrov —, Janez Žampa iz Levanjcev —
107.795 litrov —, Janez Beranič iz Pongrc — 100.713 litrov — ter Ja-
nez Zupanič iz Drstelje — 89.604 litre.
Pred dnevi smo obiskali, skupaj s predstavniki Mlekarne, sled-
njega, Janeza Zupaniča, ki se je lani »vrinil« med največje proizvajal-
ce mleka. Ko sta se pred štirimi leti z ženo vrnila iz tujine, sta prevze-
la kmetovanje na ženini domačiji. Kmetijo Neže Mahorič smo pred
leti v Tedniku že predstavili, saj se je med prvimi odločila za takratno
novost — pašno-kosni sistem prehrane živali in za tako imenovane
čredinke. Tudi danes imajo osemhektarsko površino travnikov v
enem kosu razdeljeno na štiri ograjene parcele in na njih po prvem
odkosu krme pasejo živino vse leto. Kot je povedal gospodar, je živi-
na zunaj dan in noč, za zimo pa poleg krme s travnika pripravijo še
koruzno silažo s hektar in pol velike njive. Ukvarjajo se izključno s
prirejo mleka, imajo okoli 30 živali, med njimi je v povprečju vedno
16 molznic. V lanskem letu so na kmetiji Zupaničevih dosegli rekord
v prireji mleka na kravo. Tudi zelo čisto mleko oddajajo, so povedali
v mlekarni in tako jim pripada še doplačilo za kakovost, skupaj bodo
tako po novem prejeli za liter mleka okoli 220 dinarjev. To pa je že
kar solidno plačilo, seveda znova le v primeru, če ga v naslednjih
dneh ne bodo razvrednotile vrtoglave podražitve tega in onega.
Zupaničevi v Drstelji 4 ne razmišljajo o tem, da bi se na svoji
kmetiji ukvarjali poleg prireje mleka še s čim drugim. Celo razširiti
menijo prirejo, seveda v okviru možnosti, ki jih dopuščata kmetija in
hlev, kjer je prostora za 20 molznic. Sicer pa, kot je bilo razbrati z nji-
hovih obrazov, so s svojim delom in življenjem zadovoljni. Brez težav
pa tako nikjer ne gre ...
Kot je povedal direktor Mlekarne Janko Vindiš, tudi letos ne bo-
do odkupili planiranih 22 milijonov litrov. Verjetno bo dejanska koli-
čina za kakega pol milijona litrov manjša. V Sloveniji sicer poskuša-
mo reševati težave v prireji mleka, v zadnjem času tudi s premijo 40
dinarjev za vsak liter mleka, tudi tistega manj kakovostnega. Seveda
je to le blažitev težkega položaja živinorejcev. Hitrega povečanja pri-
reje pa ni mogoče pričakovati, saj je stalež živine na našem območju
že načet.
V mlekarni se seveda ne ubadajo samo z omenjenimi težavami. V
teku je velika investicija, katere prva faza bo kmalu končana. Enome-
sečna kasnitev pri gradnji proizvodne stavbe je upravičena, saj so
imeli gradbinci v začetku velike težave s podtalno vodo in so morali
temelje graditi tako, kot je običaj pri gradnji mostov. Drugo fazo mo-
dernizacije so v mlekarni načrtovali šele prihodnje leto, vse pa kaže,
da se je bodo s pomočjo Kmetijskega kombinata lotili že letos okto-
bra. Gre za nabavo in montažo strojev za novo proizvodnjo poltrdih
sirov.	JB
Zunanjost nove proizvodne stavbe ptujske Mlekarne. Je prijazen pogled
krave na njej namenjen boljšemu položaju naše živinoreje?
Delovna sila na Zupaničevi kmetiji v Drstelji: mati Neža Mahorič, hči
Katica in zet Janez.
140 največjih organizacij
združenega dela
Na osnovi podatkov Službe družbenega knjigovodstva je bila iz-
delana razvrstitev organizacij združenega dela, ki sodijo med največje
v Jugoslaviji. Razvrstitev je bila narejena glede na skupni ustvarjeni
prihodek v preteklem letu.
Med 140 največjih jugoslovanskih organizacij združenega dela
na področju industrije, rudarstva, kmetijstva, gozdarstva in gradbeni-
štva se v letu 1986 uvršča tudi Delovna organizacija Perutnina Ptuj, ki
je na 120. mestu. V letu 1985 je bila na 115. mestu. Na '20. mesto v
lanskem letu'se je uvrstila s skupnim ustvarjenim prihodkom 84.088
milijonov dinariev.
N. V.
Sklic zborov skupščine občine Ptuj
Po dogovoru na seji predsedstva SO Ptuj
so predsedniki zborov sklicali ločene seje.
Družbenopolitični zbor se bo sestal 28. sep-
tembra, zbor krajevnih skupnosti in zbor
združenega dela pa 29. septembra. Večino
gradiva so v delegacijah že prejeli.
Vsi trije zbori bodo obravnavali poročilo
delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru
skupščine SFRJ. Največ razprave pa bo prav
gotovo o informacijah o uresničevanju druž-
benoekonomskega razvoja občine Ptuj v le-
tošnjem prvem polletju in možnostih do kon-
ca leta 1987, o posledicah neurij in škode v
kmetijstvu in infrastrukturi s programom
aktivnosti za odpravo posledic ter o uresniče-
vanju sklepa o določitvi posebnih prometnih
površin za pešce in vzpostavitvi enosmerne
prometne ureditve znotraj ožjega mestnega
območja Ptuja.
Nadalje bodo odločali o dveh predlogih
sklepov o pristopu k družbenima dogovoro-
ma (s področja osebnih dohodkov in stano-
vanjskega gospodarstva), o osnutkih nekate-
rih odlokov in o programu dela občinske
skupščine za letošnje četrto trimesečje, volit-
vah in imenovanjih ter o delegatskih vpraša-
njih.
Zbor združenega dela in DPZ bosta obrav-
navala poročilo o izvajanju ukrepov družbe-
nega varstva v DO Agros-HIKO Olga Meglič
Ptuj, o prenehanju sklepa o uvedbi družbene-
ga varstva v tej delovni organizaciji pa bodo
odločali le delegati ZZD, medtem ko bodo
delegati zbora KS s tem le seznanjeni. Velja
omeniti, da je tudi družbeni pravobranilec
samoupravljanja dal soglasje k predčasnemu
prenehanju ukrepov.
V skladu s poslovnikom bodo delegati zbo-
ra združenega dela in zbora krajevnih skup-
nosti obravnavali in sklepali še o osnutku
sporazuma o izročitv". v upravljanje ptujskega
in studenčniškega ter dravinjskega ribiškega
okoliša, o dopolnitvi odloka o urejanju
kmečkega turizma v občini I^uj, o spremem-
bi odloka o prenehanju lastninske pravice in
drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za
kompleksno graditev na območju zazidalne-
ga načrta Majšperk-Breg, o osnutkih odlokov
o uvedbi melioracijskega postopka na melio-
racijskih območjih Sturmovec in Podvinci —
Pacinje —Desinci —Velovlek —Dornava—
Mezgovci, o odločbi o uvedbi komasacijske-
ga postopka na območju Spodnje Jablane —
Gaj in o štirih sklepih o izvzemu zemljišča iz
javnega dobra.
Samo zbor krajevnih skupnosti pa bo v
skladu s pristojnostjo obravnaval še osnutek
odloka o določitvi imen in območij ulic v KS
bratov Reš Ptuj.
FF
INŠPEKTORJI O VARSTVU OKOUA
Neodvisna ekološka inšpekcija?
Z občutkom nemoči se ne srečujejo samo ptujsko-ormoški inšpek-
torji. Na nedavni problemski konferenci o ekologiji, energiji in varčeva-
nju je veliko razpravljalcev analiziralo delo nadzornih organov in ugota-
vljalo, da kljub načrtu o skupnem nadzorstvo inšpekcij po vsej Sloveniji
še vedno nimamo popisa onesnaževalcev, niti nimamo učinkovitejših ak-
cij za zmanjšanje onesnaženosti, ki bi nastale na osnovi poostrenega
nadzora. Večina razpravljalcev je menila, da je vzrok nemoči tudi v nači-
nu imenovanja inšpektorjev na lokalnih ravneh, kjer so pogosto odvisni
od volje centrov moči in naletijo na odpor onesnaževalcev. Kajti velikih
onesnaževalcev ne bo nihče zaprl, ker so premočni na lokalni ravni, prav
tako pa jih gospodarske težave opravičujejo za malomarnost do okolja.
Že pred omenjeno problemsko konferenco so mladinci na kongresu v
Krškem oblikovali predlog, naj se ekološki nadzor organizira skupaj z
znanstveniki v neodvisni ekološki inštitut. Nekateri razpravljalci pa so
predlagali ustanovitev posebne neodvisne ekološke inšpekcije na repu-
bliški ravni, ta bi s svojimi mobilnimi enotami pokrivala celotno Slove-
nijo. Kaj menijo o tem ptujski inšpektorji? V pogovoru so nam orisali
odnos občanov in odgovornih v občini do inšpektorjev ter pogoje, v kate-
rih delajo.
Iz večine vaših odgovorov je
prevladalo mnenje, da ste na ne-
katerih področjih pravzaprav ne-
močni. Tovariš Vogrinec, morda
bi orisali, kako so vam pri vašem
delu v pomoč občani. Na terenu
namreč ne morete biti venomer,
občani pa bi vam pri odkrivanju
tistih, ki divje odlagajo, ki na črno
kopljejo gramoz itd., lahko poma-
gali. Imate v njih oporo?
Vogrinec: Kako vaščani sode-
lujejo, je težko odgovoriti. Prav
gotovo marsikaj opazijo, vendar
se obračajo na nas samo, kadar
so v slabih sosedskih odnosih z
drugimi. Kadar sta dva soseda
skregana, takrat inšpektorji izve-
mo tudi tisto, česar sicer ne bi.
Zelo pa ščitijo drug drugega, ka-
dar iščemo odlagalce odpadkov
na divjih odlagališčih v gozdo-
vih.
Žunec: Omenil bi, da se v zve-
zi društev za varstvo okolja in v
mladinski organizaciji že dalj ča-
sa pogovarjamo o načinu dela
inšpekcijskih služb. Nezaupanje
v njih se je še posebej razširilo
po znanih dogodkih ob Krupi in
ob projektih za verigo elektrarn
na Muri in Savi, pa tudi ob obili-
ci manjših onesnaževanj. V os-
nutku je naš predlog, da bi se in-
špekcije, ki imajo nalogo pri var-
stvu okolja, združile v republiški
organ, ki bi bil financiran iz
enotnega republiškega, če že ne
kar zveznega vira. To naj bi omo-
gočilo neodvisno delovanje in-
špektorjev, saj bi s tem onemogo-
čili vpliv in pritisk lokalnih obla-
sti in velikih onesnaževalcev. Po-
gosto se zaradi odvisnosti in-
špektorjev od vodilnih občinskih
struktur namreč dogaja, da in-
špektorji raje manj ukrepajo, kot
pa da bi imeli težave. Morda bi
spremenjeni način financiranja
omogočil inšpektorjem več sa-
mostojnosti in bi lahko strogo iz-
vajali predpise, saj je zdravo
okolje družbeni interes in ga mo-
ra nekdo ščititi neodvisno.
Vogrinec: Vprašanje o odvis-
nosti ali neodvisnosti inšpektor-
jev od občinskih virov financira-
nja ni tako enostavno, kot se
morda komu zdi. Kakšna spre-
memba pa bi brez dvoma bila
koristna. Zanimivo je premisliti,
kako bi ukrepali, če bi bili neod-
visni oziroma odvisni od republi-
škega vira financiranja. Naj na-
vedem primer farme bekonov v
Dražencih. Ta je v pristojnosti
republiškega sanitarnega inšpek-
torja, pa kljub temu njeno obra-
tovanje zaradi »širših družbenih
interesov« ni prepovedano.
Manjša razlika bi zaradi finan-
ciranja morda nastala le v tem,
da bi v posamičnih primerih
prevladali res samo širši družbe-
ni interesi, medtem ko so sedaj
pri občin'kkih in medobčinskih
inšpekcijah upoštevani tudi lo-
kalni interesi.
Verjetno je dvom v učinkovitost
inšpektorjev na področju varstva
okolja in očitek nemoči pri in-
špektorjih tudi posledica kadrov-
skih in tehničnih okoliščin, v kate-
rih delate. Ali število inšpektor-
jev, opremljenost in usposoblje-
nost vaših služb bistveno omejuje-
jo vaše ukrepanje?
Vogrinec: Ko se primerjamo z
drugimi občinskimi inšpekcijami
in medobčinskimi organi na tem
področju, lahko vidimo, da je prj
nas za tako veliko območje pre-
malo inšpektorjev. V Ptuju ugo-
tavljamo, da so praktično vse in-
špekcijske službe razen požarne,
urbanistične in gradbene prešib-
ke, v njih je manj zaposlenih kot
v drugih občinah.
Lunder: K temu bi dodala še,
da je na področju sanitarne in-
špekcije zasedenost s kadri izred-
no slaba. Če se primerjamo z
ostalimi v Sloveniji, bi lahko de-
jali, da smo na zadnjem mestu
glede števila inšpektorjev. Pobu-
da o enotni republiški inšpekciji
bi bila dobrodošla predvsem za-
radi tega, ker bi se lahko inšpek-
torji specializirali za posamezna
področja. Potem bi bil inšpektor
na svojem ozkem področju zares
doma. Sanitarna inšpekcija nad-
zira okoli 300 do 500 predpisov,
in jasno je, da je tako obširno
področje zelo težko obvladati.
Poleg tega se ti predpisi strahot-
no hitro spreminjajo in je to zah-
tevno znanstveno področje, za
katero ti šole, v katerih se šolajo
inšpektorji, prav gotovo ne daio
potrebnega znanja. V sanitarno
inšpekcijo je potrebno vključiti
veliko število strokovnjakov z
najrazličnejših področij, da bi bi-
li kos zahtevam.
Sanitarni inšpektorji smo ve-
zani na jemanje vzorcev in na
analize pooblaščenih zavodov.
Najbližji zavod za analize je v
Mariboru. Skoraj vsaki analizi
pa sledi superanaliza, ki jo lahko
oprpijo le zavodi v Ljubljani. V
ptujsko-ormoški inšpekciji ima
vsak od inšpektorjev na voljo av-
tomobil le enkrat tedensko in še
takrat porabi avto za dostavo
vzorcev v Maribor in Ljubljano.
Razumljivo je, da za pravo delo
na terenu ostane malo časa.
Hojnik: Vodnogospodarsko
inšpekcijo opravljam le polovico
delovnega časa, drugo polovico
pa inšpekcijo javnih cest, ki je
prav tako zahtevno področje, saj
imamo v občini okoli 2 tisoč km
cest. Imam pa avto prav tako le
enkrat na teden.
Težak: Pridružujem se mnenju
ostalih inšpektorjev, da je zase-
denost gotovo premajhna, da je
delovno področje vsake inšpek-
cije zelo široko in je fizično ne-
mogoče, da bi en sam ali dva in-
špektorja nadzirala območje
dveh občin. Tudi tehnična
opremljenost je zelo slaba — od
avtomobilov do delovnih pripo-
močkov. Skratka, težko je na tak
način delati, ko nimaš niti najos-
novnejših pripomočkov.
Verjetno je republiško vodstvo
inšpekcij z vsem tem seznanjeno.
Prav gotovo so inšpektorji iz po-
sameznih občin te probleme že ve-
likokrat poudarili. Ali morda kdo
od pristojnih išče rešitve za te za-
gate inšpektorjev po vsej Sloveni-
ji?
Vogrinec: Zaenkrat ni zasledi-
ti, da bi prišlo do organizacijskih
sprememb. V Podravju obstaja
dogovor, da bi morali skrbeti za
približno enake delovne pogoje
in osebne dohodke inšpektorjev,
čeprav imamo več onesnaževal-
cev in je naše območje obširnej-
še.
D. Lukman
ZA HORVATOV STROJ SE ZANIMAJO
TUDI V TUJINI
Šest mesecev so v Horvatovi
obratovalnici Orodjarstvo in
strugarstvo na Mariborski 60 v
Ptuju potrebovali, da so izdelali
univerzalni programski kokilni
stroj HAP 1. Naročila gaje orga-
nizacija 10 Pohorje, ki izdeluje
gasilsko opremo. Njegov stroj je
uporaben za vse industrije, ki se
ukvarjajo s kokilnim litjem.
Že v sejemskih dneh se je zanj
zanimalo veliko domačih organi-
zacij in nekaj tujih, med njimi
metalurškometalni koncem iz
Diisseldorfa, ki zaposluje blizu
dva milijona delavcev in ima 62
milijard dm bruto realizacije na
leto.
Univerzalni programski kokil-
ni stroj stane v Nemčiji brez da-
jatev 126 tisoč dm. Slavko Hor-
vat je na inovacijsko priznanje
zelo ponosen. Povedal je, da v
Jugoslaviji ni podobnega proiz-
vajalca.. Dosedanji stroji so pri
kokilnem litju imeli do 35 odsto-
tkov izmečka, njegov pa največ
pet odstotkov. Tak stroj se v to-
varni z dvema izmenama zelo hi-
tro »sam plača« že zaradi zmanj-
šanega izmečka.
