s <1 Naša naloga: | flf probuja in na- § S predek naroda! | NARODNI ESTNIK * Naš namen: S I V edinosti in f S NATIONAL MERALD. slogi do cilja! q84!HMHHHSHCHMH0HGH0HMHCH0H3^ S 1,21, —Sl. 2i. Duluth, Minn., Thursday, August 31.1911.'— Četrtek, 31. avgusta 1911. Volume I_Letnik I. imenske vesti. ŽELEZNIŠKA nesreča. )sobni vlak ,št. 4 Lehigh Val- železnice je vozil po Manche- *r N. Y. z vso brzino, da bi za- ] zamudo. Pri tem je zavozil na čnice, ki niso bile v redu in k se je prevrnil in padel 40 1 je v globoko. /lak je sestajal iz 14 voz in je popolnoma napolnjen. 29 oseb bilo mrtvih in 70 težko ranje- nekateri so tako hudo ranjeni ne bodo preživeli. Nesreča se je pripetila vsled iiuljene tračnice. 200 mož je de- , da so vlak in razvaline spra- raz tir. nitve željna starka. roy. Mo. 28. avg. 96 letna ncv Edey se je danes poročila dietnim Ree Indovv. Starka je i že petkrat ombžena. Nje zad- mož je umrl pred šestimi ted- v ubožnici. čovopoočeni par se je podal na ročno potovanje v Hannibal, r so mu priredili lep sprejem, jfiin je izjavil, da je starko za ■poročil, ker jo ljubi. RUDNIŠKA NESREČA. tl V, Nevada. Od 10 mož, ki Idelali v novo pričetem Gironx piku je šest mrtvih, štirje pa n ttno ranjeni. V rudniku je pri- 1 ) goreti in desetorici je bil iz- \ zaprt. Ranjeni so se komaj yA^ili skozi plamene da so si oteli _ ojenje. Med mrtvimi se nahaja f neki Hrvat po imenu To- CMoloVič. gleški armadi, 'pozneje je. šel v Maroko, kjer je igral važno vlogo pri odstopu sultana in pri prokla- maciji Mulaj Hafida sultanom. Ta ga je iz hvaležnosti imenoval ‘‘kajdom“ to je generalom maro- kanske armade. Zadnje čase se je posvetil zrakoplovstvu in pohajal v šolo k nekemu izkušenemu avi- jatiku. MOBILIZIRANO VOJAŠTVO DA STRAŽI PREKOP? Mobiliziran je deseti pešpolk, kateremu poveljuje polkovnik Green in odredjen je na odhod k panamskemu prekopu. Sliši se, da je vojaštvo tu sem odredjeno le radi tega, da straži panamski prekop. Seveda je to le izgovor, Dejstvo pa je to, da je došlo vo¬ jaštvo radi tega, ker nastajajo v Meksiki novi nemiri. ODPUŠČANJE DELAVCEV, Southern pacifična železniška družba je sklenila odpustiti iz de la 6000 delavcev; 2000 jih bode odpuščenih še je medpotoma umrl. Dru¬ gih ranjencev ni bilo. Illinois. Ch in Cii ‘žk( do. . Vil čn Ko se je nahajal Robert asteen, mestni maršal iz Ullin ne ? ki Parell v Cobdenu v neki - linu, so v njo udrli črnci ter asr-eena usmrtili, Farella pa te- ranili. Razburjenje radi (£ga >odka je nepopisno in pričaka¬ ti da pride dp resnih in krva- spppadov med belokožci in ČRNCI V DULUTHU. Duluthski črnci in sicer isti boljše vrste, nameravajo ustano¬ viti svojo kolonijo v Duluthu. Po kupiti hočejo nedaj hiš in se skup no naseliti. Kje bodo črnci naseljeni se še ne ve, najbrže pa bodo postavili čisto novo naselbino odločeno od mesta. Za ta načrt se vrši meseca sep¬ tembra shod duluthskih črncev, katerem sc bode določilo kaj sto¬ riti. SLABO ZA ZAVAROVAL¬ NICE. Zavarovalnice proti požarju se zolo pritožujejo čez'Minnesoto to je da je zadnje čase obilo požar- jev in da zavarovalnice imajo po teh ogromno škodo. Le v Dulu¬ thu, kjer se plačuje zavarovalni¬ ne $605,234 so morale zavaroval¬ nice plačati za škode $545.492- to¬ raj večina družb je na zgubi sko¬ raj za sto odstotkov. Mr. Burleigh znani zavaroval¬ ničar je izjavil, da ne bode šlo drugače, kakor da se zavarovalna premija poviša in da se mora to zgoditi v najkrajšem česu. -O- New York, 29. avg. Kapitan Viljem Van Schaick, poveljnik parnika ‘‘General Slocum‘‘ ki je v newyorškem pristanišču zgorel 15 junija 1904., pri katerem je pri šlo ob življenje 1000 izletnikov, je izpuščen iz ječe in pomiloščen. Obsojen je bil v desetletno ječo in sicer radi tega, ker je on zakri¬ vil, da je prišlo ob življenje to 1 i- ko ljudi. Že leta 1908 je njegova žena prosila za pomilostitev in prošnja JAHTA NA PEČINAH. Cleveland, Ohio, 30. avgusta. Na Superior jezeru je zavozila na pečine in obtičala jahta, ki je last W. L. Harknessa. Na njej se na¬ haja lastnik, njegova žena- dva otroka in nekaj newyorških go¬ stov. Jahta, je bila na potu v Geor¬ gia zaliv. Pet milj od Rosporta, Ont. je zavozila na pečine. Jahta, katere rešitev bode zelo težka je vredna $100.000 in za toliko tudi zavarovana. Poslali so na lice mesta iz raznih luk več vlačilcev da bi osvobodili ladijo. - - V CbVago je policist Joe Sn th ustreld steklega psa. Kro- -čfrCT\pjsa predrla, odletela pa na i . ’ il) zadela^ nekega iviaf-einjana v'Tokec -Iv-rbraii" so "ga pripeljati v bolnico, da so mu svinčenko odstranili. —V sredo je na . State ulici v Chicagi nastal v šestnadstropm hiši požar. V tej hiši je bilo shra njenih več dragocenih slik in por¬ tretov ki je požar deloma poško¬ doval deloma pokvaril. Nekaj slik, ki so vredne $200.000, so re¬ šili Indiana. — Umorjene so našli v Bron : ville zakonski par Lee in sedem¬ letnega sina. Morilec je pobil svo je žrtve s kladivom, potem pa za¬ žgal hišo. Ko je došla požarna hramba, je pogasila ogenj, ter na¬ šla umorjene. Zaprli so 21 letne¬ ga Viljema Lee, sina umorjenih, ki je osumljen, da je umoril svoje stariše in brata. Kakor se domneva, je hotel o- četa oropati, kateri 'je imel*pri se¬ bi večji znesek. Iowa. — Tu so aretovali nekega klika Duša, ker je odvedel Karolina Gribanič na samoten kraj, jo tam ubil in ji oropal $200 ki jih je no¬ sila pri sebi. Ona se je nahaja na potu v Omaha, kjer se je name¬ ravala omožiti. NEW YORK. -— Svoji zopomki na ovratniku se ima zahvaliti Thomas Junta, da je še pri življenju. Nekdo ga je obstrelil in vsi so mislili, da je smrtno zadet, ker se je zgrudil. V lekarni, kjer so'preiskali so pa našli, da je svinčenka zadela za- ponko, in da je omedlel le vsled tega- ker se rnu je zaponka zapi¬ čila v telo. Iz Evrope, AVSTRIJA. Vabilo! k seji, ki se vrši v prostorih “Na¬ rodnega V estnika‘‘ podpornega društva “Duluthski Slovani" v ne deljo ob 10 uri dopoldne. Člani so naprošeni- da se te seje udele¬ že v polnem številu, ter da s se¬ boj pripeljejo tudi iste, ki name¬ ravajo pristopiti društvu. Mokronog zgorel. Grozovita nesreča je zadela trg Mokronog na Dolenjskem. Požar je uničil nič manj kakor 151 po¬ slopij. Veter je onemogočil vsako rešitev in z ozirom na slabe gasil ne priprave je bil na mah" ves trg v ognju. Še le, ko je iz drugih krajev dospelo več požarnih hramb so ogenj pogasili. Na sto¬ tine prebivalcev je brez strehe in živeža, ker jim je vse zgorelo. Škoda ki jo je napravil požar se ceni na dva milijona kron. Polom banke. V Gorici na Primorskem je na¬ povedala italijanska banka “Ban- ca popolare" svoj konkurz. Ta konkurz je spravil več kmetov, obrtnikov in trgovcev na beraško palico. Glavni krivci poloma so bili se¬ veda odborniki, kajti izrabljali so banco v svoje namene, kakor so izrabljali odborniki Glavne poso¬ jilnice v Ljubljani, ki so prejeli -zasluženo plačilo. Tudi tu ni pla¬ čilo izostalo in glavni krivci so bili kaznovani. Obsojeni so bili: Colle na 4 mesece, Žid dr. Luzzat- to na 3, Lenassi na dva meseca. Pri banki popolare je zgube pol milijona kron. VAŽEN SPORAZUM. Velike važnosti pripisujejo te¬ mu, ker je italijanski minister San Giuliano, brzojavno naprosil avstrijskega ministra zunanjih zadev grofa Aehrenthala, da če stita.cesarju v imenu Italije k nje gov^fnu 811etnemu rojstnemu 'dnevu. Dunajski listi uvidevajo v teni nekak sporazum med obema deželaina, katerih razmerje je bi lo vedno napeto. Uvidi se tudi nadalje. da'se I- '.■:■! 'prnli už.uj. Avstriji ;, VČ\ em- čtji glede postdpanja* v uurvkp. tudi delavci kmalo sporazumeli. Nastavljenci zahtevajo pobolj- šek plače, kakor .tudi, da se rešu¬ jejo njih slučajne pritožbe bolj h' tro. Zahtevajo nadalje pripozna- nje unije. Tudi delavci v pristaniščih so sedaj mirni in podali so se zopet na delo. BELGIJA PRIPRAVLJENA NA VOJSKO. Veliko senzancije vzbuja vest, da seBelgija mrzlično pripravlja jaško posvetovanje na katerem so jaški posvetovanje, na katerem so se posebno obravnavali odnošaji med Francijo in Nemčijo glede marokanskih zadev. Veliko gibanje vojaštva se zvr- ši v prihodnjih dveh dneh/ Po¬ trebščine so nabavili in 'veliko municije je preskrbljeno. Voja¬ štvo in potrebščine prevažajo na mejo Nemčije. Poveljniki imajo posebna navo¬ dila, ki so pa tajna. ODSTOP JAPONSKEGA MI¬ NISTRSTVA. Japonski ministerski predsed¬ nik grof Katura je odstopil in je pri svojem odstopu predlagal svo jim naslednikom markiza Saoni. Kabinet, ki -je sestajal že od leta 1908 je zvedel že pred mesecem, da se namerava ministerski pred¬ sednik odpovedati. -O-— POLOŽAJ NA PORTUGAL¬ SKEM. Zasebna pisma iz Lizbone in drugih portugalskih mest slikajo položaj v deželi kot skrajno neva ' ren. Zdi se, da vse le čaka na pr¬ vo žnafTienje vstaje, da se ji pri- dr-uži , STARA DVOBOJNIKA. V Franc Josipovi vojašnici v Budimpešti sta se dvobojevala 681etni grof’Moric Esterlrazy in 721etni grof Wolkenstein. Dvoboj pa ni zahteval niti kapljice krvi. Grofa sta se bila sporekla zaradi političnih stvari. FRANCOSKI ULTIMATUM NEMČIJI. Glede Maroko se je vršila v Parizu posebna kabinetska seja na kateri se je obravnavalo ma- rokansko vprašanje. Na tem se ie sklenilo- da se zahteva od Nem¬ čije, da o določenem času uredi zadeve glede Maroko in da se o- zira na Francijo, ki ima pravico do nadzorstva v omenjeni de¬ želi. —O- STAVKA KONČANA NA ANGLEŠKEM. Pretekli ponedeljek so posku šali na Angleškem zopet s pro¬ metom po železnicah in kakor se sliši se je posrečilo končati s stav ko. Je še sicer potreba nekaj ma¬ lih sporazumi j en j, vendar misli se, da se bodejo delodajalci kakor VABILO. k veselici ki jo priredi slovensko dramatično društvo na Chishol- mn v nedeljo dne 10. septembra v Lovrenc Kovačevi dvorani pri ka teri se predstavlja igro “V Ljub¬ ljano se dajmo“. Pričetek točno ob osmi uri zvečer. Po igri bode prosta zabava in ples. Vstopnina: Za odrasle 30 centov, za otroke 15 centov. K obilni udeležbi vabi ODBOR. DULUTH SOUTH SHORE IN ATLANTIC ŽELEZNICA,. NEZGODA V PRISTANIŠČU. VVashington, 29. avg. Preteklo nedeljo je divjala v charleston- skem pristanišču huda nevihta. Šest torpednih čolnov vojne mor¬ narice se je odtrgalo in zan,eslo jih je daleč stran. Koliko je škode se ne da določiti in ne ve se, če je 'prišel kedo pri tem o bživljenje Ker so brzojavne zveze pretrgane ni o katastrofi znano nič natanč¬ nega. Washington, N. C. 29. avg. Tudi tukaj je bila silna nevihta in več parnikov je zelo poškodo¬ vanih. Iz Charlestona so došla nova po¬ ročila, ki pravijo, da je nevihta na pravila za en milijon škode in da je ponesrečilo 15 .oseb. Potniki iz Minnesote in druzih zapadnih držav kakor Dakota, Montana, W ashington, Oregon in zapadne Kanade, so že dolgo spoznali veliko udobnost te želez¬ nice, zatoraj se pridno poslužuje- ri jim jamči splošno zadovolj¬ nost. Naš vlak zapusti Duluth ob 6.15 vsako večer proti Nevv Tor¬ ku in vzhodu, kateri je popolno¬ ma preskrbljen z vsemi potreb¬ ščinami. Naša proga ima direktno zve¬ zo z vsemi drugimi, tako da se ne rabite prevažati iz postaje na po¬ stajo nikjer, vozove premenite sa¬ mo dvakrat do Nevv Yorka in to samo na tisti postaji na katero pridete. Kadar pridete v Nevv York, vas spremi naš oseben zastopnik, ka¬ teri preskrbi, da dobite čedna prenočišča po primerni ceni in vas tildi odpremi na ladijo, sploh mi skrbimo da je vaša pot kolikor mogoče prijetna. Kadar pridete v Duluth, obrni¬ te se na naš urad, ako pa kupite listke na severozapadu ali od dru¬ zih agentov, zahtevajte, da vam železniški listek čita preko Du¬ luth, South Shore & Atlantic Ry. do Nevv Torka. “NARODNI VESTNIK 1 Afera Mikec. National Herald. Slovenic Weekly. Owned and published by the Sloveniicn Prtnttng & Publlshlng Co. a Corporation. Geo. L. Brozich, president. Joseph Geržin, V. president. Joseph Mantel, secretary. John B. Smrekar, treasurer. Anton Hrast, director. Raymund Feigel, editor. Plače of Business: Duluth, Minn. Christie Bldg. National Herald Isued every Thursday; subscriptlon yearly $2.00 The best Advertising medium among Sloveniens in the Northvvest. Rates on application. „Entered as second-class matter May 11.1911 at the post Otlice Duiuth, Minn., under the Act March 3,1879.“ »NARODNI VESTNIK" izdaja Slovenska tiskovna družba Duluth, Minn. Izhaja vsaki četrtek zvečer na 12 strani ali vec. Naročnina stane Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve se naj pošiljajo na tajnika: Joseph Mantel, sec’y, DULUTH, Minn. [ Dopisi se naj pošiljajo na urednika Raymund Feigel, Duluth, Minn. Oba na naslov CHRISTIE BUILDING, second floor. Telephon: Melrose 2244. Bodimo podjetni! Vsak narod, če hoče zabilježiti kaj napredka mora biti podjeten in gotovo je, da tudi vsak ki za¬ sleduje gotov cilj ga mora zasle¬ dovati s podjetnim duhom to je, kar si je nadel v nalogo doseči, da to tudi izvrši in doseže. Neka¬ teri pravijo, da to ni nobena te¬ žava, vendar če le malo pretuhta- mo, moramo ravno reči da je skupnosti, kakor tudi posamezni¬ ku zelo, zelo težka pot do cilja. Podjeten ni vsak, primanjkuje mu eneržije, tudi če se kaj posto- pi omahuje — pada. In da bi se zopet poprijel mu zopet ne kaže — kajti če tiste male podjetnosti, ki jo je imel, jo je zgubil. Oglej¬ mo s'i v tem naš lastni narod. Ko¬ liko bi lahko imel, koliko dosegel, le če bi hotel. A zakaj to ne do¬ seže? Primanjkuje mu podjetne¬ ga duha poleg drugih lastnosti ki bi jih morel imeti. Slovenski čas¬ nikarji so se v svojih člankih ope- tovano bavili, kaj bi bilo treba, da bi\se posamezne naselbine, e- ziroma narod povzdignil. V teh člankih je bilo najti kaj dobrih nasvetov, ali ti nasveti so bili za¬ man, kajti podjetnosti ni bilo, in dotična stvar je bila le megla, ki se je kmalo razpršila, Kolfko bi že Slovenci lahko imeli kar bi lahko dosegli zadružnim potom v blagor vsih. Po naselbinah bi imeli razne domove, dvorane, trgovine in dru go. Vendar'mi nimamo ne tega. ne onega. Pa tudi, če. se v naših vrstah na hajajo podjetne osebe in tudi če stremijo te osebe po nekaj bolj¬ šem. naletijo pri lastnih rojakih na največje ozire. Če se hoče kdo naših rojakov povzpeti kaj višje, takoj mu drugi to zavidajo, češ kaj bo po višjem segal, s kram¬ pom naj dela. To je vsekako čud¬ na razvada, da še več, to je rana, za katero narod trpi. Zatoraj pa, če vidimo podjetne¬ ga rojaka, če vidimo, da se hoče povspeti do kaj boljega, da pride do večjega ugleda, kar je narodu le koristno, take osebe moramo podpirati, takim osebam treba da jati poguma, saj če pridejo do kaj višjega, bodo znali tudi vpo števati, da jim je narod do tega pripomogel in ne bodo opustili, da bi istemu ne koristili. Po Železnem okrožju imamo tu di nekaj naših rojakov, ki so se povspeli višje. Na Chisholmu n. pr. imamo g John Schvveiger, ki je superinten- dent dveh rudniških družb, nada¬ lje g. Oto Tanzig, ki je podsuper- intendent rudnika, Josip Tanzig, ki je glavni knjigovodja Tich- ands Mather družbe na Hibbin- gu, g. John Brozich, ki je knjigo¬ vodja rudniške družbe na Aurori in imamo jih še več, katera imena pa niso prav dobro znana. V zadnjem našem listu smo ob¬ ljubili, da se bodemo nekoliko bolj pobavili z odškodninsko zah¬ tevo, ki jo ima neki rojak iz Ely proti rudniški družbi in sicer za zahtevek svojih poškodb, ki jih je zadobil pri delu. Kakor rečeno, je družba plača¬ la rojakovem ■ zastopniku svoto $300, od katerih pa poškodovanec ni dobil niti centa. Tako se za¬ trjuje in tudi dokaže. Nadaljne poizvedbe so dognale, da je za¬ stopal pri rudniški, družbi pone¬ srečenca neki odvetnik po imenu Corconm. Ko je bil zadnje čase pri njemu ponesrečenec, mu je baje rekel, da naj pride z Baju¬ kom do njega, da se bode že cela zadeva ‘‘sfiksala" — (?) Nočemo se za sedaj baviti z odvetnikom Corcoran, niti o kakem drugem človeku, vendar pripomniti mo¬ ramo, da je skrajni čas že davno potekel, da bi se Mikecova zade¬ ve uredila. Kje je denar? Kdo ga ima? Ali Corcoran, ali Bajuk? Zakaj ga držita, zakaj ne splača¬ ta $300 poškodovancu, ki mu jih je prisodila rudniška družba? In čas bi že bil, saj se je to pri rud¬ niški družbi uravnalo že davno. — davno. Toraj Mr. Corcoran in gospod Bajuk uravnajta to zade¬ vo tako, da bode prejel poškodo¬ vanec kar mu je družba prisodila. Družbi sami bi pa svetovali, da bi ravno v odškodninskih zadevah uredila kako drugače, kajti sicer rudarji zvračajo krivdo na vas, ne pa na ljudi, ki ne vemo iz kakega uzroka nočejo plačati prejete po- škoclnine. Kolikor nam je znano oškoduje družba svoje ponesre¬ čene nastavljence še precej do¬ bro. Vendar, če pride nastavlje- nec, oziroma poškodovanec, v bre zvestne roke, takrat čuda ni, da prihaja rudniška družba v slab glas, da jo preklinjajo in Bog ve še kaj. Ravno ta slučaj, predragi trpin rudar te podučuje, kam se imaš obrniti v slučaju svojih zahtev¬ kov. Ne oziraj se na priganjače, ki te dovedejo v kremplje brez¬ vestnih, pač pa prašaj poprej za svet zanesljive osebe, stori kora¬ ke ki ti jih te svetujejo, da prideš do svojega. Družba sama objavlja, da pla¬ ča poškodbe po pravilih, ki so o- bjavliene v prostovoljnem zava- rovanskem načrtu. Pripoznati se mora, da ta,načrt ni slab in treba le sporazumi j enja in vsak bode dobil to- v kar je opravičen. Ravno o tej zadevi skušali bo¬ demo c Ti o afero do konca prigna¬ ti če tudi 1 se bijde poklicala na po moč druga oblast, ki plačuje vse — dobro in slabo. Predno pa to storimo rečemo: Odvetnik Corcoran in Bajuk: V teku enega tedna pričakujemo re¬ šitve, drugače •—■ no drugače, se bodemo vedeli ravnati po stališču in položaju. likih nevarnostih, kakor si sedaj, svoj kruh, pač pa da bodeš oprav¬ ljal tako delo, pri katerem ne bo¬ deš toliko trpel, ne bodeš v to- Ne rečemo s tem pojdi k voja¬ kom, rečemo le, dobro pa je za naše fante, da odslužijo vojaško dobo v Združenih državah. T Parnik se potopil. — Utonilo 90 luudi. Francoski parnik ‘‘Emir“, ki je ob tretji uri zjutraj iz Gilbraltarja odplul proti maroški obali, se je potopil pet milj od Tarile. Uto¬ nilo je 90 ljudi. Požari. Letos je leto velikih požarov, ki vrste drug za drugim dan za dne¬ vom po celi Evropi. V zgornji in¬ ski dolini je zgorel veliki kraj Gams. Vse požarne brambe iz o- kolice so prihitele na kraj nesreče. Brzojavne in telefonske žice so pretrgane. — Požar v Lucernu,- ki je izbru¬ hnil v sredo, je zažgal 531etni Dioniz Nikolussi, ki se je sam- ja¬ vil. Zaradi suše in pomanjkanja vode je bil ves kraj v 11 minutah v plamenu. Nad 600 oseb je brez strehe, živino so rešili. Škodo ce¬ nijo na 350.000 K. Neka ženska se je tako prestrašila, da je na po sledicah strahu umrla. Gorelo ie 16 ur. V Kraljevem polju pri Brnu je izbruhnil požar v tovarni za stro¬ je Brand in Lhuillier; posrečilo se je požarni hrambi požar v par urah omejiti. — Iz Monakova poročajo, da je izbruhnil v Tegernsee velik po¬ žar, ki je uničil turistovski hotel, pošto in stranska poslopja. Hotel¬ ski gostje so se še pravočasno re¬ šili, več gasilcev se je ponesreči¬ lo. Požar je nastal baje vsled te¬ ga, ker se je vnel bencin, ko so ga polnili v garaži v neki avtomglhl. — Iz Curiha poročajo, da gori Monte Bre nad Locarmom. Če imamo te, naše ljudi, ki so v boljših službah, ne smemo biti samo s temi zadovoljni, pač pa de lujmo na to, da pride še več na¬ ših ljudi naprej, ker s tem ni po- magano le dotičnemu, pač pa je največ pomagano narodu same¬ mu. Zatoraj pa bodimo podjetni in podpirajmo one 1 ki s svojo po- djetnostjp zasledujejo višje cilje. Ne bodimo jim nevošljivi, pač pa bodimo celo zadovoljni, da bodo tudi slovenske vrste čimbolj za¬ stopane v boljših službah. Vojaški stan. Zadnje čase se je v vojake pri¬ glasilo več slovenskih mladeni¬ čev. Vzeli so jih in jih pridelili raznim polkom. Kakor se je i- zrazil tukajšni vojaški stotnik, so naši fantje zelo krepki in za vo¬ jake velo pripravni. To nam je si¬ cer znano že iz starega kraja, ker vidimo, koliko naših krepkih fan¬ tov služi cesarja. Vendar tu na¬ stane vprašanje ali je dobro, da je tudi naš narod zastopan v tu¬ kajšni armadi. Odgovor na to, jč čisto lahek. Kakor je treba, da je v našem narodu čintveč držav¬ ljanov, tako je tudi dobro, da so tudi slovenski fantje uvrščeni v armado nove domovine. Služiti v armadi Združenih dr¬ žav je čisto drugače nego v sta¬ rem kraju. Če odslužiš tu vojake, prideš iz njih dovršen mož in na stežaj so ti odprta vrata boljši prihodnjosti Pri vojaštvu v tej deželi ni onih starokrajskih sekatur, častniki po stopajo z moštvom pravilno, ne zmerjajo jih s psi itd., pač pa gle¬ dajo kjer le morejo, da vojaka izuče ne le v vojaškem poslu, pač pa tudi v onem, ki mu treba za na daljno in boljše življenje. Veliko so vredne šole pri vojakih, kajti v njih se naučiš toliko, da imaš obširen spregled v vsem, kar člo veku koristi. Lahko trdimo, v njega greš neizkušen, iz njega prideš mož, kateremu se ne bode treba bati življenja. L vojaških šolah se ne predava t° kar zahteva vojaška veda, pač pa še druge predmete, ki pri¬ dejo vsakemu le v dobro, če se hoče po njih ravnati, če jih hoče T"T T ta h 1 rt i ^T' - - __ 1 _ 1 _ praktično izkoriščati. Tu se lah¬ ko toliko priučiš, da če si vo¬ jaštva prost, prav lahko posegaš po kaj boljšem, to je, da ti ne bo¬ de treba le s krampom služiti — Vsled defekta na električ¬ nem toku se je vnel požar v elek¬ trarni "Alta Italia“ v Milanu. Ško da na strojih in drugih pripravah znaša nad milijon lir. — Belgijske manevre so odpove¬ dali, to pa zaradi tega, ker baje rabijo vojaštvo, da pomaga gasi¬ ti velike gozdne požare. Gori na¬ mreč na nemško-belgijski meji o- krog 100 ha gozda in šote. Več vasi je v nevarnosti. V noči od če trtka na petek je izbruhnil v Am¬ sterdamu požar v .skladišču za bombaž, ki je ogrožal bližnji spna skladišča in hiše. Škpdr P? 1 ^ jo na 4 milijone frarmov. '? * — Iz Petrograda ppročajo, da je izbruhnil v Kostroni požar, ki je uničil 360 hiš. 28 ljudi je zgo¬ relo 50 jih je je opečenih. Podpirajte sloven-1—TV ska podjetja, i S /V Tu prinašamo imena rojakov, ki imajo po Mesaba okolici svoje trgovine. Kupujte potrebščine pri njih: Eveleth. Gostilne: Geo Kotze, Frank Steblaj, Anton Bleje, Lous Čos, Math. Miroslavich, Math. Pri- mozich, Jakob Ahčin, Anton Fritz, Luka Ribič, Anton Lenič, Jakob Virant. Mesnica in grocerija: Geo Brine, Peter Junke, Frank Šebat, jjj Geo Mihelič. 31 Brivec: Frank Lošin, Hi Krojač: Jakob Ambrožič. Hi Manufakturna trgovina: A. M. * Matere, ki delajo dober kruh Murnik. Gilbert. Hi Hi upoštevajo, da je najbolji Iz Duluth Univesal moke. One znajo, da se iz dobre moke dobi tečno hrano. Gostilne: Joe Nose. John Mu¬ star, Anton. Erčul, Anton Intihar, John Francelj, Marko Matekovič. John Praznik, Joe Brula. Mesnica: Lapp bratje, Geo Mi¬ helič. Železnina: Spitznagel. Grocerija in oprava: Mike Kraker. Slaščičarna: Anton Brodnik. Zlatnma: Joe Čimžar. * Duluth Universal moka P Mantel, Kukar in Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Mi rabimo za njo cisto žito, da iz nje dobimo pristno, nepopačeno blago. Duluth Universal mlinarska družba. Najboljša moka za kuhinjo in pecivo. S - v * Ul »SIS Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi tfi Hi Hi Hi Hi HiHlf! Aurora. Gostilne: Frank Zajc, Maks Arko, Joe Virant, Ga. Kovač, John Kostelc, Josip Fugina. Mesnica: Geršič-Grahek. Pineville. Železnina in grocerija: Martin Sever. Chisholm. Gostilne: John Kuzma, P. Me¬ dved, Lovrenc Kovach, John Bra¬ dač, John Čampa. John Bartolj, Joe Jos. Upor na španski vojni ladji. Pred nekaj dnevi se je povrnila iz Tangerja na ukaz vojnega mi¬ nistrstva španska vojna ladja “Numatjcia“. Ta nenaden povra¬ tek bojne ladje so povzročili upor ni mornarji, ki so napadli v noči od . na 2 avgusta častnika Dona de Luna, ki je imel službo v tej noči. Častniku se je posrečilo u- pornike, ki njega osebno niso so¬ vražili,da je napadalce pomiril in jih razorožil. Kapitan je naznani! celo zadevo brzojavno vojnemu ministrstvu, ki je odredilo, da se mora ladja takoj vrniti domov. ROJAKI. V Ely in okolici ki kupujete hiše, oglasite se pri podpisanemu. Jaz imam vedno nekaj hiš na pro¬ daj po primernih cenah, ravno ta¬ ko Vam lahko dobim kupca, če imate hišo na prodaj. Kolektam tudi stanarino (rent) po primer¬ nih cenah. Geo. L. Brozich. Grocerija: Jakša. Mesnica: Math. Macele. Lovšin & Co. Slaščičarna: Jakob Štukelj, ^ITtk'j-urx:kovič. Krojač: John Puš. Čevljar: Jernej Levstek. j]C 1 '. idieflj* ate,** K,;, o a- u i fll '' - or T i s; iilnfflOt j, se i jae ijiato to'"', j spodbujaj j p ljudje ved f,M p slovenski brivec 'feLi® 1 FRANK ČERGEf ELY, Minnesota! Priporoča se rojakom v obilen obisk,[. električnim strojem čisti in lepša » odpravlja iz obraza mozole iz las V zalogi ima najbolše tonike, krepijo rast lasi. ter se ‘ne luknjice se l, in tako ko do najzamak Jamči se za izvrstno ae more.. lo in postrežbo. eku Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiH! Hi nemarno, na mo; ; m mieh prt- k , vzrok so mar, Hibbing. Gostilne: John Pouše, Anton Kromar, M. Bizal. Gostilne: Perhaj. Buhi. John Spolar, Frank . Ely. Gostilne: Frank Virant, John Gouže, Joe Seliškar, Joe Skala, Ga. Smrekar, John Plut, Joe Smuk, Martin Skala, Agnich bratje, Math. Kapš. Grocerija: Žlogar bratje. Manufakturno blago: Peter Bezek. Brivec: Frank čerček. Krojači: Joe Schcveiger, John Teran, Math Spreitzer. Tower. Jakob Skala, Gostilne: Mihelič. čevljar: John Meierle. Krojač: Joe Stonič. Mesnica: Ant. Gornik. Peter Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Math. Kapsh llorai ]| Mi, Ko mjfvi ■ prav ELY - MINN. Priporoča cenjenim rojakom svoje podjetje kakor: Mesnica Pino, krvi; "Naviti im > Sciif v kateri se vedno dobi vsakovrstno meso vedno sveže ali posušene domače klobase in vse kar spada v mesar skl obrt. Prodajalno ,. ei ®eku z groceri jskim in manuiakturnim blagom, lepe ženske in moške obleke. Cene najnižje. idelo' Pia;.. Gostilno kjer se toči pristno domače vino, sveže pivo, in dober whiskey.' Eh. ‘‘dVfifj »teč Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi z 0 ti E. P. Dahi FOTOGRAF CHISHOLM, MINN. Second Ave. IZDELUJE NAJFINEJŠE SLIKE IN FOTOGRAFIJE. POSEBNO SE PRIPOROČAM * ZA ŽENITOVANJSKE SLIKE. IM Virginia. Gersich in Grahek Aurora - M mn. M Gostilne: Frank Trampuš, An¬ ton Skubic, Joe Spreitzer. Duluth. Gostilne: Jos. Sharabon, Jakob Stubler, Elija Ratkovič, Marko Dančilovič. New Duluth. Gostilna: Josip Francelj. McKinley. Gostilne: Joe Ahlin, Toni Ško¬ da, Geo Gorše. Imajo največja zalogo svežega in suhega domačih klobas, kakor tudi grocerijsko blagot najnižji ceni. Naše blago je najbolje, kar ga more denar kupili. Poskusite pri nas! Če smo po pomoti izpustili kako slovensko podjetje, prosi¬ mo, da nam lastnik prijavi, da popravimo do prihodnje objave. ‘NARODNI VESTNIK 1 * ZA! State Bank of Aurora Aurora - - Minn. Opravlja vse bankarske posle. - Zavaruje poslopja. VAS, VI ZA NJEGA! Kapital $25.000. Preostanek $3 iaravna zdravila. glavno vodilo pri naravnem zdravljenju. ZDRAVLJENJE 'Z VODO. _ O vodi sploh. I I y naravnem stanu človek ne j pride le z zrakom in temperatur¬ no menjavo v ožjo dotiko, ampak udi mokra prvina — voda se vča- dotika njegove kože. Kakor r ak, zdi se človeku tudi voda ,rav' domača, znana prvina, in za ]o ima tudi občutke za njen krep¬ ilen, oživljajoč upi ji v, kateremu i e tako rekod P rostovol j no raz P°' ^o. . ijtavi m se ga ne brani. S Stari, kulturni narodi umeli so ,rav dobro, kaj je zahtevala na- ! ava in so se tudi po tej zahtevi popelji bile so njim vsakdanja otreba. Ako bi ne čistile kože, zdelo bi e njim življenje človeka nevred¬ en _ divje življenje. Moderna kultura je čistenje ko- e skrčila samo na tiste dele tru- l Si kateri se ne oblačijo: obraz, iD3 ake in vrat. Ljudje sploh misli- * ), da, če se nekolikokrat v letu opajo, je to za truplo že zadosti, ji mislijo, da so kako dobro delo j torih, če so pri kopanju le do- mila potrebovali. Milo, poseb- ^ 31 Sl! o tisto fino pripravljeno, na kožo iko neugodno upljiva. Od mila se le voda skali ali po- v jtane nečista, a truplo ima od te- a malo hasna. Od spodbujajočih lastnostih vo e pa ljudje vedo makxal nič, ve- u . Ikokrat pa manje kakor o zraku. Dr IVec k ra k si namreč prisili sam pot k jruplu ; voda pa tega ne more sto- nesoft i, in za to človek tudi ne spo¬ na dobrih njenih lastnosti in ta- ,. b rekoč ostane vodi tuj. "®|Saj ljudje celo pazijo, da zrak v t ERGL / obilen li režbo. in lepša a |i slačenju ne pride do njih než- . . . h in mekužnih trupel! Koža je d® II IJS Mdlejiaj vedno skrita v svojem paro- najbOlŠeloi(N u > ter se spari in onemore. 'ptne luknjice se z nesnago žarna t lasi. io, in tako koža svoje naloge, do najzamajših potov priva- r Vrstno(L ne more zvrševati! ali vsaj polnoma ne. Kri teče neredno nemarno, na mesteh jo je pre- č, na mesteh, premalo. Zaostale ■ ovi pa, katere koža ne more od¬ dati, vzrok so marsikatere bole- [Ako toraj do take kože pride »rzel zrak, je umevno, da se za- le tresti. Koža, prav za prav trn¬ ja namreč nima toliko moči, da se z lastno, krvno gorkoto mo- lo zoperstaviti upljivu mraza, in ko koža preneha popolnoma di- . p . ti. Soki tedaj začno trdeti,, in ične se kaka bolezen, kar izvira prehlajenja. Včasih pa kako žjivo seme najde priliko, razvi¬ ti se. Ker le mekužna, otrčla koža ne 'pusti menjave snovi, menjavo ovi pa le delovanje kože pospe- je, dalje ker je od menjave sno položaj trupla sploh odvisen — zvidi se pač dovolj, kakega po- ena je navod k delovanju kože. Najizvrstnejše sredstvo za to je ida. Vodo imamo popolnoma v obla i. kar pri zraku ni. Tudi lahko 'do po lastni volji napravimo lačno, vročo, ali vzamemo hlacl- r-^%0 v °do, — kako ravno potrebu- Voda nikdar ne odreče svoje r avje pospešujoče službe, mora le po okoliščinah pametno upo- bljati. 