ZAČRTANA POT ZA OBDOBJE
1976-1980
Izvršni svet občinske skupščine Celje je predložil vsem zborom skupščine v obravnavo osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Celje za obdobje 1976—1980. Osnutek resolucije sta obravnavala na seji dne 9. 12. 1976 zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti.
Celje - skladišče
IH D~per
Št. 23
Leto XXVI 16. 12. 1976
214/1976
1119760650,23
*■
m
COBISS ®
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
GLOBALNA OCENA IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1976
Temeljni razvojni cilji in naloge, ki so bili postavljeni z resolucijo v letu 1976 in z družbenim planom razvoja občine 1976—1980 ne bodo v prvem letu srednjeročnega plana na vseh področjih uresničeni. Ob sprejemanju družbenega plana smo računali tudi z možnostjo določenih nihanj, zlasti še zaradi predvidenih problemov, ki so nastajali na tržiščih, v razvojnih usmeritvah ter pri izvajanju programa stabilizacije gospodarstva. Vse to namreč vpliva na drugačno dinamiko potrebnih materialnih pogojev za uresničitev postavljenih ciljev in jih tako pomika na drugo polovico planskega obdobja.
Pod vplivom uveljavljanja no-' sistemskih zakonov in zaradi stagnacije prodaje je razvoj v
prvi polovici leta 1976 na nekaterih bistvenih področjih odstopal od ciljev in nalog dogovorjenih z RESOLUCIJO o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v letu 1976. Zato je bila sprožena široka politična akcija, ki je povezala družbenopolitične, samoupravne in strokovne dejavnike v prizadevanjih za premagovanje gospodarskih težav in za poglabljanje in razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Rezultati te akcije prihajajo deloma do izraza že v drugi polovici leta, kar kažejo tudi že doseženi rezultati v tričetrtletju. Osnovne značilnosti gospodarskih gibanj v letu 1976 se kažejo v zmanjševanju stopnjegospodarske rasti, do katere je prišlo predvsem zaradi nepredvidenih spremenjenih pogojev gospodarjenja na domačem in svetovnem tržišču, slabši prodaji na domačem trgu, prenizki produktivnosti dela in slabi poslovni organiziranosti delovnih organizacij.
V	drugi polovici leta so se že pojavili znaki oživi jan j a, ki pa niso tako močni, da bi lahko dosegli planirano dimaniko za leto 1976.
Predvideno je bilo, da bi morali letos povečati realni družbeni proizvod za 6 odstotkov, industrijsko proizvodnjo za 7 odstotkov, izvoz za 10 odstotkov, zaposlenost za 2 odstotka, investicije za 4 odstotke in produktivnost za 3 do 4 odstotke.
Po grobih ocenah bo v letu 1976 realni družbeni proizvod le za okoli 4,5 odstotka višji kot v letu 1975, industrijska proizvodnja za okoli 5 odstotkov, izvoz za 6 odstotkov. Negativna odstopanja so bila prisotna v letu 1976 in letos pri doseganju reproduktivne sposobnosti gospodarstva ter pri prekoračevanju izplačevanja osebnih dohodkov, ki ne temeljijo na adekvatnem povečanju produktivnosti dela, prav tako pa se ne spoštujejo ostala načela delitve dohodka, sprejeta v RESOLUCIJI in OBMOČNEM DRUŽBENEM DOGOVORU.
V	letu 1976 so opazni prvi znaki racionalnejšega zaposlovanja, zato se bo zaposlenost gibala letos v okviru predvidevanj, to je okoli 2 odstotka.
Obseg industrijskih' naložb v osnovna sredstva bo manjši na področju gospodarstva od načrtovanega zaradi izpada nekaterih večjih investicijskih objektov: elektrobločne peči, žveplene kisline in furnirnice. Investicijska poraba na področju negospodarskih dejavnosti se izvaja v okviru predvidevanj.
Z uvedbo novega sistema obračuna celotnega dohodka in dohodka so bili doseženi tudi nekateri pozitivni premiki:
—	zmanjšanje medsebojnih-dolgov in izboljšanje likvidnosti;
—	zmanjšanje primanjkljaja trajnih obratnih sredstev;
—	zmanjšanje zalog;
—	manj intenzivno naraščanje cen in življenjskih stroškov;
—	zmernejše zaposlovanje.
Oživljanje proizvodnje, do katerega je prišlo v drugem polletju, je predvsem posledica spodbud s strani domačega povpraševanja, kateremu se proizvodnja vse bolj prilagaja, tako po obsegu, strukturi in kvaliteti, potrebni pa bodo še veliki napori, da se bo struktura proizvodnje prilagodila spremembam in vse bolj zaostrenim pogojem, ki nastajajo v povpraševanju na domačem trgu in tujih tržiščih. Ob tem, da je nizka raven proizvodnje neposredno vplivala na rast proizvodnih stroškov, zniževanja produktivnosti dela, rast izgub, ne gre prezreti dejstva, da se prepočasi uveljavljajo kvalitetni premiki v gospodarstvu, da stroški v celoti hitreje naraščajo kot cene in dohodek ter da je produktivnost celotnega družbenega dela relativno nizka.
Gospodarski položaj na prehodu v leto 1977 je zapleten zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja, zato bo moralo biti težišče družbene aktivnosti usmerjeno na doseganje dinamične gospodarske rasti na kvalitetnih^osnovah, na večji produktivnosti celotnega družbenega dela, vključno z večjo racionalizacijo pri delu in porabi. Stimulirati bo treba novatorstvo in iznajditeljstvo ter zagotoviti pozitivne rezultate pri stabilizaciji trga in cen.
Področje gospodarstva
a) Kovinsko predelovalna industrija se bo morala s povezovanjem in skupnim programiranjem proizvodnje in plasmana ter s skupnimi razvojnimi koncepti ustrezno preosnovati in organizirati za nove kvalitetnejše smeri proizvodnje, zlasti na področju hladilne in ogrevalne tehnike.
Bazično kovinska in kemično industrijo čakajo v letu 1977 precejšnje investicije, za katere bodo morale OZD iz te dejavnosti zagotoviti vse potrebne priprave, da se bodo izvajale v predvidenih rokih in dajale tiste rezultate, ki jih raziskave predvidevajo.
Tekstilna industrija bo v letu 1977 pričela proizvajati nekatere novosti in zmanjševati obseg proizvodnje pri proizvodih, ki so tržno problematični. Poleg tega bo morala več pozornosti posvetiti nadaljnemu sodelovanju tako v občini, kot tudi v širšem prostoru.
Na področju živilske industrije bodo zgrajene nove hladilne kapacitete za meso in sadje, izvedena pa bo tudi tehnološka izpopolnitev klavnice, kar bo v znatni meri povečalo in prispevalo k e-nakomernejši ponudbi blaga.
Pri investicijskih naložbah bodo imeli prednost objekti, ki bi se morali po načrtu izvajati že v letu 1976, to so:	elektroobločna
peč v Železarni Štore, furnirnica in naprava za proizvodnjo žve-(Nadaljevanje na 2. strani)
Začrtana
(Nadaljevanje s 1. strani)
plene kisline. Stekla bo tudi gradnja novega obrata za predelavo AC papirja v Aeru.
b)	V kmetijstvu je potrebno hitreje večati tržno kmetijsko proizvodnjo kot osnovo v prehrani, predvsem pa povečati proizvodnjo vrtnin, mleka in mesa. Združevanje v kmetijstvu ter povezovanje te dejavnosti s predelovalno industrijo in trgovino naj bi ob pospeševanju kooperacije prineslo več tržnih presežkov.
Kmetje kooperanti se morajo ustrezneje samoupravno organizirati v TOZD za kooperacijo v okviru Hmezada. Nadaljevala se bo modernizacija proizvodnih zmogljivosti v družbenem sektorju in kooperaciji ter usmeritev v produktivnejše in racionalnejše poslovanje. V preusmeritev oziroma specializacijo proizvodnje bo potrebno opremiti več kmetij.
c)	OZD s področja trgovine bc> do intenzivirale napore v smeri združevanja dela in sredstev s proizvodnimi organizacijami.
Za uspešno preskrbo bo potrebno zagotoviti večji samoupravni vpliv potrošnikov. Prizadevati si moramo za takšno politiko cen pri osnovni preskrbi, ki bo ustrezala normalnim pogojem gospodarjenja.