Čeprav je inovacijska nagrada
nekoliko ohladila Horvatovo je-
zo, nejevolja zaradi splošnega
stanja v obrti ostaja. »Ne morem
razumeti, da naša družba s svoji-
mi predpisi onemogoča tiste, ki
ustvarjajo, inovacijsko razmišlja-
join skušajo bolje in drugače de-
lati. Ni prav, da smo tisti, ki raz-
mišljamo, za to kaznovani. Zakaj
se ne upošteva in skuša drugače
obremenjevati obrtnika, ki na le-
to izdela dva stroja? Tak obrtnik
nima rednih dohodkov kot tisti,
ki na mesec proizvede tisoč iz-
delkov in podobno. Ce bo šlo ta-
ko naprej, borr obratovalnico, v
kateri sedaj zaposlujem štiri de-
lavce, rnoral ^ preti in se po
27-lei:ier de? obli zno-^ a za-
posrt' dr; be:iem sektocju.«
MG
Horvatov univerzalni programsi.i kokilni stroj HAP 1 foto: KOSI
TEDNIK - M. september 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
20. mednarodni celjski sejem je obiskalo več sto tisoč obiskovalcev.^	foto: KOSI
V Celju Gomilšek in Horvat
Dvajseti jubilejni mednarodni obrtni sejem v
Celju si je letos pripel vrsto različnih ocen. Ne gle-
de na to je bil za ftujčane uspešen. Uspeh je toli-
ko večji, ker letošnji udeležbi zaradi priprav na
domačo razstavo niso posvečali večje pozornosti.
Zaupali pa so dobremu delu in iznajdljivosti.
Ptujsko zasebno obrtništvo se je v Celju pred-
stavilo na sedemdesetih kvadratnih metrih razsta-
viščnega prostora. Vse dni je sejemske in druge
obiskovalce sprejemala Majda Orožen iz OZ Pa-
norama FHuj. Povedala je, da je bilo obiskovalcev
kljub temu, da letos poslovnih gostov niso vabili,
veliko. Najbolj so se zanimali za elektromagnetne
ventile, ki jih izdelujeta Feliks in Viktor Cvetko, za
aktivatorje vode Lolite Pavlevski, Donajeve odlit-
ke, polirno-brusilni stroj Janka Kolariča ter za oba
nagrajena izdelka: za stožčasto planetno gonilo,
za katerega je Ivan Gomilšek prejel zlato plaketo
mesta Celja, ter Horvatov univerzalni programski
kokilni stroj HAP 1. Zanj je prejel tretjo inovacij-
sko nagrado.
Feliks Cvetko, ki je že vrsto let stalni sejemski
razstavljalec, je povedal, da je letošnji sejem, ki
naj bi bil prelomni, slabši od prejšnjih. Sejemski
prostor je postal pretesen za vse, ki bi želeli na
njem razstavljati, zato izdelkov ni mogoče tako
razstaviti, da bi obiskovalec lahko spoznal vse nje-
gove lastnosti. Prepričan je tudi, da kič in ostala
kramarija ne sodijo na sejem. Podobno so menili
tudi drugi razstavljalci.
Do prave polnoletnosti bodo morali sejemski
organizatorji marsikaj popraviti. Predvsem pa se
bodo morali potruditi in dodati nov razstaviščni
prostor.
MG
URESNIČEVANJE SKLEPA O PROMETU V PTUJU
Predlogi za rešitev in ublažitev
kritičnih točk
Zbori skupščine občine Ptuj so 8.
julija sprejeli sklep o določitvi poseb-
nih prometnih površin za pešce in
vzpostavitvi enosmerne prometne
ureditve znotraj ožjega območja me-
sta Ptuj. Ta sklep pomeni uresničeva-
nje le nekaterih določil iz ustreznega
odloka, ki je bil sprejet leta 1983, iz-
haja pa iz obširnejše študije o ureditvi
prometa v mestu Ptuj.
Že na skupnem zasedanju zborov
občinske skupščine so imeli nekateri
delegati več kritičnih pripomb in
spreminjevalnih predlogov na posa-
mezna določila v sklepu. Takrat pred-
laganega ni bilo moč upoštevati,
praksa danes potrjuje, da so bili pred-
logi umestni, zato sta zbor združene-
ga dela in zbor krajevnih skupnosti z
večino glasov sklep sprejela. S 1. av-
gustom se je potem začelo izvajanje
odloka. To je zbudilo med občani ve-
liko pohval, pa tudi graj in ogorčenih
kritik.
TRI GLAVNE SKUPINE
Velika večina občanov, predvsem
pešcev in tistih, ki jim je za ohranitev
starega mestnega jedra, je izvajanje
sklepa sprejela z odobravanjem, na
posamezne pomanjkljivosti in nedo-
rečenosti pa je odgovarjala, da se bo-
do .stvari že uredile, da se bomo nava-
dili, in ko bodo urejeni nekateri drugi
objekti (parkirišča, semaforizacija in
podobno), bomo na to ureditev pono-
sni.
V drugi skupini, ki tudi ni malošte-
vilna, se je najpogosteje pojavljalo ti-
sto, kar so že predlagali posamezni
delegati na skupnem zasedanju, a ni-
so uspeli. Vsi ti so za določitev poseb-
nih prometnih površin, vendar za ne-
katere bolj življenjske in praktične re-
šitve, preglednejše prometne označbe
itd.
Tretjo skupino pa predstavljajo ti-
sti občani, ki kritizirajo sklep v celoti,
ki vidijo predvsem svoje interese, svo-
jo dejavnost, nočejo pa razumeti ra-
zlogov, zaradi katerih je bilo nujno v
starem mestnem jedru sodobneje ure-
diti promet.
Izvršni svet SO Ptuj je skupno z
upravnimi organi, pristojnimi za pro-
met, izvajal vse aktivnosti, da se lah-
ko začne uresničevanje novega pro-
metnega režima. Pravočasno je bila
zagotovljena tehnična oprema na uli-
cah in trgih, odstranjene so bile talne
označbe na voziščih tam, kjer je to bi-
lo nujno potrebno, upravni organ je
izdal 300 domicilnih nalepk stanoval-
cem obravnavanega območja in dru-
gim upravičencem, za katere je preso-
dil, da bi bili s prepovedjo prometa z
vozili pri opravljanju dejavnosti ovi-
rani. Od začetka izvajanja sklepa je
zbiral vsakodnevna opažanja, predlo-
ge in probleme, o njih je razpravljal
na dveh sejah v tem mesecu, pripravil
informacijo za zbore občinske skup-
ščine in predloge, ki naj bi jih na se-
jah zborov preučili in dopolnili.
GLAVM PROBLEMI IN PREDLA-
GANE SPREMEMBE
Oteženo je vključevanje s Trga svo-
bode na magistralno cesto. Tu je
predlagana prometna ureditev tako,
da naj se dovoli dvosmerni promet v
Dravski ulici in na Hrvatskem trgu;
po Cankarjevi ulici in delu Prešerno-
ve ulice (od Cankarjeve do križišča s
Cafovo) se uredi enosmerni promet,
na Muzejskem trgu pa spet dvosmer-
ni promet. S to rešitvijo bi dosegli
boljše odvijanje prometa brez vklju-
čevanja na magistralno cesto.
Stanovalci znotraj ožjega mestnega
območja, ki imajo osebna vozila, ni-
majo pa garaž ali dvorišč, so v neena-
kopravnem položaju do tistih, ki jih
imajo, zato se ne strinjajo s tem, da
morajo ponoči puščati vozila na par-
kiriščih daleč od kraja bivanja. Da se
tem občanom ugodi, je treba preučiti
možnosti spremembe ali ukinitve 8.
člena odloka o ureditvi cestnega pro-
meta v občini Ptuj.
Vozniki koles ne smejo voziti s ko-
lesi in so tako v neenakopravnem po-
ložaju do voznikov motornih vozil, ki
so dobili domicilne nalepke. Zaradi
tega je treba preučiti možnost spre-
membe 1. člena sklepa, ki naj bi bile v
tem, da bi prepoved prometa veljala
le za motorna vozila.
Prometne označbe ponekod niso
ustrezne, saj iz njih ni moč razbrati,
kje so urejena parkirišča, prav tako ni
označb, ki bi vodilne voznika v sre-
dišče mesta. Zaradi tega je predlaga-
no, da se obstoječa prometna označ-
ba takoj ustrezno dopolni.
Prometna disciplina je zelo slaba,
saj mnogi vozniki motornih vozil ne
upoštevajo vertikalne in horizontalne
prometne signalizacije, parkirajo na
pločnikih, zelenicah itd. Zaradi tega
je treba poostriti kontrolo nad kršite-
lji prometne discipline. To bo možno
sedaj, ko bo dograjeno parkirišče ob
Potrčevi cesta za avtobusno postajo,
kjer so dela v sklepni fazi. Poleg dru-
gih ukrepov proti kršiteljem promet-
ne discipline je treba preučiti tudi
možnost odvoza nepravilno parkira-
nih osebnih vozil s »pajkom« na
ustrezno zavarovani prostor v Ptuju.
Vse navedene probleme in predla-
gane rešitve je izvršni svet strnil v in-
formaciji delegatom zborov občinske
skupščine; ti bodo o njej razpravljali
28. in 29. septembra. Predlagano je
tudi, naj bi zbori občinske skupščine
pooblastili izvršni svet, da v okviru
študije o ureditvi cestnega prometa v
mestu Ptuj samostojno sprejme neka-
tere odločitve pri reševanju konkre-
tnih problemov urejanja cestnega
prometa v Ptuju. Predlagane rešitve
so podprli tudi odbori zborov občin-
ske skupščine.
FF
Od besed do pesti naj bo daleč
Ciril Baškovič v centralnem komiteju ZK Slovenije skrbi za
posebej občutljivo in pomembno področje — za razvoj znanosti in
tehnologije. Hkrati pa pogosto sodeluje na različnih pogovorih ko-
munistov v Podravju. Konec junija je obiskal ptujske komuniste in
pripravil zanimiv referat. V uredništvu smo se odločili, da ga objavi-
mo, saj je v njem Ciril Baškovič odkrito in natančno orisal seda-
njost in nakazal, kako bi z upoštevanjem ustvarjalnosti in znanja
množic v naši družbi marsikaj lahko obrnili na bolje. Predvsem pa
bolje gospodarili in bili demokratičnejši drug do drugega. (Naslov
in vmesne naslove je dodalo uredništvo.)
naCrti so dobri le, če
jih uresničimo
Težava vseh načrtov je bila v
tem, da smo jih napisali, več ali
manj strokovno izdelali, politi-
čno potrdili, nismo pa jih izpe-
ljali. O tem zaključnem poglavju
se ni razmišljalo, predvsem ne o
takšnem zaključnem poglavju, ki
bi ga lahko komunisti na terenu
preprosto razlagali tako: kaj bo
kdo začasno moral žrtvovati, da
bi dosegli cilje, do katerih lju-
dem je, na sprejemljiv način v
sprejemljivem roku. Brez tako
zasnovanih projektov ostajamo
pri besedah, dejanja lahko poro-
di le pameten stik z želeno per-
spektivo. Nerodno bo, če bo ve-
čina ljudi proti projektom. Po-
tem je pač potrebno biti še veliko
bolj pameten in znati predlagati
in dobiti sodelovanje za jjrogra-
me. Če ZK tega ne zmore, ne
more biti realna vodilna sila.
pogoji za prehod v ino-
vacijsko družbo
S tega vidika so zelo pomemb-
ni pogoji za izpeljavo opisane
strategije. Glavni so štirje.
1.	Strategija razvoja mora biti
jugoslovanska. Ne more biti par-
cialna, ker jo bodo blokirali dru-
gi deli, bodisi regije, bodisi pa-
noge. Jugoslovanska je lahko sa-
mo, če lahko v doglednem roku
obeta rešitev osnovnih vprašanj
vseh predelov Jugoslavije. Skup-
ni imenovalec je lahko naslednji:
več delovnih mest in bolj produ-
ktivnih delovnih mest!
Več tam, kjer nezaposlenost
predstavlja največji problem; še
bolj produktivnih delovnih mest
povsod, predvsem tam, kjer po-
gled čez mejo pokaže, da so real-
na razmerja v prejemkih pribli-
žno istih socialnih grup 1:3 v na-
šo škodo.
2.	Predhodno in hkrati z izpe-
ljavo točk strategije je treba
množično odpirati nova delovna
mesta, nove proizvodnje, tudi
nove delovne organizacije v
družbenem in zasebnem sektorju
in v kooperaciji obeh, saj brez
kooperacije drobne enote ne mo-
rejo prispevati dosti tehtnega k
skupnemu gospodarskemu učin-
ku. Zato bo koristno sprostiti se-
danje okvire tudi zasebni pobu-
di.
To je eden od dveh ključnih
pogojev, da se lahko v Jugoslavi-
ji pogovarjamo o postopnem
uvajanju prvih petih točk. Za-
kaj? Ker sicer pride do socialne
in nato do politične blokade, ki
izvira iz dejstva, da bi strožja
ekonomija ogrozila veliko kole-
ktivov in delovnih ljudi, ki ne
zmorejo biti tržno realno dohod-
kovni, v deželi, kjer je uradno
1.100.000 nezaposlenih in
600—700.000 ljudi na delu v tuji-
ni (od katerih se jih sicer vsaj pol
ne bo vrnilo pred upokojitvijo.)
Druga ocena pove, da je hkrati
1 500 000 delovnih ljudi od
6 000 000 zaposlenih v našem
družbenem sektorju podzaposle-
nih ali po domače — odveč.
V takih okoliščinah je mogoče
iti v prestrukturiranje samo ob
pogoju, da z ustreznimi ukrepi
predhodno in vzporedno odpira-
mo možnosti za množično nasta-
janje novih produkcij. Te omo-
gočajo, da se lahko viški delovne
sile preselijo v bolj produktivno
delo in da pričnejo odhajati iz
ozdov, ki slabo stojijo, samoini-
ciativno, še pravočasno in brez
prisile, kar oljaša prestrukturira-
nje, kjer terja ostrejše reze v ob-
stoječe ekonomsko in razvojno
omrtvičeno tkivo.
3. Razmah inovacijskega giba-
nja, da bi izkoristili rezerve, ki
po nekaterih podatkih relativno
kratkoročno pri sedanjih sred-
stvih in ljudeh dosegajo od pet
do štirideset odstotkov proizvod-
nje. To je drugi ključni pogoj, saj
omogoča, da del gospodarstva,
ki je danes ekonomsko vprašljiv,
preide v zdravo gospodarstvo,
hkrati pa odpira nova delovna
mesta in povečuje njihovo pro-
duktivnost. V Sloveniji se v zad-
njih treh letih na tem sektorju
precej dela in je opaziti dosežke
in premike v kakšnih 200 ozdih,
od tega znatne v kakšnih 30 oz-
dih. Npr. TAM Maribor danes ni
v dobrem položaju, ampak 10%
prihodka ustvarja s široko inova-
tivnostjo. Če bi še to odšteli, bi
bil njegov položaj dosti bolj kri-
tičen. Pozitiven je tudi primer
Gorenja iz Velenja. Delavcem so
predlagali, naj dajo predloge za
izboljšave, usmerjene na deset
točk proizvodnega procesa. Pet
tisoč zaposlenih je letos dalo več
kot 3000 predlogov, ki so bili
smiselni, od tega jih je 15% že
realiziranih. Dinar do dinarja —
in na koncu nekaj zraste! Prav
zanimivo bo videti, kakšne rezul-
tate bodo dosegli ob letu. Goto
vo bodo dvoji; gospodarski.
predvsem glede kakovosti dela
in zniževanja stroškov, in samou-
pravljalski. Gre za zorenje ljudi,
ki z udeležbo v inovacijskem gi-
banju postajajo še bolj aktivni
upravljalci s pogoji dela, s svo-
jim delom in na koncu zato veli-
ko bolj kvalificirani za upravlja-
nje s procesom poslovanja in z
rezultati dela. Masovno inovacij-
sko gibanje v nekerii času spre-
meni ljudi, spremeni organizaci-
jo in organizacija prične delovati
kot dobro naoljen mehanizem, ki
se je sposoben celovito in neneh-
no izboljševati, prilagajati in da-
jati večje rezultate. Takšni prime-
ri so še belQ vrane v Jugoslaviji
in Sloveniji, zato je treba delati
na tem, da postanejo pravilo. To
je ena od osnovnih nalog komu-
nistov.
4. Komplementarna deregula-
cija predstavlja zadnji izvedbeni
pogoj. Tiče se ustavnih spre-
memb in sprememb sistemskih
zakonov. Pri tem deregulacija
pomeni spuščanje pristojnosti in
samostojnosti z višjih na nižje ra-
vni oziroma subjekte, predvsem
od države na gospodarstvo, od
občine na podjetje itn. Gre za
povečevanje poslovne in organi-
zacijske avtonomnosti in odgo-
vornosti ozdov za lasten položaj.
Dopustiti moramo, da se kolekti-
vi samostojneje organizirajo, da
samostojno vodijo svoje postop-
ke, poslovne poteze in nosijo po-
sledice uspešnosti svojih
upravljalskih in proizvodnih de-
janj. To je koncept tržne ekono-
mije. Zahteva po komplementar-
nosti terja, da različnim pano-
gam in različnim teritorijem na
področju Jugoslavije dopustimo,
da lahko hitrost in globino dere-
gulacije uravnavajo svojim prili-
kam primerno, pod pogojem, da
ne škodijo ostalim. Jugoslavija je
bogata z različnostmi. Razlike v
ekonomski razvitosti znašajo od
ena proti sedem, prisoten je stik
treh kulturnih blokov itd., zato v
njej z uniformističnimi potezami,
zlasti s tako nadrobnimi, kot jih
vleče tekoča ekonomska politika,
pogosto dosegamo učinke, pri-
merljive s Prokrustovimi dejanji,
ko je dolginom sekal noge in gla-
ve, prekratke pa do smrti razte-
gnil, da bi le ujeli dolžino njego-
ve postelje. Uniformizem one-
mogoča polno izkoriščanje speci-
fičnih možnosti in zmožnosti raz-
nolike dežele in zato nedopustno
prispeva k nižjim skupnim rezul-
tatom. Komplementarna deregu-
lacija terja okrepitev in izpeljavo
tistih ustavnih načel, ki uravna-
vajo položaj ljudi, organizacij in
skupnosti po tržno in družbeno
vrednotenih učinkih njihovega
razpolaganja z družbeno in oseb-
no lastnino. Pri tem sme vsakdo
po svojem znanju in volji razpo-
lagati s sredstvi, ki jih posestvuje
v okviru svoje organizacije ali
skupnosti, če pa zaide v slab po-
ložaj, mu drugi solidarnostno
pomagajo, če tako sklenejo sami
in pod pogoji, ki jih sami določi-
jo. Vsako drugačno ravnanje na-
čenja vrednost družbenega kapi-
tala in potemtakem predstavlja
najhujšo kršitev ustavnih načel.
da bomo vedeli, kdo je
kriv
Gre za zahtevne posege, ki jih
bo težko izpeljati, temeljijo pa v
celoti na avnojskih načelih in na
načelu federativno urejene Jugo-
slavije z jasnim sistemom pristoj-
nosti in odgovornosti, vključno
za federativne organe. Danes pa
zveznemu izvršnemu svetu vča-
sih prelahko pripišemo slabe go-
spodarske in druge rezultate, saj
je ves sistem odločanja tako za-
pleten in blokiran, da je težko
presoditi, na primer, koliko so iz-
gube lesne industrije rezultat na-
pačne poteze, ki jo je zvezni
skupščini predlagal ZIS, koliko
pa njihove razvojne zaspalosti.