10 sveže v mesar ženske in dober ihe nefl a MO Mrzla in topla voda. [Kakor v obče, tako topla voda [di truplo tako rekoč otaja in či- r 'I} sicer bolj. kakor mrzla vo- i. Vendar pa ima topla voda tu- "1 neprijetno lastnost gorkote — ij.mreč da utrudi in omehkuži tru p- Ce pa se kedo umiva ali kop- vro ^ oziroma topli vodi, naj jkdar pod nobenim pogojem ne usti politi se po kopelji še z rzlo vodo. Sicer pa ima tudi mrzla voda za jetalno in čistilno moč, če tudi v taki meri, kakor gorka. Ven- pa ima druge lastnosti, ktere e je h tajo to prednost. l ? JZl namreč spodbudajoče na renčni' t A I ". °življa, utruje in * nrav 6 ' A ' k ° Se . ^ ac i na voda ra loto ter f 0 mnozu .j e telesno gor- Iriietne J0 Povzdigne do gotovo ko dobro rte in pre kt n a Č1 ° Vekl1 točim „ e ' prevelika zunanja jorkoto. Pa Vedno krči telesno \0 tnrzla voda spodbu- 1 / 0 ^ trabne srf 6 ’ - a °^°ši in odvede ^ Ee aml l 1 ; t f r °bladi in umiri fenagel krvotok. \ 'netju pa odvaja in razde- luje kri, katere se je na dotičnem mestu preveč nabralo. Mrzla voda je toraj edino uni¬ verzalno sredstvo, katero zdravi, krepča in ohranjuje; saj smo že zgoraj rekli, da se mora tudi tam, kje se rabi topla voda, vrhka tudi mrzla voda rabiti. Kako se naj rabi mrzla voda. Kdor je jako občutljiv in meh¬ kužen, temu se mrzla voda se ve da ne bo koj dopadla. Upljivala bo pričetka nekako neprijetno in odvračljivo. Če se pa rabi prav, trajalo bo to le nekaj časa. Ta ne¬ prijetnost prevrgla bo se namreč v prijetnost, kajti nobenega zdra¬ vila: se človek laglje ne privadi, ka kor mrzle vode. Mrzla voda vre- dila bo mu morda pokvarjeni kr¬ votok in mu prirejala prijetno te¬ lesno gorkoto. Temu nasproti pa oni, kteri se koplje v gorki vodi, spočetka res misli, da mu taka kopel dobro de. in da mu ta toplota kaj hasni; s časom bo sprevidel, da se mu je po takih kopeljih skrčila lastna te lesna toplota. Če tudi novorojeni otroci, star¬ ci, bolniki in jako omehkuženi lju dje kopljejo v mrzli vodi, prav nič jim ne bo škodovalo; ravno nasprotno, vsak bo se, posebno če je prav mehkužen, čutil čvrstega. Samo na nekaj je trejja paziti, in sicer na to: Kako se naj rabi mrzla voda. Prvo pravilo je: Če je truplo mrzlo, in če se čuti ztprzlina, ne sme se rabiti mrzla voda. To pa radi tega ne, ker bi truplo prvem navalu mraza podleglo in bi ne moglo prirejati dovolj lastne to¬ plote. Da pa to zdravju škoduje, je umevno. Le roke in noge smejo mrzle biti tudi takrat, kadar je truplo toplo, ker voda v takih slu¬ čajih telesno gorkoto hitro razde¬ li in vodi k vsem krajem tru pla. Kdor pa ima premalo lastne gorkote, naj ne čaka, da se sama od sebe pomnoži. Pri mehkužnih in bolehnih ljudeh bi se to ne zgodilo nikdar. Mehkužni in bo¬ lehni ljudje naj toraj truplo gre jejo z gibanjem, ribanjem i. t. d. Bolj ko je truplo toplo, ugodne¬ je upljiva nanj mrzla voda. Če tu¬ di je truplo v vročinski mrzlici, al pa se znoji, to ne škoduje prav nič. Na > znoj vpljiva voda namreč čisto drugače, kakor zrak. Zrak namreč znoj prenaglo shlapi in ta ko prevleče ostala nerabna snov kožo, kar je škoduje. Tudi zrak znojno kožo neugodno hladi. Vo¬ da j.a, ki gorkoto slabo vodi, pre- grne truplo z neko prevlako, ter ne pusti tako naglo sprejete gor¬ kote od sebe, kakor zrak. Vendar pa spodbuja kožo, da zapre potne Ijuknjice in krv, da živahneje pri¬ reja gorkoto. Tako brani voda tru plo pred prehlajen jem. -- Človeku ni mogoče razgreto tru plo mrzlemu zraku tako naglo o- braniti, pa tudi tako popolnoma ne , kakor če se polije z vodo. Mr¬ zla voda uravna utrujen tipljiv gorkote in odmije nerabne odlo¬ čene snoyi. Drugo pravilo je: Mrzla voda ne sme nikdar na truplo upljivati dalje, kakor je to za vrejenje kr- votoka potrebno. K temu pa za¬ dostuje 30 sekund, k ve¬ čjemu pa 5 minut. Če bi pa pu¬ stili mrzlo vodo dalje upljivati na truplo, bi s tem truplu odtegnili več gorkote, kakor bi je truplo moglo Aadomestiti, in bi toraj na¬ men bil zgrešen. Če pa mrzla voda res komu ško duje, to voda sama gotovo ni kri¬ va, krivo je le to, da se prav ne u- porablja. Kdaj in kako se sme rabiti, po¬ vedali smo v teh dveh pravilih ja¬ sno dovolj. Tretje pravilo je: Kadar se ho¬ če z vodo zdraviti, naj vse naglo dela. Naj se naglo izsleče, dokler je truplo gorko, naj gre hitro v vo do ali pa se žnjo polije, potem pa naj zopet naglo truplo zakrije. Pri takem ravnanju vpljivala bo mrzla voda tudi na omehkužene osebe dobro. , Četrto pravilo: Da se truplo spodbuja, potrebna je po vsaki ko pelji ali politvi najmanj četrt ure prirejati telesno gorkoto, če do- tičnik ne gre ko po kopelji spat. To se doseže po gibanjti, po na¬ glem hojenju i. t. d. Pri tem pa se mora paziti na to, da človeku ne postane vroče; če pa bi vendar komu postalo vroče, naj se začne počasneje gibati, da mu bo zopet hladneje postalo. To se naj zgodi na prostem, pa vendar le takrat, če zrak ni vetroven ali pa ledeno- mrzel., Peto pravilo: Bolj ko je voda mrzla, tem spodbudajoče upljiva na krvotok in truplo po mrli vodi vedno hitreje dobiva in prireja lastno gorkoto. To pa seveda le ta krat, če ima truplo dovolj moči. da odbija zunanji mraz, ali da se mu zoperstavlja. Bolniki, če niso preslabi, malo- krvni, nervozni (dražilnih živcevj in če čuttijo, da voda vpljiva na¬ nje utrjajoče terspodbudajočenaj vzamejo čisto studenčno ali vi-rč- no vodo. Drugi pa, kterim manjka reakcionelna moč in tisti, ki ho¬ čejo, da bi nanje voda vpljivala ohlajajoče in kteri imajo mrzlico ali kako vnetje, naj volijo stajočo ali mlačno vodo. Šesto pravilo; Naj se pazi na to da so tisti deli trupla, kteri pride¬ jo z vodo v dotiko na vseh mestih popolnoma in enako mokri, tako, da rtobeno mesto ne ostane suho. Sedmo obče pravilo: Neposred¬ no po jedi naj se nikdo ne koplje- Mokrega trupla ne brisati. Samo obraz in roke smejo se po kopelji zbrisati drugi deli trupla pa se naj mokri kakor so, takoj po krijejo z suho obleko. Tako rav¬ nanje je dobrega vspeha ter pri- poročfevati bolnikom kakor zdra¬ vim ljudem. Tesno pri koži napra vi se namreč hlapna skorja, ktera pospešuje telesno gorkoto in sto¬ ri, da je telesna gorkota po vsem truplu enaka. Ta gorki vodeni slap koža popije ter tako truplo oživlja, brez da bi s tem povzro- čevala mraz. Perilo pa ostane su¬ ho, če le ni prefino. Fino perilo, tkano iz tankih niti, za tako rav¬ nanje ni, ker popije vodo. Vendar pa tudi tisti, ki nosijo fino perilo, naj ne brišejo. Koža namreč pe¬ rilo hitro posuši. Paziti se mora le na to, da druga obleka ni mo¬ kra ali vlažna. Mokre ali vlažne obleke pa naj nikdo ne nosi, ker je zdravju na kvar. Kdor koj po kopelji gre spat. naj se, brez da bi se z brisanjem posušil, zavije v lanen prt, čez pa de odevko. Če so noge mrzle, naj si obleče za nekaj časa noga¬ vice, dokler se noge no ogrejejo. Arnold & Pickering ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela. Viiiage Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! ELIZABETA MEDVED gostilničarka ELY, Minn. Priporoča cenjenim rojakom svojo gostilno, kjer se toči pristno, doma izpresano vino na drobno in debelo. : '• Vedno sveže pivo in najboljši whiskey. : : First Natinoal Bank GILBERT — — — MINN. GLAVNICA $25.000.00. PREOSTANEK $2.500. DELNIŠKA DRUŽBA “NA¬ RODNI VESTNIK”. išče zastopnike po vsih sloven¬ skih naselbinah. Kdor ima za to veselje in želi pospeševati dobro stvar, naj se prijavi pismeno ali ustmeno pri upravništvu. Za nje- i gov trud in požrtovalnost pripu- sti se mu običajne odstotke. Nadalje išče družba spretnega potovalnega zastopnika in orga¬ nizatorja. Plača po dogovoru. Po¬ nudbe naj se odpošljejo takoj. POSEBNO POZORNOST DA¬ JEMO POŠILJANJU DENAR- NTI LISTI. Vse konzularne in no¬ tarske zadeve, civilne in vojaške, prevzema v hi¬ tro in uspešno izvršitve^ IVAN KAKER 220*4 Grove Street. MILWAUKEE, Wis. ZAVAROVALNINA IN VOŽ- JA V AVSTRIJO. xxxxxxxxxxxxx Frank Veranth ELY, Minn.=Phone 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. Najlepsa prilika za postati samostojen! Na prodaj: 3000 akrov farmerskega sveta na prodaj. Aker po $5 do $7. Ta svet leži v Lake County, o- kolo 10 milj od Two Harbors. Preprežen je z bistrimi jezeri in potoki. Dober ribji lov. Svet je že posekan. Ker se nahaja na temu svetu tudi ruda, se ista ne proda, pač pa v slučaju kopanja rude odkupi družba svet nazaj in sicer po $175 aker. Poplača tudi obdelovanje in odkupi poslopja. NADALJE lote v Quinns oddelku na Proc- torju v St. Louis County. Lota od $100 do $125. Te lote so zelo po ceni in so v pravi legi v mestu Proctor. Oglasite se pismeno ali ustme¬ no na: Gregor Kalishnik DULUTH, Minn. 118 Third Ave. West. Ul&S&9&9&9&9&9&9& Josef Spreitzer Gostilna in prenočišča za potu- y .•. joče rojake. VIRGINIA, Minn. 418. Chesnut St. — Phone 134. Zraven Grant Opera. KADAR PRIDETE NA VIR¬ GINIO, OGLASITE SE PRI MENI. IZVRSTNA POSTREŽBA JAMČENA. Agnich bratje gostilničarji ELY, Minn. Phone 108. Priporočajo vsim Slovencem svojo najboljšo zalogo založeno gostilno kjer se toči Iron Range Brevving Ass. pivo, pristno vino in whiskey. V mnogobrojen obisk se priporočajo. AGNICH BRATJE. Hi m a m HFi Velika razprodaja HFi Hi Hi Hi | Tibs Hutchlngs Bankrupt zaloge v Lewis in šjj Hi Hi s i Začetek v petek dne 16. junija, Manson prodajalni na Chisholmu, Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi j| Na tisoče dolarjev svežega blaga, katero je kupljeno ^ Hi ^ za manj kakor stane na debelo. Vse to blago posta-1 i vimo na prodaj po zelo nizki ceni, kar pomeni zlate | Hi Hi Hi dolarje za 50 centov, Hi Hi • Hi j|j Pridite zgodaj, ter si oglejte najlepše blago. Zapomnite si prostor velike jj] if; razprodaje v Lewis in Manson. Hi Hi M a k s Volč a n še k Ereleth - Minn. Je otvoril prvo slovensko trgovino v Minnesoti z ra¬ znimi likerji na debelo. Rojak«! Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte bla¬ go, katero predaja vaš rojak, in Trgovci! Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboljše blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite naro¬ čila za njega. “OLIVER”, NOVO MESTO V BLIŽINI VELIKIH TOPILNIC. leži v sredini ogromnega podjetja. .5 Slika kaže podstavbe tovarniškim poslopjam pri Steel Plaintu. Stavbni loti od $150 do $300. - Business & Corner lote nekaj vec. - Na lahka me¬ sečna odplačila, brez obresti, brez takse za dve leti in ne plačila v slučaju bolezni. Kupite lote sedaj, dokler so cene nizke In plačila lahka. - Brezplačna vožnja na mesto OLIVER, kakor tudi na STEEL PUNT vsako nedeljo ob tl. uri dopoldne. OLIVER TOVVNSITE CO., 203-4 Torrey Bldg, DULUTH, MINN. Iščemo dobre in zanesljive zastopnike. Iz mesta Duluth in iz okrajev že¬ leznih rudnikov. DULUTH. lOi Ranch v Duluthu. V petek dne 25. thi. je Wild West ali 101 Ranch, dal v Du¬ luthu svoji dve predstavi. Pred¬ stave so bile zanimive' kajti ka¬ zale so življenje iz zapada. Boji med Indijanci in naseljenci pa¬ stirsko življenje na prerijah, iz¬ vrstni jezdeci in strelci, vse se je tako dobro predstavljalo, da si je vsakdo mislil, da se nahaja tam daleč na zapadti med “cowboyi‘‘. Posebno pozornost je vzbudila neka Indijanka, ki je znana kot najbolja strelka. Pogodila je kro- glje v zraku s strelom tako, da je vsako vrženo krogi j o prestre¬ lila. Brezžični brzojav. Obilo zanimanja je pričelo vla¬ dati za brezžični brzojav v Du¬ luthu in posebno ženske se hoče¬ jo posvetiti službi pri tej napravi. Več žensk se je oglasilo, da se hočejo privaditi brezžičnem br¬ zojavil. Vendar kakor se sliši to leto se ne bode v tem oziru nič zgodilo. \ Postajanka brezžičnega brzo- java v Duluthu je znana kot ena najboljših, ki čisto in razločno sprejema vse brzojave. Italijanska organizacija. Kakor že poročano, so duluth- ski Italijani ustanovili podporno društvo sv. Josipa. Ustanovitev je prišla v nedeljo do zaključka. Ob tem slovesu se je vršila v italijan ski cerkvi služb^ božja. Vsih članov skupaj v novem društvu je 125. Namen društva je podpirati bolne in ponesrečene člane, kakor tudi ustanoviti po¬ sredovalnico za službe ter na ta način pomnožiti italijanski živelj v našem mestu. Kvartopirci. Peter Nevadič, Joe Clansen in Joe Dudi iz New Dulutha so se morali zagovarjati pred sodiščem zaradi hazardne igre. Aretovani so bili v nedeljo in njih zadeva se obavnava pred policijskim so¬ diščem. Nevadič je poleg tega pa še precej hudo obrezan po roki, ka¬ tere poškodbe je dobil pri kvarta- nju v prepiru, ki je nastal vsled tega ker je predbacival eden dru¬ gemu, da mu je ukradel desetak. Taft povabljen na obisk. Prezident W. H. Taft je po¬ vabljen, da se na svojem potova¬ nju meseca semptembra ustavi tu di v Duluthu. Prezident potuje meseca sep- - tembra v Minneapolis in z ozirom na to, da še ni bil v Duluthu vla¬ da mnenje, da se bode vabilu od¬ zval. Požarji. .. Pretečeno soboto je imela po¬ žarna bramba obilo opravka, kajti je bila poklicana k štirim požar- jem, ki so napravili škode za $3500. Gorelo je pri Martin Falk Pa¬ per družbi na West Michigan u- lici. Tu je na blagu in poslopju škode za $3.000. Drugi požarji so bili manjši in kmalo pogašeni. — Na Ely se je ustanovilo no¬ vo društvo pod imenom “Jugo¬ slovansko podporno fantovsko društvo." Kakor se nam poroča plačuje društvo v bolezni in ne¬ sposobnosti na dan en dolar pod¬ pore, v slučaju smrti pa oskrbi pogreb. Vstopnina k društvu je $2, me- sečnina pa $1. Seja je vsako prvo nedeljo v mesecu. Izvoljen je sle¬ deči odbor: Matija Kovač, predsednik; podpredsednik Josip Grahek; pr¬ vi tajnik Peter Popovič; drugi tajnik Josip Slogar; blagajnik Štefan Agnich ; načelnik odbora Matija Rom; pomočnik Nikolaj Matelič ; bolniški načelnik John Logac; pomočnik Štefan Rauh; redar Nik. Matetič. Odbor vabi k k mnogobrojnemu pristopu. — Cenjenim rojakom na Ely in okolici uljudno naznanjamo, da je prevzel zastopstvo za tamošnji okraj rojak g. M. E. Kapsh. O- pravičen je pobirati naročnino in ga rojakom priporočamo prav to¬ plo. Nadalje je prevzel zastopstvo gosp. Louis Vesel iz Gilberta, ki bode potoval po Železnem okro¬ žju. Prosimo, da tudi temu roja¬ ku ne odrečete zaupanja in mu poverite čimveč oglasov in naroč¬ nin. re. ki je predstavljen iz Crock- stona tu sem. Vsih učiteljskih moči je eden- indvajset. EVELETH. — Boj na smrt in življenje je policija napovedala vsim psom, ki ne bodo imeli znamke okolo vratu. 106 Stanovnikov, ki imajo pse so plačali za nje pristojbino vse druge pse pa, ki nimajo izka- zila, da so jim lastniki zasigurali življenje bodo pobili. — Dne 28. tm. so se vršile tu tri poroke in sicer: Frank Krašovec z Marijo Straj ner; Andrej Avsec z Marijo Že¬ leznikar in Josip Dragišič z Fran ciško Ljubanovič. — Preteklo nedeljo sta se na E- velethu vršila dva piknika in si¬ cer društvo “Owls“, ki je imelo veselico ob Ely jezeru in žensko društvo Eveleth št. 130 S. N. P. J., ki je imelo piknik na Adams hribčeku pri katerem je svirala slovengka godba pod vodstvom rojaka Aloj za c Kotnik. VIRGINIA. — Zasedanje okrožnega sodi¬ šča je otvorjeno. V tem pride na vrsto toliko kazenskih slučajev, kakor jih do sedaj še ni bilo. Glavne razprave so: Tony Leary, obdolžen oropa¬ nja tovornega voza na hibbinški postaji. John Selander, obdolžen napada. August Gurscha, obdol¬ žen napada nad policistom Rear- don. Bruno Demsi obdolžen, da je umoril Joe Ballamenti na Biwa- biku. Zaradi umora Viljema Brovvn, pridejo pred poroto sledeči Črno¬ gorci: Toni Arojevič, Joe Savo- nič, Tony Akodersič in Frank Čač. — Tu se je ustanovila in in- korporirala nova druba, katere na men je kupčija s svetom in se zo- ve ‘‘Virginia & Knife River Land Co.‘‘. Začetne glavnice ima $50,- 000. Predsednik je Andrew Gran¬ de, tajnik pa M. F. Guidinger, O. J. Johnson je prodajalec. — Iz Dulutha so pripeljali Čr¬ nogorca Sam Kasiča, ki je pred letom dni v dvoboju usmrtil svo¬ jega rojaka. Med njim in njegovim rojakom je nastal nesporazum in prepir in določila sta, da ga završita z dvo¬ bojem. Ker Kasič ni imel denarja da bi si kupil orožje, si je isto iz¬ posodil od nekega druzega znan¬ ca. Ko sta prišla nasprotnika sku¬ paj sta se pričela streljati in Ka- sičev nasprotnik, neki Radovič se je smrtno zadet zgrudil na tla. Kasič je bil obstreljen pa na roki. Obdolženec je bil od sodišča oproščen, ker izreklo se je, da je usmrtil nasprotnika v silobranu. Dne 8. t. m. so našli ob Pelican Lake ubitega človeka in obdolže¬ ni umora so stali pred sodiščem naslednji: Slovenci: Anton Erjavc, Joe Župančič, Anton Zdnidaršič, Jo¬ sip Heglar, Frank Šuh, Joe Vi¬ rant in Hrvat Paul Jurkovič. Vsi so spoznani krivim uboja prve vr¬ ste in čakajo obsodbe. Vodovod za Jeruzalem. Z velikim pompom so otvorili in blagoslovoli kanalizacijo in vo¬ dovod v Jeruzalemu. Res je lahko kanalizacija blagoslov za kako me sto, da pa blagoslovljajo kanale, se je gotovo prvič zgodilo v Jeru¬ zalemu in so s tem obrede brez dvoma hudo kompromitirali. Jeru zalem je imel sedaj že stoletja sa¬ mo vodo iz cistern in kapnico ter so morali, če je zmanjkalo tudi te vode, dovažati vodo v sodih iz Jaffe. Za novi vodovod so upora¬ bili inženirji na mnogih krajih stari Salamonski vodovod, zlasti tudi neki nad 3000 let stari akve- dukt. MERCHANTS & MINERS STATE BAlt HIBBING - MINN. Kapital $50.000.00 Preostanek $io. 0o# Plačujemo obresti po Balt. nam zavarovalni«« In poSllf.lt. denar pri na«. „ 1 so vedno najnizje. '•Dl Virginia Plumbing & Heating j j. S. Gherne, poslovodja. V pritličju Opera House poslopja. Pi (l( Dela in popravlja vodovode, peči, kopeli Stranj Za naše delo vam vedno jamčimo. Pišite nam, ali pa nas pokličite. j Josip Loushin & Comp, > slovenska mesnica > CHISH0LM - Minn. Phone .1 fi i(1 d 3 . V/ m Hi Jr :# ,oje t Garry ob Steel Plantu. Gotovo bode zanimalo marsi¬ katerega rojaka, kako se napre¬ duje ob Steel Plaintu in če je pri¬ hodu jost in obstanek v njem. Za danes prinašamo tri slike, ki ka¬ žejo, da stvar vspeva, in da je pri hodnjost zagotovljena. Mesto Gary in naselbine ob Steel Plantu naraščajo, ker kakor drugje opisano, se ljudje zani¬ majo za tovarne Steel Plan ta, ki bodo stale 25 milijonov dolarjev. Da je pričakati obile prihod- njosti, to je, da bode tu za delav¬ ca in obrtnika primeren kraj, raz vida se iz sedanjega dela, kakor tudi iz. zanimanja, ki vlada za to podjetje. Kakor nam kažejo slike, se gra dijo nova poslopja prav pridno. > Kadar želite imeti okusno meso, klobase, pe- ? rutnino itd. oglasite se pri nas. f Mi vse doma susimo, in vozimo na dom. I Najnižje mogoče cene. = Dajte nam J naročila! • m KO 1 Pl: iVi' \!li tvet‘ u i i «e 1 i p* p T . p |A* „p iote' W I m ' se 0 b-eneb iedtli' sitantje. u tdino nnamajo polam lx " -s«! 