Posamezna številka Bin 1'— ŠTEV. 11. V LJUBLJANI, petek, dne 15. januarja 192(1. Poštnina plačana v gotovini. LETO IIL /MODNI DNEVNIH izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Igoavisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 1». TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. (i. Pribičevič in demokracija. »Pozdravljam sve prijatelje i pozivam na odluenu borbu za pobedu ideje jedinstva in načela demokracije « Svetozar Pribičevič. Tako sme čitali v včerajšnjem »Slovenskem Narodu« in z začudenjem slišali, da je tudi g. Svetozar Pribičevič za načela demokracije. Vpraša se samo, ali za načela, kakor jih izpoveduje ves demokratični svet, ali pa za načela, kakor .jih razume g. Pribičevič v nasprotju z demokrati vsega sveta. Zakaj nikdar.še nismo slišali na svetu govoriti demokrata, da je edino prava politika — politika trde roke. Nasprotno ponavlja ves demokratični svet Masary-kove besede, da je demokracija diskusija, da je demokracija humaniteta. S trdo roko pa se debat ne vodi in s politiko trde roke se ne uveljavlja humani-teta. Gospod Pribičevič pa je bil oče jugo-slovenske politike trde roke in zato odklanjamo njegovo »demokracijo.« Ni pa gospod Pribičevič ostal samo pri besedi, ko je govoril o potrebi politike trde roke, temveč je to politiko tudi praktično izvajal. In sicer pridno in dosledno izvajal. Persekucija učiteljstva je v tem oziru naravnost klasičen dokaz. Za časa njegovega ministrovanja so se učitelji in profesorji premeščali - in upokojevali v takem obsegu, kakor ga Slovenija še nikdar ni doživela. Brez potrebe in v nasprotstvu s šolskimi interesi so se vršile te premestitve in čeprav je proti njim nastopila vsa javnost, se vendar ni popravila niti ena krivica. Z vednostjo g. Pribičeviča so se vršile te premestitve in g. Pribičevič je za nje odgovoren. Kdor pa premešča iz strankarsko političnih ozirov uradnike, kdor s premestitvami kaznuje politično neposlušnega uradnika, ta ni demokrat in naj se stokrat kot tak imenuje. Besede ne veljajo, velja dejanje. In dijaške štipendije. Dokazano je, da se te niso podeljevale iz stvarnih ozirov, temveč iz strankarskih. Demokrat pa tega ne dela in že zaradi podeljevanja dijaških štipendij ne more šteti gospoda Pribičeviča kot demokrata. Pa še iz drugega in najtežjega vzroka, Gospod Pribičevič prihaja v Slovenijo po prošnji in v spremstvu naših slovenskih samostojnih demokratov. V tem vidimo, da se g. Pribičevič z njimi strinja in da prevzema kot šei SDS odgovornost tudi za njih politična^ dejanja, če bi mogli v izrednem navdušenju popustljivosti nazvati g. Pribičeviča kot demokrata, potem pa tega v nobenem slučaje ne moremo storiti, kadar stoji g. Pribičevič v eni fronti za našimi samostojnimi demokrati. Zakaj ti niso od demokracije ohranili niti črke. Le en primer! Ko je bilo lani govora, da se izvede redukcija uradništva, je pisalo »Jutro«, da bc njegova stranka obvarovala pred redukcijo samo tistega uradnika, ki je njen pristaš. Torej partizanstvo v vsej nagoti. In tako stališče je zavzela stranka, ki se je včasih postavljala tudi kot stranka uradništva. Mogli bi seči tudi na hujša polja, na delo stranke na politično gospodarskem polju in spomniti na stvari, ki še niso likvidirane. Toda zašli bi predaleč in tudi nočemo s temi stvarmi spravljati v zvezo g. Pribičeviča. Srrfutramo pa tudi za nepotrebno, ker že teh par stvari, ki smo jih navedli in ki jih moremo obširno dokazati, dokazujejo, da so načela g. Pribičeviča o demokraciji v popolnem na- Prih anki se morajo uporasiti za znižanje davčnih bremen. Beograd, 15. januarja. Delo, ki se sedaj vrši v finančnem odboru, vzbuja že samo na sebi interes in pozornost vseh parlamentarnih krogov. Nikdar ni bil finančni odbor tolike predmet debate, kolikor prav to leto. Vendar se pa čuti, da bo v tem proračunu prišlo do dejanskega ravnotežja. Računa se na to, da se bedo prihranki, ki se nameravajo doseči z redukcijo, gibali med 500 do 800 milijoni dinarjev. Interesantno je, da niti člani vladne večine ne mislijo na to, da dado te prihranke na razpolago vladi, ampak jih nameravajo uporabiti za druge svrhe. Najprej se je pojavila misel, da plačamo naše dolgove v inozemstvu, a je splošno prevladalo mnenje, da teh dolgov ne izplačamo, temveč da se prihranki uporabijo v to, da se ljudstvu olajšajo bremena. Smatra se za potrebno, da se ti prihranki uporabijo najprej za to, da se davkoplačevalcem spregledajo davki, ki bi jih bilo treba še plačati za prejšnja leta, a ki jih ljudstvo ne mere tako lahko odplačati. Nadalje se misli na to, da se izvrše znižanja nekaterih postavk, zlasti pri trošarini in sicer za nekoliko stopenj tako, da bi se iudi s te strani bremena, ki jih naroa plača, olajšala. Z redukcijo državnega aparata bi se moralo nadaljevati in bi v to svrho moral finan. minister ostati tudi po sprejetju preračuna kot kontrolni organ za izvršitev določil proračuna. Je razpoloženje za to, da se poenostavi vsa državna administracija in da se izvrši revizija vseh uradniških penzij in invalidskih podpor. One proračunske postavke, ki sc določene za investicije, se bodo morale brisati in kriti iz inozemskega posojila. Za glavno vprašanje smatrajo sedaj vprašanje centralne uprave. Treba bi bilo reducirati šest ministrstev in ukiniti mnogo oddelkov in na ta način bi mogel prihodnji proračun za leto 1927-28 biti še znatno manjši cd tega in bi bil tako v skladu z ekonomsko močjo naroda. Resna kombinacija v koalicijski vladi brez šefov stranke. Beograd, 15. januarja. V akciji, ki se vodi v zakulisnih krogih zaradi današnje ureditve političnih razmer, zlasti v vrstah opozicije, se deluje na tako kombinacijo, da bi se obrazovala široka koalicijska vlada, iz katere bi bili izključeni vsi načelniki parlamentarnih skupin. Ta koalicijska vlada bi naj bila sestavljena iz uglednih članov iz parlamentarnih vrst. O tej kombinaciji bi morali razpravljati še načelniki parlamentarnih skupin, ker bi morali dati za to svoj pristanek. Ko bi se dosegel tak sporazum, bi se moralo pričeti s konkretnim ustvarjanjem te situacije. Interesantno je, da se za tako situacijo zavzemajo vsi mlajši ljudje. Nosilec liste bi naj bil minister notranjih del Boža Maksimovič. V to široko koalicijo bi naj vstopili radikali, radičevci, demokrati in muslimani. Te vesti se tolmačijo v političnih krogih kot znak nestrpnosti izvestnih opozicio-nalnih krogov, ki žele v vlado. Ni nobenega dvoma, da je prav ugodno zadet moment glede na proces Stojadinovič— PRED DEMARŠO MALE ANTANTE V BUDAPEŠTI. Pariz. 15. januarja. Med Francijo in Malo antanto se vodijo razgovori, kako naj bi se postavila skupna fronta proti Madjarski v vprašanju falzificiranja nov-čanic. Ministri Male antante so se sporazumeli, da napravijo v Budapešti de-maršo in zahtevajo, da regent Horthy odstopi. — Bivši minister grof Teleky je odpotoval iz Budapešte z diplomatskim potnim listom. To se smatra kot beg, ki ga je omogočila vlada, ker se ve, da je Teleky vpleten v falzifikatorsko afero. OBTOK FRANCOSKIH BANKOVCEV SE MANJŠA. Pariz, 15. januarja. Včerajšnje tedensko poročilo francoske banke kaže znatno zboljšanje. Obtok riovčanic je zmanjšan za 655 milijonov. sprotju z načeli, kakor jih izpovedujejo in uveljavljajo pravi demokrati. Naj bo, če se g- Pribičevič imenuje kot borec za jedinstvo, dasi je tudi pre-čanska fronta našla pri njemu simpatije, toda z demokratizmom nima g. Pribičevič nobene vezi, kvečjemu, da je v boju ž njim. Rade Pašič, ki je v mnogih radikalnih krogih povzročil gotove skrbi. Nastop Radeta Pašiča preti Stojadinoviču odobravajo tudi mnogi opozicijonalni krogi, da ekrepe svoje aspiracije. Toda ta široka koalicija z mlajšimi člani iz radi-! kalnega kluba ni "tako aktuelna, da bi ! se meglo o njej že danes govoriti. Ne-; dvemno je, da pride do rekonstrukcije ali do pomnožitve vladnih strank. V prvi vrsti prihajajo v poštev demokrati in v zvezi z njimi muslimani, ker se eni ko drugi iskreno zavzemajo za idejo sporazuma. Nikakor pa se ne mere reči, da bi slovenski klerikalci v doglednem času igrali pri kaki kombinaciji važnejšo vlcgo. Zgornja kombinacija, ki je lan-; sirana v svet, se tolmači ket obupen poskus dr. Korošca, ki bi hotel po dvanajsti uri rešiti sebe, Kalana in njegove tovariše. Niti Radič, niti radikali niso