Ko so še živeli v obdobju sedmih
debelih krav, so pozabili, da bi
vlagali dohodek v modernizacijo
takega tipa, kot je to počela nji-
hova konkurenca v svetu — ne v
stroje za velike serije istega, am.-
pak v fieksibilno avtomatizirano
tehnologijo za male obrate, kjer
z učinki velikih serij proizvajajo
množice malih serij, pisanih na
kožo uporabnikov. Ob dobrem
dizajnu gredo dobro naprodaj,
pohištvo na tono stane pet do
deset tisoč dolarjev, naše pa tisoč
do tri tisoč dolarjev.
Strategija inovacijske družbe
zato predpostavlja množico us-
klajenih aktivnosti na vseh rav-
neh — tako v delovnih organiza-
cijah, kjer so odgovorna pred-
vsem poslovodna vodstva in čla-
ni ZK, kot pri ravnalcih sistem-
skih potez in ekonomske politi-
ke, kjer odgovornost nosijo pred-
vsem telesa in vodilni ljudje v iz-
vršnih, upravnih, skupščinskih in
družbenopolitičnih strukturah.
(Konec)
PO DOLGOLETNIH PRIZADEVANJIH
Gradbeniki za
združitev
Na četrtkovi redni seji občinskega komiteja Zveze komunistov
Slovenije Ptuj je bila beseda tudi o združevanju ptujskega gradbeni-
štva.
Prizadevanja za združitev ptujskega gradbeništva so že zelo sta-
ra, kar 15 let. Leta 1972 so namreč v ptujski občini začeli prizadevanja
v tej smeri, res da politiki, vendar zaradi takratnega kar dobrega sta-
nja odziva ni bilo. Znano je, da se v združevanje spuščamo šele ta-
krat, ko kakšna dejavnost postane občinski ali pa tudi širši problem.
To se je po letu 1980 začelo dogajati tudi s ptujskim gradbeništvom.
Zaradi slabšanja družbenoekonomskega položaja panoge, ki v občini
predstavlja četrto mesto tako po zaposlenosti kot dohodku, za indu-
strijo, kmetijstvom in trgovino, so razmere ocenili delegati zborov ob-
činske skupščine, in to v letih 1981 in 1985, ter sprejeli stališča in
usmeritve za izboljšanje stanja. Stari cilj, da bi povezali celotno grad-
beništvo, je bil uresničen le delno, predvsem zato, ker se nista poveza-
li največji temeljni organizaciji s področja visokih gradenj. To sta
tozd Drava iz Komunale, gradbeništva in prometa ter tozd Gradnje,
ki je v sestavi Gradisa. Sedanje neugodne razmere, tudi za gradbeni-
štvo, so vodilne in s tem oba kolektiva prisilile, da kaj ukrenejo. Gre
za slabšo konkurenčno sposobnost, kar je pripeljalo tako daleč, da ni
bilo dela celo v naši občini. Na seji komiteja smo slišali celo očitke o
nelojalni konkurenci in domačih investitorjih, ki dela oddajajo izva-
jalcem izven občine, naše gradbince pa uporabijo za zbijanje cene.
Zakaj je temu tako, je.težko objektivno presoditi. Del vzrokov morajo
naši gradbinci gotovo poiskati tudi pri sebi, da se v bodoče kaj po-
dobnega ne bi dogajalo oziroma da bi tega bilo manj.
Predlogov in pobud za drugačno organiziranje gradbeništva, za po-
vezave, združitve — kakor pač temu rečemo — je bilo veliko. Našte-
vanje le-teh ne bi pripeljalo nikamor. V kriznem času je potrebno
storiti tisto, kar je še možno. Osnova je v zagotovitvi ustreznega druž-
benoekonomskega položaja. Ali bi naj bil ta boljši, je težko reči, saj
smo marsikaj že zamudili, da bi si lahko privoščili napovedi o bolj-
šem ali precej boljšem.
Kako in v kateri smeri gredo prizadevanja za povezavo visokih gra-
denj? V začetku leta so se vodilni dogovorili za izdelavo pregleda sta-
nja, ki bo služil za izdelavo elaborata o sodelovanju ali združitvi. Pre-
gled je pripravljen, torej ostanejo razprave v kolektivih in izdelava
elaborata. Osnove so praktično že dorečene, vsaj takšen vtis smo do-
bili na seji komiteja. Enotno mnenje vodilnih v Dravi in Gradnjah je,
da je najboljša rešitev združitev v temeljno organizacijo v okviru Gra-
disa, kjer se delavci Gradenj čutijo varne, čeprav nekateri r^izmišljajo
tudi o drugih, večjih gradbenih podjetjih. Razprava je pokazala, da
bo povezava z Gradisom najboljša. Seveda pa pri vsem tem le nismo
tako naivni, da bi verjeli, kako bo šlo vse kot po maslu. Pričakujemo
lahko odpore posameznikov, nekateri menijo, da nekaterih vodilnih,
manj pri delavcih v neposrednem delu, vendar vse to lahko premosti-
jo z jasnimi, razumljivimi podatki in usmeritvami, skratka s prepriče-
vanjem. Vsem skupaj pa mora biti jasno, da je manevrskega prostora
zaradi kriznega stanja malo. Tega ne smemo razumeti kot prisilo, kot
postavljanje pred zid, temveč kot resnično stanje, mimo katerega ni
mogoče.
Ce je verjeti razpravljalcem na seji občinskega komiteja (ta o zdru-
žitvi >s kom in kako< ni in ne bo odločil, podprl bo večinsko mnenje
zaposlenih — ni pa razlogov, da jim ne bi verjeli), potem bi kar pritr-
dili sklepni misli predsednika Franca Tetičkoviča, da dajmo rešiti, kar
se še rešiti da, v prid delavcev in ptujske občine.
1. kotar
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
24. september 1987 - TEDNIK
SAMOl PRAVNA STANOVANJSKA Skl PNOST OBCINE PTUJ
Na podlagi 19. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje sta-
novanj v družbeni lastnini, zgrajenih iz sredstev solidarnosti v občini Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 24/85), razpisuje Samoupravna
stanovanjska skupnost občine Ptuj
JAVNI
NATEČAJ
za sestavo prednostne liste za pridobitev stanovanjske pravice na stanova-
njih v družbeni lastnini, grajenih iz sredstev solidarnosti v občini Ruj.
i.
Upravičenci za pridobitev soiidarDostnega stanovanja
Solidarnostna stanovanja se lahko dodelijo delovnim ljudem, občanom in
družinam z nižjimi dohodki, ki žive v težjih materialnih razmerah, in to:
a)	delovnim ljudem, ki združujejo delo v TOZD, delovnih skupnostih in
pri občanih, ki samostojno s svojimi sredstvi opravljajo dejavnost
b)	občanom, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega sta-
novanjskega vprašanja (upokojencem, invalidom, udeležencem NOV,
starejšim ljudem in za delo nesposobnim občanom)
c)	mladim družinam, to je družinam z vsaj enim otrokom, v kateri nobe-
den od staršev ni starejši od 30 let.
II.
Splošni pogoji za pridobitev solidarnostnega stanovanja:
1.	da občan in osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba, s kate-
ro živi v izvenzakonski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, ki najmanj
dve leti ži\ ijo z njim v ekonomski skupnosti), niso imetniki stanovanj-
ske pravice ali so imetniki neprimernih stanovanj,
2.	da ima občan stalno prebivališče na območju občine Ptuj,
3.	da občan oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še ni-
so ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja,
4.	da občan ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo
svojih bližnjih sorodnikov (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki
večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti
pred natečajem živeli skupaj v hiši oz. stanovanjih,
5.	da občan oziroma kateri izmed članov njegove družine ali gospodinj-
stva ni lastnik počitniške hiše,
6.	da socialne razmere občana oz. članov njegove družine ali gospodinj-
stva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči,
7.	da občan ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezapo-
slen.
" III.
Posebni pogoji za pridobitev solidarnostnega stanovanja
Posebna pogoja za dodelitev solidarnostnega stanovanja sta neprimer-
nost stanovanja in socialne razmere občana in njegove družine.
Stanovanje ni primemo:
—	če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne presega standar-
dov iz 17. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagota-
vljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju
stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS št.
15/81), razen v izjemnih primerih, kot so: več kot dve generaciji v dru-
žini, težja bolezen, ki terja trajno nego, itd.
—	če stanovanje ni ustrezno opremljeno (ni vode, elektrike, ogrevanja) in
to ni smotrna ureditev,
—	če gre za souporabo stanovanjskih prostorov,
—	če je nefunkcionalno.
Socialne razmere občana in njegove družine štejejo za poseben pogoj:
—	če stvarni mesečni dohodek samskega občana ne presega 50 do 65 od-
stotkov, stvarni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah z
dvema ali več člani pa 40 do 50 odstotkov in pri mladih družinah 60
do 70 odstotkov čistega osebnega dohodka,
—	če posebne razmere (denimo daljša bolezen, telesna in duševna priza-
detost, nezaposlenost zavoljo delovne nezmožnosti, ogroženost zaradi
pojavov, ki sjjremljajo stanje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in
nega, itd.) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine.
Omejitve pri višini dohodka iz prve alineje prejšnega odstavka ne veljajo
za upokojence, invalide in borce NOV, ki pridobijo stanovanja iz sredstev
za stanovanjsko gradnjo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro-
vanja v SR Sloveniji.
IV.
Prijave na natečaj:
Občani, ki smatrajo, da so po tem natečaju upravičeni do stanovanjske
pravice na stanovanju, ki je zgrajeno iz sredstev solidarnosti v občini Ruj,
vložijo prošnje s prilogami na naslov:
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ,
PREŠERNOVA 29
Prošnji (obrazec prošnje dobite pri Samoupravni stanovanjski skupnosti
občine Ptuj, Prešernova 29 — soba št. 108) je potrebno, priložiti:
—	potrdilo delovne organizacije oz. delovne skupnosti o višini osebnega
dohodka za leto 1986 za vse člane gospodinjstva in potrdilo o eventu-
elnih drugih dohodkih,
—	potrdilo o premoženjskem stanju,
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva in od kdaj bivajo na območju
občine Ptuj
—	potrdilo o delovni dobi prosilca in delovni dobi v občini Ptuj
—	dokazila o posebno težkih socialnih razmerah (odločbe o invalidnosti-
zdravniško spričevalo, potrdilo o članstvu v ZB NOV in podobno)
V.
ROK ZA PRIJAVO NA NATEČAJ JE 26. 10. 1987.
Prijav, vloženih po tem roku, ne bomo obravnavali.
VI.
Na osnovi prijav na natečaj in prilog ter ocene stanovanjskih razmer, ki
jih bo pripravila posebna komisija — ta si bo ogledala stanovanjske raz-
mere — ter v skladu s »sistemom točkovanja«, objavljenem v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj št. 12/83, se sestavi prednostna lista upravi-
čencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
Prednostna lista bo objavljena v javnih informativnih sredstvih. Upravi-
čenci do solidarnostnega stanovanja so dolžni ob dodelitvi stanovanja
plačati lastno udeležbo ...
Ptuj, dne 16. 9. 1987
Predsednik odbora za
gospodarjenje in
družbeno pomoč
Franc Ivanuša, dipl. ing. grad., s. r.
POGOVOR Z DOKTORICO NADO LARTEV
»Zdravniki tudi svetujemo . . .((
»Naj moj duh ob bolnikovi postelji ostane bister, naj ga ne kali no-
bena tuja misel, tako da bo razpolagal z vsem, kar sta ga naučila izku-
šnja in znanost, kajti velika in vzvišena so iskanja znanosti, ki imajo za
cilj ohranili zdravje in življenje vseh bitij.
Stori, da bodo moji bolniki zaupali vame in v mojo umetnost ter da
bodo ubogali moje nasvete in moja navodila«
Preventivna medicina, s katero
se ukvarjajo zdravniki v splošnih
ambulantah, dobiva v zadnjem
obdobju znova na pomenu. Le-ta
je zelo pomembna pri množičnih
obolenjih, kot so pri nas bolezni
srca in ožilja, kosti in gibal, dihal
in prebavil, nalezljive bolezni ter
v zadnjem času aids.
Že stari Kitajci so plačevali
zdravnika samo v primeru, če
jim je ohranil zdravje; pomeni,
da so bili izredno spoštovani tisti
zdravniki, ki so se ukvarjali s
preventivno medicino. Ljudje
ponovno poudarjajo pomen hiš-
nega zdravnika. Specializacije
splošne medicine so postale zelo
iskane na zahodu.
Splošni zdravniki se kot vsi
zdravniki obnašajo po načelih
mednarodnega kodeksa zdravni-
ške etike, od koder izvirajo vsi
drugi kodeksi. Osnova mu je Hi-
pokratova prisega.
Dr. Larteyeva dela v splošnih
ambulantah, kjer imajo v zad-
njem obdobju nadpovprečno šte-
vilo pacientov. Običajno jih je
okrog petdeset, včasih tudi sto in
več. Na zahodu je vsak zdravnik
z več kot dvajsetimi pacienti že
obremenjen.
Kaj opaža pri svojem delu?
»Pacienti prihajajo k zdravni-
ku šele, ko se slabo počutijo. Na
bolnikovo stanje pa vplivajo tudi
zunanji dejavniki: vremenske
spremembe, ožje in širše okolje,
družina, delovno mesto, prehra-
na in podobno.
pomoč prCakujejo že
takoj na začetku
V zdravstvenem domu opra-
vljamo tri vrste zdravstvenih sto-
ritev: v dispanzerjih, ki imajo
preventivno vlogo in kjer se
ukvarjajo tudi z zdravljenjem, v
splošnih in zobnih ambulantah
ter v urgentni ambulanti.
Prvo pomoč naj bi znal dati
vsak odrasli občan, nujno medi-
cinsko pomoč pa nudijo zdravni-
ki oziroma zdravstveni delavci v
okviru svoje izobrazbe. Urgent-
no pomoč dajejo v urgentni am-
bulanti, kjer je veliko preveč pa-
cientov. Ugotavljamo, da je nji-
dr. Nada Lartey foto: KOSI
hovo mesto v splošnih ambulan-
tah oziroma v dispanzerjih, kjer
zdravijo oziroma bdijo nad aku-
tnimi, subakutnimi in kroničnimi
boleznimi in kjer se izvaja terapi-
ja in drugi medicinski ukrepi.«
KATERI ZDRAVNIK NAJ
SKRBI ZA BOLNIKA?
»Zanj naj bi skrbel lečeči —
izbrani zdravnik. Izbrani zdrav-
nik naj bi bil tisti, ki mu bolnik
najbolj zaupa, da bi srečanje po-
tekalo v medsebojnem zaupanju
in razumevanju. V nasprotnem
primeru med njima ni pravega
stika, kar lahko izpridi naša naj-
boljša prizadevanja. Včasih sc
zgodi, da bolnik's svojim obna-
šanjem in neuvidevnostjo moti
potek dela zdravstvenega oseb-
ja.«
KAJ SVETUJETE BOL.M-
KOM?
»K svojemu izbranemu zdrav-
niku naj prihajajo zjutraj, ko so
na razpolago številne medicinske
službe in sredstva. Zelo pomem-
ben je tudi čas, saj je od pravoča-
sno odvisen uspeh zdravljenja,
zlasti še pri poškodbah in nale-
zljivih boleznih.
Naslednje, kar bi želela pou-
dariti in česar se bolniki premalo
poslužujejo, je: v ambulanto lah-
ko pridejo tudi po nasvet. Včasih
velja več kot recept. Preventivno
naj bi vsak občan vsaj enkrat let-
no prišel v splošne ambulante,
starejši občani pa dvakrat.«
V temeljni organizaciji Osno-
vno zdravstveno varstvo se zave-
dajo, da bo potrebno pri preven-
tivi narediti še veliko. Precej pa
lahko prispevajo z zdravim nači-
nom življenja tudi sami pacienti.
Z obojestranskim dobrim delom
bo tudi delo zdravnikov v sploš-
nih in drugih ambulantah lažje;
še več, lahko se bomo pohvalili,
da smo zdravi. Zdravje pa je več
kot vsi zakladi sveta.«
V vrtu
čeprav smo se znašli v koledarskem pričetku jeseni, pa nas nad-
vse navdušuje narava s poznim in vročim poletjem, ki je ugodno za
zaključevanje vegetacije in dozorevanje pridelkov večine poljščin in
vrtnin; sadje dozoreva in pridobiva kvaliteto, pa tudi okrasno rastli-
nje se ob takšnem vremenu, kot prevladuje v letošnjem septembru,
ugodno pripravlja na prezimovanje.