Graditi se bo začela blagovna hiša z združenimi sredstvi določenih članic v okviru SOZD DOBRINE. Poleg tega bo potrebno hitreje nadaljevati izgradnjo lokalov za osnovno preskrbo v naseljih skladno s stanovanjsko izgradnjo.
d)	Na področju prometa bo dograjena hitra cesta skozi Celje.
e)	Malo gospodarstvo družbenega sektorja bo svojo perspektivo nadaljnjega razvoja moralo iskati v povezovanju z drugimi delovnimi organizacijami, ker bo le lahko kompletiralo svojo ponudbo, hkrati pa si bo s tem zagotovilo trdnejše možnosti za svoj nadaljni razvoj.
Delovni organizaciji Elektrosi-gnal in Ključavničar bosta gradili nove poslovne prostore.
V	gostinstvu bodo osredotočene investicije v modernizacijo obstoječih zmogljivosti ter novogradnjo gostinskega objekta Turška mačka. Predvideva se začetek gradnje hotela v Dobrni.
Področje
stanovanjske izgradnje
Samoupravna stanovanjska skupnost načrtuje v letu 1977 izgradnjo 522 družbenih stanovanj, kar je več kot predvideva srednjeročni program stanovanjske izgradnje.
V	letu 1977 se bo stanovanjska gradnja nadaljevala v naslednjih soseskah:
—	KS Medlog (240 stanovanj)
—	KS Nova vas (206 stanovanj in stolpnica malih stanovanj)
—	KS Gaberje-Hudinja (55 stanovanj)
—	KS Vojnik (21 stanovanj). Stanovanjska skupnost se mora organizirati tako, da bo sposobna oblikovati kompletno izgradnjo stanovanjskih sosesk.
——--------------------
pot za obdobje 1976 — 1980
Zaposlovanje
Skupnost bo svoje delovanje usmerila predvsem v strokovno pomoč tistim, ki iščejo zaposlitev in organizacijam združenega dela, ki omogočajo delavcem, da na družbeno organiziran način u-resničujejo pravico do izbire poklica in dela, da se zagotovijo kar najbolj ustrezni delovni in življenjski pogoji ter socialna varnost v času brezposelnosti ter poskrbela za zagotavljanje pravic invalidninm osebam, ki jih daje novi zakon o usposabljanju invalidov.
Skupnost bo uveljavljala svojo vlogo pri uresničevanju dogovorov o kadrovski politiki.
Socialno varstvo
Skupnost bo na osnovi dogovora postala močnejši integrativ-ni faktor vseh samoupravno organiziranih dejavnikov na področju socialnega varstva.
Uveljavljen bo tudi sporazum ■ o minimalnih pogojih za novo-zaposlene.
Varstvo okolja
Da se zagotovijo pogoji za zdravo okolje, morato temeljne organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti nadaljevati z izvajanjem sanacijskih programov, izdelati nove ter sprejeti ustrezne akte za uresničevanje zakona o varstvu zraka. Pri novogradnjah se bo -dosledno upošteval tudi element varnosti okolja.
Objekti posebnega družbenega pomena
Delovni ljudje in občani, združeni v tej skupnosti, zagotavljajo z združevanjem sredstev iz dohodka svojih TOZD izgradnjo objektov, ki pomenijo dvig družbenega standarda in produktivnosti in za katere obstoja poseben družbeni interes. V letu 1977 je potrebno dokončati prvo etapo izgradnje Golovca ter pripraviti vse potrebno za rekreacijske naprave na Golovcu in v Štorah.
Informacijska dejavnost
Za zagotavljanje uspešnega u-resničevanja samoupravljanja se bo nadaljevalo uresničevanje zastavljenih ciljev na področju informiranosti z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti in nadaljnjim utrjevanjem INDOK centra.
Ljudska obramba
a)	Teritorialna obramba:
—	Sprejeto zasnovo teritorialne obrambe razvijati in dograjevati v organizacijskem, kadrovskem in materialnem pogledu.
—	Z načrtnim izvajanjem učnega programa in integriranimi vajami vseh dejavnikov SLO, za- • gotoviti optimalno stopnjo politične in psihološke pripravljeno- -s ti.
—	Zagotoviti materialno bazo za vodenje SLO v krajevnih skupnostih.
—	Posebno pozornost nameniti vključevanju mladine — pro-
stovoljcev v enote teritorialne obrambe ter njenemu nadaljnjemu usposabljanju.
b) Civilna zaščita:
—	Nadaljnja kadrovska in materialna krepitev vseh enot civilne zaščite. Tekom leta vključiti v civilno zaščito nadaljnjih 0,5 do 1 odstotka novih obveznikov. Izpopolniti osebno in skupno reševalno opremo, predvsem opremo za gašenje požara, reševanje iz višjih nadstropij in ruševin ter za prvo medicinsko pomoč.
—	Ustanoviti Splošne enote civilne zaščite v TOZD, manjših OZD, stanovanjskih hišah in soseskah, vaseh in zaselkih, poslovnih in drugih stavbah ter jih u-porabljati za izvajanje reševalnih akcij.
Družbena samozaščita
V letu 1977 je potrebno nadaljevati s procesom podružbljanja družbene samozaščite. Usmeriti se moramo h konkretnemu delovanju in oblikovanju družbene samozaščite v vseh oblikah in sredinah. V procesu podružbljanja družbene samozaščite je potrebno zlasti opraviti naslednje naloge:
*— utrjevati varovanje družbene lastnine ter drugih družbenih in naravnih dobrin pred vsemi oblikami neupravičenega odtujevanja in prisvajanja oziroma zlorabljanja, uničevanja in propadanja zaradi malomarnosti, nediscipline in nevestnega gospodarjenja ter pred drugimi škodljivimi dejanji;
—	delovne ljudi in občane je
potrebno sproti seznanjati z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja in drugimi družbeno škodljivimi dejanji ter s tem doseči najširšo aktivizaci-jo samoupravljavcev za boj proti kršilcem zakonskih in družbenih norm;
—	varnostna vzgoja mora dobiti vidnejše mesto v vseh izobraževalnih programih in učbenikih na vseh ravneh rednega in izrednega izobraževanja;
—	v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela je potrebno v statutu, pravilniku in varnostnem načrtu določiti oblike in način uresničevanja družbene samozaščite, pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev, organov upravljanja, individualnega poslovodnega organa in organa pristojnega za družbeno samozaščito. V skladu z varnostnimi razmerami in ocenami je potrebno izdelati varnostne načrte, v katerih se konkretno določijo naloge in ukrepi za varnost delavcev, družbene lastnine in delovnega procesa;
—	delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v statutu in načrtu samozaščitnih varnostnih ukrepov določijo oblike in način uresničevanja družbene samozaščite, pravice, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov ter ustreznega organa pristojnega za družbeno samozaščito. V vseh krajevnih skupnostih morajo izdelati in obravnavati poročilo o varnostni situaciji, zlasti o prometni in požarni varnosti, zaključke in predloge pa posredovati odgovornim organom.
Sklepi sveta ZK ZP Iskra
Koncem meseca novembra je bila seja sveta ZK Združenega podjetja Iskra. Sprejeti sklepi so pomembni zato jih v celoti objavljamo.
SKLEP111. SEJE SVETA ZK KP
1.	Vsaka OOZK in vsak svet ZK mora imeti svoj akcijski program. Sestavi ga na osnovi potrebe razreševanja problematike svoje TOZD, gz. delovne skupnosti in na osnovi smernic sveta ZK ZP Iskra ter politike ZKJ nasploh.
OO ZK morajo na osnovi teh programov pokazati več svoje aktivnosti.
2.	Več pozornosti je treba posvetiti oblikovanju in izvajanju sklepov. Prav tako je treba zavzeti jasna stališča do predlogov sveta ZK ZP Iskra.
3.	Organizirati moramo več razprav med komunisti in delavci nasploh o pripravljenih gradivih za razne seje. O gradivih je treba sprejeti stališča.
4.	Bolj načrtno moramo voditi idejnopolitično vzgojo in bolj načrtno se moramo ukvarjati s sprejemom novih članov v vrste ZK.
5.	Časopis Iskra mora posredovati več informacij o delu organizacij ZK. (OO ZK pa so dolžne obveščati uredništvo o vseh pomembnejših akcijah.)
6.	Potrebno je poskrbeti za boljše povezave med delegati SIS in bazo.
7.	Dohodkovne odnose je potrebno strokovno proučiti. O ugotavljanju dohodka TOZD in o dohodkovnih odnosih med TOZD se moramo odkrito pogovoriti.