1 '- KS' CHISHOLM. — Upravnik Doric Theatre (gledišča) nam javlja, da se v nje govem gledišču predstavljajo naj¬ bolj izbrane premikajoče slike in druge predstave katere so poučne in zabavne. Zatoraj se priporoča svojim rojakom v obilen poset. Malo zabave po trudapolnem de¬ lu je vsakemu priporočljivo. — Pomotoma se je zamešal za¬ vitek zadnje naše izdaje, ki je bil namenjen za Chisholin, z drugim zavitkom in okolo 30 naročnikov na Chisholmu niso prejeli zadnje izdaje. Isto jim dopošiljamO s tem listom ter prosimo oprošče- nja. V uredništvu in upravništvu je sedaj toliko posla in čuda ni če se pripeti pri razpošiljannju kaka pomota. ELY. HIBBING. — Pretekli teden dne 24. t. m. pričelo je na Hibbingu običajno slavlje "State fair". Trajalo je do nedelje in celi čas je bil fair do¬ bro obiskan in kakor se sliši je v gmotnem oziru vspel najboljše. Razstava poljskih pridelkov, živine, strojev itd. je bila prav iz¬ brana. Vršile so se tudi konjske dirke, pri katerih je bilo videti zelo krasne in dragocene konje. Ta razstava je velikega pomena za pol jedel jstvo, kajti razstavlje¬ no blago je pokazalo kaj Minne¬ sota premore. Podučila je pa tu¬ di marsikoga, kako ima obdelova¬ ti svojo farmo, če hoče imeti od nje večjega dobička. —• Gospodična Marija Golob, ki je bila vposljena v Korht Bros prodajalni je odšla na Virginijo, kjer bode podučevala v neki šoli v prihodnjem šolskem letu. — Tu dobro znani Jakob Kitz, ki je prejšne čase bival na Hib¬ bingu je v Chicagi umrl in sicer vsled poškodb, ki jih je dobil pri automobilski vožnji. Kitz se je pred tremi leti preselil v Chicago in na nekem izletu se mu je pre¬ obrnil automobil, pri tem pa je zadobjl tako poškodbe, da je u- mrl. Anton Kromar gostilničar iiia.mbesedrn-: naenkrat ire it ' • in obupi Od vetra .v« beseda “ljubezen w 1 lila na mojo bre: v o 1 [ožil sem flasm 't HIBBING - Minn. 302-3rdJP ta moje prsi. pipi Toči Fitger pivo, prodaja line smodke, domače v »ie zvez > importirane likerje Itd. ® {lasom, k: jt bil p Rojaki vedno dobro došll. Podpirajte svoji h šepa , . .eiLa;;,.,, . . ■1. . , Sl, mer, teestam W Prva slika kaže početek mesta Gary, druga kaže “Central State banke, ki je takoj ob otvoritvi pričela delovati zelo uspešno in je imela prvi dan vlog za $15.000. Zadnja slika nam pa kaže novi "boarding house", ki je sedaj do¬ vršen, Da nekoliko bolj opišemo, objavljamo to, kar se nam poroča iz verodostojne strani. Mesto Gary, ki se gradi ob po¬ djetju Minnesota Steel Plant dru žbe zelo narašča in bode sredina vsega prihodnjega prometa. Leži ravno in blizo novih tovarn, ki se sedaj gradijo. Mesto bode stalo na prostoru, ki zaseže 2000 a- krov. Ta prostor je bil pred letom dnij puščava, dandanes pa je pla NASHWAUK. — Črnogorca John Manoviča so zaprli, ker je brutalno postopal s svojo ženo in jo pretepal. Ob¬ sojen je bil v sredo in dobil je svoj zaslužek v 60 dnevnem za¬ poru. Neki stražnik je slišal vpi¬ tje v Manovičevem stanovanju. Ko je prišel k hiši je videl kako ta pretepa svojo ženo in uničuje pohištvo. Naznanil je to policiji, ki je brutalnega Črnogorca spra¬ vila v ječo. Manovič je bil že prej radi pretepanja svoje žene več¬ krat kaznovan. — Kakor iz dopisa posneti pri¬ de g. Ivan Boljka zopet na Ely, kjer prevzame pri tamošnji fari službo organista. Slovenci na Ely zopet pridobijo z g. Boljketom po grešano moč in jim na tej prido¬ bitvi čestitamo. TOWER. — Dne 5. septembra prične v Towerju in Soudan novo šolsko leto. Potrebne učiteljske moči so že zbrane in glavnim šolskim vo¬ djem je izvoljen profesor Mclnti- njava, ki je najbolj pripravna za stavbišča. Odmerjene so ulice, odmerjeni so prostori za podjetja in sploh že danes se vidi, da bode mesto Gary ob Steel Plantu v kratkem času dogledno mesto. Ravno pred kratkim časom so dogradili poslopje Centralne dr¬ žavne banke in kakor preje reče¬ no, uspeva takoj pri pričetku naj¬ bolje. Svet lastuje družba A. C. Volk in drugi in dobivajo se loti za po ljubne cene in poljubna odplačila. Reči moramo pa le to. Zani¬ majte se za novo podjetje, ven¬ dar, če nameravate kupiti lote, o glejte si jih z lastnim očmi, da ne Kta, ‘t. L Lote! Na prodaj! la V ARIZONI. Gotovo bi radi imeli svoj dom kjer ni zime, ne snega inl(| !s T tam kjer bi si lahko pridelali vsake vrste zelišča brez da bi ^to, 4, bali, da bi vam slana naredila kaj škode ali pokončala pridtl si tam kjer so rudarji plačani od $3.50 do $4.00 na dan in zunanji j? m v f , . lavci po $3.00 na dan... Tak do m si lahko zagotovite ako se Nit a J kupite lote ’ fci.T’ V Novem mestu DOLF, A ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družbe. VELIKE LOTE, NIČ DAVKOV, NIČ OBRESTI LAH- ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V GOTOVI! 200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $200.00, kadar*n dejo te prodane, bode cena poskočila, ne odlašajte toraj aiflfM: kupite sedaj. Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini na: O. E. Peferson & Co. 407—8, First National Bank Building, DULUTH, MINN. |ČL Rojaki! Ce potrebujete odvetnika v kakosnikoli zadevi, posebno za odškodnin 0 pri ponesrecenju v rudnikih, obrnite se na Josipa Mantel Znano je, da je pomagal rojakom ze veliko, posebno pri zahtevaj odškodnin. « Kupnje in prodaja tudi zemljišča in poslopja. Dobili ga bodete na sledeči naslov: i V’ ' ' k. bul '' trn bodete kupili mačko v Žaklju. V prihodnje prinesemo v na¬ šem listu še več slik, katere hoče¬ mo dobiti od raznih zanesljivih družb in vsak rojak, ki je v tem interisiran se bode po njih prepri čal, da naselbine ob Steel Plantu napredujejo. Prizvedeti hočemo nadalje ime na vsih Slovencev in Hrvatov, ki lastujejo kje zemljo ob novih to¬ varnah, te jih objaviti. JOSIP MANTEL, iEJ& r W5vi ■ . ivv t lkV ! (N, It GILBERT, Minn. Phone 30. V ELY, Minn- Phone 66. LiA/v W\ lw 1 k*. Prijatelj Dušan. Spisal Mirko Muršec. Ti in jaz oba sva ateista, ki ne verujeva v verske dogme in zanikava nazore o življenju po smrti, a vendar sem molil do Bo¬ ga vsak dan pdbožno in goreče da izpolni in usliši srčne moje že lje. Zaupal sem v Boga tembolj, kar ima Bog z nami skupnega. A vse moje molitve so bile za¬ man — neskončno usmiljeni bog me ni uslišal! Bilo je pred več kot pet tedni, ravno dan prej, ko je imel odko¬ rakati naš polk daleč na Ogrsko na manevre, ko je priredila večja družba izlet v hribe. Ta dan ie neizbrisen v spominu! 1- |jjJ a mi ! Vese- Nuška ta- '»e 31. ^ pe. la in živahna je krat, ko nikdar! Na izletu smo bili večinoma sama mladina in ni čuda, da je bi lo že pozno zvečer, ko smo se od¬ pravljali domov. Jaz sem bil Nu- škin spremljevalec. Tiha in hladna noč je bila ta¬ krat. Mesec je stal nekje skrit za oorami, tako da nam je njegova bleda svetloba prav skromno raz svetljevala strmo pot. Sla sva z Nušo oddaljena od drugih, drža¬ la se podpazduho in večkrat sem pritisnil njeno belo roko k sebi kot bi se bal, da se mi izmakne in mi jo vzamejo. Govorila sva ti¬ ho in nežno o ravnodušnih stva¬ reh, vse, kar sva čutila, kar je hotel drug drugemu vdahniti v dušo. Vse najino ljubkanje je zvenelo samo iz najinega glasu, je žarelo samo iz globine najinih oči. Besede, ki sva jih govorila so bile brez pomena, sploh nisva vedela o njih. Nekje daleč so popevali na va¬ si fantje. Iz njih pesmi sva razu¬ mela edino besedo: “ljubezen", ki nama jo je prinašal veter v polnem zvoku. Nasmihavala sva se in molčala. Tako blažena sva bila, in besed nama ni trebalo! Pa naenkrat me je obvladala sila in obup! Od vetra donešena mi beseda “ljubezen”, me je spom¬ nila na mojo brezupno ljubav in tožil sem glasno to svoje gorje. |A ona je naslonila svojo glavico pa moje prsi, potopila globoko ijsvoje zvezdnate oči v moje in me vprašala priprosto z njenim slad Jkim glasom, ki je bil laskajoč, ka |te SVOjjkor šepet morja: “Kako moreš reči, da ne postanem nikdar tvo¬ ja? Moj si, moj na veke!“ In na njenem dražestnem obrazu se je pojavila rdečica, lahna kakor pr¬ va zora, ko* je izgovorila prvič [besedico “ti". — Nisem se mo¬ gel več obvladati! Sklonil sem se njej, privzdignil njeno n ar 2-3 rd »mače Li snega m irez da t ala pri* in zunai; /ite akos omamila ta strašna vest. Ko serr se zopet zavedel, sem skočil, ka¬ kor blazen k poročniku, stresel ga za ramena in ga obsipal s vpra sanji, da je ta ves začuden in o- supel zmajeval z sem vendar iz njega zvedel, da se je Nuša ped 5 tedni v eni noči Bog ve, po kom se je rodil ta de¬ ček! Svojeglaven divjak je in gre vedno po svojih potih.“ “Pusti ga, dragi!" zavrne Vra- mec, hoteč pomiriti gospodarja, “mladost je norost. Tudi midva sva bila takšna. Sčasom pa se li¬ breti najognevitejši žrebec. Do¬ na našem izletu prehladila, da jo bro P.oznam Pavla do duše. Ali je takoj doma popadla mrzlica, nisem boter. Dobrega srca je morala je v postelj, a drugi dan m zdravega mozga. Res je živ ka- je začela bruhati kri, — zbolela k °r Jfkra iz kresnega kamena, a i je za sušico. Dolgo sem molčal,, ? D. 1 , J e kot ; taksen, kakor pa ce bi bil zunaj svetnik, znotraj pa Kakor vidim nadalje, sva naposled pa ga vprašal s čudovi to trdnim glasom: “Kaj mislite vra »- —■ namreč kako dolgo-“_sama. . , Zapustil me je moj doslej trdni Sama! odgovori Stefan, glas in globoko ihtenje m, je dvi- Hočem ti povedati, čemu sem alo prsi. Poročnik je žalostno P rlsel na ° bisk > kak ° r ves - za sa ~ zmajal z glavo, češ: “Vsi sloveči I( U ne P rldem? P rlde ne Vranice zdravniki, ki so bili k njej klica- vaz ”°-. .... . . ... . ' t 'J* ni, so obupali, ne morejo ji po- .^ a J shsim > častitljivi pnja- moči. Pred tednom dni, ko smo.J' . . odhajali z doma, prisodili so ji k , Prvlc ?era prišel svojevoljno, večjemu 6 do 10 dni življenja. da se nadiham gozdnega zraka m Pograbil in opasal sem sabljo se nagledam (livnega sveta; kajti m se opotekel proti durmi. Ni- med nami rečeno — moji pre- sem se nikjer poslovil in ne da bičastljivi tovariši v konzistoriju I prosil za dopust, drvel sem proti so 8° ( rnjaci, ki mene pisatelja] kolodvoru, navdajala me je le ,n kronista precej gledajo crez ena in edina misel: njo, svojo 1 am( b rokoc, da pametnjaku m pi- Nušo še moram videti enkrat, in sa ^ ba l e m izmišljotine, naj me stane tudi življenje. Pri-, Vrjamem; saj se pravi, da tekel sem na kolodvor, a pribo- hrani J° t neka en ljudje svojo pa- dnji vlak je imel oditi šele čez e- met ^ tre ) V. 1 u ’ P nf lene porog- no uro. Stopil sem v čakalnico in bv ( 0^Gregorijanec tekel kakor blazen gor in dol, . J ls P risel sem , tu ' in bil po par dolgih minutah pred dl z Pije volje. I osilja me pre- Nušinim stanovanjem. Kar tekelgospod in brat Niko /.ei- sem po stopnicah v prvo nad-P lc ^’ . stolnl P rost casmanski Simon & Company 212 W. Michigan St. - - Duluttl, Minn. Trgovina z likerji in smodkami na debelo Naše L!LLIWIGK RIE žganje je že povsod najbolj priljubljeno. Naše TOM RED in LA MISNO smodke so izdelane iz najboljšega tobaka. V zalogi imamo tudi pristni kranjski brinjevec, tropinovec in druge pijače, katero smo importiraii naravnost iz Kranjskega. Vprašajte po našem blagu po vseh gostilnah Vsi boljši gostilničarji ga prodajajo. Naš zastopnik je g. Anton Geržin, kateri bodo obiskoval vse rojake. mu naročilo. W. Simon & Company Duluth, Minn. t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ X ♦ X X ♦ ♦ X X * po stopnicah v prvo stropje, in na moje nestrno zvo- nenje mi je prišel odpirati stari hišni sluga. Mož me je poznal in je spoštljivo pozdravil, a jaz se nisem zanj niti zmenil, drvel sem kar naprej v salon in proti N ti¬ šini sobi, ki sem jo poznal iz Nu- škinega pripovedovanja. Ko sem stopil, ležala je vznak ma tere cerkve, v postelji, njeni svetli lasje so bi- kanoni . li razpleteni in se vlili v prame- .f" 1 on J e nih po vzglavju, a njena bela KVIS kti. poznaš našega ba- “Zelnički?‘ “Da, on, Ti |ia in škofa.“ “Oh, predobro!“ zavrne Grego- ‘ijanec nekako jezno. "Juri Dra- ikovič čuje, kjer ne posluša, in vi¬ li, česar ne gleda. Ti si po bano- r i misli garjeva ovca in odpadnik 1 — L_ ‘ ' pristavi ta Kaner bratje Eveleth, Minn. 509 Grant Ave. Phone 138. Prodajajo dobre mlečne krave in mla= da teleta. Kupujejo vsakovrstne kože in tudi krave. Oglasite se in oglejte si blago pri nas. plane Stefan F, užbe. T lAI n°v iz GOTO? j.OO, ka* toraj odsk 1 el iri K)S 11 0 A glavico in najine ustne so se srečale pr¬ vikrat in več nisva mislila ne o ■življenju, ne o smrti, vedela sva samo to, da sva neumrljiva in da nebo ni izmišljotina. Pozabila sva na ves svet in šele ponosni klici ostale družbe, ki naju je jela pogrešati, poklicali so naju v kru¬ to sedanjost, razdružili so najine ustne. Priklopila sva se ostali ‘družb 1 jin delali smo načrte o novih izle¬ tih, ko se povrnem čez osem ted- vojaških vaj. Kmalu po¬ tem smo prišli v mesto. Poslo¬ viti se nisem mogel srčnejše od Nuške, ker je bila navzoča vsa družba, a ko mi je podala v slo¬ vo roko in mi rekla: “Do vese¬ lega svidenja čez 8 tednov, g. nad poročnik!" sem videl, 'kako ji je prikipela iz njenih vlažnih, sa¬ njavih oči solza. Sklonil sem se in ji poljubil v nemi bolesti roko. Drugi dan smo odkorakali v ogrske pustinje. Ne bom ti opisoval življenja vrvenja v vojaškem taboru, omenim ti samo, da -smo bili že I pet dolgih tednov na pdti in sem še naštel celih dolgih 20 dni, ki so me ločili od moje Nuške. Bilo je ravno koncem petega tedna proti večeru, ko smo se vstavili v majhnem trgu sredi o- grskih planjav, da se odpočijemo čez nedeljo. Izmučeni in izdelani smo bili vsi in veselili smo se te¬ ga odpočitka, veselili tembolj, ker smo se imeli sniti tukaj s to¬ variši dragonci iz naše garnizi¬ je, ki so šele pred tednom dni za¬ pustili domače mesto in k aj čakali. — Vsak od doma kakšnih novic in ni čuda da smo hiteli vsi častniki takoj, o smo opravili svojo službo, pro } im provizirani vojaški kazini. Jaz sem se priklopil seveda takoj m ademu dragonskemu poročni- u : sorodniku Nušinem —• da poizvem na zvit način kaj od svo je nuljenke. — Ni trebalo nika- kih zvijač, sam mi je začel pra- \'ti P° P rv em pozdravu, da je nje go\a sestrična Nuša nevarno bol na m bo gotovo že pokopana, ko se vrnemo. Zavrtelo se mi je v g avi, ko sem slišal to grozno no ' lco m da se nisem prijel z roka¬ ma za mizo bi padel, tako me je nas tu¬ je pričakoval lica so bila mrzlično rudeča in krog usten ji je igral lahen, tru¬ den usmev. Lcp.a le bila ko boginja! __ Njen obraz je žazarel veselja] in oči so se ji zasvetile, ko me ie zagledala. Nisem se mogel več ob vladati in z vsklikom : “Nuša, lju¬ ba, ljuba moja Nuška," sem bil z enim skokom ob njeni postelji, na kolenih in ji začel divje, stra- tno poljubljati roke, a ona me je gladila po čelu in laseh in se sreč no smehljala. Njenemu očetu, ki je gledal strme in začuden ta njemu docela nov in neznan iz¬ bruh najinih čuvstev, je razodela Nuška najino ljubezen in ga garj ljivo prosila privoljenja k najin zaroki. Oče, ki je morda upal, re siti s tem Nuški življenje, je ta koj privolil in naju s solzami i očeh blagoslovil. Prej čil in ener gičen starec, se je postaral v teh par tednih za več let. Nuša mi je začela nato pripo¬ vedovati, kako dolgo ji je bilo pc meni teh par tednov, kar me n : videla, in kako je ves ta čas zrni- raj mislila na mene. Začela je zi dati zlate gradove bodočnosti da, delala je že celo načrt najine) ga stanovanja, pri čemur je vpr, šala vsak čas zraven stoječeg; očeta za kak nasvet. Sploh se j vedla tako živo, kot bi bila pope! noma zdrava. Ko sem videl ljub ljeno Nušo tako čilo in živahne sem se že hudoval na tihem na onim poročnikom, ki me je tak močno prestrašil. Zamaknjen sei poslušal njen zvonki glas, žar blaženosti in pritiskal njene roč ; ce vedno iznova k ustim in src in niti opazil nisem, da je post jal njen glas vedno tišji in tiš — kar je Nuša naenkrat vskli! nila, se v postelji dvignila, iz pr, ji je prišel nov kašelj, iz ust > je je vlil gorak in obilen tok k- vi, njene roke so se oprijele krči vito mojih, padla je v znak - in neizprosna smrt je imela ž tev —-- Nisem hotel in mogel verjei kar se je dogodilo tako trenv koma pred mojimi očmi, klic- sem Nuško z najslajšimi ime:, obsipal njena ustna, oči in čei s poljubi, a življenje se Nuški i vrnilo. Šele ko sem čutil njene lede- roke v svojih in videl njene e steklenele oči, šele takrat sem je mil, da je to vse kruta resnica- ne sanja. Zdirjal sem brez slo sa iz hiše, hitel na plan in bla- ves dan in vso noč po gozdih samoti brez jedi in pijače, ruo si v divjem obupu lase in pre:a (Dalje prihodnjič.) John Kostelc AURORA, Minn. PRI MENI DOBITE VSE KAR PRIPADA K pstilni prve vrsti OBIŠČITE ME IN SE PRE¬ PRIČAJTE. John Bartol CHISHOLM, MINN. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI TRGOVEC V PRIHRANIM SLOVENSKI MINNESOTI. ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ JOHN B. SMREKAR EVELETH, Minn. Vam preskrbi: ZAVAROVALNINO. VOŽNJE LISTKE. NOTARSKA DELA. POŠILJANJE DENARJA. PRODAJO ZEMLJIŠČ. Zanesljivo in pošteno. URAD 415 PIERCE ST. ♦ ♦ ♦ f ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t * ♦ ♦ ♦ ♦ X f ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ narodi! ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 Se slednji čas naseljujejo na kmetijah, ^ in zakaj ne? Kmetije nudijo vsakemu naj- ^ boljšo bodočnost, toda ne iščite zemlje v od- ▲ daljenih deželah, kjer vam ni podnebje in ▼ druge okoliščine znano, X PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. John Bradač gostilna in prenočišča CHISHOLM, MINN. Zraven mestne dvorane. SE PRIPOROČA SVOJIM ZNANCEM ZA OBILEN PO SET. IZVRSTNA POSTREŽ¬ BA ZAGOTOVLJENA. njal smrt. V Stefan Zgonc javni notar CHISHOLM. MINN. IZDELUJE POLNOMOČI, KUPNE POGODBE IN VSA DRUGA NOTARSKA DELA. OGLASITE SE PRI MENI! i '4 i’l »14 Alj >'1 »V «<1 '1» WV V V*? V,?v,? VV V V OBIŠČITE ME, KADAR STE V MESTU. Frank Gouže javni notar CHISHOLM - MINN. Opravlja vsa notarska dela. Do¬ bite me pri Miners State banki. ♦ 4 ❖ ♦ X ♦ ♦ 4 > X X ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ # ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ X kmetijah pridelati more, in za vse to dobite £ dober trg ker večina naše zemlje leži ob železnici. Mi lastujemo nad 400.000 akrov in vam prodamo zemljo od $9.00 do $15.00 za aker. Samo $2.00 na aker imate takoj plačati, za ostalo vas čakamo do 15 let o- bresti so samo 6°| 0 . Boljše prilike nimate po rudnikih, vam radi po- nikjer. Slovenci kateri delate pridite ali pa nam pišite in mi kažemo našo zemljo. Kupite si zemljo v bližini kamor lahko hodite obdelavati, brez velikih stroškov. Bolj¬ še zemlje za živinorejo ni na svetu. Za nadalje podatke se obrnite na: ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ X ♦ : x ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t Duluth & iron Range Railroad Co.| * L. B. ARNOLD, Land Commissionner. f ♦ ♦ ♦ ♦ 110 Wolvin BIdg. DULUTH, t Minn. t A. M. Murnik EVELETH - - MINN. Grant Ave. Največja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽEN¬ SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRUGIH POTREBŠČIN. Posebno pozornost da¬ jemo Slovenkam! PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH. Joe Seliškar slovenski gostilničar ELY, MINN. Prodaja pristno domače, oliijsko vino, rudeče in belo po $1,50 do $2.50 galona, Whiskey od $2.50 do $4.00 galona. Potujočim rojakom nudim čedno prenočišče. Sveže pivo, dobre smodke. | Mike VVeinzierl jjj jjj ELY, Mirni. jjj jfi trgovec s zlatnino in urar. ifi Lfi S !fi Priporoča Slovencem svojo prodajalno. - Po- !fi ® pravlja ure zanesljivo. ® -fi -fi s Posedajte mojo trgovino. jjj m j£ Miners National Bank, EVELETH, MINN. Kapital, preostanek in delniška odgovornost $67.000. OO Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. 99 ZAHTEVAJ Fashion" in Mataafa* Eleora“ iz čistesa i,avanskega *° 99 najboljše smodke po 10 centov. 99 baka tudi po 10 centov. THE DULUTH CIGAR CO. DLLUTH - - - - MINN. 118-120 W. Michigan St. MAKS ARKO, Aurora, Minnesota. Priporoča Slovencem svojo gostilno in lepo urejeno restavracijo Postrežba točna. Rojaki posetite me. ČUDODELNI BERAČ. Pred mnogo stoletji je živel v daljni deželi mogočen kralj. Bil je poročen z lepo ženo, otrok pa ni i- mel. V dvajsetem letu njegovega zakona pride nekega dne star be¬ rač na dvor pred grad. Kraljica ga zagleda in reče svojemu možu: “Znabiti nama izprosi ta srečo!“ Kralj pozove starca v grad in mu da na dolgo časa posebno izbo. posteljo in jed, da bi molil njemu za otroka. Za leto dni porodi kra¬ ljica zalega sinčka. Zdaj kralj ne ve samega veselja kaj početi in se odloči, da mora oni berač biti kum njegovemu detetu. Ta se dolgo časa brani, češ, da je on be¬ rač, princ pa mora imeti bogatega in plemenitega klima; še le po dolgem prigovaranju privoli. Ko pa nese dete h krstu, pozabi kra¬ lja vprašati, kako ime naj dobode. Ker je že pri cerkvi, si misli: “Do mu no grem, predaleko je za moje stare noge, a ker sem jaz Jožef, naj še princ ima to ime!“ — Do¬ mu prispevši pove kralju, kako je detetu ime, in ta se še bolj razve¬ seli, ker nameraval je sinčku dati ravno ono ime. V veseli in obilno¬ sti še preživi berač par tednov v kraljevem gradu; naposled pa se poslovi rekoč: “Lepo 'hvalo vam, dragi kralj, za tako dolgo postre¬ žbo, dalje je ne morem uživati. Navajen sem vednega potovanja, zato bi se zopet rad podal med šir ni svet, da si sem jako star.“ Za¬ stonj ga skuša kralj pregovoriti, da bi ostal: da mu torej mošnjo zlato in reče: “Vzemite vsaj to malenkost na pot — idite od kr¬ čme do krčme, pa zmerno živite; jaz nočem da bi kum mojega de¬ teta beračil po moji zemlji. Ke- dar vam pfenez zmanjka, obrnite se le do mene, vselej vam hočem pomoči." Hvaležen vzame starček kra¬ ljev dar in odide. Na cesti pred gradom, vštric kraljevih vrtov, pa obstoji in sam seboj počne govo¬ riti: “Kraljevemu detetu sem kum, pa mu niti najmanjšega da¬ rila ne morem dati; —- hočem pa, da se dečku, ko doseže dvanajsto leto, izpolni vsaka dobra želja!" Na to odide. Njegove besede pa sliši za grmom skrit kraljev vrt¬ nar in počne misliti in tuhtati, ka¬ ko bi to obrnil v lastni prid. Lepega poletnega dne pride kraljica se sinčkom na vrt spreha¬ jat se ,a ondu zaspi. Vrtnar jo o- pazi in črna misel mu prešine možgane. Hitro vjame goloba, ga umori in poškropi kraljico z nje¬ gov o krvlio ter ji potegne s krva¬ vim prstom rahlo krog ustnic, po¬ grabi dete, odbeži ž njim in ga skrije v svoji izbi. Zdaj pa pride kralj na vrt in za¬ kliče svojo ženo. Ta se zbudi in hi ti k njemu. “Kje pa je dete? vpra¬ ša iznenada kralj. Ona se ogleda — ob enem pa zapazi tudi po sebi kapljice krvi in se zelo prestra¬ ši. Pove mu, da je spala, kralj pa zarohni srdit nad njo: “Umorila si lastno dete — in zavžila — o gnjus — lastno kri !“ — Kralj da sezidati močen stolp in zapre on¬ du nedolžno kraljico v naj višjo izbico, kamor ji je pošiljal vsak¬ dan le majhen košček kruha in skodelico juhe. Vrtnar pa se v kratkem odpra¬ vi v drugi kraj. Nastani se pri ne¬ ki grofovski vdovi, ki je imela je- dino hčerko Malico. Dekle je bilo enake starosti s kraljevičem. V kratkem umrje grofica in postavi vrtnarja za oskrbnika hčerinega premoženja. Edina njegova do¬ brota je bila, da je otroka pridno pošiljal v šolo, kjer sta se vedno odlikovala. Vrtnar ni na tanko brojih let in tedaj ni znal, koliko je dečku let. Hoče pa poskusiti, ali bi se dečku že vsaka želja spol nila. Prinese tedaj slamnjačo pol¬ no plev in mu reče: “Ali bi ti ne želel, da bi ti otrobi postali zlat pesek?" Deček reče: “Če že zah¬ tevate pa naj bo!“ V tem trenotji se spremene ple ve v čisto zlato. Zdaj je vedel za¬ nikrni vrtnar dovolj. Sklene še nekaj dni opazovati dečka, zatem pa ubiti ga in njegovo srce poje¬ sti. Mislil je namreč, da bi _se tudi njemu izpolnila vsaka želja, če bi imel dečkovo srce v sebi. Ko se ne more več brzdati, vza me puško, pokliče dečka v poseb¬ no sobo, žaklene dveri in reče de¬ čku : “Moli še en Očenaš ali dva —■ zatem pa moraš umreti!“ De¬ kle sliši strašno obsodbo in pred zaklenenimi dverimi bridko zajo¬ ka, deček pa moli; na to mu veli nekdanji vrtnar vstati in nameri puško v njega; deček pa zakliče: “Oj, da bi zdaj bili vi velik, mo¬ čen pes in se vlegli tje pod mizo!“ V miglaji stoji velik pes pred njim in leže mirno pod mizo. Na to ga vpraša Malica, če je še živ in ko on pritrdi in vrata odklene veselita se zopet oba, kot pravi brat in sestra. “Kaj počneva zdaj ?“ vpraša Malica. “Po svetu poideva," reče deček; “tu imam dobrega psa in lepo puško in leh- ko stopim pri kakem grofu kot lo¬ vec v službo!“ "Jaz pa grem s teboj!“ pristavi nedolžno dekle in brž se napra¬ vita na pot. Ko gresta že dolgo, mu ona v velikem logu opeša. Pade tedaj pred njim na kolena in ga prosi, naj jo raji ustreli, ko dalje sili, ker je popolnoma opešala. On pa re¬ če: "Da*bi ti postala majhna, le¬ pa rožica, da bi te utrgal in za klo buk del ter te tako lehko seboj nesel." Ona postane rudeča rožica, on jo vtakne za trak na klobuku in gre dalje. Čer dolgo časa pride do gradu svojega lastnega očeta. Ko pride do stolpa, kjer je bila kra¬ ljica vieta, spozna, da je njegova mati. Hitro se spremeni v muho in zleti k nji; tam se zopet spre¬ meni v dečka s psom, puško in ro¬ žo za klobukom. Zdaj mu potoži kraljica, da je ondu v ječi le zategadelj, ker je bila obdolžena, da je svoje dete umorila, dasi ne zna niti sama, kam je zginilo. Dečko ji reče: "V par dneh boš rešena!" in odleti, kakor je pri¬ šel. Poda se v grad, kjer ga straža vpraša, kaj hoče. Pove jim, da bi rad postal k/aljev lovec, ker zna vrlo dobro streljati. “Dobro," re¬ če straža, “tam pride star kraljev lovec, pri njem zveš." Dečko stopi k starcu in ta ga pelje pred kralja. Ta mu reče: “Če znaš dobro streljati, boš še kedaj moj lovec; za zdaj ostani pri tem-le za pomagača, in kar bo sta kteri dan ustrelila, morata mi drugi dan naznaniti!‘ Na to se po slovita. Drugi dan ustreli stari lovec dve veverici, dečko pa ne ustreli nič. Ko prideta pred kralja, vpraša ta dečka, zakaj ni nič ustrelil. “Bal sem se živali," reče hitro in nepremišljeno deček, ki ni ho¬ tel moriti nedolžne divjačine. Kralj zakliče: “'Po ni res; ti. tvoj pes in puška, vse ni za nič — ti ne boš nikedar moj lovec !“ “Oho“, odreže se ta, “moj pes, ta pa, ta! on vam požre na mah — tri mlinske kamne !“ Kralj se nad tako ošabnim go¬ vorom razjezi in obsodi dečka na torišči k smrti, če bi pes ne po¬ žrl kamnov. Veliko grmado da zložiti in tri mlinske kamne, vsa¬ kega s štirmi konji pripeljati. Zdaj si želi deček: “Da bi moi pes te kamne tako lehko požrl, ka kor bi bili praženki!“ — Nato po¬ zove psa, pokaže mu kamne, in ta hlastne po njih in požre vse tri na en mah. Kraji se močno prestraši in re¬ če, da je dečko čarodej in mora bi ti sežgan. Še jedenkrat se oglasi obsojenec: “Vsak k smrti obso¬ jeni sme pred smrtjo še jedenkrat govoriti. Jaz te tedaj vprašam, kralj, bili rad vedel, kdo je tebi tvoje dete ukradel? Tu ga glej" — rekši zakliči psu: “Pes bodi kar si bil nekdaj !“ in nezvesti vrt nar ječi trepetaje pred kraljem. Zdaj pozove kralj sina pred se, in ta mu pove vse, kako se mu je go dilo. Pri tej priči da kralj ženo pri peljati iz stolpa in jo jokaje prosi odpuščenja. Ničvrednega vrtnar¬ ja pa clado na torišči sežgati na o- ni grmadi, ktera je bila pripravlja na za princa. Ker sta bila kralj in kraljica že dvanajst let ločena, ponovi kralj poroko se svojo ženo in velika go starija se je pričela. Vsak mlad gospod si pripelje svoje dekle in tudi Jožef poprosi veselega očeta, bi-li smel svoje dekle pripeljati med goste. Oče mu smehljaje dovoli, on pa vza¬ me rožo izza klobuka — in prele¬ pa Malica stoji pred njimi.- Za nekaj let so praznovali še sijajnejše gostovanje; ženil se jo Jožef z Malico. A Winner Superior quality and exquisite flavor have won popular favor for “Leads Them Ali” Try a Čase. Theo. Hamm Brewing Co. Saint Paul, Minn. GEORGE L.BR0ZICH, prva slovenska, ZAVAROVALNA AGENCIJA, v Minnesoti, Mi smo uradni zastopniki najboljših ameriških in evropejskih zavarovalnih družb v sledečih mestih železnega okraja; Ely, Tower, Aurora, Biivabik, Gilbert, Eveleth, Virginia in raznih “lokesnih.” Zavarujte svoje poslopja in pohištvo pri svojem rojaku kateri | bode pazil na Vaše koristi v slučaju nesreče. Pošiljamo Denar točno in zanesljivo na vse strani sveta, za staro domovino smo v zvezi z tvrdko FRANK SAKSER CO. katera je znana po svoji točnosti in poštenosti. Prodajamo vozne listke za vse črte med Ameriko in Evropo, cene so vedno poštene. Za nadtiljna pojasnila se je obrniti na glavni urad v Ely, Minn. ali podružnico v Eveleth, Minn. V slučaju nujne potrebe, pokličite nas po telefonu na naše stroške. Podružnica v Eveleth, Minn. John B. Smrekar, upravitelj. GEO. L. BROZICH. EIy Telephone 120. Eveleth “ 174 Ll. —O— Kolera. Iz Hamburga poročajo, da sta zbolela kapitan in njegova žena na nekem ruskem parniku, ki je dospel v četrtek iz Petrograda \' Hamburg, za kolero. Oba so od¬ peljali v bolnišnico, pozneje pa so zdravniki dognali, da v obeh slu¬ čajih ne gre za kolero. __ V Carigradu so konstatirali predvčerajšnem in včeraj 31 no¬ vih slučajev kolere, 21 oseb je u- mrlo. . _ Predvčerajšnem po noči so obolele v Skoplju 3 osebe za ko¬ lero. Ves dotični del mesta so vo¬ jaki obkolili. Na cesti se je neka oseba mrtva zgrudila in sumijo, da ie umrla za kolero, vendar pre¬ iskava še ni končana. — Položaj v Peču je nravnost obupen. Na dan umre za kolero kakih 50 ljudi, posebno mnogo u- mre mohamendanskih Albancev ki vsled mohamedanskega fanati¬ zma ne store ničesar proti okuže- nju. Vsled te malomarnosti je do sedaj že nad 800 mohamedancev med tem, ko je umrlo med drugo verniki samo 60 oseb. — Na Cetinje je dospelo včeraj več bakteriologov z Dunaja. O- dredili so takoj, da se zapre meja proti Turčiji. First National Bank ely-minn. V» *?» V»? V4? Kapital $50.000. Preostanek $ 11 . 