Vrtnik se v tem obdobju v ZELENJAVNEM VRTU posveča
ukrepom za zatiranje hroščka fižolarja. Fižolar je razširjen škodljivec,
ki živi v zrnu fižola, graha, boba in leče, napada pa že njihove stroke
v času vegetacije ali pa vskladiščena zrna. Fižolar je zelo nevaren
škodljivec zato, ker okužena zrna niso uporabna za prehrano, niti za
živinsko krmo; ob uporabi takšno zrnje povzroči hude črevesne bole-
zni. Življenjski razvoj fižolarja je zelo uspešen in hiter, čestokrat ob
veliki populaciji. Pri razmnoževanju mu prihajajo nekoliko višje tem-
perature, takšne, kot jih imamo letos v septembru, zato sem se tudi
odločil, da se tokrat nekoliko posvetimo temu škodljivcu.
Samica fižolarja polaga jajčeca v stroke fižola, v skladišču pa kar
na zrna. V 6 do 10 dneh se iz jajčec razvijejo do 4 mm dolge belkaste
ličinke, ki prodro v sredico >zma. Tam se pri temperaturi okrog 25° C
v 30 dneh razvijejo v odraslega hrošča, ki se hrani s sredico zrna. Ko
zapušča zrno, ostaja to preluknjano. Samica pri temperaturi pod 15°
C preneha polagati jajčeca. Ta okoliščina pa že daje odgovor za uspe-
šno zatiranje, ker je občutljiv na nižje temperature. Posevek poškropi-
mo z 0,1% actelicom ali 0,2% dipterexom ali 0,15% undenom, pri če-
mer smo pozorni na karenčno dobo, ki za navedena škropiva znaša
dva do tri tedne. Glavno uničevanje škodljivca opravimo pri vskladiš-
čenju fižola ali graha. Najpreprostejše in najcenejše je blanširanje, to
je postopek, ko zrnje potopimo za 10 minut v vodo, segreto na 55° C
do 60° C, odcedimo, osušimo in vkladiščimo v temen in hladen pro-
stor. Pri blanširanju ni uničen kalček in je tako zrnje kaljivo kot seme.
Okužbo zadržimo, če zrnje tri dni vzdržujemo pri nizkih temperatu-
rah 0° C do 5° C, nato pa vskladiščimo v prostor z nižjo stalno tem-
peraturo (do 15° C), zrno pa ne sme imeti vlage nad 15 %. Poznanih
je še več načinov zatiranja tega škodljivca v skladiščih in pod folijo z
ustreznimi fumiganti, ki pa za vrtičkarje z majhnimi količinami pri-
delka niso primerni.
Solato endivijo, ki jo bomo uporabljali v zgodnji jeseni, prične-
mo beliti; to je opravilo, ko dorasli solati dva do tri tedne pred upora-
bo oziroma spravilom krovne liste povežemo v glavico, kjer se bodo v
odsotnosti sonca pobelili ter tako postali okusnejši in krhkejši.
Če smo odbrali dobro razvite plodove kumar za doma pridelano
seme, plodove po dolgem razpolovimo, iz čolničastih polovic pa po-
strgamo seme in vse mehko tkivo. Posamezna semena težko ločimo iz
sluzastega osemenja, zato damo vse skupaj v posodo z mnogo vode in
postavimo za nekaj dni na toplo (vsaj 15° C). Ta zmes bo po nekaj
dneh začela vreti in takrat z lahkoto na cedilu izperemo vse razpada-
joče ostanke, da ostane čisto seme; tega na zraku posušimo in spravi-
mo v papirnato vrečko.
V OKRASNEM VRTU je september najboljši čas za sajenje nar-
cis. Narcise najbolje uspevajo v peščenih ilovnatih tleh, v katerih je
dovolj humusa. Svežega hlevskega gnoja narcise ne prenašajo. Če v
tleh ni dovolj humusa, ga lahko dodamo samo z dobro preperelim
hlevskim gnojem ali z navlaženo šoto. V mokrih in kislih tleh narcise
ne uspevajo. Če sadimo narcise na grede, naj bodo vrste 20 cm nara-
zen, če pa jih sadimo v skupine, naj bo med čebulicami 15 cm. Sadi-
mo 15 cm globoko.
Gomolje zgodnjih sort gladiol lahko izkopljemo že septembra; ni
treba namreč čakati, da bi nadzemni deli do kraja strohneli ali odmr-
li. Izkazalo se je namreč, da se bolezni mnogo hitreje razvijajo na go-
moljih, ki so dolgo v zemlji, pa tudi nekatere glivične bolezni se z do-
zorevanjem listov selijo v gomolje in jih tako okužujejo. Gomolji gla-
diol so pri skladiščenju zelo občutljivi za rane, ki smo jih povzročili
pri izkopu, zato bodimo pazljivi. Najprimernejše orodje za izkop vseh
gomoljnic, ne samo gladiol, je vilasta lopata. Gomolje skladiščimo v
zabojčke v plasteh največ 6 cm debelo. Poprej jih dobro posušimo na
suhem in zračnem prostoru, da v kleti ne bodo trohneli.
Miran GLUŠIČ, ing. agr.
samoupravna stanovanjska skupnost
občine ptuj
Na podlagi 7. člena pravilnika o pogojih in merilih za re-
ševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri
samostojnih obrtnikih občine Ftuj, razpisuje Samoupra-
vna stanovanjska skupnost občine Ptuj
4. NATEČAJ
za zbiranje prijav za pridobitev posojil
iz združenih sredstev, ki jih delavci, za-
posleni pri samostojnih obrtnikih obči-
ne ptuj, združujejo pri samoupravni sta-
novanjski skupnosti občine ptuj
I.
Pravico sodelovanja na natečaju imajo delavci, zaposleni
pri samostojnih obrtnikih občine Ptuj, ki združujejo sred-
stva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj
v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za ob-
dobje 1986—1990 (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj
št. 10/86 in 15/86).
II.
Pravico do posojila imajo delavci, ki izpolnjujejo pogoje
iz I. točke tega natečaja, če izpolnjujejo naslednje pogo-
—	da delavec oz. kdo od članov njegovega gospodinjstva
ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje
ali lastnik primernega vseljivega stanovanja,
—	da delavec živi v neustreznem stanovanju,
—	da delavec oz. njegova družina doslej še ni imela
ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
Neustreznost se ugotavlja v skladu s sprejetim stanovanj-
skimi standardi v občini Ptuj.
ni.
VIŠINA RAZPISANIH K)SOJIL JK 30.000.000 DIN.
Višina posojila, ki ga lahko pridobi posamezni posojilo-
jemalec, znaša:
—	za 1 člana do 1.100.000.-'
—	za 2 člana do 1.400.000.—
—	za 3 člane do 1.700.000.—
—	za 4 in več članov do 2.000.000.—
Za adaptacijo ali rekonstrukcijo stanovanjske hiše ali sta-
novanja, ki je starejše od 20 let, znaša posojilo do 50 %
določene višine posojila. Obrestna mera je 8 %. Odplačil-
na doba ne more biti daljša kot 15 let.
IV.
ROK ZA PRIJAVO NA NATEČAJ JE 15. OKTO-
BER 1987.
Prijave (na posebnem obrazcu, ki ga dobite pri Samou-
pravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj, Prešernova 29
—	soba 108) s prilogami dostavite na naslov:
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OB-
ČINE PTUJ, PREŠERNOVA 29
Vlog, ki bodo vložene po razpisnem roku, in nepopolnih
vlog (brez vseh prilog) ne bomo obravnavali ter se šteje,
da niso bile vložene.
PROSILEC MORA K VLOGI PRILOŽITI:
—	dokazilo o lastništvu stanovanjske hiše (zemljiškoknji-
žni izpisek),
—	gradbeno dovoljenje,
—	dokazilo o skupnem dohodku družine (gospodinjstva)
v letu 1986,
—	druga dokazila (zdravniško spričevalo, invalidsko
odločbo),
—	potrdilo o skupnem gospodinjstvu.
Rezultati natečaja bodo objavljeni v skladu s pravilni-
kom.
Ptuj, 15/9-1987
Samoupravna stanovanjska skupnost
, . . . občine Ptuj
TEDNIK
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
PRIZADEVNI KRAJANI
Tudi tokratni, osmi krajevni
praznik so v ZavrČu proslavili z
bogatim kulturnim programom
in z otvoritvijo modernizirane ce-
ste. Vrhnjo prevleko je dobil
3 km dolgi odsek ceste med Go-
ričakom in Turškim Vrhom.
V	tej krajevni skupnosti se le-
tos izteka peti krajevni samopri-
spevek in krajani se lahko po-
hvalijo s številnimi pridobitvami.
S pomočjo delovnih organizacij
na njihovem področju ter s soli-
darnostnimi sredstvi in prispevki
samoupravnih interesnih skup-
nosti materialne proizvodnje,
predvsem pa s samoprispevkom
in sredstvi krajanov, ki so jih zbi-
rali po posebnih pogodbah, so
modernizirali ceste od Dubrave
do Belskega Vrha in Zavrča, od
Goričaka do Turškega Vrha in
vDrenovec, zgradili so tri trans-
formatorske postaje, gramozirali
45 km cest, pridobili 56 telefon-
skih številk, popravili dva mosta,
uredili vodnjake in kupili novo
gasilsko cisterno, s katero vozijo
pitno vodo v kraje, ki jih pogosto
pesti pomanjkanje vode. Da bi
omogočili dobro cestno poveza-
vo tudi v zimskem času, pa so
kupili plug za čiščenje cest. Re-
gulirali so tudi oba potoka ob
Turškem Vrhu in pridobili okoli
100 ha rodovitne zemlje, ki je bi-
la prej pogosto poplavljena in
neuporabna.
Prav gotovo vsega tega ne bi
bilo, če krajani ne bi prispevali
še dodatnega denarja, še posebej
za gramoziranje in asfaltiranje
cest.
V	krajevni skupnosti pa že
snujejo nove načrte; te bo po-
trebno uresničiti z novim krajev-
nim samoprispevkom — šestim
po vrsti. Radi bi uredili cesto v
Kojuhovo dolino, cesto v Dreno-
vec prevlekli s fino plastjo asfal-
ta, zgradili še kakšno transforma-
torsko postajo, razširili telefon
tudi v najodročnejše kraje svoje
krajevne skupnosti, dokončno
regulirali potoke, predvsem pa
pričeli graditi vodovod proti
Turškemu Vrhu, saj imajo velike
težave s pomanjkanjem pitne vo-
de.
Proslava krajevnega praznika
je bila predvsem delovna. Pode-
lili so priznanja najprizadevnej-
šim krajanom: Ivanu Brleku,
Ferdinandu Šešku, Maksu Tran-
čarju, Antonu Petroviču, Antonu
Furjanu in Draganu Gregurecu.
Bronaste znake Osvobodilne
fronte pa so dobili Jože Liber,
Ivan Težak in Veronika Forstne-
rič.
V kulturnem programu so na-
stopili domači glasbeniki, učenci
osnovne šole v Zavrču, duet Joži-
ci, markovška folklora ter recita-
tor in pesnik Peter Vesenjak.
Najbolj je krajane v soboto
razveselila otvoritev modernizi-
rane ceste od Goričaka v Turški
Vrh, ki pa ni ostala brez grenke-
ga priokusa. Luknja na začetku
tega odseka in neurejene banki-
ne prav gotovo niso v ponos
ptujskemu TOZDU Cestnega
podjetja v Mariboru. Tako kot
delo cestarjev je krajane razoča-
ralo tudi to, da mednje ni ob
prazniku prišel nihče iz samou-
pravne cestne skupnosti, saj so
se vabilu odzvali predstavniki iz-
vršnega sveta, sosednje vaške
skupnosti Dubrava in predsed-
nik občinske konference SZDL
Ptuj.
Kakorkoli, krajani Zavrča so
med najprizadevnejšimi in sode-
lovanje mladih v razvoju kraje-
vne skupnosti je porok, da bo ta-
ko tudi ostalo.
d. Lukman
Ob prazniku KS — nova, 3 km dolga druga plast asfalta.
Telefon tudi v Dravinjski dolini
Potreba pa tudi želja nekaterih
prebivalcev Dravinjske doline in
Janškega Vrha, da bi tudi v nji-
hovih domovih zazvonil telefon,
seje v marcu 1985 pričela uresni-
čevati. Preden pa je bil posta-
vljen prvi telefonski drog, je bilo
opravljenih kdo ve koliko kilo-
metrov od hiše do hiše na des-
nem in levem bregu Dravinje, od
urada do urada, da o »besednih
dvobojih in mnogobojih« sploh
ne govorimo, nam je — pol za
šalo pol za res — zaupal pred-
sednik gradbenega odbora za
gradnjo ptt omrežja v Dravinjski
dolini Mirko Likavec: Sprva je
bilo namreč treba vzpodbujati
prebivalce tega dela občine, da
bi postali telefonski naročniki.
Za akcijo je bilo že vnaprej zna-
no, da bo uspešna le, če bo mno-
žična. Samo veliko število tele-
fonskih naročnikov je namreč
pogojevalo tudi razširitev centra-
le v Majšperku; ta je danes že
postavljena.
Petinštirideset telefonskih pri-
ključkov bo še v letošnjem letu
povezalo s svetom tudi prebival-
ce med Majšperkom in Doleno.
Tako bo osemnajst telefonov v
Stogovcih, trinajst na Slapah,
dvanajst v Doklecah in dva na
Janškem Vrhu. Od teh jih je bilo
priključenih deset že v lanskem
letu.
V teh dneh bo znana dokon-
čna cena za posamezne naročni-
ke; ti so pred začetkom del zago-
tovili 100.000 dinarjev oziroma
110.000 dinarjev, opravili pa so
tudi vsa potrebna zemeljska dela
in postavili drogove. Dodatna
sredstva v skupnem znesku
768.000 dinarjev pa so dobili iz
občinskega sklada za manj razvi-
te, namenskih sredstev za voja-
ške potrebe na Janškem Vrhu in
sredstev za razvoj krajevne skup-
nosti Ptujska Gora.
Vendarle je treba poudariti, da
bi brez delovnega prispevka bo-
dočih telefonskih naročnikov
ideja o telefonu v domovih Dra-
vinjske doline ostala samo v pre-
dalih in v glavah tistih, ki so naj-
prej spoznali pomen telefonske
povezave s svetom za to kmetij-
sko razmeroma razvito območje.
Z asfaltiranjem ceste v Doklecah
(dela so tik pred koncem) in z re-
gulacijo Dravinje dolina proti
Majšperku hitro spreminja svojo
podobo komunalne in krajinske
urejenosti. Telefon pa je tudi
eden najznačilnejših kazalcev
razvitosti kakega območja.
Nataša Vodušek
Polde Bibič na Borlu
»Slovenski igralec ima, vsaj
jaz tako čutim, neko posebnost:
ne verjamem, da je kje dežela,
kjer igralci tako tesno živijo z
ljudmi svojega kraja kakor pri
nas.« (Polde Bibič: Igralec)
Zrasel je iz predmestja Mari-
bora. Studenci, Limbuš in obron-
ki Pohorja mu pomenijo kolorit
predvojne revščine, nebogljeno-
sti. Posebnost govorice predme-
stne mariborščine, usode ljudi,
življenj ostanejo v človekovem
spominu vselej najbolj žive in
globoko zapisane. Igralec Bibič
nam je znan s skoraj nepregled-
nim številom ustvarjenih in oži-
velih gledaliških likov. Žal nam
podeželje velikokrat čisto pro-
storsko onemogoči živi stik z
igralci in so nam tako prevečkrat
dostopni samo prek televizijske-
ga zaslona. Igralec pa je ustvar-
jalec, ki oživlja svoje delo, osebe
najbolj polno in istovetno v ne-
posrednem stiku z občinstvom,
ki se nanj odziva.
Polde Bibič je sinonim za slo-
venskega gledališkega umetnika,
ki dobiva prizvok ljudskosti. O
igralcih s pravičo in trp'kostjo
pravi, da so »človeška vrsta, ki
jih ljudje ne razumejo, ne pozna-
jo. Ne sanja se jim o delu igral-
ca. O njegovih mukah. O napo-
ru, odrekanjih.«
Kadar ga kje vidimo ali sreča-
mo, se brž pohvalimo prijate-
ljem. Že takšno videnje nam po-
meni nekaj prijetnega. Dogodek
je, če ga lahko podoživimo v gle-
dališču ali izrabimo priložnost,
ko se nam predstavi kje v bližini
— 25. septembra ob 19. uri na
Borlu.
Vladimir Kajzovar
Druga razstava
drobnega gospodarstva
Osrednji dogodek tega tedna v občini je odprtje druge razstave
drobnega gospodarstva občine Ptuj. Pripravila sta jo Obrtno združe-
nje Ptuj in Obrtna zadruga Panorama Ptuj. Slednja z razstavo slavi tu-
di svojo petnajstletnico. Razstavo bodo odprli danes, 24. septembra,
ob 9. uri v športni dvorani Mladika, kjer je razstaviščni prostor.
Na razstavi bo ptujsko zasebno in družbeno obrtništvo predstavi-
lo svoje najnovejše dosežke. Pričakujejo, da bo sodelovalo prek sto
razstavljalcev, na prvi razstavi leta 1982 jih je bilo devetdeset. Naj-
boljše razstavljalce bodo nagradili z inovacijskimi priznanji, podelili
bodo tri zlata, tri srebrna in tri bronasta. Na slavnostni seji zadružne-
ga sveta Panorame in izvršilnega odbora združenja, ki bo 24. septem-
bra, bodo prav tako delili priznanja. Petnajstim organizacijam združe-
nega dela se bodo zahvalili za dolgoletno sodelovanje, za vsestransko
aktivno delo v zadrugi in njenih organih bodo nagradili dva delavca
in šest obrtnikov. Med spremljajočimi prireditvami druge razstave
drobnega gospodarstva velja posebej opozoriti na posvet na temo
Razvoj drobnega gospodarstva v občini FHuj včeraj, danes in jutri. Pri-
pravlja ga Zveza obrtnih združenj Slovenije, vodila pa ga bo Hedi
Bertoncelj.