8.	Stimulacijo za izvoz proizvodov je potrebno znova proučiti. Sporazum mora biti tak, da bo vzpodbujal izvoz v današnjih gospodarskih pogojih.
--------—------ 3
DEJAVNOST PO
Na 14. in 15. redni seji je poslovni odbor obravnaval važna gospodarska vprašanja kot so plan TOZD Tovarna posode ter razne druge gospodarske tekoče zadeve. Poslovni odbor je sprejel sklepe in stališča na teh sejah, ki jih v celoti objavljamo.
Poslovni odbor je obravnaval plan TOZD posode za mesec oktober, november in december.
PO ugotavlja, da poročilo TOZD posode ni kompletno predložen PO, zato so bila sprejeta naslednja vprašanja za diskusijo na prihodnji seji, ki bo v četrtek,
2.	12. 1976.
I.	podjetje:
1.	Zakaj je bil prvi plan za december zavrnjen.
2.	Kaj se je pričakovalo od novega izračuna tega plana za december.
3.	Koliko so bila z novim izračunom ta pričakovanja plana izpolnjena.
4.	Katere akcije so bile podvze-te, da bi se novi plan lahko izvedel.
5.	Kakšen poslovni rezultat z vsemi ukrepi se pričakuje v decembru.
6.	Kateri posamezniki vodijo posamezne akcije, da bo ta plan za december in vsi ti ukrepi v decembru realizirani.
II.	poglavje:
1.	Kdaj in kdo je izvrševal usklajevanje naročila potreb za
delavcem: Janezu Palihu, Tere-
ziji Bukovšek, Ivanu Čudnu, Šte-mesec november.
2.	Kdaj in kdo je usklajeval dobavne roke za material, ki se bo obravnaval v novembru, vezano na plan v decembru.
3.	Kako so organizirani dobavni roki za december in z ozirom na vse te dogovore v Skopju in Jesenicah.
III.	poglavje:
1.	Namen diskusije tov. ČERNETA s preciznim odgovorom ali se išče rešitev v intenzivni sode-lavi z nekim sistemom, ki ima organiziran sistem marketinga, da se v okviru EMA organizira v najkrajšem možnem času.
2.	Na kakšnem nivoju in po-imenično kdo so bili prisotni, da se ta problem, ki je sprožil ta vprašanja obravnaval, kakšna so naša stališča k temu, posameznikov, če so popolnoma enotna do tega vprašanja, ker mora imeti PO jasen pregled, kako so usmerjene posamezne dejavnosti v EMU, pri obravnavi tega vprašanja.
IV.	poglavje:
1.	Poročati poslovnemu odboru, kako se planira odprema.
2.	Če se planira odprema, kdo jo planira in kako se ta odprema usklajuje s proizvodnimi piani in lansiranjem te proizvodnje dnevno.
3.	Kje se operativno lansira priprava odpreme za vsak dan in kdo je za to zadolžen.
O vseh štirih poglavjih in vseh točkah teh poglavij dostavi glavni direktor pismeno poročilo in ustmeno poročilo na PO, ki bo v četrtek, 2. 12. 1976.
— 0 —
Na predlog SPK, Organizacijske službe je PO obravnaval odpravek sklepa PO z dne 17. 11. 1976 ter sprejel naslednji sklep:
Za obdobje sedanjega sistema delitve OD se delavcem industrijske prodajalne v Celju, na DM št. 968 Prodajalec, prizna povečanje blagajniškega rizika od 100 na 20 din. V okviru novega sistema delitve OD se prodajalna zadolžuje, da skupno z ustrezno službo in v skladu z družbenim planom uredi skupinski akord, kot osnovo stimulacije, ki mora imeti pokritje v doseženem dohodku prodajalne.
Na predlog SPK je PO obravnaval odpravek 6. sklepa 10. redne seje PO o zadevi v zvezi z opravičenostjo na redni letni regres in sprejel sklep,
fanu Kotarju, Ani Starki, Miri Urbašek, se regres za letni dopust za leto 1976 izplača.
Sklepi 15. redne seje
Poslovni odbor vzame na znanje poročilo glavnega direktorja o poslovanju TOZD Posoda v zvezi s sklepom 14. redne seje PO (po 1. točki), s tem, da se na prihodnji seji PO, ki bo v četrtek, dne 9. 12. 1976, poda poročilo o poslovanju TOZD Posode za prvih šest dni meseca decembra
1976.	_Q_
Ker se je v TOZD Posode pojavil problem pomanjkanja delovne sile PO odobri, da se namesti v obratu kovinske predelave 10 delavcev	ha	»DM« »vlagač«	in	16
delavcev	na	DM »pomočnik	vla-
gača«.	— 0 —
Poslovni odbor sprejme sklep, da se postavi plan delovne sile v emajlirnici na 1090 ljudi in do tega števila naj bo kadrovanje v TOZD posoda odprto izven DO.
— 0 —
Na predlog Finančno računovodskega sektorja poslovni odbor sprejme sklep, da delovna organizacija EMO kot upravljalec izda soglasje za vse predlagane investicije Ljubljanske banke — podružnice Celje.
USPELO POSOJILO ZA CESTE
Iz poročila občinskega štaba za izvedbo akcije vpisa posojila za ceste je razvidno, da je vpis uspel. Objavljamo kratek izvleček iz tega poročila.
Do 31. 10. 1976 je bilo vpisanega posojila za ceste v višini 58,938.650 din, kar predstavlja 127 Odstotkov napram zadolžitvi in je bil tako dosežen presežek 12,539.970 din, ki bo porabljen v naši občini.
Od 34.903 občanov, ki združujejo delo je vpisalo posojilo za ceste 86.780 delavcev ali 91,05 odstotka. Vpisali so znesek 50,226.640 din. Takšne rezultate pa smo pri delavcih v delovnih skupnosti dosegli le zaradi njihove visoke zavesti, pripravljenosti in razumevanja, nadalje zaradi aktivnosti štabov, družbenopolitičnih organizacij in vodilnih delavcev. Najboljše rezultate so dosegli pri sledečih delovnih skupnosti:	TRAFOPOSTAJA Selce,
AERO Celje — skupne službe, ZLATARNE Celje — TOZD Trgovina, HMEZAD Žalec — TOZD Mesnine in TOZD Vrtnarstvo ter TOZD Mlekarna, ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD IN VETERINARSKA POSTAJA Celje, INGRAD Celje — TOZD Mehanizacija, OBNOVA Celje — obrat II in skupne službe ter TOZD Gradbeni sektor, RAZVOJNI CENTER Celje, PREVOZNIŠTVO Celje, PTT Celje — skupne službe in Tehnično izvršilne službe, ŽTP Ljubljana — sekcija za vzdrževanje SV naprav, JAVNA SKLADIŠČA Celje, MERX Celje — skupne službe, Trg. podjetje CENTER, KOVINOTEHNA —
Skupne službe — Veleprodaja in Skladišče, FORMATOR Celje — SLOVENIJA AVTO — TOZD Av-tomotor, EMONA Ljubljana — TOZD Evropa Celje, AVTO Celje, VULKANIZACIJA Celje, SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Celje, OSNOVNE Šole: I. celjske čete, Ivana Kovačeviča Efenke, Franja Vrunča,' Bratov Dobrotinšek, TEHNIČNA ŠOLA, EKONOMSKI ŠOLSKI CENTER, PEDAGOŠKI ŠOLSKI CENTER, SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA, GIMNAZIJA Celje, KŠIMC Štore, ŠOLSKI CENTER BORIS KIDRIČ, ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET, GOSTINSKA ŠOLA, KMETIJSKA ŠOLA, KMETIJSKI ŠOLSKI CENTER, GLASBENA ŠOLA, OSREDNJA KNJIŽNICA, MUZEJ REVOLUCIJE, POKRAJINSKI MUZEJ, DELAVSKA UNIVERZA, SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje, KINO PODJETJE Celje, DOM UPOKOJENCEV, TEMELJNA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSIVA, AVTO MOTO ZVEZA SLOVENIJE, DRUŽBENE ORGANIZACIJE, ZAVAROVALNICA Maribor, LJUBLJANSKA BANKA — Podružnica Celje, ZAVAROVALNICA SAVA, UPRAVNI ORGANI OBČINE CELJE, CARINARNICA, Celje in OBČINSKI ter OKROŽNI PRAVOSODNI ORGANI.
