Književna poro<91«. 285 Književna poročila. Alexandr€ Solovieff: Le droit byzanUn dans la Codification d'Etienne Douchan. Pariš, Recueil Sirey, 1928. Str. 30. (Posebna izdafa iz Revue historigue de Droit, 4e serie, t. VIL 1928.) 2. Dr, Aleksander V. Solovjev: Jedna srpska župa za vreme csrstva. Skoi^je 1927; str. 18. (Posebna izdaja iz Glasnika skopskog naučnog dru^ MVa, knf. m.) Honorarni profesor beograjskega vseučilišča Solovjev se bavi s pravnimi problemi, ki se tičejo srednjeveškega carstva srbskih dežela. Izdal je že Odabrane Spomenike iz te dobe, pa ne prepiso^aje druge (tiskarne) vire, ampak upoznavajoč jih osebno in neposredno. Nekaj jih je tudi sam odkril. V predgovoru k prvooznanjeni razpravi obeta, da 'ho uspehe svojih triletnih Študij i^dal v srbskem jeziku, a Študija sama, ki je bila predavana na mednarodoem bizantolo«0cem kongresu dne 12. aprila 1927. v Beogradu, bodi predhodnik napovedanega velikega dela. Tudi mnogo drugih manjših in večjih raziprav iz označenega oikvira je že ixda\ Solovjev, ter smo jih nekaj v tem liistu že prikazali. V prvi razpravi izvaja pisec, da so bili Sintagtaat Matije Vloistairai Zakon blagovemega carja Jnstiniana in Dušanov zakonik eno samo, skupno zamišljeno zakonodavno delo, ki naj bi v pravnem pogled/u spa« jalo južno, tudi od Grkov naseljeno in pa severno, čisto srbsko polovico carstva, ob enem pa dajalo carju sijaj po bizantinskem vzorcu. Zato je bil značaj prava po večini bizantinski. Dokazuje pa pisec svojo tozo s paleografično razisikavo manuskriptov, s podrobnim premotrivanjem politična zgodovine cairja Dušana in slednjič s primerjanjem vsebine vseh treh poedinih zakonov. V tem pogledu je naše! Solovjev, da se imenitno izpopolnjujejo, le tu pa tam prinaša DuSanov zakonik korekturo, ki so bile potrehne radi prilagodenja bizantinskega pravai k slovanskem« ¦naziranju. V drugi razpravi razlaga pisec na podlagi «povoljai> z dne 15. junija 1363., s katerim je car Uroš, Dušanov sin, potrdil čelniku Musi zamenjavo žui|>e Zvečan za Bnenik, tistodobne socialne ra^zmere na deželi. Tekst listine je Solovjev na gori Atos šele sam natančno ugotovil, v raz« piravi pa j« dognal geografi&io lego grada Br\'enik, na to s pTaiv-nc zgodovinsko analizo vsebine prišel do presenetljivih, doslej nepoznanih' ugotovitev glede ustroja župe in posebno gledte značaja raznih vrst župnih sel, ki kažejo prilagodenje socialnih razmer na zapadnoevropske fevdske razmere. Vsekakor nam bo obetana sinteza podrobniih študij S o 1 o v j e v a, kot najboljšega raziskovalca srednjeveške pravne zgodovine, doslejšno poznanje srbskega srednjeveškega carstva v mnogočem izpopolnila, a tudi korigirala. 1. N. Krylenko: Die Kriminal politik der Sowietmacht. Verlag far literatur imd Politik. Wier,>Ber1in. SW 48: Str. 3/. 286 Književna poroSla. 2. E. Schirwindt: Gefangnisse in der Sonvjetunion. Ista založba. Str. 35. Obe brošuri sta očividno propagandna spisa. Cena prve, čaje pisatelj je bil (ali je še?) šef sovjetske justice, je 30, druge pa 40 pfenigov. Z» takšno svotico se brez »podpore«, dano založništvu, brošure v lepi opremi na dobrem papirju ne dajo prirediti. Ali se je propagandni namen izpolnil, je drugo vprašanje. Silno zgoščena vsebina prve brošure mrgoli banalnih fraiz. Precej v uvodu se hvali K ry len k o, kako dobro je pretežna mnogota delavcev in kmetov, »razumevala« svoje posle glede sodstva, »čeprav niso na unU vorzah študirali'«. V poglavju o ustroju sodišč pravi, da je samo v 1. 