Posvet bo 25. septembra. Poleg že omenjenih prireditev bo drugo
razstavo spremljala prodaja obrtnih izdelkov, vinska pokušnja, boga-
ta gostinska ponudba in nastopi narodnozabavnih ansamblov. Pred-
zadnji dan razstave se bodo srečali obrtni delavci sosednjih občin. Za-
prli pa jo bodo v nedeljo, 27. septembra, ob 16. uri. Razstava bo odpr-
ta vsak dan od devete do osemnajste ure.
Za prehrano, pijačo in zabavo bodo ob razstaviščnem prostoru skr-
beli člani gostinske sekcije obrtnega združenja. Pripravljajo bogato
ponudbo izbranih jedi in pijač; te bodo na voljo vsak dan od 9. do 24.
ure. Sodelovali bodo: gostilne Kaučič, Svenšek, Mlakar, Medved in
Strucl ter kavabar Orfej in bistro Julija; Damiš iz Cirkovc pa bo v so-
boto, 26. septembra pekel vola na ražnju. Mesar Krabonja iz Gorišni-
ce bo skrbel za prehrano šolarjev, saj jim bo pripravljal različne hre-
novke v štručki. Prvi dan razstave bo za zabavo in ples igral ansambel
Komet, drugi dan prav tako, s tem, da bodo obiskovalcem predstavili
tudi našega maratonca Mirka Vindiša, v soboto in nedeljo pa bo igral
ansambel Mavrica. Z glasbo in plesom bodo pričeli vsak dan ob
osemnajsti uri, prvi dan že ob šestnajsti, prav tako v nedeljo. mG
Gledališki abonma v sezoni 1987/88
Talijin hram v Ptuju tudi v sezoni 1987/88 razpisuje
abonma. Ljubitelji odrskih deska si bodo v okviru abon-
maja za odrasle lahko ogledali sedem predstav, mladinski
abonma pa bo imel pet predstav. Organizatorica, Zveza
kulturnih organizacij Ptuj, se je uspela doslej dogovoriti
za tri predstave za odrasle in dve za mladino. Ostale bodo
znane do konca leta. V začetku sezone je težko sestaviti
celoten abonma, saj večina gledališč še ni predstavila le-
tošnjega programa. Predstave je potrebno namreč videti
in poleg cene ugotoviti tudi to, ali jih je mogoče postaviti
tudi na ptujskem odru. Bili so časi, ko so gledališke hiše
pripravljale predstave v dveh variantah, za velike in male
odre. Zadnjih nekaj let tega ne počno več (zakaj ne, ni po-
trebno posebej opisovati). Zaradi tega je Ptuj marsikdaj
prikrajšan za kakovostne gledališke dogodke.
Abonma za odrasle bo tako imel do konca leta tri pred-
stave. Videli bomo predstavo z Borštnikovega srečanja-
Horovitzevo VRSTO v izvedbi Male drame iz Ljubljane,
Mladinskega gledališča iz Ljubljane ZLOČIN NA KOZ-
JEM OTOKU in Beckettovo delo NE JAZ v izvedbi gle-
dališča Glej. Zadnji dve predstavi bosta tudi za mladino.
Predvidevajo, da bo tistih ljubiteljev gledališča, ki bodo
želeli abonmajsko karto, od 100 do 130. Cene vstopnic za
odrasle bodo 1.500, 2.00{) in 3.000 dinarjev za posamezno
predstavo, za mladinski abonma pa bo cena enotna —
1.000 dinarjev. Vpis za stare abonente bo 5., 6. in 7. okto-
bra, za nove pa 8. in 9. oktobra, v ponedeljek, torek in če-
trtek od 8. do 12. ure, v sredo in petek pa od 12. do 16.
ure. Abonenti bodo vplačali vstopnice le za tri predstave,
za ostale pa prihodnje leto, ko bodo znane.
Nataša Vodušek
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
— Janez Mikuž —
Sakralna kulturna
dediščina
Potem ko je kralj Atila okrog leta 450 opustošil Ptuj oziroma nje-
govo antično prednico Petovio, je minilo več sto let, preden se Ptuj
znova pojavi v zgodovinskih listinah. In ni slučajno, da je prva
omemba navezana prav na cerkveno stavbo, saj je po številnih vojnih
pohodih najrazličnejših narodov dolgoletno vladanje Avarov to deže-
lo popolnoma opustošilo in izpraznilo, širjenje krščanske vere pa je
bilo prav dobra osnova za politično kolonizacijo in utrjevanje vzhod-
nih meja frankovske države. Spis »Conversio Bagoariorum et Caran-
tanorum« iz leta 871 navaja, daje knez Pribina (850—861) v Ptuju se-
zidal cerkev. Tudi njegov sin Kocel, ki so ga leta 874 odstavili, si je na
Ptuju zgradil svojo cerkev, katero je posvetil salzburški nadškof, kot
nam za leto 874 sporoča salzburški kronist. Kaže, da se je Salzburg že
tedaj posebej zanimal za Ptuj, saj sicer ne bi bila v kroniki navedena
prav ta cerkev.
Dolgega veka pa ta cerkev ni bila, kot tudi ne ob njej nastajajoča
naselja, saj so okrog leta 900 napadi Madžarov za več kot sto let vne-
sli v deželo toliko nemira, da ni bila mogoča nobena trajna naselitev.
Sele po porazu Madžarov leta 955 pri Augsburgu je bilo mogoče po-
časi zopet kolonizirati in razširiti krščanstvo na vzhodu države, ki ga
je formalno že iz 9. stoletja obvladovala salzburška nadškofija, potr-
jen pa je bil kot lastnina leta 977. Meja pa je bila še vedno nemirna,
in ko je nadškof Konrad I. postavil na mestu gradu, ki je bil vrsto let
v ruševinah na ptujskem grajskem griču, nov mogočni grad, se je po-
ložaj toliko spremenil, da je bilo tudi v tem obmejnem predelu možno
mirno življenje. Šele tedaj je bilo mogoče naseliti Dravsko polje in
Slovenske gorice. S tem pa je tudi bila omogočena gradnja cerkvenih
stavb, katerih gostota v tem prvem obdobju je v sorazmerju s številom
prebivalstva.
Prva skrb je nedvomno veljala, takoj za utrdbo seveda, mestu in z
njim cerkvi, saj sta bili obe stari cerkvi iz 9. stoletja medtem prav go-
tovo v ruševinah. Novo cerkev je dal nadškof verjetno postaviti nepo-
sredno po letu 1131, ko je sklenil mir z Madžari. Bila je to enoladijska
romanska stavba, katere jedro je še danes ohranjeno v kompleksu se-
danje župne cerkve sv. Jurija, ki jo vsi poznamo pod imenom Proštija.
Bila je sorazmerno majhna, obsegala je tri srednje obočne pole in je
imela v južni steni visoko pod strešnim vencem troje lijakastih roman-
skih oken. V času škofa Eberharda (v prvi polovici 13. stoletja) so jo
spremenili v troladijsko stavbo in ji prizidali zahodno emporo, ki je
bila tedaj z vmesno steno ločena od cerkvenega prostora. Rabila je
kot škofovska kapela ob njegovih obiskih na Ptuju. Empora je bila
razdeljena v dve etaži tako da je bila v pritličju vhoda lopa za cerkev.
Obe etaži sta bili obokani, v južni steni nadstropja pa je imela veliko
romansko biforo, ki jo lahko še danes vidimo s podstrešja, kajti kas-
neje so vanjo vzidali veliko gotsko okno. Zidava prve in druge faze je
iz pravilnih klesancev večjih dimenzij, zid ni ometan, ampak samo fu-
giran, pravilnost zidave pa je še poudarjena z značilno romansko zari-
sanimi fugami, kot jih lahko srečamo na še nekaterih stavbah na Ptu-
ju iz tega časa. Kot zaključek romanske faze, a že na prehodu v goti-
ko, lahko smatramo poslikavo zahodne empore s freskami iz časa pr-
vega obokanja, to je iz prve polovice 13. stoletja. Te freske so bile v
fragmentih znane že v preteklosti v celoti pa so se nam odkrile med
zadnjo restavracijo v letih 1984—1985. Slogovno se vežejo na slike v
zahodni empori stolnice v Krki, pripadajo pa romansko-gotskemu
prehodnemu risarsko plastičnemu slogu ostro lomljenih gub oblek,
kakor ga najdemo v celotni srednji Evropi, ob Renu, na Saškem, v
Turingiji, pa tudi v alpskih deželah. Osnova tema slikarstvu je še ved-
no plastični bfzantinski način slikanja, ki ga srednjeevropski slikarji
skušajo oživiti z risarskimi sredstvi in po lastnih opazovanjih. Na no-
vo odkrite freske v svojem zaokroženem opusu še niso znanstveno ob-
delane in so še vedno izziv poznavalcem srednjeveškega slikarstva.
V samem Ptuju iz najzgodnejših časov nimamo drugih ohranje-
nih sakralnih spomenikov, zato pa imamo v neposredni bližini nekaj
objektov, ki so prav tako kot je ptujska cerkev vezana na najvišje zem-
ljiške gospode — salzburške nadškofe, vezani na manjše zemljiške go-
spode. Tako so v začetku 12. stoletja lastniki gradu Treun na Dravinj-
skem vrhu zgradili svojo lastniško kapelo — podružnično cerkev sv.
Janeza Krstnika. Gre torej za tipično lastniško cerkev, manjših di-
menzij, ki je bila še v času romanike prezidana. V svoji prvi gradbeni
fazi je imela polkrožno apsido, katero je zamenjal kvadratni prezbite-
rij, zgrajen v času zgodnje gotike, vendar še v celoti v romanski tradi-
ciji.
Se nadaljuje
Ptuj, župna cerkev sv. Jur^^
'V
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
24. september 1987 - TEDNIK
Ptuj je vedno lepši
Posnetki: Alfred Bradač
S kolesom 1000 km
po Sloveniji
Na svoji 1000 km dolgi poti po naši republiki se je sredi minule-
ga tedna v ftuju ustavila 9-članska ekipa kolesarjev Obrtnega združe-
nja iz Vrhnike.
Kolesarsko transverzalo so pričeli 4. septembra v Vrhniki ter se
že naslednji dan povzpeli na Vršič, od tam pa na drugi konec Sloveni-
je. Pred Ptujem so se ustavili tudi v Rogaški Slatini, zatem pa še v Or-
možu in Murski Soboti. Svojo pot so uspešno končali v petek, 11. sep-
tembra. Čestitamo!
-OM
Devetčlanska ekipa kolesarjev iz Vrhnike s svojim spremstvom pred na-
šim zavodom. (Foto: M. Ozmec)
Uspel kolesarski
maraton
v praznovanje 100-letnice kolesarstva na Slovenskem so se z
odlično izvedenim sobotnim kolesarskim maratonom vključili tudi
člani kolesarskega kluba Ptuj. Lepo sončno in rahlo vetrovno vreme
je privabilo pred Mercatorjevo blapvnico v Ptuju natanko 210 kole-
sarjev starih od 9 do 61 let. Poleg izredno številnih članov ptujskega
kluba so prišli na start tudi člani mariborskega kolesarskega kluba
Branik, še posebej toplo pa so sprejeli prijatelje iz kolesarskega kluba
v Gradcu iz sosednje Avstrije.
75 km dolga proga je vodila kolesarje tretjega tradicionalnega
slovenjegoriškega maratona po klasični progi od F^uja proti Destrni-
ku do Pacinja, od tam na Polenšak, do Tomaža pri Ormožu, nazaj do
Velike Nedelje in čez Dornavo v Ptuj.
Namen maratona je bil predvsem vzpodbuditi množično udeležbo
in to so prizadevni ptujski organizatorji tudi dosegli. Čeprav ni šlo
zgolj za tekmovanje s časom, lahko zapišemo, da je prvi pripeljal na
cilj Stane Pernat (KK Ptuj), ki je progo prevozil v 1 uri in 55 minut.
Drugi jo je prevozil Jauk (Branik Maribor) in tretji Smolar (KK Ptuj).
Poleg pokalov so najbolje uvrščeni prejeli tudi primerne nagrade, pri
čemer so se posebej izkazali v ptujskem Mipu.
Organizatorji so z izvedbo in potekom v celoti zadovoljni. Pove-
dali so, daje bilo sicer nekaj manjših padcev, toda hujših poškodb tu-
di tokrat ni bilo. Proga je bila sicer varovana, a je potekala po nor-
malno prometnih cestah, tako da smo lahko zato še posebej zadovolj-
ni, saj ni bilo nobene prometne nezgode.	— OM
Množica kolesarjev nekaj minut po startu med vožnjo skozi Ptuj.
(Foto: M. Ozmec)
Stanko Hodžar -
dvojni jubilant
v torek, 29. septembra, bo
Stanko skromno, kakršen je sam,
v krogu družine praznoval svoj
60. življenjski jubilej.
Rodil se je 29. septembra
1927. leta v vasi Strezetina. Izha-
ja iz viničarske družine. Že med
obiskovanjem osnovne šole si je
moral sam služiti kruh pri takrat-
nem gospodarju vse do odhoda
na služenje vojaškega roka v ma-
ju 1945. leta. Leta 1947 — po vr-
nitvi od vojakov — se je zaposlil
pri Vinogradniški zadrugi, leta
1953 pa na takratni občini Ivanj-
kovci. Od leta 1957 pa do upoko-
jitve leta 1986 je bil zaposlen na
občini Ormož — oddelek za
ljudsko obrambo.
Težko je pisati in govoriti o
človeku, ki je vse svoje delo v
prostem času posvetil družini,
gasilski organizaciji in družbeno-
političnim organizacijam.
Kot velik prijatelj gasilstva in
zaveden državljan se je vključil v
gasilske vrste že leta 1957 kot tri-
desetletni mož. Njegovo prvo ga-
silsko društvo je bilo Ivanjkovci.
Poln entuziazma je že isto leto
sprejel funkcijo društvenega taj-
nika. Po preselitvi v Ormož 1968.
leta se je takoj vključil v članstvo
gasilskega društva Ormož ter
prav tako sprejel funkcije dru-
štvenega tajnika; to je še sedaj.
Zaradi svoje prizadevnosti in de-
javnosti v društvu je bil pet let
kasneje predlagan in tudi izvo-
ljen za izvrševanje funkcije tajni-
ka OGZ Ormož. To funkcijo zelo
uspešno opravlja še danes.
Že 30 let se prizadevni in po-
žrtvovalni Stanko posveča huma-
ni gasilski organizaciji. Za svoje
dolgoletno in nesebično delo v
prid celotne družbe je Stanko
prejel več državnih odlikovanj,
in sicer: red zaluge za narod s
srebrno zvezdo, red dela s srebr-
nim vencem, medalje za vojaške
zasluge ter priznanje za SLO in
DS. Na področju gasilstva pa ga
je za zvesto, neumorno delo Ga-
silska zveza Jugoslavije odliko-
vala z gasilsko zvezdo 11. stop-
nje, Gasilska zveza Slovenije pa
z odlikovanjem II. in stopnje.
Prejel je tudi občinsko gasilsko
priznanje L stopnje in plaketo
občine Ormož.
Kot dobremu človeku, tovari-
šu in gasilcu mu za njegovo nese-
bično delo pri razvoju gasilstva
in za prejeta odlikovanja ter pri-
znanja prav iskreno čestitam v
imenu 1276 operativnih članov
gasilske organizacije občine Or-
mož.
Čeprav je Stanko stopil na
prag jeseni svojega življenja, mu
iz srca želimo, da ostane še na-
prej tako aktiven in uspešen v za-
dovoljstvo sebi in nam vsem.
Anton Kace ml.
Jesen je tu
Lepo, sončno vreme v Halozah. Grozdje zori in čaka. Kako dolgo še?
Stare haloške kleti, v katerih bo kmalu mošt, pričakujejo skrbne gospo-
darje. Težka vrata zaškripljejo, ko jih odklenemo z velikim ključem.
Konrad Zoreč
S tekmovanja
najmlajših
Pionirji iz Bukoveč so ponosni na dve prvi mesti na gasilskem tekmova-
nju v Zabovcih. Boste videli, kakšni gasilci bodo čez nekaj let!
Konrad Zoreč
Kje ste, otroci?
Posnetek: jš
Poletno-zimsko srečanje
Pred kratkim so se srečali čla-
ni dveh najmnožičnejših rekrea-
cijskih ptujskih klubov - teni-
škega in smučarskega kluba. Po-
merili so se v tenisu in rezultat je
bil pet proti tri za člane teniške-
ga kluba.
To je bilo prvo tovrstno sreča-
nje med dvema kluboma. Želijo
pa, da bi takšna srečanja postala
tradicija, saj se smučanje in tenis
lepo dopolnujeta kot rekreativna
športa. Naslednje srečanje bodo
pripravili pozimi na smučarskem
poligonu, kjer bodo merili moči
v veleslalomu. Vsekakor posreče-
na druščina dveh klubov .. .
d. 1
Vsak v svoji opremi — tudi pozimi?
TEDNIK - september 1987
NAŠI DOPISNIKI — 7
kaCa
Bilo je jeseni, ko smo na polju
pobirali krompir. Blizy naše nji-
ve je bila jama z močvirjem, ki
ga je obdajalo drevje. Vanjo je
vodila stezica. V drevju so se lo-
vili ptiči,- v močvirju so se skriva-
le žabe.