Pri podrobni analizi pa u-gotavljamo, da z rezultati v nekaterih delovnih skupnosti ne moremo biti zadovoljni. Razumljivo, rezultati so slabši predvsem tam, kjer se odgovorni niso dovolj angažirali. Slabe rezultate so do-
segle predvsem sledeče delovne skupnosti: ELEKTRO Celje, ŽELEZARNA Štore, ŽIČNA Celje, EMO Celje — skupne službe, TOZD Posoda — TOZD Kotli in EMOCONTEINER, AERO Celje — TOZD Kemija, LIK Savinja — TOZD Žaga, TOZD Furnirnica, TOZD Pohištvo in TOZD Polfinale, TOPER Celje — TOZD Športna konfekcija in TOZD Ele-gant, OBNOVA Celje — TOZD Obrat sektor I, KOVINOTEHNA Celje — TOZD Maloprodaja, FI-NOMEHANIKA Celje, TAPETNIŠTVO Celje, KLJUČAVNIČAR Celje, NEGA Celje, REGIONALNI ZDRAVSTVENI DOM — skupne službe — TOZD Splošna medicina — TOZD Dispanzer — TOZD Medicina dela in TOZD skupne medicinske službe, SPLOŠNA BOLNIŠNICA Celje — skupne službe — TOZD Medicina in TOZD Tehnična preskrba in SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Celje.
Iz pregleda je nadalje razvidno, da delavci nekaterih delovnih enot, katerih sedež TOZD ali delovne skupnosti je izven naše občine, v naši občini niso vpisali posojila. Kljub načelu, da delavci vpisujejo tam, kjer je njihovo delovno mesto, so po lastni izjavi vpisali posojilo na sedežu TOZD oz. delovne organizacije.
Povprečje na delavca oz. vpisnika znaša 1.580 dinarjev in nam v primerjavi s polovico lanskoletnega povprečja, ki znaša 1.754 din na delavca pove, da so v nekaterih kolektivih vpisovali znat-
no manj, kakor pa je bila dogovorjena zadolžitev. Če kritično pogledamo rezultate, to je da 3.123 delavcev ni vpisalo posojila in da ni bilo doseženo povprečje oz. zadolžitev na vpisnika, pomeni to izpad pri vpisanem znesku, katerega ocenjujemo na 11 milijonov din. Tudi pri občanih, ki ne združujejo delo, so doseženi sorazmerno zelo dobri rezultati, tudi tu se kaže visoka zavest pri posameznih strukturah, le pri obrtnikih in deloma pri kmetih nam primerjava pove, da se niso odzvali tako, kakor je to primer pri delavcih v delovnih skupnostih. Izjema so odvetniki, ki so se zelo dobro odzvali vpisu. V naši občini je 625 obrtnikov, avtoprevoznikov, gostincev in drugih samostojnih poklicev. Posojilo je pa vpisalo le 189 občanov, ki samostojno opravljajo dejavnost ali le 30,2 odstotka. Med temi so se zelo slabo odzvali avtoprevozniki in taksisti, to je tisti, ki neposredno v svoji dejavnosti uporabljajo ceste in bi že iz tega razloga morali pokazati večji interes do hitrejšega urejanja cest, saj jim ne bi smelo biti vseeno po kakšnih cestah bodo vozili. Odstotek udeležbe obrtnikov in drugih samostojnih dejavnosti nam pove, da je to najslabši rezultat v tej akciji in zato nikakor nismo zadovoljni.
Tudi zaposleni pri zasebnih obrtnikih, katerih je po številu 565 so se slabo odzvali vpisu posojila. Posojilo je vpisalo le 111 zaposlenih pri zasebnih obrtnikih ali 19,6 odstotka.

jih več vzpodbujati za različne dejavnosti, ki bi ob njihovih izkušnjah lahko bolje uspevale kot uspevajo.
Dolgoletni delavci pa nimajo le izkušenj iz svoje strokovnosti, temveč velike izkušnje tudi iz področja samoupravljanja. Večina njih je šla skozi bogato samoupravno šolo v praksi saj so bili tudi po več let člani raznih organov samoupravljanja ter člani družbenopolitičnih organizacij. Naši veterani dela torej niso le to, temveč so tudi veterani samoupravljanja.
Nekateri izmed dolgoletnih delavcev in delavk bodo šli v letošnjem letu v zasluženi pokoj. Pridružili se bodo tistim, ki so pred nami orali našo bogato ledino in uspevali pri delu in samoupravljanju. Želimo jim, da bi se v zasluženem pokoju dobro počutili in uživali svojo pokojnino še dolga leta.
Vinski bratci na delovnih mestih
O prinašanju alkohola v tovarno smo se zanimali pri naši varnostni službi, ki ima nalogo med drugim, da preprečuje donašanje alkohola v tovarno. Med zapisi te naše službe smo zasledili naslednje: »Dne 24. 11. 1976 sta ob 17. uri preskočila tovarniško ograjo na vogalu skladišča pločevine ob Kovinarski ulici 13 tovariša Milan M. in Janez T. in odšla »na pivo«. Ob vrnitvi sta zopet presko-čiia ograjo na istem mestu, s seboj pa sta prinesla liter »Florjana«. Ta alkohol jima je bil odvzet in je pri vodji zavarovanja.«
Drugi zapis pa se glasi takole: »Dne 17. 11. 1976 ob osmi uri je bil zasačen Stanko K. pri železni ograji za upravnim poslopjem ko je prejemal od tovariša preko ograje en liter pelinkovca ...«
Mnogo je takih zapisov. Našteli smo samo dva primera, ki zgovorno pričata, da nekaterim našim sodelavcem močno roji po glavi alkoholna zabava med delovnim časom in zavajanje še drugih sodelavcev k pitju kot pa deio na delovnem mestu.
Nekateri mislijo, da je samoupravljanje zato, da počnejo kar se jim zljubi. Če jih sodelavci ali nadrejeni opomnijo na red in di-
sciplino postajajo celo agresivni kot bi lahko razbrali iz prijav, ki jih ima varnostna služba.
Kot smo že uvodoma omenili, prinaša uživanje alkohola marsikatero zlo ne le podjetju temveč tudi družini uživalca alkohola in predvsem človeku samemu.
Delovno mesto ni krčma, v kateri lahko teče dobra kapljica po grlu kolikor se ji zljubi. Delo je nekaj resnega za vsakega, ki ga želi ob svoji sposobnosti pošteno opraviti in si na ta način prislužiti svoj vsakdanji kruh.
Uživalec alkohola pa ni sposoben opraviti svoje delo tako kot mora biti opravljeno temveč spravlja še celo v nevarnost samega sebe in sodelavce. V pijanem stanju se kaj rada pripeti nesreča, ki ima hude posledice za človekovo zdravje in tudi hude posledice za družbo, ki mora krepko seči v žep za stroške zdravljenja in druge stroške, ki v zvezi s tem nastajajo.
V vseh TOZD bi morali budno paziti na take pojave in jih v kali zatreti. Dajanje potuhe tistim, ki prinašajo alkohol na delovno mesto in ga uživajo pomeni, škodovati njim in podjetju.
VETERANI DELA
Pozorno poslušanje govora glavnega direktorja
Topel stisk roke in čestitanje
Kot običajno, je bilo za 29. november tudi letos veliko slavje, na katerem so prejeli naši dolgoletni delavci in delavke zaslužene nagrade. Slavnosti so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, glavni direktor in predstavniki, samoupravnih organov.
Vsako podjetje si prizadeva, da bi bila delovna sila čimbolj sta-
bilna kajti menjavanje delavcev na določenih delovnih mestih zlasti če je tako menjavanje večjega obsega povzroča v proizvodnji velike težave. Temu pojavu pravimo v drugačnih besedah fluk-tuacija delovne sile.
V naših samoupravnih sporazumih imamo napisano kako in kaj je s tistimi, ki ostajajo zvesti podjetju določeno število let. Ne-
kateri prebijejo vso svojo, delovno dobo v podjetju. Teh pa v zgodovini EMO ni bilo malo. Bili so celo primeri, ko so delali nekateri delavci nad petdeset let. To je bilo v starih časih. Sedaj imamo delovno dobo urejeno z zakonom.