naklonjeni taki kombinaciji. Demokrati in muslimani kljub svoji toleranci ne morejo biti lestva, po kateri bi jezuitski klobuk zlezel na površje. ŠKOF ZADRAVETZ BO ARETIRAN. Budapešta, 15. januarja. Policija je končala preiskavo in ne bo storila nobenih daljnjih korakov več, razen če bo to zahtevalo državno pravdništvo. Včeraj popoldne je bil pravosodni minister dve uri pri ministrskem predsedniku grofu Bethlenu. V najkrajšem času bo aretiran škof Zadravetz. PROCES STOJADINOVIČ PROTI RADE PAŠIČU. Beograd, 15. januarja. V beograjskih krogih vlada veliko zanimanje za proces preti Radetu Pašiču na tožbo Dragi-še Stcjadincviča. Razprava bo čez štiri dni. Že včeraj sc ljudje hodili po vstopnice za to razpravo. SILVESTER V BEOGRADU. Beograd, 15. januarja. Včeraj so v Beogradu proslavljali novo leto. Nočno življenje je bilo prav živahno. Čakanje na novo leto pa ni bilo tako razposajeno j kot lani, ko se je pil šampanjec, a bilo j je vseeno veselo. Prešlo noč je bilo mno-; go tatvin in vlomov. Policija je to čutila in je ob 2. ponoči napravila racijo, ki je . bila prav uspešna. Okrog 100 žensk je bilo prijetih zaradi tajne prostitucije. Seja finančnega odbora. PRORAČUN NOTRANJEGA MINI-STRSTVA. Beograd, 15. januarja. Včeraj ob 4. popoldne je finančni odbor nadaljeval proračunsko razpravo in je vzel v pretres proračun ministrstva za notranje stvari. Notranji minister Boža Maksimovič je prvi govoril ter je izjavil, da je pri sestavljanju proračuna upošteval stvarne potrebe svojega resora. On je takoj znižal število uradništva za 1600, pripravljen pa je še bolj znižati izdatke svojega ministrstva. Radikal Andra Protič je v imenu vladne večine predlagal, da se,, reducirajo, še, nekatera mesta v notranjem ministrstvu. Črtati bi bilo 5 sekretarjev, 4 pisarje, 4 pripravnike, 11 zva-ničnikov, 5 služiteljev. Dispozicijski fond naj se zniža od 10 na 9 milijonov. Pri županijskih oblastvih bi bilo reducirati 26 referentov, 3 okrožne načelnike, 1 mestnega upravnika, 3 sekretarje, 3 pisarje, 4 pripravnike, 4 arhivarje, 65 zva-ničnikov in 90 služiteljev. V Zagrebu se črta mesto vrhovnega načelnika mesta Zagreba, uovinskega poročevalca in njegovega namestnika. Tudi v Sloveniji se v tiskovnem uradu reducirata 2 uradnika in 2 pomočnika, razen tega pa še 14 zvaničnikov. Pri orožništvu se zmanjšajo izdatki za material od 8 na 7 milijonov, izdatki za konje od 9 na 3 milijone. Dra-ginjske doklade orožništva se znižajo od 245 na 235 milijonov. Nato so govorili še Demetrovič, Šeče-rov in Polič. Za njimi je zopet dobil besedo minister dr. Maksimovič, ki je izjavil, da on ne vedi osebne politike, temveč politiko radikalne stranke, ki se je sporazumela z radičevci. On je za sporazum. Glavno je, da so radičevci pristali na to, da je cn minister v tej vladi. Minister pravi, da radikalna stranka ni za centralizem, temveč za decentralizacijo. Radikali so bili vedno za samoupravo. Ne ve se še, kdaj bodo volitve v oblastne skupščine, • toda na tem se dela. Ko se vrne Pašič, bo to vprašanje končno rešeno. Ko bo sprejet finančni zakon, se bodo izvedle volitve samoupravnih teles. — Uradništva on ni preganjal. Po tem govoru je izjavil poslanec Demetrovič, da manj zameri radičevcem kakor radikalom. Radikalom se bo njihovo postopanje še maščevalo. Za tem je še minister dr. Maksimovič odgovarjal na nekatere opazke, nakar je odbor pričel z glasovanjem. Proračun notranjega ministrstva je bil sprejet s 14 proti 6 glasovom v načelu in s 14 proti 5 glasovom v podrobnostih. Danes ob 10. se seja nadaljuje. Na razpravo pride proračun poljedelskega ministrstva. SOCIALISTI NE VSTOPIJO V LUTHROVO VLADO. Berlin, 15. januarja. Dr. Luther je dobil mandat za sestavo vlade. Začel je včeraj pogajanja s predstavniki posameznih strank. Socialisti so izjavili, da bodo sodili vlado po delu in ne po programu. IZ VSEH DEŽEL POROČILA O SILNEM MRAZU. London, 15. januarja. Iz vseh krajev Evrope prihajajo vesti o velikem mrazu in hudi zimi. Iz Rima javljajo, da je vsa Italija ped snegom. Lagune v Benetkah so zamrznjene. Iz Berlina poročajo, da je padla temperatura na — 11° C. Bilo je tam hudo neurja V Franciji je bilo ponekod tudi 22° mraza. V Barceloni je bil silen vihar in močan dež. Okrog 400 hiš je poškodovanih. Jutro in UJU. »Jutro« poroča v svoji št. 9. od 13. t. m. o nedeljski seji širjega sosveta UJU v Ljubljani, kakor bi bil nedeljski spor kaka malenkostna interna zadeva organizacije. Obenem se obregne ob »flancmaherje« in tiste, ki niso ne tič ne miš in izraža upanje, da si večina učiteljstva — seveda SDSarska sme voliti predsednika iz svoje srede. Gospoda 1 Le počasi! Učiteljstvo, organizirano v UJU si bo volilo poverjenika iz svoje srede, to je gotovo — toda ne več mož, ki ne ločijo stanovske od strankarske politike. Da pa" je Luka Jelenc šel, tega niso krivi flancmaherji, temveč SDS sama, ki je smatrala UJU za nekako »avantgardo naprednosti in demokracije,« seveda le v zmislu stranke SDS. Učiteljstvo ne potrebuje več strankarskih varuhov. Saj je že samo dovolj zrelo, da lah- ko odloča o svoji usodi. Ne mara ga, ker ni več voljeno prenašati vmešavanja strank v šolske in stanovske zadeve. Dovolj je bilo hlapčevanja in poniževanja. Saj si je lastil vsak strankin funkcionar na deželi pravico soodločevati v čisto strankarskih in šolskih zadevah. Vzgledov je nebroj. Novo poverjeništvo bo upoštevalo § 2 pra-i vil in znanstveno utemeljene resolucije zre-! lih mož, ki so gospode od poverjeništva v | nedeljo razkrinkale in tako bo učiteljstvo j imelo stanovsko - strokovno organizacijo v j prospeh šole in stanu, i V UJU pa naj najde končno varno zavetje ! vsak učitelj (ica), pa bodisi tega ali drugega j političnega prepričanja, enega ali drugega svetovnega .nazora. Flancmaher. Dun j ko pismo. KONCERT IVANA NOČA NA DUNAJU — TUJSKI PROMET V ITALIJI IN JUGOSLAVIJI. Pretekli četrtek sipo imeli v mali dvorani Konzerthausa klavirski koncert mladega virtuoza g. Ivana Noča iz Ljubljane. (Konzert-haus ima več dvoran: velika, srednja, mala; v zadnji je okrog 4C0 sedežev.) Spored je bil naslednji: 1. Mozart: Fantasie B-mol, Hummol: Rondo, Gluck-Brahms: Gavotte. 2. Beethoven: Sonate op. 111. 3. Chopin: 2 Preludes, op. 28, Mazurka H-moL, Etude, Debussy: Danse E-dur, Liszt: Etude de Pa-ganini N. 5, Campanella. Pianist Noč je že priredil lani na Dunaju prvi koncert; kritika je bila jako laskava. Zato se je opogumil in priredil ta dragi koncert, za kateri je prevzel pokroviteljstvo poslanik SHS g. dr. Milan Milojevič. — Iz gori sporočenega sporeda je razvidno, da je g. Noč računal v prvi vrsti na nas običajne zemljane, ki jih hoče zadovoljiti. Razen Beethovnove * sonate je sviral same bolj bravurne komade. In ta namen se mu je posrečil./ Ni mi pa znano, kako je zadovoljil glasbene gurmane in veščake s Sonato 111, tem visoko klasi-škim delom iz na jresnejše Beethovnove dobe. Gosp. Noč je še jako mlad in za kakih 20 let bo on sam s svojim izvajanjem Sonate 111 bolj zadovoljen, nego je bil ta večer. Poslušalci niso štedili s pohvalo; dobil je tudi venec in končno je moral še nekaj dodati. Poslušalcev je bilo okroglo 160; to je za Dunaj in za g. Ivana Noča že veliko, zlasti ako je večina vstopnico tudi plačala. Vsi danes veliki umetniki so pričeli na Dunaju svojo umetniško karijero pred občinstvom z — brezplačnimi vstopnicami. O enem umetniku trdijo, da je imel okoli 1800 poslušalcev, a vstopnino jih je plačalo samo — 18. Tudi Ceh Vaša Prihoda je na tak način pričel Pripominjam, da za ta koncert ni bilo nikuke reklame. Jaz sem slučajno izvedel zanj dan poprej. Za druge pričetnike agitirajo znanci po par mesecev in vsiljujejo vstopnice znancem in prijateljem. Gosp. Noč je torej lahko zadovoljen z uspehom, celo z gmotnim, ki b,i bil mogel biti izdatno boljši, ako bi nekaj rojakov na Dunaju vedelo za ta koncert vsaj en mesec poprej! V jugoslovenskih listih sem čital poročila o velikanskem navalu tujcev v — Italijo tekom lanskega leta. (835.0C0, med temi iz Nemčije 186 0CC, okroglo 50.000 iz Avstrije.) Tudi jaz sem že marsikaj pisal o tem zanimivem pojavu in naglašal sem, kaj vse more doseči sistema tisk o delo, oprto ob gmotno podporo države. V Opatiji n. pr. je bilo čez 40.000 gostov, okroglo 4000 iz Jugoslavije, še več Čehov. Tudi Gradež je bil poln. Neki gostilničar (Čeh) mi je pravil, da še nikdar ni bil tako zadovoljen kakor lani. Nemško časopisje vseh strank je pričelo bojkot proti potovanju Nemcev v Italijo. Časopisi prinašajo neko statistiko, da so dali Nemci lani Italiji čez 700 milijonov lir, — in hoče o doseči, da noben Nemec ne gre več preko Bren-lier ja! Italija je dosegla tako lepe uspehe z vat rajni m delom in z žrtvami, ki jih je smatrala le za pledoncsne investicije. Ni se varala. Vse žrtve so se izvrstno izplačale. Ako je n. pr. vlada potrosila za propagando v inozem-sivU — milijon lir, je dobila stokrat povrnjeno z dohodki na železnicah, parobrodih, pošti, trošarini itd. In vsak tujec je nekaj tam kupil. Tako znajo delati Italijani za povzdigo tujskega prometa! Že večkrat sem podal za vzgled, kako delajo Italijani na Dunaju, kaj oni vse imajo tukaj in kako se jim izplačuje. Po dolgem času se je posrečilo Slovencu g. Katniku, da je ustanovil tudi »Jugoslovanski turistieki biro«. (Čudno še, da ni d<> bil nalog, da se mora to podjetje imenovati: Eshaesovski turistički biro!!) Gospod Katn-ik I se odkriva v fašistovskih listih. Tudi vpričo uničujočega doiuua*egu materiala pa psujejo druge in groze z umorom prič. Poslanec Klani je javno in odkrito izjavil, da je škoda, ker je pobegnil socialno deiiiOiiratični stavec, ki je pomagal poiiciji pri' preiskavi, ker je tako ušel smrti. Kako pišejo ti lisli morilcev in falzifika-torjev, kratek primer iz »Szoszata«, ki pravi med drugim, da so bili nekateri ljudje poteptani od očitkov, pa čeprav so čisti ko sneg. Razmere so prišle celo tako daleč, da nastopajo razcapani judi, drekobrbci revolucije, v stolpcih revolucijskih listov kot sodniki nad knezi, školi in šen policije. Kdo je tega kriv V Al.i so oni krivi, ki so v svojem nacionalnem ogorčenju zagrabili za orožje (falzificiranje bankovcev), ki ni nepoznano niti pri njih obtožiteljih (s tem se cika na talzitikate za časa Nepoleonovih vojsk) ali pa razcapani judi? Naj stvar konča kakorkoli, na vsak na-, cin pa bodo obtoženci z dvignjeno glavo zapustili ječo in vsak pravi Madjar jim bo s ponosom stisnil roko. Ta nesramnost je vredna laizifikatorjev in banditov. KAKO BODO PLAČALI MADJARI FRANCIJI ODŠKODNINO? »Politika« objavlja sledeč dialog: Briand: Pa kako nam mislite plačati odškodnino? Madjarski poslanik: O, silno preprosto. Ponaredili bomo angleške bankovce. Madjarska opozicija je zopet enkrat nasedla Bethlenu. Ko je bila afera za madjarsko vlado najbolj kritična in ko bi mogel odločen nastop opozicije naravnost zrušiti vlado gospoda Bethlena, je opozicija storila to usodno napako, da ni ob aretaciji \Vindischgratza in Nadossyja apelirala na narod, temveč se postavila za Bethlena, da njega vrže tedaj, ko bo ta gotov s fašisti. Opozicija je mislila, da je nasprotje med Bethlenom in Horthy-jem resno in se ni zavedala, da so v slučaju sile vsi madjarski bečarji ena fronta. Tako je napačen nastop opozicije okrepil Bethlena in s tem tudi Horthyja, ki je položaj takoj izrabil in preprečil nadaljnjo pre-iskavo Ko je bil zaslišan tudi adjutant Horthyja Magaskazy in se je že govorilo o njegovi aretaciji, je Magaskazy odklonil vsako izjavo, ker da odgovarja le pred vojaškim sodiščem. Tedaj je posegel v afero Horthy in prešel v napad. List »Vilag« je bil ustavljen, B&thlem pa je izjavil, da bo ustavil vsak list, ki bi z vestmi kompromitiral armado. In od tedaj naprej se je položaj vlade vedno bolj okrepil in opozicija je izgubila bitko. WINDISCHGRATZOVO PREMOŽENJE POD ZAPORO. Zastopnik Francoske banke Einery je obiskal predsednika madjarskega državnega pravdništva in mu sporočil, da bo zahtevala Francoska banka od princa Windischgratza odškodnino. Zastopnik WindischgrUtza se je ■tudi že pričel tozadevno pogajati z g. Emery- ^Kakor se poroča iz Sarospataka, ker je Windischgratzo vo posestvo, so že izdane odredbe o kazenski zapori nad Windischgrfatzo-vim premoženjem. Uprava Windischgr|itzo-veea posestva že izdeluje inventar. Vrednost pohištva se ceni na 30 milijard madjarskih kron, dočim bi posestvo samo bilo vredno okoli 50 milijard. Posestvo pa je precej zadolženo in vloženih je polno zahtev po ni-bežni. Velik del pohištva v Wimlischgratzo- vi palači v Budo-pešti je tudi že zarubljen. Dnevno se oglašajo novi upniki in ni izključeno, da hočejo Madjari na ta način preprečiti da bi prišli Francozi do odškodnine. VVindischgratz ima fidejkomisno podedovati tudi veleposestvo v iznosu 12.000 jutrov. Ni še gotovo, če pride tudi to veleposestvo pod zaporo. SENZACIJE SO IZOSTALE. Napovedane aretacije «o izostale, Darijih je bito po alarmu policije pričakovati. Sedaj govore tudi francoski detektivi, da je kazenski del preiskave v glavnem zaključen. Glavna razprava bi se po sedanjih dispozicijah imela vršiti v dveh mesecih. Najtežja kazen ima zadeti Nadossyja ker je obtožen poleg soudeležbe na falzifikatoi ski aferi tudi zlorabe uradne oblasti. Po ma-djarskem pravu se kaznuje ponarejanje bankovcev z ječo od 5 do 10 let. WINDISCHGRATZ PREPELJAN V BOLNICO. Gospod Bethlen vodi z vso strogostjo preiskavo Prvi uspeh te »strogosti' 'je ze dosežen. Princ VVindischgratz je po zdravniškem naročilu prepeljan v bolnico. (In potem bo oproščen, kakor se govori po Buda-pešti.) Prvotno Je skušal zagovornik Wm: dischgratza doseči, da bi pustili princa proti visoki kavciji na svobodi. Ker pa tega oblasti vendarle niso mogle dovoliti, je princ obolel -* pa mirna Bosna! VSE VPREK SO PONAREJALI. Poleg francoskih bankovcev so Madjari ponarejali tudi dinarje in naše kolke. Jugoslo-venska državljana Kalderon in Alkalay, seveda oba Madjara, pa sta ponarejala jtudi naše obveznice vojne odškodnine. Naša vlada je zahtevala, da ji Madjarska oba ponarejevalca izroči, kar pa je madjarska vlada odklonila. Bo pač tudi v to afero zapletena madjarska vlada, kar bi oba falzifikatorja že iz maščevanja sigurno povedala, če bi jih madjarska vlada izročila roki pravice. Tako pa se obema ne bo ničesar zgodilo, ker naš poslanik g. Popovič trenutno sploh ni v Bu-dapešti, temveč za praznike v Trstu. Treba priznati, da so Madjari mojstri. Ne samo, da so znali v precejšnji meri prevaliti plačevanje vojne odškodnine na druge, sedaj bodo še sami prejemali vojno odškodnino, čeprav potem falzifikatov, toda na naš račun. AVSTRIJSKI SOCIALNI DEMOKRATI PROTI MADJARSKIM KORUPCIONISTOM. Avstrijski socialni demokrati nameravajo vložiti ostro interpelacijo zaradi oboroževanja Madjarske. V interpelaciji bodo navedeni točni podatki o raznih tajnih formacijah, ki jih proti določilom mirovne pogodbe vzdržuje Madjarska. Koncem interpelacije bo pozvana Zveza narodov, da intervenira na Ma-djarskem, ki ogroža mir v srednji Evropi. ŠKOF ZADRAVECZ. Ugotovljeno je sedaj, da ni bil škof Zadravecz, intimus krvavega Horthyja, «amo Politične vesti. — Potrebna konstatacija. Omenili sjno, da bi bilo želeti, da bi »Delavska politika« povedala, na kakšni podlagi je bil dosežen kompromis med komunisti in skupino okoli »Socialista« glede skupnega izdajanja »Delavske politike«. Na to našo pripombo ni »Delavska politika« odgovorila še do danes, temveč si skuša pomagati z raznimi neslanostmi, potvarjanji in tudi lažmi. Naj si domišljuje, da je zmagala, toda z neresnostmi se ne bomo ukvarjali. — Priznanje Rusije. Iz Moskve se poroča: V zadnjem času so se vršila med sovjetsko vlado in balkanskimi državami pogajanja, ki kažejo ugoden potek. Najuspešnejše so potekala pogajanja z Jugoslavijo, dočim so podajanja z Bolgarsko prebila komaj prvi led. j riznanjc sovjetske vlado s strani Jugoslavije se izvrši najbrže v najkrajšem času. V uvodniku »Izvestij« se že govori o spremembi iugoslovenske politike do Rusije, /.lasu poudarja sovjetsko glasilo, da so v Jugoslaviji izgubili ruski emigranti popolnoma vs.ik voliv Značilno je, da se v istem uvodniku nahajajo sicer prikriti, zato pa zelo ostri na-nadi na dr. Benesa in Češkoslovaško. Ua-vidovičeva »Pravda« pa piše v članku o od-nošajih Jugoslavije do sovjetske Kusvje, da vežeio zgodovina, kri in jezik oba naroda tako da se mora priznanje Rusije s strani Jugoslavije izvršiti v najkrajšem času. Jugoslavija ne bo kot zadnja država priznala sovjetsko Rusijo in vpostavila z njo prijateljske odnošaje. Tako zaključuje »Pravda« svoj članek in iz vsega srca želimo, da bi se njena napoved uresničila iii