Bila sem že utrujena od triur-
nega pobiranja, zato sem rekla
mamici in atiju, da si bom malo
odpočila. Popila sem sok, nato
pa me je prešinila misel, da bi si
ogledala jamo. Lahkotno sem
stekla po stezici in kmalu se mi
je pridružil tudi brat. Poslušala
sva ptice, se pogovarjala in že
sva bila pri močvirju. Veselja je
bilo hitro konec, ker naju je že
poklicala mamica.
Ubogala sva jo. Tedaj pa, o
groza . . . Pred nama se je zvijala
kača. Ko je zaslišala šum najinih
čevljev je na sredini steze obsta-
la, tako da ji nisva mogla pobe-
gniti ne na levo in ne na desno.
Bila je dolga in debela, verjetno
gad ali belouška, ki živi ob vodi.
Z bratom sva bdrevenela od stra-
hu. Pridrževala sva dih in se po-
mikala nazaj. Kača pa je nepre-
mično srepela v naju in že ta hu-
di, srepeči pogled nama je pov-
zročileliko strahu. »Kaj če naju
hipnotizira?« mi je šepnil brat.
Mamica je že vsa nestrpna ho-
tela priti dol; ko pa je.od daleč
videla kačo, je kriknila. Kača se
je prestrašila, naredila ksss ... in
jo urno pobrala v grmovje. Mid-
va pa sva tekla, kolikor so naju
nesle noge. Iz vsega srca sva se
zahvaljevala mamici, ona pa na-
ju je objela in takrat sva sklenila,
da nikdar več ne bova šla v to ja-
mo.
Mihelca Hergan,
6. b,
OŠ Cirkovce
ZGODILO SE JE
Na počitnicah sem bil v Nor-
šincih. Tam je dom moje mami-
ce. Igral sem se v pesku. Sezidal
sem hišo. Ogradil sem jo. Cesto
do nje sem pometel. Prišel je pe-
telin in mi jo razbrcal. Ko je delo
končal, je še zakikirikal: »Kikiri-
ki!«
Andrej Bertalanič,
Frankfurt/M
MOJI DRAGI MAMIC!
Skrbno vedno delaš,
dvanajst let že za nas skrbiš,
nikoli mirno ne sediš.
y strahu, da bi se nam kaj
zgodilo,
ponoči se budiš.
v .sanjah še ihtiš,
srečo in zdravje nam želiš.
Andreja Sinur,
Offenbach/M
Z VLAKOM
Rada se peljem z vlakom. To
se redko zgodi. Navadno vsa na-
ša družina sede v avto k atku. Ta
nas odpelje, kamor želimo. Naj-
lepša pot z njim je v domovino.
Z vlakom smo se peljali v ob-
morsko kolonijo. S ptujskimi pri-
jatelji smo taborili v Kaštelu Sta-
rem pri Splitu.
Ves dan sem kot brez glave te-
kala okrog. Željno sem pričako-
vala snidenje na železniški posta-
ji. Že je pripiskal vlak. Do Pra-
gerskega smo stali in se potili v
vročem vagonu. Prestopili smo v
hitri vlak. Vsak je imel svoj sedež
in lepo nam je bilo. Pripovedo-
vali smo si različna doživetja.
Poslušali smo glasbo. Zbrali smo
se na hodniku in opazovali noč,
skozi katero je drvel naš vlak.
Okrog polnoči so tudi naše oč-
ke postale trudne. Vrnili smo se
med že zaspale prijatelje in za-
dremali.
Pol ure pred izstopom v Kašte-
lu Starem, ko je sonce že otoplilo
jutro, nas je tovarišica zbudila.
Pripravili smo se na izstop. Po-
mahali smo vlaku v slovo in hite-
li proti morju. Prebujalo seje po-
krito z rahlo megleno tenčico.
Michaela Jurak,
Frankfurt
MOJ PRAZNIK
Med počitnicami smo prazno-
vali moj rojstni dan. To je bil za-
me najlepši praznik. Mamica nas
je vse povabila na sadno kupo.
Dobila sem mnogo daril. Bila
sem srečna.
Minka Natlačen,
Frankfurt/M
OB SLOVESU
Poslavljam se od drage sloven-
ske šole v Frankfurtu. Skoraj
osem let sem bila njena učenka.
Redno sem prihajala k peturne-
mu pouku. Veselila sem se teden-
skega srečanja z mladimi iz svoje
domovine. K pouku sem rada
prihajala tudi zaradi prijazne
učiteljice.
Svoje otroštvo in čas, ko sem
postala dekle, sem preživljala ob
njej. Vključila me je v izvenšol-
sko delo. Na vsaki proslavi sem
recitirala, pela, igrala, celo plesa-
la. Slovenski učiteljici se moram
zahvaliti, da sem spoznala in
vzljubila igralski poklic. V mno-
gih igricah sem igrala naslovne
vloge. S tem sem izpopolnjevala
tudi materni jezik. Najbolj mi
bodo ostale v spominu igrice: V
deželi Čiribu, Pika Nogavička in
Soviča Oka.
Vedno bolj spoznavam resni-
co, da bi slovenski jezik brez na-
še šole v Frankfurtu med nami
mladimi osirotel in da bi bili
prav mi mladi bore malo sezna-
njeni s slovensko kulturo.
V daljnem Hamburgu, kjer
sem sprejeta na igralsko akade-
mijo, se bom s hvaležnostjo spo-
minjala slovenske dopolnilne šo-
le, svojih prijateljic in prijateljev
iz Frankfurta. Pogrešala bom
slovensko besedo.
Bojana Golenač,
Frankfurt/M
NA MORJU
Letos smo bili na morju. Po
zajtrku smo šli takoj na plažo.
Ostali smo ves dan. Mamica nam
je priskrbela sendviče in sokove.
Nekega dne sem splaval. Bil
sem zelo srečen in ponosen.
Vili Tratar,
Frankfurt/M
PRI OMI V ROGASKI
SLATINI
Imam omiko v Rogaški Slati-
ni. Ker je tako daleč; jo lahko vi-
dim samo enkrat na leto. Takrat
imam počitnice in ostanem par
dni pri njej. Stara mama ima
zajčke in vrt. Tam se igram s so-
sedovimi otroki. Hodimo se ko-
pat in igramo se v potoku.
Betina Petek,
Darmstadt
SREČEN DAN
Komaj sem čakala konec šol-
skega leta. Vedela sem, da se ta-
koj odpeljemo v domovino. Nad
morjem nas vendar čaka naš no-
vi dom. Kako zelo srečni smo, da
ga imamo!
Potovanje je bilo zelo dolgo in
naporno. Zadremati nisem ute-
gnila. Bala sem se, da ne bi pre-
spala trenutka, ko bo oče zape-
ljal čez mejo na tla Slovenije in
Jugoslavije.
Prespali smo v Ljubljani v svo-
jem stanovanju. Pot smo nadalje-
vali naslednji dan. Za vsakim
hribom smo odkrivali lepši del
svoje dežele. Njive so bile obde-
lane, žito je zorelo. Travniki so
čakali na kosce. Gozdovi ob ce-
sti so nudili na parkirnih prosto-
rih senco in sveži zrak.
Kmalu smo zagledali morje.
Naša hišica nas je pozdravila še
vsa zavita v zgodnje jutro. Pre-
zračili smo jo, jo večkrat obšli in
pregledali, če je še tako lepa, kot
smo jo minulo leto zapustili.
Z bratom sva hitela v morje.
Osvežila in okopala sva se. Sre-
čen dan! Da bi bilo več takih v
mojem življenju!
Slavica Gajič,
Frankfurt/M
Z MOTORJEM NA MORJE
Počitnic v domovini se vedno veselim. Marsikaterikrat doživim
kaj smešnega in nepozabnega. Letos me je presenetil stric Dra^o. Po-
vabil me je na morje z motorjem. Kar vriskal sem od sreče! Zeljno
sem pogledoval mamico in atka, da bi mi dovolila tak izlet. Nista in
nista se omehčala. Sele po dolgem prigovarjanju strica sta končno re-
kla: »Vendar, Drago, pazi na najinega sina!«
Kot blisk hitro sva pripravila vse potrebno za na pot. Med potjo
sva se večkrat ustavila. Ker je bil dan vroč, sva bila žejna. Nič utruje-
na sva hitela proti našemu morju. Do Karlobaga sva vozila štiri ure.
Na pragu naju je pozdravila nasmejana teta. Mali bratranec Dragec
pa je od sreče kar skočil na naju, ker sva pri njem. Tri lepe sončne in
srečne dni sem preživel pri teti in stricu. Po mene sta prišla stric Miro
in teta Sonja. Peljala sta me naravnost v Krško. Oh, kako sta bila za-
dovoljna mamica in ati, da sem bil zopet pri njiju.
Vožnje z motorjem na morje pa še dolgo ne bom pozabil.
Silvester Brec, Frankfurt/M
AH, MOJ ROBI!
Kdo je že videl mojega bratca? Robi mu je ime. Ga še ne pozna-
te? Tovarišica pravi, da je »fejst« fant. Oči in mamica ga imata tudi
nadvse rada. Kaj pa jaz?
No, vesela sem, da ga imam. Brez fanta v hiši bi bilo res dolgčas.
Nanj pazim, z njim se igram in skupaj se voziva s kolesi. Zvečer mu
pregledam naloge.
Včasih pa mi Robi tudi nagaja! Takrat ga najraje ne bi imela.
Okregam ga in si mislim, zakaj ni že tako veliko kot jaz. Seveda, ta-
krat bi najbrž moral on paziti na mene.
Robija imam rada takega, kot je. Dobrosrčen in lep fantek osmih
let.
Vsak ponedeljek ga peljem v slovensko šolo, da se uči in dopol-
njuje znanje naše slovenske govorice. Robi lepo govori in bere v slo-
venskem jeziku. V šoli pridno piše in se milo smeji.
Vsi ga imajo radi. Kako ne? Saj je vendar moj bratec!
Klaudija Bricl, Frankfurt/M
POTEP PO MOJI DOMOVINI
Med letošnjimi počitnicami, je bilo kar več najlepših dni. A eno
doživetje me je posebno spodbudilo, da sem razmišljal o svoji domo-
vini.
Tiste dni smo se potepali po Gorenjskem in Primorskem. Obiska-
li smo Postojnsko jamo, Predjamski ali Erazmov grad. Vrbo, Planico,
Bled in blejski grad.
Neko popoldne smo pri Mojstrani zavili proti Triglavu. Ob Bi-
strici smo se peljali mimo slapa Peričnika do Aljaževega doma. Glej
čudo: skoraj navpično se je iz doline dvigala triglavska severna stena.
Nedotaknjena narava. Še nikoli nisem dihal tako čistega zraka. Sive,
prastare sanjajoče gore so se zavijale v bele oblake. Mimo čela mi je
pihljala rahla sapa. Od daleč se je slišal šum Bistrice. Ali šum goz-
dov?
Ne vem, koliko časa sem užival v obličju teh lepih gora. Nenado-
ma me je zadelo kot puščica: To je moja Slovenija. Tedaj sem začel
razmišljati. Koliko časa bo narava še tako neoskrunjena? Koliko ljudi
išče tod mir in oddih? Še kdo ceni potočke z ozkimi brvmi občuduje
skalnate vrhove, živalstvo in rastlinstvo naših gora?
Ostal bi v objemu tega pisanega sveta. Vendar nas je pot vodila
že proti domu. Malo nad Vrbo sem v daljavi zagledal Triglav. Pozdra-
vljen velikan naših planin! Razkril si mi lepote moje Slovenije!
Robert Sinur, Offeflbach/M
Utodki uislišik
občin Opmož in Ptuf ^^ 0042-0778
LETO XXIV Ptuj, 24. septembra 1987 Številka: 21
VSEBINA: IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OSClNE ORMOŽ
116. Sklep o manjšem odmiku programskega dela zazidalnega načrta indu-
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ strijske cone Ormož
114.	Enotni program delovnih sobot v letu 1988 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
115.	Odredba o spremembi odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko hi- 117. Sklep o povečanju vrednosti povračila za priključek na vodovodno in
gienske službe v občini Ptuj kanalsko omrežje
114.
.Na podlagi 2. člena Odloka o razporeditvi, pričet-
ku in koncu delovnega časa na območju občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/84, 34/86
in 16/87) in na podlagi sklepa 69. seje izvršnega sveta
z dne 9. septembra 1987, Izvršni svet Skupščine obči-
ne Ptuj
OBJAVUA
ENOTNI PROGRAM DELOVNIH
SOBOT V LETU 1988
1.
Delovne sobote v letu 1988 so:
9/1, 6/2, 5/3, 2/4, 7/5, 4/6, 9/7, 6/8, 3/9, 1/10,
5/11 in 3/12-1988.
2.
Za realizacijo proizvodnih programov, izvoznih in
drugih obveznosti lahko delavci v OZD določijo dru-
ge delovne sobote, nedelje in praznike, vendar v tem
primeru same uredijo prevoze delavcev na delo.
Datum: 8/9-1987
Številka: 14-3/75-3
OBČINSKI KOMITE
ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
IN PLANIRANJE
115.
Na podlagi 7. člena Odloka o organizaciji, načinu
poslovanja in financiranja veterinarsko higienske
službe v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 2/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na
70. seji, dne 16/9-1987 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o plačevanju stroškov veterinar-
sko higienske službe v občini Ptuj
1.	člen
1. člen Odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko
higienske službe v občini Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 27/86 in 4/87), se spremeni, tako
da glasi:
Stroške neškodljivega odstranjevanja živalskih tru-
pel in odpadkov plačujejo organizacije združenega
dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah za
vsako žival:
—	za govedo in konje 1.083 din
—	za žrebeta in teleta 521 din
—	za prašiče, ovce in koze 312 din
—	za prašiče v rejah nad 1.000 kom 68 din
—	za jagnjeta in kozličke do 3 mesece
starosti 98 din
—	za perutnino 0,80 din
—	za pse 1.470 din
—	za kunce in zajce 12 din
—	za ribe/kg 2,30 din
—	za čebelji panj 100 din
—	za odstreljeno in prodano
parkljavo divjad 1.298 din
2.	člen
Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v Urad-
nem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štev.: 322-2/83-3
Datum: 16/9-1987
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj
Jože BOTOLIN 1. r.
116.
Izvršni svet skupščine občine Ormož je po 82. členu
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) m 15. čle-
nu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list
SRS št. 18/67, 27/72 in 8/78) na 28. seji dne 4. 9.
1987 sprejel
SKLEP
o manjšem odmiku programskega dela zazidalnega na-
črta industrijske cone Ormož
1.
Izvršni svet Skupščine občine Ormož sprejema
manjši odmik od programskega dela zazidalnega na-
črta industrijske cone Ormož (odlok o sprejetju zazi-
dalnega načrta industrijske cone Ormož, Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj št. 18/82).
2.
Z manjšim odmikom se dopušča gradnja cestne ba-
ze za potrebe Cestnega podjetja Maribor na območju
med Ljutomersko cesto ter cesto v Pavlovce.
3.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož
in Ptuj.
Številka: 351-405/87
Datum: 4. 9. 1987
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ormož
Miroslav TRAMŠEK I. r.
117.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE PTUJ
Na osnovi 12. člena meril in kriterijev o povračilih za nove priključ-
ke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno in kana-
lizacijsko omrežje ter 6. člena sprememb in dopolnitev meril in kriterijev
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/86) je odbor za individualne
komunalne dejavnosti pri Samoupravni^ komunalni skupnosti občine Ptuj
na seji dne 3/9-1987 sprejel naslednji
SKLEP
1. Poveča se vrednost povračila za priključek na vodovodno omre-
žje in znaša:
® » ■
o. o< <
3 3 S
SKP a
I
O 2
^o S.
? ^ S
5 2. a
' fo
3
t» I
o a N<
g i 3
« č
3 5 »N
» a ® 3"
3 ^ ?r ®
® ^
^ 5 ® »
fS^-S
o. 0«» ?
® I®-
N<	S
» ®	o	2
flK a	2	®
5" ®	3	?
0» N< 3
C N -
'"i'=
" s ® <
a ? — o<
o » a o
? ^
<f ® z
S. =. o
S! o«
5?!
^ o
-o g-
H S5< 2.
5 2. g-
Bt 9r<fl
0% »
tt tt -D
» 2
0	01 ®
•O •
Si' C 3
S I (D
1	? O
8 — ZA RAZVEDRILO
24. september 1987 - XEDNIK
Dober den! Zdaj pa hitro, na krotko in jedrnato. Že tri dni sen v ka-
ruzi kak kokšni prašiček. Silirarno tisto, kaj je od toče ostalo. Koruznica
sen pa to po tleh leži, nekaj listja še je ostalo, storžov pa skoro nega nič.
Ker je to vse križon zmetano, zdaj to ročno s srpi žjemo, saj s silos kom-
bajnom ne gre. Pjebi, to je delo. Najpret s srpom, potli pa še s strojon, na-
vsezodjo pa še v silaži nikokšnega zrja nega. Še sreča, da nam je še tak
dugo vremen služilo. Pre, ke je bilo prejšnje dneve tak vroče zato, ker so
bogec na posezonsken dopusti na morji, saj za dopust .sredi sezone neje
bilo zadosti dnara, ker so ble prehitro odkrite tiste nepokrite menice iz
Velike Kraduše. Jaz si pač to tak po svoji nori pameti razlogan, saj sen
ovokrot tudi po televiziji čuja no v cajtngah šteja, da so v toto finančno
afero vključeni tudi veliki bogovi, jaz bi reka hujdiči no satani.
Jebal ga na motkin štil, kaj si vse pri nas privoščimo. Navsezodjo pa
se vsemi tumi sploh neje za čuditi, če pa pujceki pri denarnih koritih tak z
dnarom delajo. Jaz nepokritih menic neman, imam pa včosik nepokrito
MICO. Upam, da me zavolo toga nedo finančne, politične no druge kon-
trole za šijak zagrable no bi moga odstopiti z delovnega mesta zakonite-
ga moža moje nezakonite žene. Pa bi mi tokšni odstop včosik kar pasa,
seveda samo za en cajt, saj kakšna zakonska rotacija ne bi prišla v po-
štev.