Od delavcev, ki so na delovnih mestih že dolga leta pa zahtevamo mnogo več kot od ostalih. Ti imajo velike delovne izkušnje, ki razvoju podjetja lahko veliko koristijo. Res je lepo in prav, da se jih spomnimo ob jubilejih, vendar bi bilo še mnogo bolje za nas in zanje, če bi se večkrat zanimali za njihove težave na delovnih mestih in doma, jim nudili zlasti moralno pomoč ter s tem koristili njim in proizvodnji. Morali bi
Predsednica DS EMO izroča nagrade
Alkoholne pijače »zaplenjene« vinskim bratcem

Dan JLA praznik nas vseh
Dvaindvajseti december praznujejo oborožene sile JLA svoj praznik, Praznujejo ga svečano, predvsem pa v znamenju svojih velikih uspehov, ki so jih dosegle v prizadevanju za čimboljšo strokovno usposabljanje njihovih pripadnikov ter splošne pomoči, ki jo dajejo našemu ljudstvu ob raznih elementarnih in drugih nesrečah.
Dan JLA je tudi naš praznik in ga praznujemo v naših srcih z zavestjo, da imamo tako armado, ki je izšla iz ljudstva in je del ljudstva samega, pripravljena vsak trenutek braniti in ubraniti našo samoupravno ureditev in naše meje.
Ob praznovanju dneva naše JLA moramo vsi in vsak narediti obračun svojega prispevka za krepitev splošne ljudske obrambe in načrt kaj bomo storili za to krepitev tudi v bodoče.
OBOROŽITEV JLA JE NAJSODOBNEJŠA
Vseljudska obramba pomeni o-boroženo ljudstvo, ki ga ni mogoče premagati. To je dovolj prepričljivo dokazal naš narodnoosvobodilni boj, a to dokazujejo tudi zma-
ge osvobodilnih gibanj drugog po svetu. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je okosnica oboroženega ljudstva — Jugoslovanska ljudska armada, katere oborožitev je najsodobnejša. Doma izdelujemo okrog 80 odstotkov oborožitve in vojaške opreme. To omogoča dejstvo, da se JLA opira na lastne raziskovalne in razvojne ter skupne proizvajalne sile. Doma bomo izdelovali oklepne transporterje, sodobne rakete, radarska, laserska in posebna elektronska sredstva, letala, plovne objekte in razna zaščitna sredstva. Izboljšujemo že obstoječe domače modele. Imamo tri vrste strelskega orožja na temelju avtomatske puške z istim stre-
livom. Novi puškomitraljez je med najlažjimi v svetu. »Bunker s gosenico« imenujejo novi oklopni transporter s topom in raketnimi projektili. Baterija samohodnih raketometov zamenja 192 klasičnih topov. Kmalu bomo imeli rasetno topnjačo, v kateri bo imela elektronika glavno besedo.
Tudi številni vojaški manevri in vaje so pokazali trdnost naše obrambne moči. Sovražnik je sicer skušal ob manevrih in vajah vznemirjati ljudstvo s širjenjem polovičnih resnic ali laži, vendar v tem v poglavitnem ni uspel. Nasedli so le posamezniki, največkrat isti, ki so tudi sploh malodu-šni in omahljivi. Večina ljudi je jemala manevre in vaje odgovorno in resno, včasih celo preveč resno. Moralnopolitična trdnost naših ljudi je te vrste preizkušnje dobro prestala.
Letošnji večji vojaški manevri so pokazali, veliko prizadevnost prebivalstva za sodelovanje z JLA.
Sodelovanje prebivalstva v splošni ljudski obrambi je po naši ustavi pravica in dolžnost vseh ljudi. Naši ljudje so sprejeli koncept splošne ljudske obrambe in lahko
koncepta prišli do take stopnje razvoja, da obrambne priprave vseh struktur v naši samoupravni družbi predstavljajo pomemben dejavnik, s katerim mora morebitni napadalec z vso resnostjo računati.
Takšno stanje smo dosegli z raznimi oblikami obrambne vzgoje prebivalstva. Prebivalstvo se za oboroženi boj in druge oblike odpora agresorju usposablja tako v šolah kot izven nje. V okviru civilne zaščite in samozaščite se usposablja tudi za izvajanje raznih zaščitnih in reševalnih ukrepov. V preteklih letih smo v izvenšolski vzgoji poskrbeli predvsem za to, da se je prebivalstvo seznanilo s konceptom splošne ljudske obram-
rečemo, da smo v realizaciji tega be ter z raznimi oblikami sodelovanja v njej, v prihodnje pa bomo morali pri obrambnem usposabljanju prebivalstva zlasti poskrbeti za njegovo vzgojo in usposobitev za sodobne oblike oboroženega boja in upiranja agresiji, kot so proti-psihološka vojna, protioklopna in protiletalska zaščita in za samozaščito.
Težiščnega pomena je vsekakor podružbljanje ljudske obrambe. Ta naloga je tudi ena od prioritetnih.
Sodobno organizirane in opremljene branilčeve oborožene enote potrebujejo za uspešno bojevanje velike količine orožja, goriva streliva, raznih drugih tehničnih izdelkov in opreme. Vse to mora proizvajati in dobavljati branilčevo zaledje. Onesposobiti zaledje za o-pravljanje teh nalog, pomeni posredno oslabiti bojno sposobnost branilčeve armadae. Zato vsi napadalci v novejšem času, hkrati z operacijami proti branilčevim oboroženim enotam, izvajajo tudi intenzivne zračne napade na občutljive objekte v branilčevem zaledju na primer na mesta in druga naselja, proizvodne objekte, komunikacije in podobno. Ti napadi, zla-
sti če agresor uporablja hkrati rušilna in zažigalna orožja, povzročajo na napadenih predelih izredno huda razdejanja, ki po posledicah skoraj ne zaostajajo za tistimi, ki jih povzroča jedrsko orožje. Kako hude so posledice tako zračnih kot tudi drugih napadov na naselja in zaledja, najbolje kaže podatek, da je bilo v korejski vojni kar 85 % vseh žrtev iz vrst civilnega prebivalstva.
Spričo hudih posledic, ki jih zračni napadi povzročajo v naseljih in v proizvodnih ter drugih organizacijah, je nujno, da v zaledju deluje primerno močna ter ustrezno opremljena in usposobljena organizacija, ki ima nalogo skrbe-
ti za zaščito prebivalstva in gmotnih dobrin pred napadi vseh vrst, po napadih pa za reševanje. Ta organizacija je pri nas civilna zaščita.
Pripadniki civilne zaščite pa se seveda pripravljajo tudi za vse druge oblike odpora morebitnemu napadalcu, torej tudi za oboroženi boj z njim. V katero od teh oblik bi se vključili vsakdo od njih, bi bilo odvisno predvsem od njegovih telesnih in drugih zmogljivosti in od konkretnih razmer.
Socialistični družbeni odnos, ki temelji na samoupravljanju delovnih ljudi in občanov, na njihovi neodtujljivi pravici odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela, vsebuje hkrati tudi njihovo neodtujljivo pravico in častno dolžnost obrambe svoje socialistične domovine in varstva ustavnega socialističnega reda. Zato nadaljnji razvoj družbenih odnosov na osnovi socialističnega samoupravljanja, socialističnega patriotizma, načel neuvrščenosti in neodvisnosti socialistične Jugoslavije v svetu, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in drugih pridobitev narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije pomeni tudi krepitev obrambne pripravljenosti delovnih ljudi. V tej povezanosti je zajeta globoka vsebina koncepta podružbljanja ljudske obrambe.
Armada in ljudstvo sta neločljiva, kajti armada je ljudstvo in ljudstvo je armada. Malo je takih armad v svetu, ki so zrastle iz naj-globjih ljudskih korenin v času velikega boja z nadmočnim sovražnikom, v času, ko je vsa Evropa ječala pod škornjem okupatorja. Zato si kot smo že uvodoma omenili, ob njenem velikem prazniku postavimo za cilj, vedno večjo krepitev njene obrambne moči in vedno večjo krepitev sil splošnega ljudskega odpora proti sovražniku.
DEDEK MRAZ
Kot vsako leto tako tudi letos naši najmlajši nestrpno pričakujejo dedka Mraza. Pravijo, da bo letos dedek Mraz bolj pravičen, čeprav je vedno pravičen in bodo vsi otroci uživali enake pravice tako glede daril kot tudi vsega ostalega kar spada v pristojnost dedka Mraza.
V mestu bodo razne prireditve za naše malčke, ki bodo trajale več dni. Tudi okrasitev mesta bo menda nekaj posebnega. Vsem našim malčkom in seveda tudi našim malčkom in seveda tudi staršem želimo prijetno praznovanje ob darilih in prireditvah dedka Mraza.