prevladalo v našem zunanjem ministrstvu pravilno mnenj«. — Tudi nadvojvoda Josip bi rad postal madjarski kralj. Ker je Albrehtu iz -slavno r rodbine Habsburžanov vsled falzifikatorske afere spodletelo, da bi postal madjarski kralj, se prijavlja sedaj kot pretendent nadvojvoda josip. Dopisnika »Timesa« je celo ta žalostni Habsburžan povabil, da se udeleži njegovega kronanja. Nadvojvoda Josip je tudi Bethlenn sporočil, da se smatra sedaj za pretendenta ■ na madjarski prestol. Madjarska da mora imeti Habsburžana za kralja, ker le tako more uspešno voditi iredentistično akcijo po nasledstvenih državah. Ker pa je Albreht sedaj vsled falzifikatorske afere nemogoč, Oton pa premlad, preostaje samo on. — Mnenja smo, da so vsi Habsburžani sebe vredni in da je njih vreden tisti narod, ki bi rad delal za nje in pred njimi klečeplazil. r; Ibn Saud — kralj lledžasa Vodja arabskih verskih reformistov, takozvanih Vaha-ritov, se je dal oklicati kot kralj Hedžasa. Ibn Saud je bil poglavar arabskih plemen v Nedšadu in je v zmagovitih pohodih prisilil Huseina, kralja Hedžasa k odstopu. Zatem se je boril proti Ibn Saudu Huseinov sin. Toda enako brez uspeha in Ibn Saud mu je iztrgal ves Hedžas z obema svetima mestoma Meko in Medino. Huseina je naredila za kralja Anglija, ki je med vojno silno propagirala arabsko nacionalno zavest med Arabci, da bi imela v Arabcih močno oporo proti Turkom. Njeni nauki so padli na rodovitna tla, samo v drugem zmislu, kakor so Angleži pričakovali. Nosilec arabske misli je postal Ibn Saud in z zmago nad Huseinom je uje-dinil vso Arabijo, ki se smatra danes čisto neodvisna in ki ima vso voljo, da brani to neodvisnost tudi proti Angležein. \ ahabite imenujejo arabske husite in ožarjeni od zmag Ibn Sauda imajo silno privlačno moč za vse Arabce. Z osvojitvijo Hedžaša so se silno približali Suezu in zato je verjetno, da bo moral Chamberlain seči ali v žep ali pa nastopiti proti njim z orož;em. Zmaga Ibn Sauda bo »e bolj okrepila samozavest bližnjega vzhoda in verjetno je, da stojimo pred renesanso arabskega sveta, ki se razteza od Maroka pa do Perzije. »yyy.iJ.fc am 11 m ■■ mi, , —ri—11 j i DELAVSKA AKADEMIJA. Na štirinajstem večeru »Delavske akademije« je v četrtek 14. t. m. v Mestnem domu predaval delavstvu priljubljeni predavatelj dr. Hinko Tuma: »O organizaciji delavske izobrazbe«. V svojem temeljitem predavanju je uvodoma naglasil svoje stališče, da delavstvo nima naloge ustvariti svoje posebne kulture in civilizacije, nego si isto le pridobiti. Stališče leninizma je, da cilj kulture ni samo stremljenje za materijelnim blago-rom, kot mu to radi očitajo nasprotniki, tudi ni kultura zgolj duševen svet, nego je njegovo pojmovanje kulture kot sinteze materi-jelno civilizacije in duševnih prvin ter pridobitev. Dosedanja kultura meščanstva in zapada je stara 2000 let in je zrasla iz energije sužnjev, tlačanov in mezdnikov, njeni nositelji pa so bili in so le izbrani ozki krogi. Danes delavstvo vidi, da so ravno oni razredi, ki so stebri današnje kulture, v svoji notranjosti gnili in propali. Ostra je kritika kulture, kot sta jo obsodila Tolstoj in Spengler. Kultura ni več to, kar je bila pri starih Grkih. Ti so cenili zdrav duh le v zdravem telesu, današnja civilizacija pa zanemarja teto. In upravičeno je gibanje delavstva, ki v prvi vrsti stremi za kruhom. Le, ako bo imel delavec dovolj kruha, bo zmožen ustvariti novo, boljšo civilizacijo, ki naj nadomesti staro. Spengler je v svoji knjigi »Untergang des Abendlandes« napovedal pogin zapadni kulturi, napovedal pa je nastanek nove, vzhodne. Danes so oči vsega sveta obrnjene v Rusijo, kjer se iz porodnih krčev izvija nova civilizacija. Predavatelj je nato v kratkih obrisih očrtal zgodovino civilizacije od antične dobe do današnje. Krščanstvo je zavrglo tudi grški kult nagega telesa, s tem pa je izpodre-zalo korenino svoji lastni kulturi. Mesto telovadbe in z njo vezanega svobodnega mišljenja je nastalo učenje po katekizmu. Šola se je ozko vezala z religijo, na teh osnovah pa je nastala civilizacija kot jo imamo danes. Še sedaj je težko točiti vero od šole, tradicijo šestnajstega stoletja bo mogla premagati le nova proletarska kultura. Predavatelj je dalje govoril o fundamen-talno napačni šolski vzgoji. V mlade in mehke možgane se ubija polno laži in nepotrebnih pojmov. Greši se proti individualnosti človeka, marsikje se zabranjuje tudi učiti po pravem prepričanju, kot pri nas velja Day-tonski slučaj. Spolna vzgoja bazira na prevari, dasi je najbolj umestno povedati otroku čisto resnico. To so spoznali že Tolstoj in drugi veliki pedagogi. Nova delavska kultura ne bo nikoli zavrgla pozitivnih pridobitev, morala bo izbrati vse najboljše iz antične in modeme kulture ter ustvariti v novem duhu res pravo, splošno civilizacijo in kulturo. To so približno glavne niti dr. Tuminega predavanja. Predavanju je prisostvovalo okoli 100 poslušalcev, ki 90 vkljub težki temi pozorno sledili govorniku. Prosveta. REPERTOAR NADODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. 15. jan., petek: vsled koncerta zaprto. 16. jan., sobota: »Henrik IV.«. Red E. 17. jan., nedelja: ob 15. uri popddne »Vdova Rošlinka«, ljudska pr^lstava po ™^' cenah. Izven. - Ob 20. uri zvečer »Henrik IV.«. Izven. . . . 18 jan., ponedeljek: »Profesor Stoncin«. - Red B. Opera. 15 ian. petek: »Vihar«, simfonična pesem za soli, zbor in veliki orkester. Koncert v Unionski dvorani. — Izven. , 16 jan., sobota: »Srce iz lecta«, .»Poziv na i>les«, »Capricio Espagnole«. Red D. 17. jan., nedelja: Ob 15. uri popoldne »Aida«. gostujeta M. Žaludova in Zdenko Knitt, znižane cene. Izven. 18. jan., ponedeljek: Zaprto. vpatew _ 19. jan., torek: »Glumači«, »P Red. C. , . Abonente reda E opozarjamo da imajo dramsko predstavo mesto v petek v soboto 16 t m To pa vsled tega, ker je izšla iz krosov abonentov reda E prošnja radi premestitve abonmaja vsled koncerta, na katerem se 7.ndniikrat izvaja simfonična pesem Vihar. Uprava prosi abonente reda E, da vzamejo to na znanje. Dnevne vesti. ILUSTRACIJA K VOLITVAM V DELAVSKO ZBORNICO. Po vrsti vse stranke kriče, kako so za delavce, samo da bi ujele čim več delavskih glasov za volitve v delavsko zbornico. Kakšna pa je njih ljubezen do delavcev v praksi, je pa druga pesem. Najbolj zgovoren dokaz za to so brezupni poizkusi novinarjev, da bi prišli do svoje kolektivne pogodbe. Brez vsakega pretiravanja se sme reči, da nihče toliko ne naredi za stranke, ko novinarji, pa naj pripadajo katerikoli stranki. In niti tem ne dajo stranke kolektivne pogodbe, ker bi ta veljala lastništva listov nekai več izdatkov in ker ne bi mogla potem tako odslavljati novinarje, kakor je to te dni storil »Slovenec«. O, vse stranke so za delavstvo, če bi se socialna politika dala ustvariti — zastonj. Če pa je treba odšteti le par soldov, je vsega navdušenja konec. Ne koristi delavcev, temveč svoje strankarske iščejo stranke pri sedanjih volitvah v delavsko zbornico. — Oelioslovaško odlikovanje Beograda. Kot smo že poročali, je podelila Čehos!ova-ška mestu Beogradu v znak priznanja za junaški nastop v vojni proti skupnim sovražnikom visoko odlikovanje. Odlikovanje izroči v kratkem češkoslovaški poslanik Jan Šeba. — Zoper načrt draginjskega zakona. V svoji zadnji plenarni seji se je bavila beograjska trgovinska zbornica z nov.iin načrtom zakona o pobiianju draginje. Načrt deli, kot znano življenjske potrebščine v dve skupini. V prvo spadajo živila in stvari, ki »lužijo vsakdanjim potrebam. V poštev pridejo tudi sobe v prenočiščih. Za to kategorijo se imajo uvesti maksimalne cene. V drago kategorijo spadajo druge življenske potrebščine kot obleka, kurjava, svečava itd. Za te stvari niso predvidene maksimalne cene, pač pa drakonične kazni za one, ki bi cene zviševali ali pa vzdrževali umetno sedanje previsoke cene. Beograjska trgovinska zbornica *se je postavila na stališče, da je najboljši in najuspešnejši faktor za pobijanje draginje svobodna trgovina in neomejena konkurenca. Zakonske mere za pobijanje draginje niso imele nikjer na svetu uspeha, niti za časa vojne ne, ko so bile v svrho rešitve države in ljudstva neobhodno potrebne. Zbornica je nasprotno mnenja, da je opažati vsepovsodi tendenco za vrnitev k predvojnim razmeram. Danes je konkurenca v Beogradu večja kot kdajkoli in s časom bo svojo nalogo ‘tudi storila. Z zakonskimi določbami ni mogoče znižati cen. Zakonski načrt vsebuje same negativne strani. Ljudje bi bili izpostavljeni brez vsake krivde vsakovrstnim šikanam. Zbornica je mnenja, da je edino uspešno sredstvo za pobijanje draginje štedenje pri upra- vi državnih financ in znižanje davkov ter drugih dajatev, ki preobremenjujejo gospodarstvo. Narodno gospodarstvo je treba pospeševati, ne pa uklepati v okove. Beograjska trgovinska zbornica bo podvzela v tem Smislu korake pri ministru za trgovino in industrijo. — Proti nedeljskemu počitku se je izjavila deputacija trgovcev in industrijalcev iz Daruvarja. Vložila je tozadeven protest pri udruženju trgovcev in industrijalcev v Osijeku. Protest teh gospodov je razumljiv. 