Tejko te za gnes. Lepo vas pozdrovlan yun s karuze. Srečno, pa'ne
za večno. Vaš koruzni LUJZ.
Pripis: Če ma keri kaj preveč cajta, lehko pride na delovno pomoč. V
kleti je še nekaj store tukle, v tunki pa svinjska taca. Pločan tudi z nepo-
kritimi menicami, domočimi poticami no nemškimi devicami. Saj vete,
kak gre tisto: Pokaži mi zize, dam ti devize.
TEDNIK ~ september 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA — b
Ubranil
štiri
enajst-
metrovke
Mladinsko nogometno moštvo
Aluminija iz Kidričevega, ki na-
stopa v enotni slovenski mladin-
ski ligi, je v soboto premagalo
ekipo Slavije iz Vevč, in sicer v
gosteh. Mladinci Aluminija so
bili veliko boljši nasprotnik in so
zasluženo slavili svojo drugo
zmago. Zadetke so dosegli Gaj-
ser, Rozman in Ekart. Omeniti
pa velja, da je vratar Aluminija
Roman Kajsesberger ubranil
enajstmetrovko, in to v tej sezoni
že četrto. Skratka, zraven zelo
dobre obrambe svojih vrat se je
izkazal kot mojster hranjenja
najstrožjih kazni.
Mladinci Aluminija so iz petih
kol zbrali štiri točke. V prvem
kolu so izgubili v Ljubljani z eki-
po Slovana, nato so doma klonili
proti Olimpiji z 2:1, nato v go-
steh izgubili z ekipo Kovinarja iz
Maribora z enakim rezultatom,
prejšnjo nedeljo pa so ugnali
vrstnike Svobode iz Ljubljane z
1:0. V nedeljo bodo gostili ekipo
Rudarja iz Trbovelj.
Že po prvih petih kolih se je
pokazalo, da imamo v ptujski
občini dober nogometni naraš-
čaj, žal pa smo se tega začeli za-
vedati skoraj prepozno. Veliko
generacij mladih nogometašev,
ki bi lahko predstavljali kvalitet-
ne članske ekipe, nam je šlo mi-
mo. Brez kvalitetnega dela z vse-
mi mlajšimi selekcijami pa ne bo
napredka v nogometu ptujske
občine.
Dtrfnlo Klajnšek
Roman Kajsesberger, vratar mla-
dinske ekipe Aluminija.
Zmage ptujskih ekip
ROKOMET
Ekipe Rokometnega kluba
Drava so bile minuli konec ted-
na uspešne, saj so z izjemo članic
(njihove nasprotnice iz Radeč so
v Ptuj prispele veliko prepozno
in še to na stadion namesto \
športno dvorano C enter) vse pr-
venstvene tekme dobile. Mladin-
ke so zmagale v Tito\em Vele-
nju, ostali pa so v soboto igrali \
Ptuju. Člani Ormoža in njiho\i
mladinci so zmagali v Gornji
Radgoni, člani Velike Nedelje so
z zadetkom razlike izgubili v
Krogu, njihovi mladinci pa tek-
mo s Krogom dobili z zadetkom
razlike.
D R A V A - ŠE M PETK R 3« :20
(12:8)
Člani Drave so po boljši igri,
zlasti v drugem polčasu, zaneslji-
vo premagali goste iz Savinjske
doline in tako osvojili prvi točki
v novem prvenst\ u. Do rezultata
4:4 je bilo še dokaj izenačeno, v
nadaljevanju pa je bila pobuda
na strani domačinov, pa čepra\
je bilo v igri še nekaj napak. V
drugem polčasu je bila domača
ekipa precej tehnično boljši nas-
protnik in za uspele poteze dobi-
vala aplavze blizu 100 gledalcev.
ki tokrat s tekme gotovo niso od-
šli razočarani.
Drava: Valenko, Vukašinovič
I, Ramot, Horvat 3, Habjanič 3,
Kramberger, Osterc 8, Terbuc 5,
Kelenc 2, Vajda, Hrupič 8, Ba-
klan.
V predtekmi so mladinci Dra-
ve premagali \rstnike i? Hakov-
cev z 29:15. Najboljša strelca sta
bila Kramberger z 10 in Satler s
7 zadetki.
RAD(;ONA-()RM()Ž 20:25
(9:11)
Ormožani so dosegli drugo za-
poredno zmago, ki je bila glede
na razmerje moči tudi pričakova-
na.
Ormož: Gaberc, F. Šandor 6,
M. Šandor 2, A. Potočnjak 4, N.
Potočnjak, Fridrih 3, Hebar 2,
Zabavnik 3, Hedžet 5, Vrbančič.
TI RMR \ ETERANON
Pred nedavnim je bil v Gornji
Radgoni turnir veterano\, drugi
memorial Mateja Klopčiča. na
katerem je nastopilo 10 ekip.
med njimi tudi Drasa in Velika
Nedelja. Ekipe so bile razdeljene
v tri skupine. V pr\i je zmagala
ekipa Trim team iz Celja, \ drugi
Velika Nedelja, \ tretji pa Drava.
V Hnalu so igralci Drave izgubili
z Veliko Nedeljo (10:14) in igrali
12:12 z zmago\alci turnirja, eki-
po trim team, ter osvojili tretje
mesto. Za najboljšega \ ratarja je
bil proglašen Nlarjan Valenko,
najboljši strelec pa je bil Ladi-
slav Sabo, oba člana Drave. Po-
delili so tudi druga priznanja in
zanimive nagrade, turnir pa je
vsem udeležencem ostal v res le-
pem spominu. Za Dravo so na-
stopili: Valenko, Meško, Gašper-
šič. Rogelj, Skok, I). Grame, Z.
Ciramc, Sabo. Brmež in Cihal.
PRIHODNJA SRLCANJA
Ob koncu tega tedna bodo eki-
pe R K Dra\a gostovale. Člani
bodo nastopili na Ra\nah, člani-
ce v Mcltincih, mladinci pa \ Ma-
riboru. V soboto (ob 19. uri) bo v
Mestni grabi derbi moške lige
Ormož Branik, \ d\orani v Ve-
liki Nedelji pa ob 20. uri tekma
domačih člano\ z ekipo loko iz
Crenšo\ ce\.
1. kotar
Na ptujskem letališču snemamo film
SCENARIJ IN REŽIJA - STANE KO-
STANJEVEC
NASTOPAJOČI - ČLANI AEROKLU-
BA, LETALA
SCENA - LETALIŠČE MOSKANJCI
IGRALEC - UROŠ ČERNIVEC
PRODUKCIJA - RTV LJUBLJANA
V petek, 18. septembra, je pri-
šla na ptujsko letališče filmska
ekipa, ki v teh dneh snema krajši
dokumentarni film z naslovom
Letališče. Režira ga Stane Kosta-
njevec, doma iz Strelcev pri Ptu-
ju, ki je letos diplomiral na Aka-
demiji dramskih umetnosti v Za-
grebu, smer montaža.
—	Kako to, da si se odločil
posneti svoj prvi film ravno na
ptujskem letališču?
»Nekje moram začeti. Tu sem
doma. Najprej se želim spopasti,
s svojimi otroškimi željami, trav-
mami.«
—	Film je dokumentaren, saj
v njem nastopajo le člani aero-
kluba, ki »igrajo sami sebe«, in
želi predstaviti enodnevno doga-
janje na letališču. Edino igralko,
to je Tanja Vrvilo, ki ima vlogo
novopečene jadralke, je pripeljal
Stane sicer iz Zagreba. Kako to?
»Letališče je prostor, kjer se
zbirajo vsi tisti, ki bi radi leteli.
Tudi tisti, ki še ne letijo.«
In še en >vrivek< običajnemu
dogajanju na letališču — to je
deček, ki želi leteti. Nastopa
Uroš Cernivec, učenec 3. razreda
osnovne šole Franca Osojnika.
In vendar je to dokumentarno,
saj Uroš res želi leteti tako kot
veliko drugih. Kako ti je všeč,
Uroš?
»Super! Tudi jaz bi rad postal
pilot.«
Filmov o letalih in letalcih v
Jugoslaviji ni ravno veliko, tako
imamo pri nas tudi razmeroma
malo snemalnih izkušenj na tem
področju. Snemalca Mojmir Ko-
nič, doma iz Nove Gorice, in
Gordan Lederer iz Zagreba bo-
sta poskušala kar najbolje posne-
ti 1400 metrov filma, kolikor sta
ga dobila od producenta. Najte-
žje in obenem najbolj zanimivo
bo snemati v zraku, saj namera-
vajo pritrditi kamero na trup le-
tala, da bi dobili na ta način bolj-
še »poglede.« Iz ljubljanske tele-
vizije so mojstri, ki skrbijo za
osvetlitev (Zvone Teran in Dra-
gan Zver), ton (Dušan Žiberna)
in organizacijo (Dušan Frice).
Film bo na sporedu ljubljanske
televizije kot dokumentarec me-
seca, najverjetneje v novembru.
M. Cestnik
ATLETIKA
Uspešni v Beogradu
Mladinci in mladinke ptujskega atletskega kluba so nastopili v
finalu Atletskega pokala Jugoslavije v Beogradu. Najuspešnejša med
ptujskimi atleti sta bila Hedvika Korošak in Boris Krabonja. Hedvika
je bila druga v skoku v daljino in tretja v teku na 100 m z ovirami, Bo-
ris pa drugi v teku na 400 m ter šesti v teku na 200 m. S sedmim me-
stom v teku na 1500 m se je izkazala še Vilma Osojnik, Kristjan Ko-
vač zaradi prenaporne sezone ni skakal v višino, temveč je metal kop-
je in se uvrstil v drugo polovico nastopajočih, mladinska štafeta
4 X 100 m je bila osma, 4 x 400 m pa sedma.
V finale atletskega mladinskega pokala so se uvrstili še Nace Vo-
lovšek v skoku s palico, Nataša Vidovič v teku na 400 m in štafeta
mladink 4 x 400 m, pa zaradi visokih potnih stroškov v Beogradu ni-
so nastopili.	d. 1.
Mirka smo obiskali kar v gramoznici v Tržcu, kjer dela kot strojnik na
bagerju. S seboj pa je seveda imel tudi motor in opremo. Foto: J. Bračič
Volja je — strahu ni
Zadnje čase večkrat poročamo o uspehih mladega ptujskega mo-
tokrosista Mirka Gaiserja. Na marsikateri dirki za državno prvenstvo
je presenetil z dobrimi vožnjami in uvrstitvami v sam vrh jugoslovan-
skih motokrosistov v razredu do 125 ccm. Marsikdaj ima tudi smolo,
kot na nedavni dirki v Rogatici. Vendar njegov optimizem, pogum in
veselje do tega športa dajeta slutiti, da bo v tem športu vztrajal. Nje-
gova največja želja je, da bi dosegel mednarodni razred in morda s
tem omilil višino svojih izdatkov za vzdrževanje motorja in treninge.
Pred tremi leti se je za motokros navdušil ob gledanju motokrosi-
stičnih dirk po televiziji, kmalu zatem pa je tudi sam poskusil z vož-
njo. Prve »korake« je delal ob vzpodbudi prijateljev in brata ter se
pozneje tudi odločil, da se vključi v AMD Ptuj. Prve tekme je prevozil
kot pravi začetnik, po prihodu iz vojske pa se je motokrosa resneje lo-
til, vložil veliko denarja v opremo in treninge ter kupil nov motor. Od
takrat pa je iz vožnje v vožnjo boljši in zaenkrat je v točkovanju dr-
žavnega prvenstva sedmi, kar pomeni, da mu je mednarodni razred
skoraj že zagotovljen.
Veliko mu pomeni, da se je dobro boril v Rogatici, razočaralo ga
je sicer, da mu je motor odpovedal dva kroga pred koncem, vendar
meni, da je bila vožnja do tistega usodnega kroga odlična. V republi-
ški razvrstitvi je bil do zadnje dirke na drugem mestu, sedaj je nekoli-
ko mest nižje, vendar je prepričan, da bo nadoknadil zamujeno na
dirki v Orehovi vasi. V državni razvrstitvi pa je po nedavnem dobrem
nastopu v Dobu pri Domžalah sedmi in bi želel to uvrstitev še pobolj-
šati. Ze v nedeljo ga čaka dirka v Šentvidu pri Stični, nato v Lenar-
tu .. . Njegova vedrost in optimizem zagotavljata, da bo svoje načrte
uresničil.	d. 1.
Problemska konferenca
o društvih bo 6. oktobra
v delavskem domu Franca Krambergerja v F*tuju bo 6. oktobra
ob 15. uri problemska konferenca o društvenih organizacijah in dru-
štvih, ki jo pripravlja koordinacijski odbor za družbene organizacije
in društva pri OK SZDL. Tako so sklenili na pogovoru, ki so ga imeli
pretekli četrtek v zvezi z delom in aktivnostmi Zveze društev upoko-
jencev in Društva upokojencev Ptuj.
Predsednik ptujskega društva upokojencev Danilo Masten je
opozoril, da je potrebno zaradi lažjega dela ustanoviti v mestnih kra-
jevnih skupnostih pododbore društva. Gre predvsem za krajevne
skupnosti Franca Osojnika, Olge Meglič, bratov Reš, Budina—Brstje,
Dušana Kvedra, Toneta Žnidariča, Ivana Spolenaka in Borisa Ziher-
la, v katerih je potrebno do konca letošnjega leta opraviti to nalogo.
Sicer pa imamo na mestnem območju okrog 1300 upokojencev, od
katerih jih je vrsta še zelo aktivnih in jih je potrebno vključevati v vse
oblike življenja in dela, saj zanje ni pomembna le materialna, ampak
tudi socialnočloveška plat življenja.	mg
Obrambno usposabljanje mladine
Oddelek za ljudsko obrambo
skupščine občine Ptuj je tudi le-
tos pripravil 18-dnevno usposa-
bljanje mladine za splošno ljud-
sko obrambo in družbeno samo-
zaščito. Gre predvsem za mlade,
rojene leta 1971, ki po končanem
osnovnem šolanju niso nadalje-
vali šolanja v srednjem usmerje-
nem izobraževanju in tako niso
bili vključeni v pouk obrambe in
zaščite.
V prostoiih stare osnovne šole
dnevi usposabljanja minevajo po
določilih vojaškega reda. Kot je
povedal komandant tabora Mar-
jan Kokol, je program usposa-
bljanja podoben lanskemu, no-
vost pa je med drugim v tehni-
čnih izboljšavah. Za lažje poda-
janje učne snovi imajo videore-
korder, sicer pa tudi letos pote-
kajo delovni dnevi kombinirano
s teoretičnim in praktičnim uspo-
sabljanjem mladincev. Glavni
namen usposabljanja ni vzgojiti
strogo vojaško osebnost, ampak
seznaniti mladince z osnovami
SLO in DS ali — enostavneje po-
vedano — usposobiti jih za obo-
rožen boj proti morebitnemu
agresorju.
In kaj menijo udeleženci tabo-
ra?
Marjana Horvat iz Placarja:
»Všeč mi je tukaj, veliko novega
zveš, doživiš in vidiš. Dolgčas
nam ni, čeprav je več deklet kot
fantov. Sedaj smo že pravi kole-
ktiv in navajeni smo vojaškega
reda, da o uniformah ne govo-
rim. Tudi s hrano smo zadovolj-
ni.«
Peter Kristl iz Zamušanov:
»Kar v redu je ta predvojaška
vzgoja. Veliko delamo in se uči-
mo, pa nam še zmeraj ostaja do-
volj časa za ostale aktivnosti, kot
so šport in zabave. Ob večerih
včasih tudi zaplešemo in sploh ni
hudo. Imamo dobre učitelje.«
Metka Mlakar iz Podvincev:
»Tudi meni je v taboru prijetno.
Vsi smo ponosni na uniforme.
Sicer vstajamo ob petih, po zajtr-
ku gremo v učilnice, kjer smo do
13.30; po kosilu pa so na vrsti
ostale aktivnosti. Izdelujemo
stenske časopise, včasih čistimo
orožje, gledamo televizijo, igra-
mo razne igre, fantje se uvelja-
vljajo na športnem področju,
skratka — dnevi hitro mineva-
jo.«
Rajko Vrečar iz Trnovske vasi:
»Zares se nimamo nad ničemer
pritoževati in tudi sami med se-
boj smo se lepo ujeli. Večina
smo iz kmetij — tudi sam sem
ostal doma, kjer imamo nekaj
zemlje. Menim, da je prav, da tu-
di mi zvemo nekaj več o obramb-
nem usposabljanju, saj — če bo
potrebno — bomo vsi branili
svojo domovino. Nestrpno priča-
kujemo zaključek tabora, ko bo-
mo svoje znanje pokazali še v
streljanju s pravo vojaško* pu-
ško.«
M. Ozmec
Člani štaba tabora obrambne vzgoje v Dornavi — prvi z desne koman-
dant Marjan Kokol.
Razstavo
so preselili v Majšperk
v majšperški osnovni šoli je bila te dni na ogled razstava o ciklo-
stilni tehniki komunistične partije na ptujskem območju, o specialni
četi kozjanskega odreda ter o pohodih po poteh kozjanske čete in ku-
rirjev NOV.
Razstavo sta oblikovala Irena Mavrič in Janko Marinič, pripravlje-
na pa je bila v počastitev praznika KS Olge Meglič v Ptuju in šestega
pohoda po poteh kozjanske čete in kurirjev NOV.