Naša armada je opremljena z najsodobnejšim orožjem, ki ga je izdelala naša domača vojna industrija. Ce hočemo ohraniti in razvijati pridobitve naše revolucije moramo biti vsak trenutek pripravljeni, da udarimo
po morebitnem agresorju.

STALIŠČA IN SKLEPI ZK
V	zadnji številki Emajlirca smo poročali o seji ZK EMO. Na tej seji so bili sprejeti sklepi in stališča skupne seje OK ZKS Celje in tovarniškega komiteja ZK EMO.
STALIŠČA IN SKLEPI SKUPNE SEJE OK ZKS IN TOVARNIŠKEGA KOMITEJA ZK EMO CELJE SPREJETI 10. 11.1976
Na seji je bila enotno sprejeta ocena o pomembnih rezultatih, samoupravnih, političnih in strokovnih dejavnikov znotraj in izven EMO, ki so bili doseženi v obdobju od 1. 7. 1976 do 18. 11. 1976. (Poročilo o teh rezultatih je sestavni del teh sklepov.)
Vsa razprava je bila osredotočena na nekatera ključna vprašanja in naloge, ki se postavljajo kot pogoj za celovito preseganje obstoječih razmer in kvalitetno razvojno politiko EMO:
—	večja učinkovitost samoupravnih in političnih dejavnikov
—	ureditev kadrovskih razmer na vodilnih in vodstvenih mestih v TOZD in kadrovske ter organizacijske spremembe v delovni skupnosti skupnih služb
—	konkretizacija in verifikacija v in izven EMO razvojnih usmeritev, ki v tem trenutku še niso dovolj dorečene.
Oba organa ZK sta mnenja, da ni potrebno sprejemati nobenih novih sklepov, temveč nadaljevati z delom na realizaciji sklepov sprejetih na 1. skupni seji z dne 1. 7. 1976, ki pa se dopolnijo ziroma konkretizirajo z razpravo na 2. seji obeh organov z dne 18. 11. 1976.
Temeljno merilo za ocenjevanje ravnanja komunistov v OZK mora biti njihovo uresničevanje politike in akcije, ki so opredeljene v sklepih skupne seje OK ZKS Celje in sveta ZK EMO, z dne 1. 7. 1976. Posebno izpostavljamo pri tem odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev v TOZD in vseh komunistov v delovni skupnosti skupnih služb. Ker v OZK skupnih služb niso dosledno speljali politične in delovne diferenciacije med članstvom ZK, se tovarniški komite ZKS EMO zadolžuje, da preveri vzroke in sprejme ustrezne ukrepe.
Sprejem delavcev in mladine je v vseh OZK po TOZD nezadovoljiv, zaradi česar mora tovarniški komite ZK in vodstva OZK takoj sprejeti akcijske načrte za sprejem naprednih, sposobnih članov kolektiva.
Vsi vodje TOZD in glavni direktor so dolžni predložiti organom samoupravljanja in družbeno političnim organizacijam programe uspešnosti poslovanja TOZD in DO. Realizacija teh programov se mora mesečno preverjati in biti merilo za ocenjevanje vodilnih struktur v TOZD in skupnih službah.
Delovni ljudje v TOZD še vedno nimajo dovolj možnosti in pogojev za dnevno izražanje interesov, vplivanje, ustvarjanje in odločanje o najpomembnejših vprašanjih TOZD in DO. Zato morajo komunisti v sindikatu zagotoviti kvalitetno politično in samoupravno organiziranost vseh delavcev, da bodo lahko uresničevali kratkoročne in dolgoročne osebne in skupne interese, v skladu z zakonom o združenem delu in svojim ustavnim položajem.
Sanacijski in stabilizacijski ukrepi v vseh TOZD, se morajo po predloženih programih dosledno uresničevati. Še več naporov in znanja je potrebno vložiti v TOZD Tovarna posode in Tovarna kontejnerjev.
Globalne usmeritve novih proizvodnih načrtov EMO, se mora takoj tržno in tehnološko konkretno obdelati in verificirati v vseh TOZD in DO.
EMO opredeljujemo kot nosilca kovinskopredelovalnega kompleksa v Celju, z vsemi obveznostmi do kvalitetnih povezav z Gorenjem, Iskro, slovenskimi železarnami in drugimi.
Komunisti i občinski skupščini, vodstvih družbenopolitičnih organizacijah in strokovnih institucijah so zadolženi, da z vsem znanjem in odgovornostjo nadaljujejo s sodelovanjem pri realizaciji teh sklepov.
V	mesecu aprilu 1977 bo ponovno skupna seja OK ZKS Ce-rili realizacijo dogovorjenih nalog.
Konec meseca novembra je bila seja sveta ZK Združenega
Manjša produktivnost
v»*
večji
O manjši produktivnosti in višjih osebnih dohodkih v celjski občini smo že nekajkrat pisali.
Tokrat objavljamo stališča in razlago sindikatov v Celju v skrajšani obliki.
Z resolucijo o družbeno-eko-nomski politiki in razvoju SR Slovenije in občine Celje za leto 1976 smo predvidevali, da bodo rastle vse oblike porabe, razen investicije v osnovna sredstva, počasneje od rasti družbenega proizvoda, bruto osebni dohodki iz dohodka počasneje od rasti bruto dohodka in realni osebni dohodki na zaposlenega počasneje od rasti produktivnosti.
Značilnosti za letošnje devetmesečno obdobje lahko strnemo V naslednje:
—	večje izgube, za kar je deloma vzrok tudi v spremenjenem načinu obračunavanja dohodka (prehod na sistem plačane realizacije, sprememba vrednotenja zalog itd.);
—	hitrejše naraščanje bruto osebnih dohodkov od dohodka (bruto OD so porastli za 19 %, dohodek pa le za 2 %);
—	poprečni osebni dohodki so se povečali bolj kot produktivnost (poprečni OD na delavca 17 %, produktivnost le 7 %);
—	poprečno izplačani osebni dohodki so se dvignili iznad porasta življenjskih stroškov, kljub slabšim rezultatom gospodarjenja (življenjski stroškf 14,6 %, poprečni OD 17 °/o).
Delovne organizacije so oblikovale sredstva za OD pretežno mimo doseženih rezultatov poslovanja ter jih prilagajajo rasti življenjskih stroškov, da bi ohranile njihov že dosežen realni obseg.
S tem pa niso spoštovale osnovna merila resolucije o gospodarskem razvoju občine in republike in določila v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.
Oglejmo si najprej, kako je bilo z gibanjem osebnih dohodkov v primerjavi z merili po samoupravnih sporazumih posameznih dejavnosti.
Razporejena sredstva iz dohodka so za 3,4 % presegla dogovorjeno višino po sporazumih. Vendar v podatkih niso zajete vse delovne organizacije, ker nekatere niso vpisale teh podatkov v ustrezne obrazce periodičnega obračuna. Po danih podatkih od 169 delovnih organizacij ni spoštovalo sporazum 55 ali 32,1 %, torej 4 delovne organizacije manj kot v polletju. Pri posameznih organizacijah je odstotek preseganja zelo različen in se giblje od 1 do 211 % (% preseganja je tako visok zaradi izgube pri poslovanju). Kljub kršitvi sporazuma pa je kar 21 organizacij izplačalo poprečne osebne dohodke izpod rasti življenjskih stroškov.
STALIŠČA
V vseh TOZD, pri katerih je na podlagi podatkov SDK, ugotovljena pri izplačilu osebnih dohodkov v 9 mesecih letošnjega leta prekoračitev dogovorjenih meril po samoupravnih sporazumih oz.
OD
resoluciji o družbeno-ekonom-skem razvoju občine, bodo strokovne službe pripravile o tem podrobno poročilo ter predlog u-krepov, ki bodo gospodarjenje z dohodkom uskladili s samoupravnimi sporazumi oz. resolucijo. Poročilo bodo obravnavale družbeno-politične organizacije in samoupravni organi v TOZD, ki bodo sprejeli ukrepe in izpostavili osebno odgovornost poslovodnih organov oz. vodilnih delavcev za njihovo uresničitev.
Poročilo, skupaj s sprejetimi ukrepi, bo dostavljeno občinskemu svetu ZSS Celje najpozneje do 15. 12 t. 1.