1926 preko 500.000 delavcev in kmetov sodelovalo pri sodiščih: najrevnejši sloji naj do zadnjega moža dobe priliko, da se udejstvujejo pri sodstvu. Ne gre za abstraktno pravico samo po sebi, ampak v prvi vrsti za zaščito oblasti delovnih mnogot. .. »Kričanje, da naj sodišča ščitijo pravičnost vobče, je v najboljšem primeru nesmisel in resnično sredstvo za vara> nje». .. Kazenski zakon naj ne pozna kaznovanja, iunpak samo sredstva socialne obrambe, ki ne prizadevajo fizičnega trpljenja. Seveda je moral K r y 1 e n k o^ tudi nekaj povedati glede po vsem svetu znanih sovjetskih smrtnih kazni z ustreljenjem. No, to soi obsodbe, naperjene zoper »razredne sovražnike revolucije ali pa zoper ljudi, ki so se tako zelo odtrgali od družbe delovnih ljudii, da ne more biti več govora, da bi se vrnili med nje . ..» Tudi so te smrtne obsodbe le — »izjemna sredstva*, ki bodo prenehala, ko bo sovjetska oblast trdna. — Najlepše pa še pride: Krylenko pravi: »Sovjetska država deluje na tem, da odstrani osnovne vzroke zločinstvenosti in stremi za tem, da celokupno družbo preustroji po komunističnih principih, »kjer zločinstvenosti sploh ne bo več». V strokovnem pogledu pa moramo priznati, da se Krylenko izraža povsem pravilno kot šolan pravnik. Ob sklepu svojih izvajanj se brani energično zoper predbacivanje, čeS temeljne ideje sovjetskega kazenskega, zakonika, veljavnega od 1. januarja 1927, so le izposojene od Enrica Ferrija . . . Priznava, da so so okoristilil tudi njegovih idej, ampak sovjetsko bistveno posmatranje zločinca je vse drugačno. Ferrii je pač — buržuj, ki še v Italiji ni mogel s svojimi nazori prodreti.. . Druga brošura, ni tako zgoščene vsebine, ima pa tudi sempatam fraze, da človek osupne. Kaj naj porečem k stavku, da zakonodaja sovjetske unije ne verjamei na rojene in nepoboljšljive hudodelce ali na hudobno voljo, ki tira do hudodelstva? Posebno se obreguje S c h i r w i n d t ob nemški osnutek temeljnih idej za izvrševanje kazni na prostosti iz 1. 1923. V sovjetski Rusiji absolutno ne dopuščajo, da bi kaznenci kakorkoli občutili kakšmo tijpljenje. Oni morajo samo — delati. Znatna vrsta kaz« ncneev sploh ni v zaporu, ampak odkazano jim je prisilno delo, ki ga opravljajo po osem ur na dan, a vsak teden imajo 42 ur nepretrganega odmora. Veliik del brošure je postvečen notranjemu delu v zavodih za izvrševanje sredstev socialne obramhe. ______, Književna poročala. 287 Vsebina obeh dveh brošur kaže, da bi avtorja rada izbila dno vsem očitkom zoper sovjetsko justico; ali njih trud je zaman. Ne samo, da nas nista prepričala o pravilnosti svoijih nazorov, niti tega ne moremo verjeti,, da sta stvari prikazala, kakor so. Kajti kjer je svetloba, tam' je tudi senca. Kdor .sence ne vidi, je zaslepljenec ali varalec. Naznanjena spisa sta le simptomatične vrednosti za presojo prihodnosti Rusije, ki bo, kakor se je bati, še dolgo — tužna. Dr. Metod Dolenc. Die Wirtschaffstheorie der Gegenwart. /., ///., IV. Wien. 1927>1928. Pod uredništvom dunajskega profesorja dr. Hansa .Hajrerja (v zvezi s profesorjem na Princeton»univerzi v New Jersey'ju in predsednikom dus najske Narodne banke univ. prof. dr. Richardomi Reischem) izhaja v založbi JuL Springerja gori navedeno obširno