50 trgovcev in 200 obrtnikov je služilo, kot trdijo, najbolje ob nedeljah in praznikih. — Naši generali na vojnih študijah na Francoskem. Vojno ministrstvo je poslalo skupino višjih oficirjev — generalov in polkovnikov — na študijsko potovanje v Francijo — izbira je bila dobra. Oficirji so absol-virali dvamesečni kurz na francoski vojni akademiji »Centre d’etudes« v Versaillesu, kjer je bilo istočasno tudi 6 slušateljev, višjih oficirjev iz Rumunije, 6 grških, 5 češkoslovaških, 2 angleška in 2 poljska. Kurzu je ■sledilo študijsko potovanje po francoskih bojiščih. Slušatelji so bili med drugim seveda Uidi na verdunskem bojišču. Tam so položili — mimogrede omenjeno — na grob padlih francoskih junakov vence. Študijsko potovanje je končalo z obiskom Šampanje, kjer so se seznanili udeleženci s svetovno marko Pommery na licu mesta. — Dejstvo, da se pošilja oficirje v svrho izpopolnjenja njihovega z nalij a v inozemstvo, je z veseljem pozdravljati. Oficir se mora učiti, če naj bo armada na potrebni vili ni, in to ne samo višji oficir, temveč tudi ničji — kar se pri nas tudi godi. Da je to potrebno, o tem, nas uči zgodovina — specijelno zgodovina ranjke Avstroogrske, kjer je bil vsak mladenič poročnik, sicer »hoffahig«, — ‘kar dvorni svetnik ni bil —, pač pa povprečno tako prokleto neumen, da smo rekli: »Dumni wie ein Leut-nant.« Posledice smo videli. — Velike vojaške vaje. Kot se poroča iz zanesljivega vira, se vrše letos pri nas velike vojaške vaje. Po potrebi bodo vpoklicani rezervni oficirji, več letnikov moštva, živine itd. — Uradne ure v poljedelskem ministrstvu. V poljedelskem ministrstvu so določene nove uradne ure in sicer ob 8. do 12. ter od 3. do 6. — Pogozdovanje Krasa. Pred par dnevi se je vršila na Sušaku konferenca uglednih oseb, ki so obravnavale o pogozdovanju Krasa. Konferenca je sklenila, da se pritegnejo k delom po francoskem vzorcu tudi šole. Zasajeni bodo celi parki in gozdiči. Zemljišče bodo dale na razpolago privatne osebe in občine. — Regulacija Plitvičkih jezer. Ministrstvo za šume in rjide je razpisalo konkurs za izdelavo načrtov za regulacijo Plitvičkih jezeT. Dela se prično še letos poleti. — Naši Amerikanci se vračajo. Meseca oktobra lanskega leta je dobilo na podlagi iz-seljeniške kvote 117 jugoslovenskih državljanov dovoljenje za vselitev v Zedinjene države Severne Amerike. V času od 1. julija do 31. oktobra pa se je izselilo v Zedinjene države 407 naših ljudi. Nasprotno pa se je vrnilo iz Amerike meseca oktobra 272 Ju-goslovenov, v času od 1. julija do konca oktobra pa celo 1068 in sicer za stalno. Celokupno se je torej vrnilo 661 oseb več kot pa izselilo. — Preganjanje Jugoslovenov na Grškem. V poljedelskem ministrstvu se vrše priprave za poseljevanje, ki se prične spomladi v južni Srbiji. Posebna pažnja se obrača na naselitev jugoslovenskih optantov iz Madžarske, ki morajo biti v smislu mirovnih pogodb poslani spomladi, najpozneje pa v zimi na jugo-slovensko ozemlje. Teh optantov je več tisoč. Razven tega se ima čim preje rešiti vprašanje Izselitve Jugoslovenov iz Grške. V tem oziru je bilo doslej storjenega še prav malo. Še spomladi lanskega leta je prišlo iz Grške na naše ozemlje 2 do 3 tisoč jugoslovenskih rodbin, ki žive sedaj v največji bedi. Izseljevanje teh beguncev iz Grške se sedaj zelo otežkoča. Vsem, ki izjavijo, da se žele izr seliti, delajo grške oblasti vse mogoče zapreke. Veliko število naših ljudi tretirajo grške oblasti brez vsakega vzroka kot najhu;še sovražnike. Grške ječe v Larini, Vodeni in Solunu so prenapolnjene z Jugosloveni. Zaprli in vkovali so jih samo zato, ker so izjavili, da so Srbi ter se žele kot taki izseliti v Jugoslavijo. Grške oblasti kljub tozadevni konvenciji jim ne puiste, da bi prodajali svobodno svoja posestva. Plačevati morajo zelo visoke takse, ki znašajo včasih po več sto drahem. Razven tega pošiljajo Jugoslovene pogosto v Bolgarijo mesto v Jugosiavi o. Trenutno se želi zopet veliko število naših ljudi priseliti v južno Srbijo. Teror grških oblasti narašča bolj in bolj. Naše ljudi deportirajo brez vsakega vzroka na grške otoke. — Izseljevanje muslimanov v Malo Azijo, j Med muslimani v Krajini se je pričelo ži-’ vahno gibanje za izseljevanje v Anatolijo. Zanimivi so vzroki, ki se navajajo za to. Nekateri pravijo, da ne morejo zmagovati visokih davkov, drugi pa, da ne morejo živeti v naši državi, ker se smatrajo tu muslimani kot državljani drugega reda; Zdi se pa, da so razširili agentje med prebivalstvom bajko, da se živi v Anatoliji lahko prav dobro brez vsakega dela. Krajinski muslimani, ki so po večini Spahovi pristaši, so ostali brez vsakega vodstva, ker njihovi poslanci ne prihajajo med nje, da bi jih poučili. Tako se na primer tamkajšnji poslanec Hazan Miljkovič ni prikazal še niti enkrat med svojimi volilci. Ker so muslimani v splošnem konservativci, se dajo prav lahko pregovoriti za izselitev. Kot se čuje, bo potoval v tamkajšnje kraje Reis ul Ulema, da ljudi pouči. — Pospeševanje stavbenega gibanja v Mariboru. Odslej ostanejo v Mariboru vse nove stanovanjske hiše proste tri leta plačila vseh občinskih doklad. Kot se čuje, so sklenila vsled tega vsa stavbena podjetja, da sezidajo po eno stanovanjsko hišo za uslužbence. Tudi se pripravlja ustanovitev stavbene zadruge po vzorcu ljubljanske zadruge »Stan in dom*:. — Regularni načrt za Maribor. Mariborski občinski svet je sklenil mesto regulirati. Regularni načrt bosta izdelala arhitekta J. Jelenc in Czeika proti honorarju 48.000 Din. — Pobijanje draginje v Nemčiji. V Nemčiji je izdelan zakonski načrt za pobijanje draginje. Načrt ima štiri poglavja. Prvo se peča z uvedbo novega poravnalnega postopanja v svrho preprečenja konkurzov, drugo z merami zoper »ringe«, tretje in četrto vsebuje novele glede kartelov in obrtnega reda. Zanimivo je, da je padla na Pomeranskem znatno cena mleka za 8 in surovega masla, tc pa radi tega, ker se uvažata ta dva produkta v veliki meri iz Danske v Nemčijo. — Redni dnevni zračni promet med Berlinom in Moskvo. V Berlinu se bavijo z načrtom vzpostavitve rednega dnevnega zračnega prometa Berlin—Moskva. Promet z Varšavo se bo vršil trikrat na teden. — Razmere v državni bolnici. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« z dne 9. januarja vest o razmerah v drž. bolnici v Ljubljani, ki je vzbudila splošno pozornost. Nikdar še nismo javno čuli, da bi se posto- .palo netaktno z mlajšimi zdravniki in da bi se jim ne šlo v vsakem oziru na roko. Toliko bolj mučno je vplivalo poročilo o incidentu na nekem oddelku in zato želimo, da bi se stvar čimpreje pojasnila. — Načrti za umetno-obrtne predmete za razstavo v Filadelfiji. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je prejela od ministrstva trgovine in industrije naslednji poziv: Ministrstvo trgovine in industrije poživlja oblikujoče umetnike, da do 26. januarja 1926 izdelajo: 1. načrte, izvršene v barvah za čili-me po narodnih motivih v velikosti 1 : 10; 2. načrte v naravni velikosti za čase, stekle-nice, servise in druge predmete iz stekla; 3. načrte v naravni velikosti za servise za čaj, jedila, črno kavo, eventuelno v barvah; 4. načrte za moderne vezenine v prirodni velikosti, eventuelno z ornamenti v barvah; 5- načrte za nakite iz srebra in zlata z uporabljanjem narodnih motivov; 6. načrte za vezavo knjig v usnju in za druge predmete iz usnja. Najboljše načrte bo odkupilo ministrstvo in po načrtih bodo izdelale delavnice umetnostnih obrtov gotovo število predmetov za razstavo v Filadelfiji. Ministrstvo trgovine in industrije bo pozvalo udru-ženje oblikujočih umetnikov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, da določi po enega svojega zastopnika, ki bo v sestavi žirija za oceno predloženih načrtov. - ; — Specialisti za tuberkulozo. Ministrstvo j narodnega zdravja je razpisalo kokurs za deset zdravnikov, ki se žele specializirati za pobijanje in zdravljenje tuberkuloze. Kompe-tenti se morajo zavezati, da bodo služili dve leti v sanatoriju v Topolščici. — Odvetniki v »Sloveniji. Dne 1. januarja je bi.lo v ljubljanskem 'in mariborskem okrož-iu 191 odvetnikov, (prav toliko kot lansko leto). V Ljubljani jih je bilo 65, v Mariboru 31, v Celju 16, v Ptuju 10, v Murski Soboti 9, v Novem mestu 7, v Dolnji Lendavi 5, v Kranju 6, v Brežicah, Kamniku, Kočevju, Konjicah, Krškem, Radovljici in Slovenski Bistrici po 3, v Sv. Lenartu, Ljutomeru, Ormožu, Slovenjgradcu in Šmarju po 2, v Cerknici, Češnjici, Črnomlju, Gor. Gradu, Gor. Radgoni, Kozjem, Laškem, Litiji, Metliki, Rogatcu, Sevnici, Škofji Loki in Šoštanju po 1. Razen 7 umirovijenih višjih sodnikov so vsi advokati doetores juriš. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Po smrti* zborničnega predsednika gospoda Ivana Kneza je prevzel predsedniške posle zbornični podpredsednik gospod Ivan Ogrin. — Pisarno po umrlem odvetniku dr. Kol-šeku v Laškem je prevzel te dni dr. Josip Flego iz Kočevja. — Zdravnik gospod dr. Lovšin iz Ljubljane se je preselil v Laško. Ker je kraj vsled velike industrije v zadnjem času zelo obljuden, bo, kot poročajo, tudi drugi zdravnik dobro izhajal. — Povodni promet Beograd — Pančevo. Z današnjim dnem stopi v veljavo nov vozni red za povodni promet Beograd—Pančevo in obratno. Odhod iz Beograda: ob 6., 8., 10., 12.15., 15., 17.15 in 19.30; odhodi iz Pančeva: ob 6., 8., 10., 12.50., 14.30 in 19. — Nova nadškofijska palača v Beogradu. V Beogradu nameravajo zgraditi novo nadškofijsko palačo. Palača ima biti zgrajena v Štulnički ulici. — Da počasti spomin svoje matere je daroval italijanski kralj vilo v Bordigheri, v kateri je kraljica umrla" udruženju mater in vdov v vojni padlih vojakov. Vila se preuredi v zdravilišče. — Falzificiran stodinarski bankovec. Te dni je hotel plačati gostilničar Josip Nedeljko iz Jareminskega dola na posti Sv. Jakob pri Mariboru s par stodinarskimi bankovci. Med temi bankovci je našel uradnik enega falzificiranega ter ga zaplenil. Uvedena je bila preiskava, ki pa ni imela uspeha, ker Nedeljko ne ve, kje je novčanico dobil. To je edini falzificirani stodinarski bankovec, ki je bil ugotovljen v zadnjem času v Sloveniji. — Potop ladije na Donavi? Beograjski listi prinašajo uradno še nepotrjeno vest, da se je potopila te dni v bližini Bezdana ladi-ja »Džura« z vso posadko in financarji vred. ' Vest so raznesli kmetje, ki so videli ladjo, kako se je baje par kilometrov od Bezdana sredi Donave potapljala. Ladija je last nekega brodarskega podjetja v Pančevu. — Katastrofalna karambolaža dveh parnikov. Iz Londona poročajo: Angleški parnik »Empress of Asia« se je zaletel v neki kitajski obrežni parnik, ki se je v par minutah potopil. Deset Kitajcev je utonilo. aagagMBBBHafCBaHSHSi Danes zvečer ob 20. v Unionski dvorani KONCERT Vit. Novak: »VIHAR«. — Vstopnice v Matični knjigami. ležišča diamantov ter postal sčasoma eden od najbogatejših mož Južne Afrike. Za njegovo dedščino se bo trgalo 6C0. dedičev. Tudi če se razdeli premoženje mednje v enakih delih, bo dobil vsak izmed njih 6.5 milijonov zlatih mark, tako da bo spadal vsak od teh današnjih revežev med najbogatejše ljudi na Poljskem. — Planinski dom na Mirni gori. Meseca decembra preteklega leta so se razposlale na vse kraje nabiralne pole. In to društvom, šolskim vodstvom, župnim uradom, tvrdkam itd. s prošnjo, da naberejo nekaj denarnih prispevkov do 15. januarja t. 1. v korist zgradbe planinskega doma na Mimi gori. — Obenem so se razpisale tudi posebne nagrade. — Da se pa razvidi, kako se je obnesla ta akcija, se prosi vse nabiratelje, da pošljejo nabiralne vsete po nakaznici do 20. januarja t. 1. — Ker je to prva planinska koča v Belikrajini in je torej velikega pomena za razvitek turistike v tem kraju, se naprošajo vsi nabiratelji, da se tembolj potrudijo, da se zaključi delo planinskega doma na Mirni gori. — Odbor Bel. pod. SPD. — Nenavaden poizkus samomora. V nekem dunajskem parku so počili te Oni nenadoma trije streli. Neposredno nato so našli pasanti na tleh kandidata samomora s pištolo v roki. Poklicali so rešilni voz. Na rešilni postaji je ugotovil zdravnik na svoje veliko začudenje, da se je mož samo nekoliko obstrelil. V njegovi obleki so našli dve krogli, ki sta pa bili tako malo deformirani, da se sumi, da ju je vzel »kandidat samomora«, predno se je ustrelil v prsi iz nabojev, iz česar sledi, da je hotel samomor samo fingi-rati. Mož je bivši policijski uslužbenec iz Salzburga. Motiv njegovega dejanja ni znan. — Brata umoril. Na pravoslavni Sveti ve-I čer je ustrelil v Rogatici Radovan Cvetič 1 svojega brata, medtem ko je ta kuhal žganje. Nekaj časa žta se ljuto prepirala, nato je tekel Radovan v sobo po puško ter ustrelil na brata. Ko je videl, da ga ni dobro zadel, mu je vzel iz žepa revolver ter ga ž njim s par streli usmrtil. II — Vlomilec nabiral denar za »osvoboditev kneza \Vindisohgratza«. Kot poročajo listi iz Vel. Varadina, je prišel te dni k tamkajšnjemu veleposestniku baronu Gerlichyju mož, ki je trdil, da je pooblaščen za to, da nabira denar v svrho osvoboditve kneza \Vindisch-gratza in policijskega šefa Nadossyja. Baronu se je zdel človek sumljiv, zato je poklical policijo, ki je moža aretirala ter ga agnos-cirala kot že dalje časa iskanega vlomilca. — Škandal na športnem prostoru v Dubrovniku. Ob priliki tekme Goek—Gradjan-ski je prišlo na športnem prostoru v Dubrovniku do velikega škandala. Občinstvo je nastopilo zoper razsodnika Barišiča, vdrlo na igrišče ter Barišiča preteplo. Morala je intervenirati policija, ki je vspostavila z velikim naporom zopet mir in red. — Nafta v vodnjaku. Te dni se je pojavilo v Skoplju več sučajev legarja. Oblast je dala preiskati vodnjake. Pri tem je bilo ugotovljeno, da se nahaja med vodo enega od vodnjakov nafta. Vodnjak so izčrpali ter uradno zapečatili. Ko so ga naslednji dan zopet odprli, so našli zopet nafto. Oblast je ukrenila vse potrebno, da se zagonetka pojasni. — 19 samomorov v enem dnevu se je pripetilo v nedeljo v Budimpešti. Od teh je končalo doslej devet s smrtjo. — Samomor aristokrata. Na svojem gradu v FohnsdorftT pri Judenburgu se je ustrelil ta dni 25-letni princ Liechtenstein. V prostovoljno smrt so gnale mladega aristokrata denarne sliske. — Poizkusen samomor učiteljice. V Zagorju ob Savi se je vrgla učiteljica enorazredne osnovne šole pri Sv. Juriju Dragica R. v samomorilnem namenu pred vlak. Stroj jo je vrgel na stran, tako da je ostala, dasi strašno razmesarjena, živa. Vzrok samomora so najbrže razkrojeni živci. Učiteljica bo po-škodban najbrže podlegla. — Ker nista mogla ugrabiti deklice, sta ugrabila dragocenosti. Kmetski fant Marko Riz je hudo ljubil posestnikovo hčer Klaro Kojič v neki mali vasi v Bački. Ker dekle ni hotelo o njem ničesar slišati, se je domenil s svojim prijateljem Tučkom, da jo ugrabita. Tako sta udrla te dni-res nenadoma v hišo njenih starišev, da bi izvršila načrt. Ker pa so začeli deklica in njeni stariši silno vrišča-ti in klicati na pomoč, sta se junaka prestrašila, pograbila več dragocenosti ter jo od-kurila. Romantična roparja sta pod ključem. — Velikanska dedščina. Iz Berlina poročajo: V -Kapstadtu je umrl te dni Samuel Štern, ki je dobil — seveda, ko je imel že denarja kot črepinj — od Angležev k svojemu čifutskemu imenu plemiški naslov lord Landsworth. Mož je zapustil ogromno premoženje 200 milijonov funtov. Njegovi sorodniki, srečni dediči, žive v Lodzu ter so sami reveži. Ni bajka: Lord Landsworth je pobegnil ,da se iz»gne vojaški službi v Rusiji, kot berač v Južno Afriko. Tam je deloma razkril, deloma kupil številne zlate rudnike in Ljubljana. 