Udeleženci ugotavljajo, da poenostavljen ukrep, katerega edina posledica bi bilo' zniževanje osebnih dohodkov, ni sprejemljiv. Zato se bodo zavzeli za uresničevanje takšnih ukrepov, ki bodo spodbujali večjo storilnost, ustvarjali večji dohodek in s tem omogočali tudi ustrezno rast o-sebnih dohodkov.
V TOZD, v katerih je ugotovljeno znatnejše preseganje dogovorjenih meril za delitev osebnih dohodkov, bodo izplačevanje o-sebnih dohodkov zadržali na sedanjem nivoju tako dolgo in do tistega obsega, da bo dosežena uskladitev s samoupravnim sporazumom oz. resolucijo.
Udeleženci predlagajo in priporočajo, da odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje prouči učinkovitost obstoječih samoupravnih sporazumov v povezavi z družbenim dogovorom in resolucijo za leto 1976 in da ovrednoti učinke novega sistema obračunavanja dohodka, ki je bil uveden v tem letu.
Udeleženci so seznanjeni z akcijo zbiranja podatkov o osebnih dohodkih po tipičnih delovnih mestih, ki bo zajela cca 150 TOZD oz. delovnih skupnosti ter zagotavljajo, da bodo pravilno izpolnjene obrazce pravočasno dostavljali občinskemu svetu ZSS Celje.
Udeleženci soglašajo, da je potrebno v vseh TOZD takoj pristopiti k izdelavi samoupravnih splošnih aktov o delitvi osebnih dohodkov, ki bodo grajeni na načelu nagrajevanja po delu, tako, da bodo upoštevani dosežena produktivnost in drugi ekonomski pokazatelji poslovanja posamezne TOZD, ki jih predpostavlja zakon o združenem delu. V ta namen bodo v vsaki TOZD ustanovili delovno skupino, ki bo zadolžena za sestavo ustreznega predloga.
Ta stališča se objavijo v Informacijah občinskega sveta ZSS Celje. Predsedniki OOS pa so dolžni z vsebino seznaniti poslovodne in samoupravne organe ter ostale družbeno-politične organizacije.
PRVENSTVO ŠTAJERSKE V PODVODNEM RIBOLOVU
O našem krožku za podvodno dejavnost, ki deluje pri društvu LT EMO smo že pisali. Imeli so lepe uspehe, ki so jih s pridom uporabili pri organizaciji prvenstva Štajerske v podvodnem ribolovu. Čeprav je od tega minilo nekaj časa, menimo, da je prav, če seznanimo naše bralce z uspehi, ki so bili doseženi na tem prvenstvu.
Tekmovanje je bilo na notranji obali otoka Cresa, severovzhodno od rta Damjanam na globini do 12 m in je trajalo neprekinjeno štiri ure. Udeželo se ga je 14 članov kluba za podvodno dejavnost pri LT EMO — Celje, v katerem so včlanjeni potapljači — amaterji Celja, Laškega, Velenja in Ptuja ter 8 članov pred kratkim ustanovljenega kluba za podvodno dejavnost KOVINAR — Maribor, ki združuje v svojih vrstah potapljače iz Maribora, Murske Sobote in Radvancev. Podvodni klub iz Trbovelj se tekmovanja iz neznanih vzrokov ni udeležil, čeprav je bil povabljen.
Tekmovali so posamično za naslov štajerskega prvaka in za naslov ekipnega prvaka Štajerske, pri čemer so se trije najboljši šteli v konkurenco za ekipno prvenstvo.
Tekmovanje v tako širokem merilu je bilo doslej organizirano prvič. Istočasno pa je bilo izvršeno redno vsakoletno klubsko tek-
movanje za prestiž v posameznem klubu.
Naslov ekipnega prvaka je za leto 1976 osvojil klub za podvodno dejanost LT EMO — Celje, ki točkam, ki jih je zbral mariborski klub. Naslov posamičnega štajerskega prvaka pa je ob močni konkurenci s precejšnjim vodstvom osvojil Emilij GREGORIČ iz Celja. Vsekakor pa je tudi večina, ostalih tekmovalcev dosegla za kontinentalee, ki so zaradi oddaljenosti od morja ali globljih voda vezani žal le za neredne in občasne treninge — zelo lepe uspehe. Rezultati za prvih deset najboljših so naslednji:
Točke
1.	mesto: Emil GREGORIČ, LT EMO Celje 5.930
2.	mesto: Anton KREBS,
LT EMO Celje	4.853
3.	desto: Ivan KOKOŠI-
NEK, LT EMO Celje 4.700
4.	mesto: Emil ŠPEC,
LT EMO Celje	2.900
5.	mesto: Milan šNU-
DERL, Kovinar Maribor 1.550
6.	mesto: Bogdan MIRNIK, LT EMO Celje	1.540
7.	mesto: Erlend MADRONIČ, LT EMO Celje	1.370
8.	mesto: Stanko OSET,
Kovinar Maribor	1.000
10.	mesto: Drago KLEPAČ,
LT EMO Celje	856
Tekmovanje, prvič organizirano na nivoju Štajerske, je izredno uspelo tako glede na množičnost udeležbe kot glede na dosežene rezultate in izvedbo tekmovanja, še zlasti če poudarimo, da so vse stroške, ki za tako tekmovanje niso majhni, nosili udeleženci sami, razen skromne finač-ne pomoči in dveh pokalov, ki jih je poklonilo LT EMO Celje.
Organizator prvenstva je bil potapljaški klub iz Celja, ki ima kot prvi tovrstni klub na Štajerskem tudi največ izkušenj, pri čemer je bil dan bistven poudarek na varnost tekmovalcev, saj je pripravljalni odbor že en dan prej imel zadosti varno področje in ga jasno označiš z bojami. Vse tekmovalce so prepeljali na lovno področje z večjo barko, komisija pa je nadzorovala in spremljala celotno tekmovanje ter pazila na varnost še s štirimi dodatnimi čolni.
Vzroki slepote pri nas
PROGRAM POLITIČNIH PRIPRAV ZA IZVEDBO REFERENDUMA V KS GABERJE-HUDINJA
Solidni uspehi združevanja sredstev za skupne potrebe so dali pobudo za načrtno reševanje vzniklih potreb v Celju.
Odločitev za samoprispevek predstavlja že dogovorjene cilje srednjeročnega načrtovanja družbenega razvoja Celja in reševanje potreb po krajevnih skupnostih.
V prihodnjih petih letih bomo vložili v družbeni standard na našem območju znatna družbena sredstva za dograditev potrebnih šolskih objektov in zgraditev kulturnega doma v dvorano, knjižnico in ostalimi potrebnimi prostori za kulturno in družbeno življenje v naselju Hudinje.
VAŽNEJŠE NALOGE IN
AKCIJSKI PROGRAM DPO
Vsak ponedeljek ob 18. uri zasedanje štaba zaradi spremljanja realizacije programa in sprotno dopolnjevanje programa.
—	6. dec. 1976:
sprejem akcijskega programa štaba in razgovor s šolniki in predstavniki vzgojnovarstvenih ustanov.
Naloge vseh članov štaba.
—	9. dec. 1976
ob 17. uri razgovor z delegati, družbenopolitičnimi delavci in poverjeniki SZDL v dvorani delavne organizacije EMO Celje.
Vsebina:	pomen referenduma,
akcijski program.
—	9. dec. 1976 — 30. dec. 1976
bodo vsi nosilci, ki združujejo
posamezne skupine v krajevni skupnosti, vodili razgovor v svojih enotah, kjer bodo tolmačili program novega referenduma in tolmačili rezultate trajajočega referenduma.
Vsa nerazjasnjena vprašanja bodo javljali sproti štabu.
—	13. dec. 1976
bomo imenovali glasovalne komisije.
Komisije bodo tudi skrbele za okrasitev glasovalnih mest
Določili bomo tudi datume zborov krajanov (26. 12. — 12.1.1977).
Zbora krajanov bosta dva in sicer za območje:
—	Gaberje v prostorih krajevne skupnosti,
—	Hudinje v prostorih šole na Hudinji.
Razdelitev terena na območju in določitev nosilcev.
Predloge razdelitve in zadolžitve oseb dajejo podružnični odbori SZDL.
—	20. dec. 1976:
Pregled opravljenih zadolžitev in obravnavanje kritičnih pripomb. Delitev propagandnega materiala.
—	Na vseh zborih in sestankih bomo navzočim objasnjevali potrebo referendumskega reševanja skupnih potreb in prikazovali pomen referenduma.