delo. Publikacija je bila zamišljena v počastitev 751etnice znanega dunajskega nacionalnega eko= noma Friedricha Wicserja. Ker pa je Wieser med tem časomi umrl, je publikacija posvečena njegovemu spominu. Vse delo bo obsegalo štiri velike zvezke, izmed katerih so doslej izšli trije; zadnji (IL) zvezek bo izšel koncem tega leta. V kratki recenziji ni mogoče podati vse bogate vsebine tega ko« lektivnega dela, v katerem' so združili svoje prispevke narodnogospodarski teoretiki vsega sveta. Vsied tako pestre udeležbe prvakov ekonomske teorije iz vseh dežel predstavlja celokupno delo nekaj izrednega v novejši narodnogospodarski iliteraturi. To se vidi že iz seznama razprav, pri« občenih v treh dosedaj izišlih zvezkih. Prvi zvezek podaja »Gesamtbild der Forschung in den einzelncn Landem«. Tu se nahajajo orisi novej,šcga razvoja in sedanjega stanja ekonomske teorije v teh«le državah: Deutsch« land (J. Schumpeter—Bonn), Amerika (F. Fetter—New Jersey), England (H. Higgs—Baogor), Frankreich (G. Pirou^—Bordcau.x), Italien (A, Gra« ziani—Neapel), Norwegen, Diinemark, Sic'hweden (Th. Aarum*—Oslo), Niederlande (V. Stuart—Utrecht), Russland (W. Gelesnoff—Moskau), Po« len (L. Zawadzki—Wilna), Tschechoslovakei (K. EngliS—^Briin—Prag), Ungarn (K. Balas—Budapest), Spanien (G. Franco—Murcia), Gricchonland (A. Andrčades—Athen), Jugoslavien (M. Nedeljkovič—Beograd), Indion (F. Shirras—Bombay). Ekonomska literatura nima doslej tako popolne slike sodobnega stanja narodnogospodarske teorije v posameznih državah. Za vsakega, ki bi se hotel seznaniti z ekonomsko=teoretičnimi strujami, kil prevladujejo pri posameznih narodih, ter s poglavitnejšimi zastopniki ekonomske vedo v posameznih državah, predstavlja I. zvezek nepre« centjiv vir. Posebno zanimiva sta članka Schumpeterja in Fetterja o ekos nomski teoriji v Nemčiji in v Zed. drž. Sev. Amerike. Članek Železnova o razvoju ruske ekonom'ske mdsir bi predstavljal lepo dopolnilo k nedavno, isfišli knjigi H. J. Seraphima »Neuere russische Wcrt» und Kapitalzins«; theorien (Berlin 1925), če bi ne bil. avtor preveč enostranski v svojiih. ocenah in ne bi gledal na ves razvoj ekonomske teorije v Rusiji z vidika,, ki; je kanoniziran v sodobni rdeči Moskvi. Kar pa se tiče člankov EngHša o.češkoslovaški in Nedoljkoviča o .Jugoslaviji, jima je možno očitati, da, 288 Književna poročila. sta spisana preveč egocentrično, ker pos-veča Engliš svojim lastnim na« zrranjem 8 izmed 12 strani in Nedeljkovič l'A iimed 4'A strani. Nedeljko« vičev članek je razen toga prekratek in ne podaja popolne slike razvoja ter sedanjega stanja ekonomske teorije v Jugoslaviji. Tretji zvezek ima podnaslov »Einkommenbildung, Allgemeine Prin« zipien, Lohn, Zins, Grundrente, Untemehmergewinn, Specialprobleme«. Tu so priobčili: G. Landauer (Berlin), I. Fischer (Vale University—New Haven) in Pigon (Cambridge) razprave, ki obravnavajo splošna vpra« Sanja o dohodkih in njih nastanku, A. Salz (Heidelberg), H. Heckner (Berlin), Ch. Gide (Pariš) in U. Ricci (Rom) razprave o mezdi, H. Oswalt (Frankfurt a. M.), Th. Carv\-er (HaT\'ard Univorsity. Cambridge), C. Su» pino (Pavia), L. Birok (Kopenhagen) in K. VVicksell f (Lund) razprave o gtavničnih obrestih, F. Weiss (Prag), A. Weber (Miinchon) in R. Dy (Chicago) razprave o zemljiški renti, A. Ammon (Prag); D. Mac Gregof (Oxford) in G. del Vecchio (Dologna) razprave