000 . J'5 J'4 Al* I Plačuje od ulog po 3°| 0 * Pošilja denar in ruje posestva. ■vi? Josef Sellvvod, predsednik; R. M . Sellwod, podpresenik White, blagajnik; A. L. Sundholm, pom. blagajnik Jakob Sega, slovenski brivec Chisholm = = Minn. v Gerzinovem poslopju. Se priporoča syojim rojakom. Najbolj onika katera povspešuje rast lasi in P re " j preči izpadanja. Rojaki posetite me! S Marku. Ogenj je nastal v nekem skladišču, najbrže radi kratkega stika električnega toka. Lahko gorljivo nakopičeno blago je ne¬ nadoma silno zagorelo. Ogenj se je bliskovito hitro razširil v vsa tri nadstropja tovarne. V teku pol ure se je podrla na goreče zi¬ dovje s silnim truščem pregorena streha. — Ogenj se je razširil tu¬ di na manjše stavbe okoli tovar¬ ne, ki so služile za skladišča itd. Tudi te so vse pogorele. Na me¬ sto požara je prišlo več požarnih bVamb. Gasili so z navadnimi in tudi parnimi brizgalnicami, toda ognja niso mogli udušiti, marveč so se morali zadovoljiti s tem, da so ga vsaj omejili. Okoli 4. šp-le se je posrečilo ogenj pogasiti. Škoda znaša najmanj 300.000 K. Pri gašenju so se lahko poškodo¬ vali en stražnik in trije delavci. peta. Dva sta prišla in slovesno sta izjavljala, da tretjega nič ne poznata in da je sploh neki tu človek vzel vojaki bajonet iz no¬ žnice in ga. zasadil g. Seidlu v pr¬ ša. n ju 321etnega bivšega uradnika tržaške zavarovalnice “Riunione adriatica“. Pil je strup. Mož se je že večkrat izrazil proti svojim prijateljem, da bo izvršil samo¬ mor. First National Bank Biwabik - Minn. Kapital Dediči se iščejo. Glasom dopisa c, kr. pomorske oblasti v Trstu je v bolnišnici Co lonial Hospital Gilbraltar dne 10. marca letos umrl Anton Sussa- nich, tesar na ladiji in baje av¬ strijski državljan. Sussanich je za pustil na prihrankih in zaslužku 27 angleških funtov, 13- šilingov in 9 pene; razun tega tudi nekaj drugih efektov, obleke itd. Ta za¬ puščina bi se izročila c. in kr. ge¬ neralnemu konzulatu v Londonu, če poda izjavo, da so Sussaniche- vi dediči avstro-ogrski podaniki. Dediči se sedaj poživljajo, da svo je pravice javijo svoji politični o- blasti, t. j. c. kr. okrajhim glavar¬ stvom. Podmorski čoln v skrajni nevar¬ nosti. V vojnem pristanišču v Cher- bourgu je manevriral podmorski čoln Rubiš. Naenkrat se je začel čoln potapljati, ker se je odprla nenadoma neka vodna odprtina. Kapitan, ki je bil na krovu, je to opazil in ukazal svojemu poročni¬ ku Carbonieru, da naj poskusi čoln rešiti. Ta je udrl v notranje prostore, ki so bili že več ko do polovice napolnjeni z vodo. Voja¬ ki so bili popolnoma zmedeni in le s pomočo nekega Bretanca se mu je posrečilo, da jih je umiril. 7 njihovo pomočjo je odprl v zad¬ njem trenotku veliko turbino, na¬ kar se ie začel čoln zopet počasi dvigati in prišel na površje. Po¬ ročnika Carboniera so predlagali za vsprejem v častno legijo, odli¬ kovan pa bo tudi odločen Breta- nec, ki je tudi veliko pripomogel Priporočamo se za vse bankarsko delo in po šiljanje denarja. R. RlCHTERS Vročinska kap je zadela v Novem mestu g. okraj nega šolskega nadzornika Turka. Dne 7. avgusta t. 1. je prišel v pi¬ sarno delat, pa mu je postalo sla¬ bo in so ga morali močiti, da je prišel k sebi. To je prvi slučaj vro činske Čapi v Noverh mestu, ki je pa potem bolj žalosten, ker si je g. nadzornik pred kratkim zlomi! nogo. če trpite na revmatizma ki vam povzroča več' Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬ ga leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬ matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro jSat _ na steklenicah. , F. Ad. Richter CBk Co. A J) 215 Pearl St. f jjT NEW YORK. CV I Dva samomora. Dne 9. t. m. se je zastrupil v Trstu neki starejši mož, ki je iden tičen s Petrom Gorzom, ki ga po grešajo. Odpeljali so ga v bolniš¬ nico, kjer je v kratkem umrl. — V stanovanju na Aquedotti pa so našli mrtvega v svojem' stanova- Kolera v krško-rajhenburškem - leskovškem okraju? Poroča se nam, da se je pojavi! slučaj kolere v okraju Krško-Raj- henburk-Leskovec. Glavarstvo v Brežicah je ukazalo zapreti bre¬ žiški most čez Savo in Krko in je nadaljni promet v tem okraju u- stavljen. Velik požar. Dne 8. t. m. nastal je pri pose¬ stniku Juvan v vasi Jablana, ob¬ čina Št. Lampert pri Litiji požar, ki je v kratkem času upepelil 5 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji ni poljskimi pridelki. Škoda znaša okrog 60.000 K. Štiri posestniki so bili zavarovani skupno za 4000 K. dočim eden ni bil zavarovan. Zgo¬ rela sta tudi 2 Juvanova otroka v starosti 5 in 3 leta. V splošni zme¬ šnjavi sta se skrila pod neki z ži¬ tom obloženi voz, ki j e stal pod kozolcem. Tudi ta kozolec je bi! kmalu v ognju in ko so otroke za sledili, sta bila že okrog in okrog od ognja obdana, tako da jih ni bilo mogoče rešiti. Slišal se je še zamolkli klic “ata, ata“ in po tem je bilo vse pri kraju. Zgorela sta tudi 2 vola in 6 prešičev, zgo¬ relo je tudi vse pohištvo, obleka itd. Mati ponesrečenih otrok je pa dla v nezavest in je smrtnonevar- no zbolela. Beda teh nesrečnih prebivalcev je velikanska in je po moč nujno potrebna Častno se mo ra omeniti delovanje orožnikov iz Zagorja. Bili se kmalu na licu me sta in so mnogo pripomogli k te¬ mu, da se požar še ni naprej razši¬ ril. Slovensko podjetje Nasproti poste Centralno pokopališče v Mari¬ boru.. V ponedeljek 7. avgusta se je vršila komisija radi novega mest¬ nega pokopališča. Mnenje občin¬ stva je bila razcepljeno glede me¬ sta novega pokopališča. Komisi¬ ja. v kateri so bili poleg drugih tudi mil. g. kanonik in dekan Fr. Moravec, P. Kalist Heric in vo¬ dja okrajnega glavarstva v Mari¬ boru, baron Neugebauer, je skle¬ nila, da se napravi novo pokopa¬ lišče na Teznu ob ptujski cesti. Obsegalo bo 20 oralov zemlje. Gllbert, Minnesota Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod Skušajte naše barve. Priporočamo rojakom nase dobro in svežo zalogo g Železnine, kuhijnske peci, vsakovrstno pohištvo, j| najbolse barve, olje itd. j| i Isti, ki ste pri nas kupili ste prepričani, da se ^ dobi pri nas najcenejše in najboljše blago. m i Vpeljavamo vodovod. f Kukar, Mantel, Spttznagel. I Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno na razpolago. riških Obesil se je na stranišču v deželnem dvorcu Franc Plicker samski stavbeni di- urnist rojen 1844. 1. v Ložu, pri¬ stojen v Ljubljano. Na lice niest$ došli policijski zdravnik je zamo- gel konstatovati le smrt in je odre dil, da so njegovo truplo prepe¬ ljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Samomorilec je napisal ria listek, da so vzrok samomora slabe gmot ne razmere in prosil upnike, da naj mn odpustijo. Samomor je iz¬ vršil pretekli petek popoldne, na¬ šli so ga pa šele včeraj ob eni po¬ poldne . Uradni sluga stavbnega urada je namreč opazil, da teče so krvca iz strapišča ter da se širi po hodnikih neznosen duh. Poklical je kurjača dež. dvorca, ki je sple¬ zal na leseno ograjo in opazil mr¬ tvega Plickerja. Ob navzočnosti policijske Jjomisije se je potem truplo takoj preneslo v mrtvošni- co. Plicker je bil samec. Vzroki samomora: strah pred starostjo in — alkohol. OBIŠČITE NAS Oče in sin zgorela. V Adriancih je gorelo poslopje kmetovalca Franceta Luci. Po¬ sestnik je planil v ogenj, cla reši živino, pri tem pa je dobil take opekline, da je umrl. V ognju je zgorel tudi njegov petletni sin¬ ček, ki je planil za očetom v o- City Drug Store kateri obiščite Miller-jevo restavracijo in hotel. Ce ste na Hibbingu stopite v Millerjevo restavracijo, se nahaja v Hibbing hotelu. Ge ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnut ulici Največja lekarna Pitone 3 Chisholm - - Minn. Popolna zaloga zdravil in toaletnih stvari. Slovenci vedno dobro došli! Naša zdravila so vedno zanesljiva. Poselite me: omovino je znana Gozdni požar. V pobočju avstrijskih obmej¬ nih hribov so se vneli blizo Rahla gozdovi. Požar je silno razširjen. Ogenj se širi vedno višje in je dosegel že višino najmanj 1800 m. Vzrok ognja je neznan. Škoda je jako velika. ,stene. ad v Ely> u nujne C. Jesmore & Živinska kuga. V okolici Glodnice in Uince se je razširila nevarno živinska kuga na parkljih. Zadnji veliki živinski semenj je bil brzojavno prepove¬ dan. Živina, ki jo imajo kmetje po planinah, je še zdrava, vendar pa skušajo spraviti kmetje kakor hitro bo mogoče vso živino do¬ mov. Priporočamo našo veliko zalogo groeerijskega in manufakturnega blaga. Cene poštene. Postrežba točna. Sartori Bratje ELY - - Minn. Nezgode. Obvdovela posestnica Franči¬ ška Pintar iz Lipovščice v okraju Ribnica je hotela zavreti te dni, ko se je vozila po nekem klancu, voz. Voz se je prevrnil in vdova ie padla tako' nesrečno pod voz, da si je zlomila obe nogi. — Slama je ranila na levem o- česu pri mlatenju s strojem pose¬ stnikovo ženo Marijano Stebe iz most pri Kamniku. 41etni posetnikov sin Fran Trampuš iz Preske si je polil pri neki apnenici z živim apnom in si telo težko poškodoval. — Mesarski pomočnik Jakob Varl iz Krope je padel doma tako nesrečno, da si je zlomil roko. najvecja KONJUŠNICA EVELETH, - - - MINN 415 Grant Avenue. Phone 23-1. Kakor tudi. Pogrebniški zavod PRI NAS BOSTE VEDNO DOBILI DOBRE IN ČILE KONJE ZA VSAK SLUČAJ PO PRIMERNI CENI. Izročite nam Dva laška vojaška begunca. so pripeljali orožniki v Sv. Mo- her. Oblečena sta bila v rjavoze- leno uniformo ter spadata k 22 gorskemu topničarskemu polku ki ima ob avstrijski meji svoje le¬ tošnje vaje. k; in !*•*** SARTORI in TRAMONTINI CHISHOLM - - Minn. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 0 i# Peter Bezeka EIy, Minn. Naznan i a r °iakom, da je ravno dobil zalogo ženskih svilenih jopio in kikelj, ravno tako tudi možkih, ženskih in otročjih klobukov. Rudarji dobijo po najnizji ceni trpežne delavske obleke. Velika zaloga čevljev zenskih in otročjih slamnikov. Cene nizke, blago dobro. Triie belgijski vojaki. so v Šiški nadlegovali ljudi z ba joneti. Nekega uradnika so se naj ¬ prej lotili, ker je bil v sokolskem kroju. Hrulili so ga, da jih s so¬ kolskim krojem izziva (!) hi ga napadli z bajoneti. V tem je pri¬ šel g. Seidl. Ko so ga vojaki za¬ gledali so ga naskočili. Eden vo¬ jakov je g. Seidla sunil z bajone¬ tom v prša. Toda g. Seidel je ju¬ nak. Vzel je enemu napadalcu ba jonet, dvema pa kape, na kar so vojaki — zbežali. Napadeni urad¬ nik in g. Seidl sta šla na to na o- rožniško postajo, kjer sta nazna¬ nila ves dogodek, in stražmojstru izročila bajonet in kapi. V tem sta prišla na orožniško postajo tu¬ di lastnika teh kap in tega bajo- Primorsko. Požar. PODPIRAJTE SLOVENSKA PODJETJA. V skladišču št. 26 A v Trstu je izbruhnil' požar vsled eksplozije. Začelo je goreti žganje in špirit. Škoda znaša okoli 2000 K. Požar, katerega so kmalu udušili, je baje nastal vsled goreče vžigalice. Tatvina. •521etni težak Ivan Gomizel, u- službenec pri tvrdki Ronigo v Tr¬ stu, je bil aretiran, ke.r je neke¬ mu uradniku te tvrdke ukradel iz suknjiča denarnico s približno 40 K, katere je potem zapil. Velik požar tovarne v Trstu. Dne 9. t. m. okoli 10 ure do¬ poldne je izbruhnil nenadoma po¬ žar v tovarni za linolej pri Sv. Vaše pogrebe in videli boste, da je naša postrežba najboljša in naše cene vedno poštene. U3EH: Anton Zalar Martin Shukle Ch. Korošec Anton Zalar & Co. EVELETH, 503 Grant A ve. Phone 147. Priporoča novo otvorjeno trgovino groeerijskega blaga, kakor tudi mesnico s svežim in suhim mesom, perutnino in domače klobase. Kupujte potrebščine pri nas in mi vas zadovoljimo. Jakob Verant GOSTILNIČAR Raznoterosti. EVELETH, Minn. 310 Grant ave. NAJBOLJŠE PIJAČE IN SMODKE VSAKE VRSTE. V MOJEM POSLOPJU SE NA¬ HAJA TUDI Slovenska brivnica. PRIDITE IN POSETI- TE NAS! Vročina. V Nemčiji, odkar traja velika vročina, veliko več ljudi umre ka¬ kor sicer, posebno v Berolinu in drugih mestih. Zlasti velika pa je umrljivost v Parizu. Že štirinajst dni umre vsak dan 250 ljudi, zla¬ sti otrok. Uslužbenci mrliških za vodov tožijo, da imajo preveč de¬ la in hočejo štrajkati. Desinficiranje cerkva. Iz Rima poročajo, da so nad¬ škof v Genovi in več drugih ita¬ lijanskih škofov izdali pastirski list, v katerem določajo zaradi ne znosne vročine stroge predpise glede desinficiranja cerkva, zlasti onih delov, ki jih verniki skupaj rabijo, ter do nadaljne odredbe tu di dovoljujejo uživanje mesa ob petkih. George Brince Otrok z vozom vred padel preko stopnjic. EVELETH, Minn. 317 Grant ave. GROCERIJA IN mesnica ROJAKI! PRIJAVITE SE V MOJI PRODAJALNI .KJER BOSTE NAJBOLJE POSTRE¬ ŽENI PO ZMERNIH CENAH. Vozirrfna dom vsa naro¬ čila točno in zanesljivo. Franc in Marija Zalar na Glin- cah, ki sta oba uslužbena v Ljub¬ ljanski tobačni tovarni, sta kot na vadno 1. t. m., ko sta šla na delo, svojega dva meseca starega otro¬ ka izročila v varstvo 121etnemu si nu Alojziju. Deček se je igral na hodniku prvega nadstropja z vo¬ zom, v katerem je ležal otrok, pri čemur je prišel preblizu stopnjic. Voziček je z otrokom vred padel čez osem stopnjic in se prevrnil. Otrok je padel na cementni tlak in se nevarno poškodoval na gla¬ vi. Smodnišnica zletela v zrak. Frank Veranth GOSTILNIČAR CHISHOLM. MINN. VSI LIKERJI, SMODKE, DO¬ MAČE ŽGANJE, VI¬ NO ITD. VSE NAJBOLJŠE VRSTE! SMUČ" Anion Skoda slovenska gostilna McKINLEY — MINN. VSE BLAGO NAJBOLJŠE VRSTE, KAR MORE DENAR KUPITI. Naročite vino pri meni, prodajani ga po najnižji ceni. USUSliG Iz Bregenca poročajo, da je v Oberriedu v bližini avstrijske me¬ je zletela v zrak smodnišnica dru¬ žbe za regulacijo Rena. V skladi¬ šču je .bilo 18 sodov dinamita, 7 sodov smodnika in večje množina užigalnikov. V Oberriedu je bilo več hiš poškodovanih. V cerkvi so se razbila dragocena okna. V okolici 20 kilometrov so povsod čutili razstrelbo, ki jo ie povzro¬ čila zlobna roka. Nekdo je na¬ mreč skladišče nalašč zažgal. Nova opera Leoncavalla. Leoncavallo« izdeluje v Monte- catiniju, kjer se zdravi, novo ppe- ro -“La foresta mormora" (“Gozd šepeta") Libreto je izdelal-Enricp Cavaccliit>iT~po neki Koralenkovi novoli. Novo opero bodo proizva¬ jali prihodnjo spomlad prvič v Milanu. Velikanska peščena ura. Poleg solnčnih ur so peščene li¬ re najstarejša pripravila za mer¬ jenje časa. V dobi Rimljanov so bile tako v navadi kot dandanes stenske ure. Za splošno uporabo najbolj govori, da je predstavlja! čas starček s peščeno uro v roki. Peščene ure so bile v navadi še v srednjem veku. Rivaltus je v se¬ demnajstem stoletju pri astrono- mičnih opazovanjih rabil le peš¬ čeno uro. V Nemčiji jih imajo še. danes ponekod protestantovski pridigarji nad prižnico, da merijo čas. koliko časa je trajala pridiga. Peščene ure so -danes tildi še v ra¬ bi na morju, kadar se meri hitrost ladje ali parnika. Zdaj pa neki Anglež gradi za neko šolo najve¬ čjo peščeno uro, ki je bila kedaj na svetu. Obe koničnemu lijaku podobni posodi za pesek ste iz ste kla in vsaka drži petdeset funtov peska. Pesek iz ene posode v dru¬ go .teče natančno eno uro. Ako je pesek iz gornje posode stekel v spodnjo, tedaj hidraulični stroj za suče posodo, da je polna od zgo¬ raj, prazna od spodaj. Ogromna peščena ura je visoka 3 metre in 60 centimetrov. tako izreden slučaj, da so niti celo resni listi posvetili dolge članke. Kako redki so slučaji, da se'rodi kakemu milijonarju otrok, osve¬ tljuje zlasti dejstvo, da so le ste- žavo dokazali milijonarji neresni¬ čnost trditev nekega angleškega pisatelja, da se amerikanskem mi¬ lijonarjem že 2 leti ni rodil noben otrok. Revolucijonarna propaganda v francosko vojski. V Bourgesu so pri 97. pešpol¬ ku zaprli veliko število ' podčast¬ nikov in vojakov, pri katerih so našli revolicijonarne spise. Stavka čeških šolskih otrok. V Olomucu se je 9. t. m. vršil shod čeških starišev, na katerem so se sprejele zahteve glede na u- stanovitev novih čeških šol. Na shodu se je soglasno sprejel sklep da se v začetku šolskega leta 1911-12 priredi splošna stavka šolskih otrok, ako se ne ugodi že¬ ljam starišev. Gozdni požar pri Francensfeste, ki razsaja že več dni, še sedaj ni pogašen. Po¬ srečilo se je samo, požar lokalizi¬ rati. Na gašenje tudi vsled obsež¬ nosti požara ni misliti. Kadar bo zmanjkalo plamenom snovi, bo konec požara. Sodijo, da bo traja! požar še teden dni. Gozdov je po¬ gorelo oziroma še gore 400 hek¬ tarov. Samoumor pijanca. V Os j eku se je v pijanosti obe¬ sil 641etni mizarski pomočnik Pa¬ vel Grau, in sicer na sohi sv. Ja¬ neza Nepomuka, ki stoji pred u- božnico, v kateri se že nekaj me¬ secev nahaja samomorilčeva žena. To je letos v Osjeku že deseti slu¬ čaj samoumora z vrvico. Nove vrste kruh. Nekateri listi poročajo, da se je posrečilo kemiku moskovske mest ne uprave izumeti novi način izde lovanja kruha. Dozdaj se je kruli pekel iz moke. Novi izum pa tiči v tem, da se kruh dela direktno iz žita, da torej ni treba žita še le mleti. Vsled tega je novi kruh za 50 odstotkov cenejši. Tudi v zdra- stvenem oziru je ta kruh boljši. Pri moki se le težko spozna, če je pokvarjena. Tega pa pri novem kruhu ne bo. Posebno važno pa je xta- j -e n er- krrrtr za 25 odstotkov tečnejši nego kruh, ki se napravi iz moke. Izumitelj je dal napraviti za poskušnjo kruh po svoji meto¬ di. Ima prijeten ukus in je podo¬ ben grahovem kruhu. Če se izum posreči, tedaj bo velikanskega so¬ cialnega pomena. ♦ ♦ ♦ Novo mesto tik novih tovarn Minneso* ta Steel Company, ki bodejo stale nad $25,000.000.00 je: ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ GARY, MINN jf# K ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ To mesto je bilo postavljeno še le pred dobrim mesecem, in je v resnici najbližje in ima naji epšo lego in krasno bodočnost. Glavna ulica, Gary Street, se počenja prav tam, kjer bode iz¬ hod vseh delavcev, ki bodejo vposleni v velikih tovarnah, in druga glavna ulica Commonvvealt Ave nue se križa s to nekaj blokov od tovarn. Po tej ulici bodejo vozile električne kare iz sedanjega me¬ sta Duluth. V tem mestu je že zgrajeno p oslopje, ki bode služilo za banko, tudi hotel in druga stanovanja z a delavce se že grade, tako, da bo¬ de mesto kmalu dobilo lepo in napredno lice. K,«vsa* „ X Lote na prodaj. % Vrednost naših lot bode naj hitreje rastla, ker mesto Gary bo¬ de prava centrala velikih tovarn. I ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Pridite in si oglejte predno kupite. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Mi lastujemo še veliko druz ega zemljišča v bližini, katerega držimo v rezervi za bodoče tovarne in trgovska podjetja. Mi smo prepričani, da ne boste kupili nikjer drugje, kakor pri nas, kadar boste enkrat videli in spoznali lego in bodočnost naše¬ ga mesta. Tovarne bodejo vposlevale na tisoče delavcev, zemljišča bode¬ jo draga, zatoraj Vam svetujemo kupite sedaj, dokler je še cena dosežna. Vse kar mi hočemo je, da pridete in si ogledate, oglasite se v našem uradu in vi Vas drage volje odpeljemo na mesto brez plačno. . ■ (JAHAJO 0BI$ Č1 E SE • [METU- »STREŽBO' P** 1 |ojo GOSTIL L PR0S T ° RO ' f 32M cES 1 m###** Za podrobnosti se obrnite na l A. C. VOLK & CO. ♦ ♦ 307-310 Palladio Bldg. Duluth, Minn. OTOGF ELY, ms. Stavka pariških pogrebcev. Velika vročina, ki je zopet že več dni v Parizu, ima tudi izred¬ ne posledice. Nastavljenci pogreb nih zavodov groze namreč s stav¬ ko, češ da so preobloženi z delom Umrljivost je od začetka julija v Parizu zelo narastla. Zadnjih H dni je bilo v Parizu vsak dan 220 do 250 smrtnih slučajev, medtem ko jih je prej povprečno umrlo o- koli 700 na teden. Zlasti je sedaj velika umrljivost otrok do treh let starosti. American Eichanp VIRGINIA — minil Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. 3°| 0 obresti od vlog. =3G Požar v hotelu Carlton. Poročalo se je o slovitem hote¬ lu Carlton v Londonu. Požar se je razširil iz kuhinje ter segel po vzpenjači v podstrešje. Ker je di¬ vjal požar v bližini gledališča Ais Majestic, se je bilo bati, da se vna me tudi gledišče, posrečilo pa se je gledišče obvarovati. V hotelu je stanoval tudi avstro-ogrski po¬ slanik v Sofiji grof Tarnovski. Slutijo, da je nekdo zažgal z ne- tilnihi alkoholom. Enega, ki je na sumu, da je zažgal so že aretira¬ li. Oni tujec, ki je zgorel v hotelu, slutijo da je amerikanski igralec. Svojo prtljago je izgubil tudi biv¬ ši nemški državni tajnik pl. Dern- burg. Pomanjkanje otrok pri amerikan- skih milijonarjih. V mestnem delu Fifth-Avenue v New Yorku je zavladalo vese¬ lje. Prišel je otrok na svet. To je O smrti in umiranju. Povodom vseučiliške slavnosti v Berolinu je predaval profesor Friderik Kraus o Smrti'in umira¬ nju. Njegov govor je bil globoko razmišljen in pretresujoč. Profe¬ sor Kraus se je postavil na stran onih, ki vidijo v smrti in v umi¬ ranju notranje organične procese in pravijo, da je vse življenje ne¬ prestano umiranje in neprestano nastajanje. Tvarina, iz katere se zgradi organizem, se neprestano tvori in razkraja. K sklepu svo¬ jega govora je omenil profesor Kraus: Prijazna je smrt le, ko je pobesila bakljo, prej nima smrt nič estetičnega. Tudi kjer je smrt tolažnica, naleti izpočetka na glu¬ ha ušesa ali pa jo pozdravijo s tre petom. Marsikoga sem že pripe¬ ljal pred temna vrata, močne in slabe, videl sem, kako so se izgub ljale njih vprašujoče oči v zijajo¬ čem brezdnu in navadno mi je bi¬ lo lažje pri srcu, ko sem videl, ka¬ ko so se pogrezli v megli, ki je le¬ gla na bolečine in jim zakrivala vse, tudi takozvani drugi svet. Novakovi sorodniki. Sorodniki tistega Novaka, ki je v Južni Avstraliji zapustil 300 mi¬ lijonov kron, so se sedaj tudi \ Debrecinu na Ogrskem našli, On¬ di živi mizarski mojster Janez No vak, ki je vest o zapuščini dobil iz Londona. I Slovenska tiskovna družba “Narodni Vestnik“ ULJUDNO PRI i (JAKOM ZA IZ! VSAKE VRS". 1 IRAFIJ PO NAJKO MODI. NO POZORNO '0 M ŽENJTOV. slike. w NAROČIL : PREPRIČA I National fferad DULUTH, - - MINN, ^ »c Kov, l^hola Min. Izdaja tednik * s vej c Pivo. n* m “NARODNI VESTNIK" Naročnina za celo leto - $2.00 za pol leta - $1.00 Za Evropo za celo leto - $3.00 fc, fcfc' * * * Izvršuje vsakovrstne tiskovine, kakor društvena pravita vabila, vizitke, pismen papir, zaiepke in sploh vsa v lo široko spadajoča " • - - dela. Vse po zmernih cenah, oknsno delo in točna postrežba. Priporočamo se cenjenim drušivam in posa¬ meznikom za naročbo potrebščin, uverjeni naj bodo da izvršimo delo pravilno in zadovoljivo. i ELCO THEATER lE priporočo sloven¬ jem NA ELY IN OKOLICI OBILEN POSET LEPO jjpEJENOGA GLEDALIŠČA. Ul NAS LAHKO VIDITE Ljlepše IGRE ZA PRIME¬ RNE CENE, PREDSTAVE VRŠE VSAKO VEČER IN V NEDELJO TUDI PO¬ POLDNE. J. A. Graves, poslovodja. John Plautz gostilničar Calumet ■ = Mich. 329 = 6 cesta. E SE NAHAJATE NA CA- UMETU, OBIŠČITE ME JER VAM NUDIM DOBRO (OSTREŽBO. PRESELIL sem 1VOJO GOSTILNO IZ PREJ- £NIH PROSTOROV NA ŠT. 329—6 CESTO. »žKHKBKkKkKS OTOGRAF Charles Hendrickson ELY. MINN. Vlinn. 3 ULJUDNO PRIPOROČA ' DJAKOM ZA IZDELOVA- VSAKE VRSTE FOTO¬ GRAFIJ PO NAJNOVEJŠI MODI. SEBNO POZORNOST DA¬ MO NA ŽENITOVANJSKE SLIKE. JTE MI NAROČILO IN SE PREPRIČAJTE. i &“ ELY OPERA BOISE Lovrenc Kovach gostilničar CHISHOLM, MINN. ... bilzo Miners State banke. či sveže pivo, pristen whiskey vina. — Prenočišče potujočim jakom. — Priporoča se vsim Slovencem. [fUDI ROJAKOM NAJLJEP- (0 ZABAVO V OBLIKI DO- 'RO IZAB RANIH PREMIK A- OČIH SLIK, PESMI IN DRU- | E ZABAVE. POSETTE NAS SAKO VEČER, OB NEDE- JAH TUDI POPOLDNE. Pripeljite svoje druži¬ ne in znance. Vlada Združenih Držav. val*« 9 ' a da! ELY OPERA BOISE O O kovanju denarja. Konstitucija ameriških držav da- ja kongresu pravico kovati novec, ter urejevati njegovo vrednost, to je, da oskrbi, da je zadostno zla¬ tega in srebernega denarja v pro¬ metu in sicer v razredni vrednosti kakor tudi koliko vrednosti zlata ali srebra se ima porabiti za po¬ trebni novec. To je določiti se mora kolikor gramov zlata mora vsebovati zlati, kovani denar in koliko sre.brni. Konstitucija daj a toraj kon¬ gresu v tem oziru uravnavo vred¬ nosti in količine kovanega de¬ narja. Vrednost zlata ali srebra pa ni vedno enaka in pada ter na¬ rašča, kakor pri drugem blagu ali kovinah in določa se vrednost vse ga po potrebi in priliki. Kar se pa tiče veljave denarja, kljub temu če zlato in srebro v ceni pada ali narašča, mora kongres stati do¬ ber, da ostane v veljavi v označe¬ ni visokosti. vStalna veljava srebrnega in zla¬ tega denarja ostane toraj ista, ka¬ kor se je določilo tistemu denar¬ ju, ki se ga je izdalo z določeno vrednostjo. Toraj če je kongres da! kovati novce po $1. ostanejo isti v nespremenjeni vrednosti, čeravno je kovina dražja ali ni- ž j a. Leta 1192 je uprava Združenih držav določila, da je srebrni dojar rvno 15 krat težji kakor zlati do¬ lar. Ne dolgo potem je pa začelo srebro dražiti in je bil srebrni do¬ lar v kovini več vreden, nega v po prečni vrednosti s zlatim, kajti zlatarji so preračunali-da pride ce neje kovati zlati dolar kakor pa srebrni. Zaradi tega se je pa tudi bolj posegalo po srebrnem, kajti srebro je bilo precenjeno v vred¬ nosti in je počelo spodrivati zla¬ to. Leta 1834 je kongres to uvidel in je premenil vrednost kovine, Težino zlatega dolarja so zmanj¬ šali od 1/15 na 1/16, katera me¬ ra pa ni ostala dolgo časa, ker v Californiji in Avstraliji so našli toliko zlata, da je zlato izpodri¬ nilo srebro v vrednosti, kakor je poprej izpodrinilo srebro zlato. Ker se je to dogodilo in da se uredi ta zadeva, je bila zopet po¬ trebna predrugačita vrednosti med srebrom in zlatom. Zaradi te ga se je sklenilo, da dobi prven¬ stvo v veljavi zlato, na to srebro, in ker so uvideli, da je potreben tudi manjši denar so sprejeli tudi baker in nikel iz katerega naj bi se koval drobiž. Leta 1815 je pričela vrednost srebru zopet padati in še le po tridesetih letih, je kongres dolo¬ čil, da ustavi padanje sreberne vrednosti. Leta 1905 je bilo ustav ljeno kovanje srebrnih dolarjev v tej množini kakor se ga je prej kovalo in uprava, ga kuje sedaj le toliko, koliko ga je za promet ne- obhodno potreba. Ker pa je promet s kovanim de narjem otežkočen, to je da ni u- doben v večjem prometu uvideli so, da je treba še druzega sred¬ stva, da se omogoči udobnost pro metu. Radi tega je pričela država izdajati papirnate certifikate z do ločeno vrednostjo, za katero pa mora biti v skladnici toliko vred¬ nosti v kovini, kolikor vrednosti gre papirnatih certifikatov med svet. Za izdane papirnate certifi¬ kate, ali bankovce dobi vsakdo na zahtvo denar v zlatu ali srebru in vlada mora imeti na razpolago vsaki čas toliko vrednosti v zla¬ tu, da pokrije vrednost izdanih bankovcev. Združene države imajo danes v prometu bankovcev s zlato vred nostjo za $1,600 milijona in $100,- 000.000 v srebru. Vsega denarja pa kroži to je zlatega, kovanega in v bankovcih za $850.000.000 in v srebru za $500.000.000. Zgodovina Združenih f držav. I v &kh:h:kks®5:h;c--::bs-:kh:bkh;ks-»h;š-:kkk:-5s III. poglavje. Angleži in drugi ob atlantskem obrežju. Ko so Španci preiskali obrežje ob meksikanskem zalivu in sicer v današnji Arizoni, New Mexico in Texas, so si Angleži začeli la¬ stiti ono. s Leta 1516 je Martin Frobisher začel iskati pot v Azijo in sicer proti severozapadu, kar se mu ni posrečilo. Drugi se je polotil tega dela Francis Drake, ki je bil zelo isku- šen mornar, da ederi najboljših i- stega časa. Ta je šel na pot leta 1511, preplul je Atlantsko morje se podal na južno ameriško obre¬ žje, je na to šel po magellensk: cesti in se vrnil ob južnoameri¬ škem obrežju ter prišel v Califor- nijo. Leta 1519 se je vstavil tam kjer danas leži mesto San Fran¬ cisco. Tu je izstopil, ter se pola¬ stil zemlje v imenu kraljice Eli¬ zabete. Namenjen, da bi dobil še krajšo pot-na Angleško, podal se je Drake čez pacifično morje, ter tako napravil pot okolo zemlje. Medtem časom, ko je bil Dra¬ ke na svojem potu, se je podal raziskovati Ameriko neki Hum- phrev Gilbert. Prvi njegov po¬ skus leta 1519 se ni obnesel, pri drugem poskusu leta 1583 se je potopila ladija in z njo tudi Hum phrev. Prihodnje leto (1584) je njegov pohibrat, Walter Hum- phrev, ki je bil ljubljenec kraljice Elizabete, dobil od slednje dovo¬ ljenje, da preiskuje novo deželo. Poda! se je na pot, ter res prišel v takrat še ne najdeni del in sicer v sedanjo “Virginijo", katero je zavzel v imenu svoje kraljice. Leta 1585 je zapustilo Angle¬ ško 108 izseljencev ter so se pod vodstvom nekega Ralph Lane po¬ dali iz Angleškega ter se naselili na Raunske otoke, kjer so name¬ ravali zgraditi naselbino. Popri¬ jeli so se dela, obdelali zemljo, ter posadili krompirja in tobaka. Leta 1581 se je zopet priselilo nekaj priseljencev ki so dospeli pod vodstvom nekega John Wite. Istega leta dne 18. avgusta se je rodila Virginia Dare, toraj prvi angleški otrok, ki se je rodil v tej deželi. White, ki je bil voditelj nase¬ ljencev se je proglasil za gov.er- nerja. Uvidel je, da manjka na¬ seljencem vsakovrstne priprave in orodja. Podal se je zopet proti domu, a vslecl takratne vojne s Španci se je tako zakasnel, da so pretekla tri leta predno se je po¬ vrnil s potrebščinami. Pri povrat¬ ku pa je bil zelo razočaran, kajti naselbina je izginila, naseljencev ni bilo in še dan danas se ne ve na kak način se je to zgodilo in bližalo se je koncu 16 stoletje in v Ameriki še ni bilo stalne angle¬ ške kolonije. Še le v prihodnjem stoletju so imeli Angleži nekoliko več sreče. Dva oddelka naseljencev je pri¬ šlo in so ustanovili naselbino v Virginiji. Seveda pod takratno Virginijo upoštevali so tudi se¬ danje dežele Maine in Florido. Polagoma so rastle naselbine in Angleži katerih je bilo kakih 4000 po številu so se začeli gospo¬ darsko organizirati. Ustanovili so si neko višjo oblasj, ki je uravna¬ vala razmerje takratnega časa. Vendar, z ozirom na razširje¬ nje kolonij, z ozirom na pomanj¬ kanje dalavcev so se oprijeli An¬ gleži, da so dobili zadostno šte¬ vilo delavskih močij, suženjstva in že leta 1611 so imeli v Virginiji čez 2000 črnili suženj. (Dalje prihodnjič.) vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne, v čitalnici. Predsedni: John Teran. Podpredsednik: Josip Pešelj. Tajnik in arhivar: Anton Hrast Blagajnik: Karol Merhar. Nadzornik: Matija Žgonc. Društvo sv. Cirila in Metoda st 1. T. S. K. J. v Ely, Minn .ima svoje redno zborovanje vsako nedeljo po dvajsetim, točno ob 2. ure popoldan, v prostorih stare cer¬ kve. Glavni uradniki društva za le- leto 1911 so: Predsednik: Toe Spreitzer, Box 914. Tajnik: Karl Merhar, Box 319. Zastopnik: John Matkovič. Bolniški načelnik: Fran Jerič, Box 884. Društvo plačuje bolno podpo¬ ro skozi 6 mesecev, 20 dolarjev na mesec. Po preteku te dobe pla¬ čuje Jednota 20 dolarjev na me¬ sec, skoz 15 mesecev, dokler ne splača $300. Za zgubo obeh rok, nog ali očes $S00. Za zgubo enega očesa $200. Za zgubo ene roke ali noge $400. Zavaruje se za $500, ali pa za $ 1000 . Za nadaljna pojasnila se je obr¬ niti na odbor ali na člana. K obilnemu pristopu vabi Odbor. Jernej Levstik slovenski čevljar Popravlja in izdeluje čevlje vsake vrste. - Prinesite mi vaše delo in jaz vam jamčim dobro delo po nizki ceni. Nahajam se v Gerzinovem poslopju. Oilsttolm -- - - Minn. jjl M. Seiberiich pogrebnik ely, minn. prl Lang Hardvv. Co. * * * riporoca se cenjenim Sloven¬ im in jamči za dobro postržbo. Tarnovska je nevarna ženska. V Benetkah se je Tarnovski go’ dilo v ječi tako dobro, da so jo morali poslati v ječo v Milan. Se¬ daj pa se ji tam ne godi prav nič slabše. Umorila je sicer svojega ženina, kljub temu pa si ve osvo¬ jiti najtrdnejša srca, celo srca je¬ čarjev in ravnateljev jetnišnice. ki niso znani kot posebno rahlo¬ čutni ljudje. V Milanu im^ v jet- nišnici baje svojo posebno luksu- rijozno sobo ter se redno spreha- jo po privatnem vrtu jetniškega ravnatelja. Tudi obiske sprejema in zabava se, kakor se ji ljubi ter dobi/a hrano za Sebe in za svoje goste iz nekega hotela. Nevarna ženska mora biti res. IT 30 30 30 30 30 Društvene vesti. SLOVENSKA ČITALNICA Ely, Minn. Prostori se nahajajo v g. Josip Mantelnovi hiši. Vsak član dobi ključ od čitalnice in jo lahko po¬ haja vsaki dan od 9 ure dopoldne pa do 11 ure zvečer. Za izposijilo knjig dobite knjižničarja v čital¬ nici vsako nedeljo ob 10 uri do¬ poldne. Rojaki kater/ ste ukaželjni in radi čitate, pristopite k čitalnici katera je znamenje našega napred ka na polju izobrazbe. Pristopni¬ na znaša samo 50c in mesečnina samo 25c na mesec. V zalogi bodemo imeli vse slo¬ venske liste iz Amerike in stare domovine, kakor tudi iteliko šte¬ vilo slovenskih knjig, tudi angle- gležkih bodemo imeli za tiste, ka¬ teri se hočejo uriti v angleščini. Redne mesečne seje se vrše WHITE RIVER Dolina pri beli reki DOLINA n v v so zemljišča v slov. koloniji na prodaj pri OPDVKE SCHMIDT LAND COMPANV. 