Naši sogovorniki (od leve) Marjana Horvat, Peter Kristl, Metka Mla-
kar in Rajko Vrečar, (foto: M. Ozmec)
10 - ZA RAZVEDRILO
24, september 1987 - TEDNIK
TEDNIK
OGLASI IN OBJAVE — 11
v Celju dve nagra Ivana Gomilška
Znani ptujski obrtnik Ivan
Gomilšek ima v svojih vitrinah
že več celjskih nagrad in pri-
znanj. Letos je dodal še dve: zla-
to plaketo mesta Celja za stožča-
sto planetno gonilo in inovacij-
sko priznanje za stroj za vlečenje
varilne žice.
Ivan Gomilšek ima skupno
obratovalnico s sinom, v kateri je
zaposlenih 22 delavcev. Obrtnik
je od prvega januarja leta 1974.
Izdelujejo reduktorje in zobnike,
po želji strank pa tudi stružijo,
opravljajo ključavničarska in
druga opravila.
Stožčasto planetno gonilo so v
Gomilškovi obratovalnici izdela-
li na željo jeseniške železarne. Iz-
delek je bilo doslej moč kupiti le
v tujini, čakalna doba pa je bila
od dveh do treh let. Uporablja se
na kontilivu; eno gonilo obratuje
že s polno paro zelo zadovoljivo,
kar so priznali tudi Nemci pri
montaži. Za stožčasto planetno
gonilo so prejeli že sedemsto na-
ročil.
Jeseniška železarna uporablja
tudi Gomilškovo inovacijo —
stroj za WAC" žico, poleg tega ga
imajo v Smederevu, uporabljajo
pa ga vse železarne, ki izdelujejo
varilno žico za plamensko varje-
nje.
V	času celjskega sejma je Ivan
Gomilšek prejel tudi tretje pri-
znanje. Osemnajstega septembra
so mu na Jesenicah vročili zlato
plaketo za reduktor za izdelavo
vlečnega stroja. Z železarno so-
deluje že petnajst let v oboje-
stransko zadovoljstvo.
V	času našega pogovora je
spravljal nagrajene izdelke iz Ce-
lja v Ruj, saj Ptujčani, tisti, ki v
Celju niso bili, pričakujejo, da
bodo videli te izdelke na 2. raz-
stavi drobnega gospodarstva, ki
jo bodo odprli danes.
»Obrtniki se čutimo upraviče-
no zapostavljene. Vsi o nas veli-
ko govorijo, nihče pa se z nami
konkretno ne pogovori, kaj naj
bi bilo tisto, kar naj bi dali. Gla-
sovanje za »naše obveze« se
prav tako opravi brez nas.
Zakaj po tolikih letih obrtnik
še vedno ni izenačen z družbe-
nim sektorjem v upniško-dolžni-
škem razmerju? Obveze mora v
roku plačevati, na svoja plačila
pa čaka več mesecev in še do
obresti ni upravičen, čeprav mu
jih uprava za družbene prihodke,
če v roku ne plača obveznosti.
zaračuna. Podobno je pri kredi
tih.«
Prav tako bi želel, da bi ga kdo
od odgovornih za razvoj drobne-
ga gospodarstva v občini obiskal
in ga vprašal: >Gomilšek, ali
imaš kakšne probleme glede na
to, da zaposluješ 22 delavcev?
Gotovo ni lahko organizirati de-
la za tako število delavcev.<
Kakšno nagrado naj bi kole-
ktiv prejel za to, da skrbi načrtno
za pripravništvo? Doslej so v
njegovi obratovalnici osmim
mladim omogočili opravljanje
pripravništva.
Takih vprašanj ima Gomilšek
še v zalogi. Na svetlo jih pote-
gne, ko se razjezi, in takrat, ko
pri delu ne gre tako, kot bi mora-
lo. Hitro jih tudi pozabi, saj mo-
ra skrbeti, da bo v obratovalnici
delo nemoteno potekalo in da
bodo kupci — bolje stalni poslo-
vni partnerji — zadovoljni. Za to
pa potrebuje veliko več kot osem
ur filozofiranja o tem, kako bi
moralo biti, pa pri njegovem de-
lu ne more biti.
MG
Nagrajeni izdelek
foto: KOSI
Tretje pohodno tekmovanje
Izobraževanje in usposabljanje za vodenje splošnega ljudskega
odpora je nenehen proces. Zlasti so .pri tem delavni člani Zveze re-
zervnih vojaških starešin. In pra\ oni so bili nosilci tekmovanja s po-
dročja SLO in DS skupaj z Zvezo socialistične mladine, pripadniki
civilne in narodne zaščite.
Tekmo\anje ekip iz podra\skih občin - bilo jih je enajst - je
bilo v soboto v Majšperku. Tekmo\alci so se pomerili v znanju in
spretnostih na pohodu, strelišču in pri testiranju.
Zmagali so Ptujčani z 901 točko pred ekipo Maribor Tezno 1
(860 točk) in Maribor-Pobrežje (835 točk).
Znanje, ki so ga pokazale osemčlanske ekipe, je bilo zelo dobro,
in mirno lahko zapišemo, da je tekmovanje v celoti uspelo.
jš
Tekmovalci med streljanjem s tromblonom.
Delegacija KS Banja na pogovorih v ptujskem delavskem domu Franca
Krambergerja (Foto: Stanko Kosi)
Delegacija KS Banja
obiskala občino Ptuj
v dneh praznovanja krajevne-
ga praznika je delegacija kraje-
vne skupnosti Banja iz pobrate-
ne občine Arandjelovac v SR Sr-
biji obiskala pobrateno krajevno
skupnost heroja Lacka Rogozni-
ca. Skupaj s predstavniki te kra-
jevne skupnosti so obiskali tudi
občinski svet ZSS Ptuj, kjer so
jih pozdravili v imenu občinske
skupščine in družbenopolitičnih
organizacij občine Ptuj. V ptuj-
skem delavskem domu Franca
Krambergerja so bili izčrpni ra-
zgovori o nalogah zveze sindika-
tov in o aktualnih političnih in
gospodarskih vprašanjih seda-
njega časa.
Sodelovanje obeh pobratenih
krajevnih skupnosti je vzorno in
izpričuje pristnost prijateljskih in
bratskih vezi krajanov, kar je pri-
šlo do polnega izraza tudi na
osrednji proslavi krajevnega
praznika v Spodnjem Velovlaku,
kjer so odmevale pesmi in kola
bratskega srbskega naroda. So-
delovanje potrjuje zavestno
opredelitev skupnih hotenj po
doslednem uresničevanju Titove
vizije o bratstvu in enotnosti ju-
goslovanskih narodov in narod-
nosti.
FB
Brezcarinska
prodajalna v
Podlehniku
v podlehniškem motelu so v
torek odprli brezcarinsko proda-
jalno. Odprla jo je Petrolova te-
meljna organizacija Trgovina,
motel pa jo bo dobil v upravlja-
nje prihodnje leto.
Tako se bo tudi v Podlehniku
izboljšala naša izvenpenzionska
ponudba, o kateri imamo često
toliko pripomb. Pridobitev je po-
membna za našo ponudbo in na-
še goste — tujce in tiste na začas-
nem delu v tujini. Mi, domači
potrošniki, v takih prodajalnah
ne mormeo kupovati. (Imamo
pa, na srečo, na delu v tujini so-
rodnike, znance, prijatelje).
JB
Gostovanje SNG
iz Maribora
v okviru 15. kulturnih srečanj
naj bi v sredo, 30. septembra, v
Ptuju gostovalo mariborsko gle-
dališče z Erotičnim kabaretom
Bertolta Brechta. Zaradi po-
škodb v ansamblu napovedanega
dne gostovanje odpade. Ljubite-
lji gledališča si bodo lahko pred-
stavo ogledali 1. oktobra ob 21.
uri.
Nataša Vodušek
Ribiči obnavljajo
svojo hišico
Člani ribiške družine Ptuj pododbora Videm so se \ nedeljo loti-
li zapuščene in razdejane hišice v gramoznici \ Tržcu. Res, da se jih je
zbralo le pet. kljub temu pa je pr\ i udarniški dan uspel. Hiša ne kaže
več podobe razdejanja, kljub temu pa bo potrebnih še veliko udarni-
ških akcij, da bo urejena tako, kot načrtujejo. Okoli nje bi naj postal
prijeten rekreacijski prostorček sredi velike vodne površine.
Hiša sredi gramoznice je bila dosedaj osamljena. obisko\alci pa
soji namenili le toliko pozornosti, da so iz nje kaj odnesli ali prepro-
sto kaj uničili in vrgli v bližnje grmo\je. Ribiči sedaj prosijo, da tega
ne počno več, saj so poleg dela \ obno\o hiše pričeli vlagati tudi pre-
cejšnja sredst\a.
JB
V minulem tednu (od 15. do vključno 22. septembra) so miličniki po-
staje milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah in
pri tem zabeležili tri lažje telesne poškodbe. Hujših poškodb na srečo to-
krat v prometu na našem območju nismo imeli. Vzroki nesreč so bili izsi-
ljevanje prednosti, neprilagojena hitrost in vinjenost voznikov. Material-
na škoda je bila tokrat neznatna.
UMRL ZARADI HUDIH OPE-
KLIN
37-letni Janez Bedrač iz Dole-
ne 37 pri Ptuju si je pri kurjenju
v štedilniku pomagal z benzi-
nom, plastično posodo z benzi-
nom pa je postavil-poleg peči.
Ko so drva zagorela, je pla-
men obliznil tudi plastično poso-
do, v kateri je bilo še nekaj ben-
zina. Bedrač je posodo z nogo
brcnil vstran, takrat pa je ta ek-
splodirala. Benzin se je polil po
njem, zato so se mu vnela oblači-
la. Pri gašenju mu je pomagala
njegova žena, vendar je Bedrač
kljub temu imel hude opekline,
zaradi katerih so ga najprej pre-
peljali v ptujsko, zatem pa še v
mariborsko bolnišnico, vendar je
zaradi hudih opeklin prejšnjo
sredo umrl.
POZOR PRED POŽARI!
Zadnjih 10 dni smo na območ-
ju ptujske občine zabeležili kar
štiri večje požare. Tako je v tem
času zgorelo gospodarsko po-
slopje v Dragonji vasi, smetišče
pri Kidričevem, stanovanjska hi-
ša pri Polenšaku ter dve hiši na
Kukavi. V vseh primerih je prišlo
do požara zaradi človeka — bo-
disi zaradi malomarnosti ali za-
radi požiga. Zato ne bo odveč
opozorilo vsem občanom, naj
bodo pri ravnanju z ognjem ali z
lahko gorljivimi snovmi skrajno
previdni. Kot kaže, se bo vroče
poletno vreme še nekaj časa ob-
držalo in v naravi je vse že precej
suho, zato je previdnost toliko
bolj potrebna.
Poenotenje dela ^
in osebnih dohodkov
N;i iic<.l;i\licin akti\ii ia\iKit(.'l|c\ osiiovinh šol ptujske <)l)titic srj
sc pogi)\ai jali o d\cli pomembnih potlročjih o [)ociiotcn|ii dela v
osnoMiih šolah in osebnih dohodkih, poslovili p;i so sc tudi od dolnjo
letne tajnicc i/obra/e\alnc skupnosti občine Ptuj Pavline M.i|iiik
Poenotenje dela v osno\nih šolah je pomembno področje, ki pa /
aktivnostmi \ poslovni skupnosti dobiva tudi realnejšo osnovo. lako
so se na posvetu ravnateljev dogovorili, kakšne naloge bo opravila ta
ali ona šola na področju športnih aktivnosti, kulture, družbenopoliti-
čnega dela in podobno. Program je izdelan do konca junija, dogovor-
jeni pa so tudi viri financiranja. Poslej ne bo več težko krajevni skup-
nosti, delovni organizaciji ali drugim dobiti izvajalcev programa ob
različnih priložnostih.
Spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov seveda še ne
pomenijo, da bo vsem zadovoljeno. Najprej je potrebno sredstva do-
biti, šele nato jih lahko deliš. 7o pa pomeni tolikšno svobodno menja-
vo. ki bi lahko pokrila oprv ljeno delo v osnovnih šolah. Tega seveda
še dolgo ne bo moč zagotoviti; z novim pravilnikom pa bi predlagate-
lji v endar radi odpravili veliko rakasto rano. Poenotenje je nujno, da
v občini Ptuj ne bomo več imeli tolikšnih razlik v osebnih dohodkih
učiteljev, kot jih imamo sedaj. V javni razpravi je skupen pravilnik;
vsi bi izhajali iz iste enote, vsi bi imeli enaka razmerja in približno tu-
di enake osebne dohodke. Razprave \ kolektivih so se začele in priča-
kovati je. da bodo delavci omenjeni pravilnik podprli. Ce pa bo kljub
temu do razlik še prihajalo, bo kriva šola, ker se ni hotela uskladiti s
skupnim prav ilnikom, je med drugim poudaril predsednik sveta rav-
nateljev Hrvin Hojker.
mš
V začetku prihodnjega tedna
že prvi priključki
Kot kaže, bo gradnja omrežja kabelske televizije stekla hitreje
kot doslej. V sredini septembra so delavci ptt podjetja pričeli polagati
kable in ta dela so sedaj tako daleč, da lahko konec tega ali v začetku
prihodnjega tedna pričakujemo, da bodo prvi naročniki že dobili pri-
ključke. Odbor bo naročnike natančneje obvestil o priključevanju. Te-
žav a, ki je nepredvidena in neprijetna, pa je nastala zaradi nerednega
plačevanja obrokov za priključke. V odboru za gradnjo omrežja ka-
belske televizije ugotav ljajo, da bi lahko neredno plačevanje obrokov
zapletlo razširitev omrežja do vseh naročnikov.
d. 1.
Krompir 120 in 160 din
Koliko je letos zraslo krompirja, je težko reči, tudi kakšne kako-
vosti je. V deževnih poletnih dneh je krompir potreboval izdatno za-
ščito proti plesni, in te je bilo marsikje premalo. Gnitje gomoljev je
tako kar obilno in po mnogih kleteh se širi neprijeten vonj. Seveda pa
ima mnogo pridelovalcev precej obilen pridelek in lepe, zdrave gomo-
lje. Zadruge kupujejo krompir po 120 dinarjev za kilogram. Za ozim-
nico ga lahko kupite v ptujski prodajalni Zadruge, v Merkurjevi živil-
ski trgovini in v poslovalnicah Mipa. Povsod ga boste dobili po 160
dinarjev za kilogram, trgovci pravijo, da so se tako odrekli zaslužku,
takšna cena komaj da pokriva stroške. V zadrugi pa pravijo, da doda-
jo nabavni ceni stroške za vreče, tu so še številni drugi stroški in na
osnovi teh so izračunali omenjeno prodajno ceno.
JB
osebna kronika
Rodile so:
Marija Ljubeč, Galušak 3 —
deklico; Vida Predikaka, Lo-
vrenc na Dr. polju 63 — Aljoša;
Marija Cebek, Draženci 14/b —
Simono; Adrijana Metličar, Ul.
Anice Kavčič 11 — Mateja; Na-
dica Jerenec, Popovci 6/a — An-
drejko; Nada Ivanušič, Maribor,
Raičeva 4 — Anjuško; Mojca
Toplak, Gorišnica 8/a — Mar-
ka; Olga Špešič, Ormož, Opekar-
niška 25 — Ksenijo; Zdenka
Druzovič, Arbajterjeva 1 — de-
klico; Sonja Viher, Krčevina pri
Ptuju 81 — Marka; Romana
Zorko, Vitomarci 22 — Denisa;
Jožica Svrženjak, Pacinje 40/a
—	dečka; Marija Meško, Mihov-
ci pri Vel. Nedelji 50 - dečka;
Marta Pondelak, Grajenščak
26/a — Mateja; Darinka Ištvan,
Rjavci 15 — Damira; Danica Je-
renec-Kmetec, Belšakova 41 —
Katjo; Dragica Meznarič, Meje
22 — Matjaža; Terezija Krajnc,
Gajevci 28/a — deklico; Darin-
ka Kodela, Župančičeva 8 — Ja-
ka; Vlasta Hernec-Polajžer, Ul.
25. maja 7 — deklico; Darinka
Žnidar, Rajčeva 7 — Anito; Ma-
rija Janžekovič, Rucmanci 1 —
dečka; Viktorija Bombek, Cve-
tkovci 108 — deklico; Lidija Lo-
zinšek, Gorišnica 56/a — Jako-
ba; Olga Majcenovič, Paradiž 91
—	deklico.
Poroke:
Dušan Erhatič, Ormož, dr.
Hrovata 1, in Marjeta Mir, Or-
mož, Za Kolodvorom 10; Feliks
Papež, Dolena 40, in Veronika
Kodrič, Maribor, Lenardonova
10; Srečko Kovačec, Vel. Nede-
lja 32, in Rolanda Kirič, Ormož,
Rakuševa 16; Drago Maruh,
Žnidaričevo nabr. 7, in Nevenka
Plohi, Žnidaričevo nabr. 7.
Umrli so:
Jožefa Kokot, Hrastovec 29,
roj. 1912, umrla 11. sept. 1987;
Jera Medved, Župečja vas, roj.
1915, umrla 11. sept. 1987; Mari-
ja Valentan, Kidričevo, Kopali-
ška 22, roj. 1906, umrla 13. sept.
1987; Majda Mahorič, Cufarjeva
6, roj. 1962, umrla 14. sept. 1987;
Marija Medved, Ormož, Preda-
va 12, roj. 1902, umrla 15. sept.
1987; Franc Pernat, Lovrenc na
Dr. polju 15, roj. 1913, umrl 11.
sept. 1987; Blaž Pintarič, Dom
upokojencev Muretinci, roj.
1912, umrl 16. sept. 1987; Angela
Majhenič, Stanovno 21, roj.
1931, umrla 18. sept. 1987; Aloj-
zija Majcen, Rakovci, Tomaž pri
Ormožu, roj. 1908, umrla 18.
sept. 1987.
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62-250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 7500
dinarjev, za tujino 9500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčenju proiz-
vodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-
meta.