o podjetniškem' dobičku, slednjič J. Commons (VViscousin), W. King (Nevv York)i J. Bonar (London) in J. Clark (New York) razprave o specialnih problemih nauka o dohodkih. Večina teh razprav je vredna, da se spišejo o njih posebne ocene. Seveda niso vse te razprave enakovredne, vendar so nekatere izmed njih tako bogate na novih vidikih in na novi argumentaciji, da jih ne bo smel ignorirati, kdor bo pazmeje proučaval te težke, doslej še nerešene probleme ekonomske teorije. Četrti zvezek ima podnaslov »Konjunkturen und Krisen, intematlo« naler Verkehr, Hauptprobleme der Finanz\vissenschaft, ekonomische Theorie des Socialismus«. Tu so priobčili: E. Lederer (Heidelberg). C. Snyder (Ncw York) in J. Lescure (Pariš) razprave o konjunkturah in krizah, R. Slchiiller (Wien), L. Furian (Basel), J. Gruntzel (Wien), J. Viner (Chicago) in A. Cabiati (Turin) razprave o zunanji trgovini, W. Gerloff (Frankfurt a. M.), K. Ehcberg (Erlangen)^ R. Strigl (\Vien), E. Se» ligman (Columlbia University. New York), B. AlKx (Pariš), L. Einaudi (Turin), M. Fauno (Padua) in E. LindahI (Upsala) razprave o temeljnih vprašanjih finančne teorije, F. Oppenhcimer (Frankfurt a. M.), E. Laskine (Pariš), A. Labriola (Neapel) in D. Ivantzoff (Moskau—Prag) raziprave o ekonomski socialistič-ni teoriji v Nemčiji, Franciji, Italiji in Rusiji, slednjič je kot dodatek priobčen članek E. Cannau'a (Oxford): »\Vas der allgemeinen VVirtschaftStheorie gegenviirtig not tut«<. Že ta seznam kaže. kako je bogata vsebina tudi tega zvezka. Svetovno znani strokovnjaki po» dajajo v njem svoja novejša teoretična raziskovanja o najaktualnejših ekonomskih problemih. Lepi so prispevki k nauku o konjunkurah in-krizah, zanimive so teoretične poglobitve nauka o mednarodni trgovini in poli*tiki te trgovine v zvezi z naukom o trgovinski, plačilni in celotni narodnogospodarski bilanci (Gruntzel), o geografični grupaciji držav » ozirom na mednarodni promet ter o mednarodni migraciji kapitalov ir> o vplivu na to migracijo stabilnosti oz. labilnosti valute. Nič manj niso teoretično vredne in praktično važne Tazpravc iz področja fmančne vede^ med katerimi je posebno omeniti iprispevke o mejah obdačenja, o pre* Književna poročila. 289 valitvi davkov, o sociološki finančni teoriji (Selrgman) in o pTOgresi\Tilh davkih. Slednjič so s teoretičnega vidika zelo interesantni gori navedeni pregledi novejših teoreti^čnih naukov o socializmu v državah, v katerih je socialistična teorija dosegla največji razvoj. Ti pregledi po posameznih državah predstavljajo cenjene doprineske, ki bodo dobro došli vsakemu,, kdor bo hotel napraviti moderno sintezo sodobne socialistične teorije. Manjka samo med temi razpravami pregled socialistične teorije na An« gleškem, kjer tako socialistična teorija kakor praksa socialističnega gibanja kaže veS karateristiičnih in od kontinentalnega socializma odlikujočih se potez (Guild Socialism). Razen tega, ako podajajo članki Oppenheimerja, Laskine'a in Labriola ne samo pregled, temveč tudi kritično oceno, pred« stavlja članek Ivancova, predvsem pa tisti del njegovega članka, ki je po« svečen sovjetski komunistični teoriji o socialnem prevratu in o organizaciji gospodarstva v dobi prehoda od kapitalizma k socializmu, le pregled dotične literature brez poskusa samostojno kritično oceniti komunisti realno jadikovanje. Naslednje