1— V spomin blagopokojnega I>ana Kneza so darovali mesto cvetja za Dečji dom Kraljice Marije sanitetni šef g. dr. Katičič in miss Copeland, vsak po 100 Din. 1— Orkester Narodnega gledališča v Ljubljani in pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice ponovita danes ob 20. uri zvečer v veliki dvorani Uniona Novakovo simfonično pesnitev za soli, zbor in veliki orkester. Ker je to zadnje izvajanje tega znamenitega dela, pričakujemo, da poseti občinstvo v največjem številu ta koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. Za minuli petek kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Ravnotam se dobiva besedilo in pa kratka razlaga dela. — Veliki koncert »Viharja«, danes zvečer v Unionu. Ljubljanskemu občinstvu se redkokdaj nudi prilika slišati sodobna velika svetovna umetniška dela, izvajana po velikem orkestru, velikem zboru itd. Društva, ki v Ljubljani prirejajo danes podobne koncerte, ne morejo zmagati ogromnih stroškov takih priredb. — Zato opozarjamo ljubljansko glasbo-ljubivo občinstvo, naj nikar ne zamudi in prezre današnjega koncerta. Izvajanega Novakovega dela pod dirigentom Štritofom, z izvrstnim zborom Glasbene Matice in izvrstnim, požrtvovalnim, za naše razmere velikim orkestrom, zasluži vso pozornost in ljubezen. Torej vsi h koncertu! 1— Planinke in planinci! Vsak izmed Va9 ve, kako prijeten je odmor in okrepčanje v kaki planinski koči po dolgi naporni turi; še bolj se čuti ta potreba, ako turista zaloti sneg in dež, toda malo kdo pomisli, da stane vzdrževanje naših koč obilo denarja, ki ga SPD z malenkostnimi dohodki le težko zmore. Ako si zaveden turist, planinec, se ne boš mogel vzdržati, da ne prihitiš dne 1. februarja v Narodni dom, kjer boš odrinil svoj obolus (dar) na oltar planinstva ter se boš prisrčno domače zabaval v družbi tovarišev planincev in planink. Na Trgovski ples, ki se vrši v soboto dne 16. januarja ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union, je vstop dovoljen samo proti vabilu. Kdor si želi te priznano najlepše prireditve vsake plesne sezije udeležiti, pa pomotoma še ni prejel vabila, naj se obrne na pisarno Trg. društva »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17.-I. (telefon 552). — Odbor. — Planinski ples 1. februarja v Narodnem domu. ) Društvo oblačilnih delavcev v Ljubljani priredi v soboto, dne 16. januarja 1926 v vseh gornjih prostorih »Ljudskega doma« veliko predpustno veselico. Spored: Godba jugoslov. železničarjev, STečolov, šaljiva pošta, amerikanski zapor, ples. Vstopnina 10 dinarjev za osebo. Začetek ob 8. uri zvečer. Dostojne maske dobrodošle. — Odbor. 1 — Podjeten fant je France Zupančič iz Gline, rodom iz Cerkelj pri Krškem. Pa' prevratu se je pojavil v Ljubljani, reven kot cerkvena miš. Kljub temu je ustanovil na Viču in v Ljubljani, kot da jih je stresel iz rokava, kar tri mizarska podjetja. Seveda so vsa tri podjetja, kot je že marsikako na taki podlagi ustanovljeno — in kot marsikatero bo — »zmrznila«. Zupančič ni obupal. Zamenjal je takorekoč oblič z dreto in postal je čevljar. Ustanovil je na Glincah čevljarno, seveda zopet d. d. Ker stvar ni šla, si je pomagal s časopisnimi anonsami. Iskal je uradnice s kavcijami. Dobil jih je spričo nadpro-dukcije tega materiala več, vsako pa je odslovil po par dneh radi nesposobnosti, kar tudi ni nobena umetnost, kot vemo vsi. Na vrnitev kavcije so ženske lahko čakale — večinoma čakajo še danes. Imen teh uradnic, ki žalujejo za zneski od par sto do par tisoč kron, ne bomo navajali. Kljub vsemu je tudi čevljarna kmalu »falirala«. Za inserate, ki ne stanejo dosti, je imel čevljar še vedno denar in inseriral je dalje. Kot izkušen člo- tam vaškega-Usa, BfK»pui$ni« :pod w)*H ons-nin vek ve, da se tudi uradnice rade moža. Zato je inseriral: »Uradnico sprejme novo društvo. Prednost imajo ženske vesele narave z majhno kavcijo. Ponudbe pod »Zenitbeni zavod«. To je bil zadnji njegov trik. Koliko možitve željnih deklet mu je v zadnjem slučaju nasedlo, se ne ve, kajti na podlagi par ovadb ga je zgrabila za vrat roka pravice in dane« sedi za zamreženimi okni. To in ono. Dopisi. Hrastnik. Pred par leti je bila iz Nemčije izgnana neka Ivana Lečnik kot nadležna tujka, ker je imela sedem otrok in se ni mogla iskazati o stalni zaposlenosti. Njen mož je bil rudar, kasneje, je moral iti k vojakom in v Galiciji je padel. Udova je prišla s svojimi otroci v občino Sv. Krištof. Brez vsakega sredstva se je trudila, da bi dobila stanovanje in službo. Bilo je pa vse zaman. Ravnateljstvo glažute v Hrastniku se je pa le usmililo uboge vdove in velikega števila nepreskrbljenih otrok, ter vzelo rodbino v stanovanje. Ker vdova mati ni imela beliča premoženja in nikakršnih dohodkov, je začela otroke kmetom oddajati za svoje. Obdržala si je hromega mlajšega dečka, leta 1911 rojenega Karla. Ker je fant razvit, je dejalo vodstvo glažute, da naj hodi fant na delo, če mislijo še nadalje ostati v stanovanju. Mati je bila s tem zadovoljna, to pa tembolj, ker je bil zasiguran rodbini na ta način vsaj malenkosten zaslužek. Zdaj se je oglasilo pa srezko poglavarstvo v Laškem in je mater kaznovalo na šest dni zapora, ker fant ne obiskuje redno šole. Iz Rogaške Slatine. Srezka in krajevna organizacija NRS v Rogaču Slatini je priredila dne 9. t. m. v lepo okrašeni zdraviliški »Čitalnici« prijateljski večer v proslavo rojstnega dne N j. Vel. kraljice Marije. Proslave se je udeležil tudi odposlanec oblastnega odbora iz Maribora. Sobana je bila polna pristašev in prijateljev NRS z zelo razveseljivo udeležbo domačinov vseh slojev. Drugi dan, v nedeljo, se je brala v zdrav, kapeli sv. Ane sv. maša v spomin osemdesetletnice našega velikega državnika Nikole Pašida, pri kateri smo videli tudi vse zastopnike tuk. oblasti. Organizacija pod vodstvom g. Srete- rumeno, fco vag. Ljubljana, bi. 225; otrobi noviča je podala eklatanten dokaz, da živi drobni, fco vag. slav. post, bi. 130; otrobi in napreduje. debeli, fco vag. slov. post., bi. 155. Borze. Zagreb, dne 14. jan. Devize: London izplačilo 274.2—276.2, ček 273.875—275.875, Ne\vyork ček 56.25—56.85, Pariz 211.5— 215.5, Praga 166.8-168.8, ček 166.67—168.67, Curih 1090—1098, ček 1089.5—1097.5, Milan izplačilo 227.42—229.82, ček 0—228.5, Berlin 1343—1353, Dunaj 792.6—802.6. Curih, dne 14. jan. Beograd 9.155, New-york 517.625, London 25.14, Praga 15.345, Pariz 19.44, Milan 20.88, Bukarešta 2.3125, Dunaj 72.8775, Sofija 3.625, Berlin 123.275, Budimpešta 0.00725. X »Glasnik za štcdnju, kredit i osigura- nje.« Pod tem naslovom bo začela izhajati sredi meseca marca strokovna mesečna revija, pri kateri bodo sodelovali domači in inozemski prfgnani strokovnjaki in javni delavci. List bo redigiran tudi v slovenskem jeziku in bo imel svojo redakcijo tudi v Ljubljani. Naroča se v Zagrebu, Marovska ulica 30 in stane celoletno 150 Din. SILNA EKSPLOZIJA V AMERIŠKEM RUDNIKU. Newyork, 15. januarja. V rudniku Wilbcurton je nastala eksplozija, ki je zakopala okrog 100 rudarjev. Dosedaj so izvlekli iz rova 65 trupel. Gospodarstvo, Ljubljanska borza, 14. januarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, : den. 77, bi. 78; Tobačne srečke iz leta 1888, den. 322; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 2C0, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, den. 649; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trgov, in industrijo, Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. Ljubljana, den. 110, bi. 118; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klokukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 120, zaklj, 115. Blago: Hrastovi hlodi, zdravi, od 30 cm prem. naprej in 3 m dolž. naprej, fco nakl. post., 2 vag., den. 470, bi. 470; hrastova drva, suha, 1 m dolž., fco naklad, post., 4 vag., den. 17.40, bi. 17.40; trami po noti 3-3—6-8, fco vag. naklad, post., 2 vag., den. 237.50, bi. 250; bukove letvice (metlišča), 27-27, 1 m, la, fco vag. Postojna tranz., den. 725; pšenica 73-74 kg, fco vag. srem. post., 1 vag., den. 285, bi. 285; koruza, umetno sušena, fco vag., par. Kranj, 2 vag., den. 185, bi. 185; koruza, umetno sušena, fco vag. bosanska postaja bi. 150; koruza umetno sušena fco vag. banatska postaja, bi. 152; koruza, umetno sušena, fco vag. slavonska postaja, bi. 160; koruza nova, času prim. suha, fco vag. nakl. post., bi. 132; koruza drobna, sušena, fco vag. slovenska postaja, bi. 175; oves rešetani, fco vag. naklad, post., 1 vag., den. 190, bi. 190; ječmen, 62 kg, malo zadu-hel, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja, bi. 160; rž, 73 kg, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja, bi. 212 ;rž merkantilna, fco vag. medjm. post., bi. 200; ajda domača, fco vag. slov. post., bi. 260; ajda poljska, juge-ocarinjena, fco jugo-meja, bi. 262.50; proso, To in ono. IZ ŽIVLJENJA SLAVNIH ARTISTOV. Ludvik Amann. Tudi eden od najslavnejših artistov varieteja in mož, ki je hodil vedno svoja pota. Mož, ki je predstavljal virtuozno kneze, kot rebele in revolucionarje. Bilo je pred večimi leti. Takrat je bil Bismarck še državni kancler, in Bismarck je cul, da ga Amann na odru v WLntergartnu imenitno imitira. Zato je povabil artista v svojo palačo ter ga pozval, da priredi predstavo pred intimnim krogom. Pri predstavi je bil navzoč Bismarck z nekaterimi člani svoje rcdbine. Bil je izredno dobro razpoložen. Potem, ko je Amann vprizoril par slavnih mož one dobe in par historičnih osebnosti, ga je vprašal Bismarck, če predstavlja kdaj tudi njega. »To se razume!