107. Dearborn Street 107. CHICAGO, ILL. i I A I I Sadni vrt na naših farmah. Največja slovenska farmerska kolonija v Združe¬ nih državah je White River Dolina v spodnjem delu Michigana. t». Stotine naših rojakov je kupi¬ lo, ter se naselilo tam. Zelo ugod¬ na prilika, za Slovence, ki si žele ustanoviti svoj lastni dom. Cene so sedaj jako primerne, čas plačevanja jako ugoden, lepa prilika za vsacega tudi z malim kapitalom si nakupiti lepo farmo- Ker je radi zdravega podneblja in čiste zdrave vode, ta okraj e- den najboljših in najrodovitnej- ših v državi Michigan; pozivi je¬ mo Slovence, da si naše zemljišče ogledajo, in če v resnici najdejo povoljno — kupijo. Kdor kupi plačamo 'ožnjo mi tja ter obratno. Železnica in trgovska mesta so vsa v bližini našega zemljišča, da si lahko vsakdo svoj pridelek po¬ stavi na trg. Ne mudite Slovenci dobre pri¬ like, pišite za vsa pojasnila v svo¬ jem jeziku, ker mi imamo sloven¬ ske zastopnike in vas postrežemo v vseh ozirih pošteno. 3E3E \BE DE DE i J ^lafarnaki sahum * ifi S Jfi Phonei Melrosc 914. Zenltti 934. Resldence Melrose 757. Sfi ifi ^ w S tfi bR * M. Danculovich & Co. jj] 529 West Mich. Št. DULUTH, Minn. g * Svoji k svojim! ^ if" Zlat fe ta pregovor, a malo se spolnufe. Mi hočemo pa to spolnjevati in S 2 izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri nas sifkarte, a popijte tudi S izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in tudi če iščete dela itd. ITI UC Kadar pridete v Duluth, obiščite nas in se prepriča|te, kaj moremo za bfi 2 vas storiti in takrat bodete sami rekli, držimo se z y- ^ Svoji k svojim! ^ ^ Pazite na napis 1 broj “Sla venski saloon** ne “Poljski”. $i9H6HQH9HSH9H8HSHKH3H£HQHQH(HSH9HiHSH>MKSH6i$ S immsi Dopisi Anton Erchull Gllbert - - - Minn. Gostilna. Izvrstne pijače, smodke, itd. Slovenci pohajajte v trgovine svojih rojakov. Postrežba in blago najboljše. Broadway Livery Gilbert, Minn Phone 97. Dobri vozovi, zanesljivi konji, posebno za po. grebe in ženitnine. Pridite k nam in se prepričajte. ************* ************* John Francel, gostiničar Gilbert - Minn. Phone 26. Kadar pridete v mesto, oglasite se pri meni, postrežem vam i najboljšo pijačo in smodkami. Svoj k svojemu! stu, za probujo in prospeh naro¬ da. Ob povratku v Minnesoto pa kličemo Ivanu “Dobro došel in sloga naših rojakov, naj Ti orno- 3 « j§ j goča lažje delovanje med svoje..‘ ! Obilo sreče a Elyčanom obilo na¬ predka 1 East Conemaugh, Pa. "N 1 še dolgo časa, odkar smo či- tatelji lista N. Vestnika čitali do¬ pis iz naše slov. naselbine, ki ga je spisal gospod Ivan Boljka, pe- vevodja tukajšnega slov. delav¬ skega društva “Bled“. Pred šestimi meseci razveselil je g. Ivan Boljka, tuk. pčvsko društvo “Bled“ s svojim zopet¬ nim prihodom iz kamenite Min¬ nesote, ter prevzel vodstvo “Ble- da‘“ v podučevanje umetnega pe¬ tja. Ne on, še toliko manj pa pevci društva “Bled‘‘ nismo mislili, da bode tako hitro zapustil našo na¬ selbino in vrli “Bled‘‘ ter se zo¬ pet povrnil nazaj v pfešnjo nasel¬ bino. V sredo večer 23. avg. 1911. priredilo mu je pevsko društvo “Bled“ zadnji zabavni večer za slovo pred njegovem odhodom. Pevci zapeli so mu krasno pesem “Pozdrav 11 , katero je naučil on sam. Težko mu je bilo povedati pri¬ jateljem pevcem, da nas misli za¬ pustiti. Rosno oko mu je zrlo to¬ žno na vrle pevce, katerih on sam je bil prvikrat, in sedaj že drugi¬ krat učitelj. Kako je ta pesem tožno upljivala na vse, ko smo se spominjali na pretekle čaše, koje smo skupno uživali marsikateri- krat, ter prepevali pod njegovem nadzorstvom vesele narodne in umetne slov. pesmice. Ko je prišlo konečno že pozno v noč do odločilnega trenutka, je podal desnice vsacemu pevcu po¬ sebej, povdarjal v svojem govo¬ ru zvestobo in trdna vez prijatel- Jstva ter naklonjenost društvu “Bled“ ter se odkrito izrazil, da ostane nam vedno naklonjeni pri¬ jatelj. Pevci so mu zaklicali ži- so divjali boji gledamo ono, cegar kriv je tuji meč, da ni slovansko. — tužno morje adrijansko. V kratkem se oglasim še nada¬ lje in preskrbim čitateljem cenje¬ nega lista N. V. še obširnejšega opisa o mojem potovanju. Pozdrav vsim. imiigi Lapp Bratje slovenska mesnica GILBERT Minnesota. Sveže In suho meso, perutnina, domače klobase itd. Vse najbolje po najnižjih mogočih cenah. Rojaki! Kupujte pri svojem. li L m m It;-*--' Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Iz pota, 12. avgusta. Cenjeni g. urednik! Poslal sem Vam že dopis o mo¬ jem potovanju, pošljem Vam na- daljnega in mnenja sem, da se ne bode seznamil z drugimi, ki se znabiti nahajajo v nenasitnem u- redniškem košu. Iz Algiers, Afrike nisem imel časa, da bi vse popisal. Skušal bodem to sedaj. Kako je znano Algiers spada pod francosko oblast in tu v me¬ stu Algiers je vse popolnoma po francoski šegi. Ko se dospe v pri¬ stanišče se vidi mesto Algiers, ki je posebno ob noči kaj čarobno, ko je razsvetljeno. Ko smo do¬ speli sem, smo si najeli Arabca vodnika. Ogledali smo si pod nje¬ govim vodstvom mesto in trdnja¬ ve, katere so 1600 čevljev nad morsko gladino, na to smo se po iste dali v arabski del mesta. Cenjeni čitatelj! Naš list je res velik, vendar premajhen, da bi vse opisal, kar se tu vidi in ču- je. Ulice v arabskem predmestju so tako ozke, da gresta dva komaj skozi. Kar se pa tiče Arabcev sem spoznal, da živijo celo priprosto, ležijo in spijo kar zunaj in v ka¬ kih prostorih jih sedi po deset skupaj ter igrajo karte. Ženske od 12 leta naprej imajo obraze zakri te. Omožene se spozna na tem, da jim visi čez ,čelo mala kitica las. Ogledal sem si tudi mošejo ali turško cerkev. Vsaki Turek, ki stopi v svoje svetišče si opere no¬ ge, potem roke, sname iz glave svoj turban, si omije glavo in hajd v cerkev, kjer razprostre svojo preprogo, klicajoč svojega" Alaha. Zdi se mi, da po molitvi vio, ter se ločili od njega žolost-1 s i privoščijo počitka, kajti več no. | Arabcev sem videl, ki so na svo- Odveč b' bilo opisovati delo 1- j jih preprogah spali, vana Boljka-ta na glasbenem po- Iz cerkve smo se podali v pala- !ju, katero ga ni nikdar utrudilo, čo, kjer je prebival njih veliki Mo v resnici pa zrl vedno le v napre- i hamed. Ta palača je se'daj držav- dek glasbe v petju, najbolj vesel | na last in je vsakemu pristopna, obraz pokazal je istikrat, kadar je j Tu smo ogledali vse sobane, po- videl vspeh njegove muke v podu '■ sebno ono, kjer je Mohamed go- John Agnich. Gilbert, Minn. 26. avg. Cenjeni g. urednik! Potovaje na okolo po svetu i- mam priliko opazovati marsikaj. Opišem Vam to in prosim, da ta mali opis uvrstite. Pinneville je nova, vendar že precej velika naselbina, ki ga ob eni strani obdaja veliko in krasno jezero. Slovencev je tu okolo 20 'rodbin, ki lastujejo lastne hiše. Me§to še ni inkorporirano, ven¬ dar upa se, da se to kmalo zvrši. Tu ima rojak Martin Sever trgo¬ vino s železnino in rojak Iglač svoj salon. Dospevši na Birvabik sem ob¬ čudoval staro mesto, ki se je ta- korekoč zbudilo iz spanja. Letos res napreduje v vsi meri. Dela se prilično in mestni maršal se trudi, da bi mesto ne ostalo za drugim. V Kellog naselbini je tudi več slovenskih in hrvatskih naseljen¬ cev. Fantje so tu kaj dobre volje in slovenske popevke se slišajo daleč na okolo. Na McKinley delajo novo slo¬ vensko cerkev, ki bode dogotov- ljena še ta mesec. Cerkev je lepa in velika. Malo je sicer predale, za Elbo. Dobro bi bilo za nasel¬ bine. da bi io zgradili med Elbo in McKinlev. Joe Šmalzel. V zadnjem našem listu srt) 0 bjavili imena nekaterih naših jakov, ki so sprejeli naše z ast itvo. t e nase go - : > - :v rojakom toplo priporočan^ naprosimo, da jim poverijo nar čnino v katero so opravičeni birati. Priobčimo imena tih želeč bi jim rojaki zaupali svoja n ’ a ila v največji meri. Zastopniki so: Gi John Stupica, za Chish 0 \ Minn. G. Mat. Kostanjšek, za Virgin. Minn. Ch-msi tj Minn. G. Louis Minn. G. Jakob Minn. John B. Smrekar, za EveletI Minn. Anton Motz, za So. Chicago, Frank Osredkar, North ChicaJii>( |(itl! ;i; 1 da 1 ‘V*:., cevanju petja, ves zadovoljen je bil ako je zbor pod njegovem nad zorstvom pravilno zapel, in zgolj radi tega čislalo in spoštovalo ga je pevsko družtvo “Bled“. Ni po¬ znal razlike med ljudmi, njegovo geslo je bilo: Vsak je vreden se- be ; zartrr jf delavec se tako čisla. kot najvišji gospod in zgolj _ _ ra d ! preganjajo kakor živino. Videl tega, bil je zelo priljubljen med j sem; ko so štirje vlekli tak voz tukajenimi rojaki. j lesa, kakor ga v Ameriki vleče Da se je odločil zapustiti Bled, p ar konj. til svoje prijatelje. V gorenjem nadstropju je imel Mohamed sobe za sebe in svoje žene, katerih ni bilo nič manj ka¬ kor sedem. Vrhu strehe je krasen vrt, ki je služil samemu in že¬ nam. Arabci delajo kaj težko in jih Minnesota. Gospodarji in gospodinje! Če rabite hišne sprave, rokodelskega ali kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve izročite mi svoje naročilo. Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar Prodajalna nasproti pošte. PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ANDREW ROINE trgovina železnine CHISHOLM - - Minn. ter pcivrniti se zopet v kraj od ko der je prišel, je vzrok ta, da na¬ merava dobiti iz stare domovine svojo družino in soprogo, ter z oziroma na to da, ima kakor se je culo v prejšni naselbini dobro in stalno delo, katero mu bode po njegovem mišljenju doprinašalo več dobička in koristi ko do seda¬ nje pri nas. Društvo “Bled“ želi vrlemu pe¬ vovodju Iv. Boljkatu veliko vspe- ha v njegovem poslu, posebno na glasbenem polju katerega smo prepričani bode dosegel tudi v Elvski naselbini istotako kot ga je dosegel pri pevskem društvu “Bled‘‘ v East Conemaugh, Pa Živeli Ivan Boljka na mnogaja leta! Pevsko družtvo “Bled‘‘ name¬ rava dobiti pevovodja iz stare domovine v najkrajšem času, ter pričeti takoj z nadaljnimi redni¬ mi pevskimi vajami, dokler pa ne pride isti, bode društvo 'imelo skušnje enkrat v tednu in sicer vsaki četrtek večer. “Bled“ bode obhajal meseca no vembra 1911 slavnostno veselico šestletnico obstanka, za kar je že sedaj veliko zanimanje med pev¬ skimi in podpornimi člani. Za časa obstanka prebil je vrli “Bled“ že nekatero veselo urico, odbil že nekateri naval nasprotni¬ kov, koji so ga skušali uničiti, raz veselil že marsikatero srce ob go¬ stih prilikah. Tudi za naprej bode stal na svoji začrtani poti. ter de¬ loval v ponos in čast našemu slov. narodu na tujem vsikdar. Krepki pozdrav rojakom in ro¬ jakinjam, ter čitateljem novega lista ‘‘Narodni Vestnik - ' katere¬ mu želimo obilo novih naročni¬ kov, posebni pevski pozdrav p a pošilja Ivanu Boljkatu in njego¬ vim pevcem Slov. delavsko pevsko društvo “Bled“ iz East Conemaugh. Pa. Zahodnja stran mesta je popol¬ noma evropska, tu vidiš lepe pa¬ lače visoke od pet do deset nad¬ stropij. Ulice so široke in razsve¬ tljene z elektriko. Tu je tudi več katoliških cerkva in šol. Posebno me je zanimalo, kjer so deklice delale razne prte (Oriental Rugs) Prašal sem, koliko časa je treba, da se izdela tak prt. Odgovorila mi je —-dva meseca. Sicer je življenje tu udobno, vendar mislim, da za nas bi ne bi¬ lo, ker je pretoplo podnebje, Zvečer smo se poslovili iz mesta, in zdi se mi, da je bil vsakdo za¬ dovoljen, ki si ga je ogledal. Dne 10. avgusta smo zagledali itali¬ jansko obrežje, to je otok Sici¬ lija. Ko smo dospeli blizo, smo o- pazili goro Strombol, iz katere vrha se počasi dviga dim. Ko se peljemo nadalje, naenkrat opazi mo ob obrežju razvaline — mesta Mesina. Dragi čitatelj! Gotovo si čital o silnem potresu, ki je tu divjal meseca decembra 1908. — Da tu sedaj vidiš — kaj je napravil. Tu je še danes pokopališče 40.000 o- seb, ki so našle smrt ob potresu. Zdravnik na našem parobrodu mi je pravil, da je ravno tri dni po katastrofi vozil mimo Messine in da je tu vladal tak smrad, da ga ni bilo mogoče prenašati. V mestu še danes niso ulice od¬ prte prometu, vse je še skoraj kakor ob času potresa. Ob 9 uri smo odpluli iz tega mesta. Godba IGRA OD 15. — $100 NAGRA¬ DE. Postavite eno številko v vsako odprto mesto tako da kadar se sešteva od katere strani da je vedno vkupno 15. Vsaki oni, kateri nam bode po¬ slal dobro rešeno igro, dobil bo¬ de kredit od $100.00, nad 4 kras¬ nim lotoma, blizi Velikega New Yorka. Cena lota je $199.00, ampak za onega, kateri pošlje dobro rešeno igro, stalo ga bode samo $99.00 in ta denar izplačeval bode samo mesečno, in to $5.00 naprej, ter pozneje samo $3.00 mesečno. Pisma pošiljajte na: SLOV. DEP. ROOM 911, 61 Park Row. New York City — Kakor se nam poroča je 1 Calumeti znani rojak in gostilni čar gospod Peter ' Belopavlovich odšel š Minneapolis, kjer je tam prevzel udobno gostilno-. G. Pe trn želimo obilo uspeha! NAŠI ZASTOPNIKI Peterlin, za Am,-, r . Delak, za ■n- . P ireC \ta’ T »iwabi!cCi 0 . h i0 P n - - Uti! 111. paiia^V «4 * :or bl s mido" Kajetan Erznožnik, box 155 S( 5 mersel, Colo. , John Mlakar Claridge, Pa, box Mike Krivec, box 324, Primei Colo. B. L. Kapsh, za Ely. Louis Vesel, za okrožje naroi dalj cas priti. 51 " 00 Pri te ® f a , uj;, se P 0 ® Alois Kotn slovenski stavbeni 110 Lincoln (ve. Eveleth - - Minnesote t 'Za siučajne Postavlja poslopja in druge stavbe po o iin0 - da -j' tla v urednistv: nižji ceni. - Delo točno in izvrstno, pa bi ne fc. Vnrašaite pri meni kadar imate kaj li^" pn r ' Podpirajte naš list! PONESREČEN. S kolero si je hotel pomagal Nek delavec v Splitu ni več, kako naj uide živemu in nemu jeziku svoje boljše poloi V skrajni sili si nekaj izmisli' na bi mu vsak za nekaj časa skrbelo ljubi mir. Gre namreč policijo in pravi, da je njegova na obolela po koleri. Seveda je lo takoj vse po koncu, cesta < roma hiša "bolnika” zastražena- vse varnostne naredbe strogo vršene. Komisija, obstoječa zdravnikov in policije, je pavi v označeno stanovane in se'neitf začudilo, ko je našla hudo žei ' ic lo čilo in zdravo. Sedaj se je st' za moža obrnila na slabo —■ je moral v luknjo; ni pa tu® tem dosegel svoj namen: uiti ninemu jeziku. Kako je bik njim ko je prišel zopet domu o tem molče viri. ■'ve j rt R Dul K 1, Najmočnejša narodna banka v Mesaba Range j® | First National Bank HIBBING - MINN. Premoženje cez $1,000.0 00-00. Posebno se priporočamo za zavarovanje ln pošiljanje denarja ] Od vlog plačamo po obresti. m **ffi*****!fiS;BiffiHi!fiifiif;*Ui!fiSi***!fiVij! * n_I r* . \ _ je zau ;rala, vendar meni se je do- Op. ur. — Res je težko zgubiti moža, ki deluje v prospeh naroda, vendar vrli Conemaughčani bodi¬ te uverjeni, da rabimo tudi na na¬ šem Range vrlih mož in da se ne motimo, da bode ravno naš rojak gospod Ivan mož na pravem me- zdevalo, da igra smrtnico poko¬ panim žrtvam. Dne 11. avgusta smo dospeli v grško mesto Patras. ki šteje oko¬ lo 40.000 prebivalcev. Ljudje se pečajo večinoma s trgovino z oli¬ vi in vinom. Ker sem imel dosti časa, sem si ogledal mesto. Isto leži bolj na ravnem, a v ozadju je velik hrib, na katerem se razlo¬ čijo razne razvaline. Vidi se tu tudi prastaro gledišče. Sedeži so še dan danes m gledišče je imelo prostora za 3000 gledalcev. Vse je zidano, celo sedeži. Dne 12. smo pluli proti Trstu in dne 13 avgusta se vozimo po jadranskem morju. Gledamo slovansko obre žje, "gledamo ono morje, po kateri K s m s s »i s m s K S S K £ S S fcfi Peoples Brevving Co. »tu var v Diiluthu, Minn. \ najboljšo pivo in vga raz pošilja v sodcekih \jn steklenicah. \ Pivo se kosa v dobroti kim drugim. **** S ******ffi****!fiSi fia 4 ifitf i 0 i f? ! iz f vsa i \ \ \ I I 0 S k.. I*] .V