poglavje nam daje številke, ki kažejo gibanje v trgovinskem rn zadružnem registru v preteklem letu. Sledi mu pregled o potrdilih in svedočbah, ki jih je zbornica izdala leta 1927. Na koncu je objavljen sezriamek delniških družb v Sloveniji po stanju, kakor jo bilo le=to dne 1. junija 1928. leta v zborničnem trgovinskem registru. Skoraj dve tretjini knjige odpadata na tabelarične preglede. Skratka, gradivo znamenitega obsega je tu strpano na majhnem pro» štoru. Tam pa tam potoži pisatelj o pomanjkljivih podatkih doslej toli zapostavljene gospodarske statistike. Toda po naših mislih je že to mnogo, da se interesni krogi prepričajo o proziravih vrzelih, ki jih inačc morda ne bi niti verjeli. Glavno je, da je začetek storjen. Citatelj se ob taki publikaciji najprej in najlože o tem preveri, da je statistično delo krepko sredstvo za čuvanje dnevnih interesov in za smotreno kora» kanje v bodočnost. Vznos, ki ga ima ta knjiga v sebi, je vnanje po' ten» razviden, da je baš ona napravila zvezo med založnico in našim najvišjim znanstvenim zavodom, čigar specialist za politiko, statistiko in nacionalno ekonomijo je avtor prvih dveh razprav, ki sta zborniku podelili posebno noto. Tukaj mora spoznati tudi on, ki tega doslej ni docela verjel, da je namreč pomen vseučilišča znamenit i za trgovca in obrtnika. Pravijo, da se mora dati smisel dobre knjige izraziti v enem samem stavku. Tej knjigi bi bilo geslo prav postavljeno z besedami, da so vse panoge prake tične vede o narodnem gospodarstvu, i trgovina i obrt i industrija, prav tako del sociologije, kakor je lete del teoretična znanost O' člo\'cški . diružbi. Evo statistike ki nacionalne ekonomije kot praktičnih socioloških ved, .specializiranih za trgovino, obrt in industrijo! Bolj praktične socio= logije si ni moči misliti. Dr. France Gorši?. Zbornik znanstvenih razprav. Izdaja profesorski zbor juridične fskuh tete. VI. letnik. V Ljubljani 1928. Str. 153. Cena 45 Din. Letošnji VI. zbornik znanstvenih razprav prinaša prispevke sedmero profesorjev. Na prvem mestu je prispeval dr. Aleksander BilimoviC razpravo: «iNove metode proučevanja konjunktur in gospodarska progno« za», ki je že svoj čas kot predavanje v «:PTavniku» vzbudilo veliko pozor« 'siost in zanimanje. Zal, da se niso natisnile tudi tabele, ki jih je pisatelj na dotičnem predavanju demonstriral. S kazenskim pravom se peča dvoje razprav. V prvi, nazvani »Zločinec iz prepričanja. (Prinos k vprašanju o smOtreni določitvi kaizni.>» razpravlja dr. Metod Dolenc to zanimivo 292 Književna poročila. vprašanje v psihološkem in sociološkem pogledu in konča svoja izvajanjia s predlogom, da naj bi se po našem bodočem kazenskem zakonu izvrše» vale kazni na svobodi, izrečene zaradi deliktov, ki so bili izvršeni iz čisto političnih, verskih, moralnih ali znanstvenih nagibov, ločeno od ostalih kazni in na blažji način. Droga razprava iz kazenskega prava ima za predmet eno izmed temeljnih vprašanj: »Zmanjšana vračunljivost v načrtu za edinstveni kazenski zakonik Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo* vencev« iz peresa Aleksandra Maklecova. Pisatelj teoretsko priznava upravičenost kriterija zmanjšane vračunljivositi, izreka pa resne pomi« sleke glede uveljavljanja tega kriterija v našem bodočem kazenskem zakoniku, ker niso pripravljeni še pogoji za praktično izvedbo vseh po» trebnih