« je odgovoril Amann. »Pa ste me predstavljali tudi že v inozemstvu, v Avstriji, Italiji, Franciji?« je vprašal državni kancler. Amann je vprašanje potrdil ter pripomnil: »Vselej, kadar sem vzel čelado z glave, mi je občinstvo živahno aplavdiralo.« »A tako,« je odvrnil Bismarck smeje se, »kadar ste se odkrili ter je zagledalo občinstvo moje tri lase!« Leta 1890 je bil angažiran Amann v nekem gledališču v Milanu. Takrat je bil grof Belli nzaghi milanski župan. Bil je izredno popularen in priljubljen mož. Kadar je bil v gledališču, je zaklicalo občinstvo Amannu na oder: »II sindaoo, il sindaco!« in Amann je občinstvu željo izpolnil: Nastopil je kot grof Bellinzaghi ter izzval frenetičen aplavz. Ko je kralj Umberto obiskal milansko razstavo, je prišel tudi v gledišče. Občinstvo se ga ni ravno dosti ženiralo. Ko je nastopil Amann, je jelo klicati, kot običajno: »II sindaco, il tsindaeo!« ne pa kot bi se spodooilo: »II re!« Amann je trenutek okleval, nato pa je odšel ter se vrnil čez par minut kot »sin-dajM)«. Grof je planil kvišku, zapustil svojo ložo ter se pojavil na odru. »Predstavljajte kralja!« je zaklical Amannu. »V njegovi prisotnosti?« je vprašal Amann. Kmalu nato se je dvignil zastor. Amann se je poklonil pred kraljevsko ložo, stopil pred zrcalo in čez pol minute je stal pred publiko kot kralj Umberto. Godba je zaigrala kraljevsko himno, občinstvo je vsta- lo, kralj je gledal v zadregi okrog sebe. Ko je videl, da se je dvignilo občinstvo s sedežev, je vstal tudi on ter bulil v Amanna. Tako je vstal kralj sam pred seboj. Drug zanimiv doživljaj je imel Amann v Rimu. Zopet in zopet je moral stopiti pred rampo ter se pokazati v maski Garibaldija. Ko je končno zapustil oder, je prihitel k njemu neki mož, ga objel ter mu zakričal v ušesa: -Caro amico, prisrčna hvala tisočkrat! V Vas sem videl zopet svojega nepozabnega očeta.: Bil je mladi Ganoaldi. Gklopujaku okoli snla. Spisal Rebert K raft. Georg teče po sledi, ki jo je napravila bežeča žena po tleh, a le kratek čas, potem je zopet nadaljevala pot po drevesih in Georg ne more nikjer najti sledi. Prestrašena se spogledata. »Oh, moj ubogi Adam!!« stoka Leonor. »Stokanje ne pomaga prav nič, iskati ga moramo, toliko časa, da ga dobimo.« »Storila mu bo kaj zlega, morda ga poje.« V tem trenutku se domisli Georg, da bo vgriznila žena le v Adamovo gumijasto nogo — ampak situacija ni taka, da bi občutil komično stran svoje misli. »V Božjih rokah je, mi pa storimo, kar zmoremo. Toda, Leonor, ti si mi pri iskanju le v napotje. Spremim te najpreje do one votline, hočeš?« Leonor je dovolj pametna, da takoj uvidi, da ima Georg prav. Kar najhitreje se vračata v votlino, po najkrajši poti; sled jih je vodila preje vedno sem in tja v velikem loku. V smeri zmotiti se Georg ni mogel, pač pa bi si bil lahko mislil, da jima bo na neznanem potu morda kaka zapreka zastavila pot in ju prisilila, da napravita ovinek. Toda stožčasta gora je videti precej enakomerna. (179) ] In vseeno bosta prišla do zapreke, da bi bilo pametneje, te bi bila šla po sledi. Skcro sta že na cilju, Georg meni, da imata le še dve minuti do votline, ko prideta do razpoke, ki je komaj štiri metre široka, a vendar neprekoračna. Georg bi jo bil preskočil, Leonor pa najbrže ne. Če znaša globina deset metrov, je širina lahko še mnogo manjša, pa ne bo nihče skočil, edino če bi imel zelo veliko samozavest. Na desno drži razpoka v nepreglednem loku, na levi pa je videti, da še kmalu konča. Torej na levo! Tedaj pa ugledata, da napravi le oster kot in da je potem še širša. Vseeno je torej boljše, da gresta v drugo smer, a to je težavna, dolgotrajna plezalna tura. Bcljše bi bilo, da bi bila šla po stari poti — tako labita najmanj petnajst minut več, preden imata prosto pot k votlini. »Naj mi bo v svarile, da ne bom nikdar več višje cenil neznane krajše poti, katere ne morem pregledati, kakor pa znano daljšo pot,« reče Georg. Kmalu pa uvidi, da naj človek nikdar ne dela takih sklepov, temveč naj v gotovih slučajih zaupa višjemu vodstvu. Ce bi bil prišel Georg četrt ure preje v votlino, bi se bil takoj vrnil in... morda bi bil iskal Adama več ur zaman! . Zakaj že priskače Adam - a vendar ne vec ves Adam. _________ 48. Adamov dogodek. Zeleni možiček se ni počutil nič kaj dobro, ko je zaklical, da bi rad vzel s sabo tobačno dozo. Ko je Adam letel po zraku od veje do veje, je pač vedel prav dobro, da ga rdečelasa pošast drži trdno. Tobačna doza mu je bila neobhodno potreben predmet, kakor njegova leva umetna roka. Brez doze se ni čutil človeka, in zato je bila njegova prva misel doza, ki je ostala v travi. Zeleni možiček je sicer prav hraber in neustrašen, tedaj pa se je vendar močno prestrašil. Kaj se je zgodilo z njim, je torej vedel takoj. V prešernosti je imenoval rdečelaso ženo svojo bodočo soprogo... klical je takorekoč vraga in vrag ga je vzel. Jasneje je premišljeval o svojem položaju šele, ko je žena zapustila drevesa in nadaljevala pot po tleh. Vzela je možička predse in ga pritisnila na prša. Tako, sedaj počiva na prsih svoje ljubljenke, kakor si je želel. In kakšna prsa so to! Adam je imel pri sebi le nož, ki ga je rabil pri delu, sicer ni imel nobenega orožja. Da so se oborožili tovariši, to mu je zadostovalo. Saj je on poseben človek, ki marsikaj zaničuje, kar drugi visoko cenijo, ki mu n. pr. nadvse ugajajo klasične besede, da je člov e šiv a pamet strašnejše orožje, kakor so levovi kremplji... in ko se je spomnil na te besede, je postal popolnoma hladnokrven. (BMie prih.) ^/•memvsMISSSMBSasssSMSSSSSSSMSSIISSSSe*****'”*”11"! Svojim znancem napravite veselje s primarnim darilom in to je le mogoče, če iste hspi pri tvrdki JOSIP PETEUHC • Ljubljana ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške Sifone, fine klote, vezenino čipke, torbice, nahrb-nike, police in Se veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malo! „Opeka“ fmante* rfdake priporoča opekama EMONA" 0. D. t IJvbljuri —Tovarna »a VW* (Brdo) — P1**;** Y thttfekavi S* prtUCJe. MALI OGLASI IMM oglasom do 30 besed Dia V—, vsaka sadsljns beseda 'd 4 90 pav. Fotografski pomočnik dober in smetmi, ki mu ja dobro vas fotografsko delo kakor tu- . se M». Ponudbe )e 1 na Atetier Michajlovič, Ne-gotin (Krajina), Srbija. flbso5w,tinb trgovske Sole išče mesta kot prak-tiksatinja. — Ponudba na upravo Usta pad: »Praktikantinja«. Hed, tfčeni najfinejši v posodah ps BO kg raziti povzetja 796 Din, pri nakazilu denarja vnaprej za 700 Dfn pošiljam prot! franko kolodvor Borovo. Franjo Kollar, velečebelar. Borovo-Vukovar. Kontoristinja »motna v»eh posarniMah del iM« ilužbe. Gre tudi na drfrio|*r neka ueaecov brezplačno. Ponud i^ na upravo lista pod. _____ dobro ohranjen nudbe na Hlod?* gospodična vesela narave želi ponnanstvo z iMo- takim gospodom od 18 do 95 i®** Ponudbe s sliko, katero se na za vo vrne, pod šifro »Hmcinta« na upravo »Narodnega Dnevnika«. f»»EM0G ČEBIN otfovs utica 1 II. - Telefon 56, „GHOM smiisko ponuntmiEi n žpbdicbski buseau &)UBK)ANA, KOLODVORSKA UUCA 4L K«Mga» pigejsvfcami Telefon Inlarurbaa .SSOM*. Itsv. 4M. PODRUŽNICE < Maribor, Jessnlcm, Rakek. Y to (trsk* (padajote posl* n^ftutrcj« ta pod knlnnkdinl posojt dnilbe spalnih vos S. O. E, slupresne poilifke. IIIIIHHIttt"J“ eeeeeeeeeeeeee . Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. Za tiskarno »Malkur« v Ljubljani Andrej Sever.