ukrepov. O razpravi Mihajla Jasinskega: «Iz istorije Kastav« skog statuta« prinese «S10vcnski Pravnik« prihodnjič daljše poročilo. Dr. Albin Ogris je prispeval zanimivo razpravo: «S'tatistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926.» Lep prispevek k naši domači pravni zgodovini je razprava dr. Janka P o 1 c a: »Razpored sodnih instanc v slovenskih deželah od 16. do 18. stoletja«. Razprava prinaša pregled" sodstva, kakor razvidno iz naslova in sicer ločeno po stanovih: I. za kmetske podložnike in proste neplemiče, 11. za meščane in 111. za plemiče. Odkriva marsikaj, kar nam je bilo doslej še neznano. Interesantno vpra» sanje razpravlja dr. Gjorgje Tasič: «Jesu li ministri činovnici?«, vpra^ Sanje, ki ni samo teoretsko, marveč v mnogih pogledih velike praktične vajžnosti. S tem bi bila označena vsebina najnovejše publikacije našer juridične fakultete, ki se pridružuje lepo prejšnjim izdanjem. Dolžnost slovenskih pravnikov je, da posežejo po knjigi in omogočijo s tem fakul« teti izdajo zbornikov še naprej. Dr. R. S. Dr. Rada KuSej: Verski zaklad in patronafna bremena. V Ljubljani 1928. Posebni odtisek iz Ljubljanskega Škofijskega lista. Str. 20. Cena 6 dinarjev. To zanimivo razpravo izzvala je praksa ministrstva za vere v zadtijifr letih, češ da patronat verskega zaklada sploh ni obstojal in da zato verski zaklad ne more prispevati k cerkvenim gradbenim stroškom. Pisatelj pobija to naziranje kot zgrešeno in prihaja do zaključka, da verski zaklad nikoli ni bil kanonični patron verskozaktadnih cerkva in župnij, ampak patronatni obremenjenec v smislu avstrijske partikulame zakonodaje in-da so zato zadevni ministrski odloki nezakoniti. Temeljito pisano brošuro priporočamo zlasti upravnim juristom. Dr. B, 8. Žittja i pravo. Vistnik teorii i praktiki. Tako se glasi naslov novega pravniškega časopisa, ki je pričel izhajati meseca julija t. 1. v Lvov«.. Glavni in odgovorni urednik je dr. Kostj Levickij, izdaja ga «Zveza ukrajinskih advokatov« v Lvovu. Program novemu časopisju je, gojiti vse pravne panoge in res je vsebina došlih dveh zvezkov kaj pestra. Poleg^ razprav in člankov goji kritiko in prinaša manjše vesri iz pravniškega sveta. Bavi se a stanovskimi vprašanji (odvetniko%-, »rfcrajinskih akademl« kov«pravniikovX mnogo pažnje pa posveča, kakor videti, jezikovnem'« Razne vesti. 293 vprašanju. Novemu časopisu, ki se proglaša za edini ukrajinski piavniSki organ v Poljski republiki, želimo iskreno največ uispeba in razmaha, ki ga vsled raznovrstne svoje vsebine tudi zasluži. Dt. R. S. Dr. Josip Vesei: Zakon o državljanstvu Kraljevine Srba, Hrvata t Sloveneca. Večernja Pošta. Sarajevo. 1928. Cena 10 7>in. Str. 56. Drobna knjižica majhnega formaita, ki jo je po-srvctil tudi že Silovens cem znani pisatelj, sarajevski odvetnik dr. Vesel spominu pokojnega učitelja, in glavnega referenta «o državljanstvu-« na ljubljanskem prav niškem kongresu, prerano umrlega dr. Ladislava PcKča, obsega razen teksta zakona o državljanstvu, ki je bil komaj pubKciTan, tudi kra« tek tolmač in pripombe k zakonu. Tolmač daje tcpo pojasnilo zakon« skcga besedila, namen delca pa je razviden iz pc-dajanja vsebine, namreč omogočiti boljše umevanje zakona in njegovih določb v .širckih krogih. Ta namen se je pisatelju tudi posrečil. Tolmač je pirejfledno sestavljen in pisan \- lahko umljivem jeziku. Dr. R. S.^