Tudi ob prihodu dedka Mraza bomo na primeren način seznanili navzoče o programu referenduma.
—	27. dec. 1976:
Bomo naknadno oblikovali program in ga po potrebi dopolnili in določili realne datume za posamezne izvedbe.
Ko govorimo o slepoti, se nam samo po sebi postavlja vprašanje: kako zmanjšati število ljudi z ugaslim ali oslabljenim vidom. Odgovor bi bil: boj proti povzročiteljem slepote, torej preprečevanje. Vnaprejšnja zaščita nam bo dala ustrezne in želene rezultate samo, če bomo poznali vzroke, ki vplivajo na uničenje vida. Ce razčlenimo vzroke, ki jih ugotovimo ob registraciji slepih, bomo tiste, ki so pogostnejši za slepoto lahko ločili, od tistih, ki so izjemni. Temu bodo sledili tudi ustrezni varstveni ukrepi.
Vzroki slepote so po raznih državah in celinah zelo različni. Nekateri od njih, kot npr. trahom, onhocerkoza in variola, ki so v svetovnih statistikah na vrhu lestvice med vzroki slepote, so pri nas nepomembni, ker teh bolezni pri nas praktično ni več. Zelo pa zbolevajo za temi boleznimi ljudje v Afriki in Aziji. Zato se v svetovni statistiki pokaže odstotek vzrokov na tak način in si je pač treba med prebivalstvom, kjer živimo narediti svojo lastno statistiko in načrtovati temu ustrezno preprečevanje.
Omeniti pa moramo, da se pri istem narodu skozi obdobja vzroki slepote tudi spreminjajo. Zato je treba statistične podatke obnavljati in sproti ugotavljati, kateri vzroki naraščajo in kateri upadajo. Pri nas so z leti nekateri vzroki za slepoto skoraj izginili iz naših statistik, kot npr. trahom, gonoreja očesa, skrofu-lozno vnetje očesnih vek, medtem ko se nekateri drugi pojavljajo pogosteje, kot npr. virusne
bolezni očesa, diabetes in glavkom.
Vzroki za slepoto so lahko v vseh delih očesa in v živčnih poteh do centrov v možganski skorji. V sprednjem delu zrkla so v roženici, v šarenici, v leči, globlje v steklovini, v žilnici in mrežnici in še bolj zadaj v živčnih poteh. Mnogo očesnih stanj s slabim vidom je prirojenih in tudi dednih. Odstotek slepih je zelo visok zaradi podedovanih vzrokov in to skoraj pri eni četrtini slepih. Dokazali smo celo, da ti dedni vzroki naraščajo. Take spremembe na očeh opazimo večinoma že pri rojstvu, a so kasneje dostikrat še izrazitejše. V izjemnih primerih se rodi otrok brez očesa, s povečanim ali zmanjšanim nerazvitim zrklom, rodijo se otroci z degeneracijami na mrežnici ali z odmrlim očesnim živcem.
Med vzroki ne smemo prezreti toksoplazmoze, leptospiroze, tumorjev, poškodb ter slepote po-vročene zaradi vnetnih in degenerativnih sprememb na mrežnici, žilnici in na vidnem živcu. Take spremembe povzročajo razni strupi (tudi alkohol in nikotin), zelena mrena ali glavkom in bolezni ožilja.
Pri nas imamo popisane in registrirane vse slepe osebe in smo na podlagi tega popisa sestavili statistični pregled vzrokov.
Najprej poglejmo, koliko je slepih pri nas. V Jugoslaviji je sedaj registriranih približno 23.350 slepih oseb. Od tega je po republikah število naslednje: v Srbiji 4.757, Kosovu 1.616, Vojvo-
dini 2.311, Hrvatski 4.292, Sloveniji 1.811, Črni gori 1.132, Bosni 3.675 in Makedoniji 3.840 slepih. Približno je na 100.000 oseb 1,01 do 1,03 °/o0 (promile slepih, kar ustreza odstotku slepih v evropskih državah. Afrike in Azije mnogo večji.
V naši republiki je torej okrog 1.811 oslepelih oseb. Pri teh je pa odstotek izgubljenega vida različen. 21,1 % ima izgubo vida od 90—95 %, 78,9 % pa nad 95 %. Več ko tri četrtine slepih spada torej v skupino, ki je po veljavnih predpisih upravičena do tuje pomoči.
Če pogledamo po spolu, opazimo, da je več slepih moških (58 %) kakor žensk (42 %). To si razlagamo tako, da je na vseh delovnih mestih, ki so zelo izpostavljena vzrokom za oslepitev, več moških kakor žensk.
Zanimivo je tudi povezati slepoto s poklicem. Opazili smo, da je največji odstotek slepih med nekvalificiranimi delavci (30,4 %). Teh delavcev je v splošnem dosti, so pa zelo izpostavljeni tudi očesnim travmam in boleznim. Velik je tudi odstotek med tistimi brez poklica (14,2 %). To so predvsem tisti, ki so slepi že od rojstva zaradi prirojenih anomalij, ali pa so otroci, ki so oslepeli že v predšolski dobi. Zelo blizu tem je odstotek (13,3 %) šolske mladine, podobno so zastopani kvalificirani delavci, obrtniki in kmetje. Pri uslužbencih je odstotek nižji (5,6 %), pri gospodinjah pa zopet višji (10,0 %).
(Nadaljevanje prihodnjič)

KRIŽANKA IN HUMOR
				EMO	OPORNIK	TURIST MESTO v &OVJ ■¿0TÛSSÜ	KO ¡¡.VESTI SIOVNIČ. AASEN	PRAVOS), JXJHO- VNUK	EMO	IT. PE5UIK	PRifKD' uiti i ROKE2DV	GORSTVO V JU2UI Ameriki	E6IPČ. bOG	PLOSK. MERA
f				edem OO ČUTOV					Raft Zeva KftOUA VOJN» ODSEK					
	^b\			LASTNIK PWOVAftHÉ KING COLE										
				►										EMO
Sestaja U.	AZIJEC	vrsta DC.ÛZ6A						EMO	NÖRD. ^nuč.i				IME POPULA* G KuPt (K. KOiAc	TUJE MOŠKO IME.
		VOZU E POTI							TftOJAM. KRALJ					
SOL OCETUE KISHUA							SEMITSKI £>06	AUAU EDGAR MRENA,				KARLÛYAC gostilmi- ČAR		
ZELIKA ZELIŠČE				RO ROM. klub MLADOST	DVA SAMOCL A SUIKA	SL PEiWIK (Malej)				SKUP BEL6Ü ^ KQPALIS				
LEVI PiUtOk ROUE. V FkAUC.						E£iPc SVETI g>!K					*£KA KA PELE PO- “ŽIV ttxs c.			
6RŠKI POL- OTOK						VRH V HMVUAll, CILJ JUS. OWR.AVS								
SkOPIH* ENOTA MOŠTVO					EMO	AMERIŠKA HORSKA KRAVA								
BREZ BESED
(PAVLIHA)
Najprej komisija za ugotavljanje izvora premoženja, sedaj pa še komisija za ugotavljanje izvora infarkta
(JEŽ)
Novo v knjižnici
Revije:
—	»BLECH« 23(1976)10 Coburg
—	»DIN- MITTEILUNGEN« 55(1976)11 Berlin
—	»DESIGN« (1976)10 London
—	»FÖRDERN UND HEBEN« 26(1976)12, 13 Mainz
—	»GESUNDHEITSINGENIEUR« 97(1976)11 München
—	»INDUSTRIEANZEIGER« 98(1976)83—91 Essen
—	»INDUSTRIE LACKIERBETRIEB« 44(1976)10 Hannover
—	»KLIMATECHNIK«
18(1976)10 Stuttgart
—	»KONSTRUKTION«
28(1976)10 Berlin
—	»MANIPULACIJA SKLADIŠTENJA« 10(1976)5 Beograd
—	»MITTEILUNGEN DES VEREINS DEUTSCHER EMAILFACHLEUTE« 24(1976)10 Hamburg
—	»NEUE VERPACKUNG« 29(1976)10 Berlin
—	»ÖL UND GASFEUERUNG« 29(1976)10 Stuttgart
—	»QUALITÄTS UND ZUVERLÄSSIGKEIT« 21(1976)10 Berlin
—	»SANITÄR UND HEIZUNGS TECHNIK« 41(1976)10 Düsseldorf
—	»SBZ. SANITÄR- TECHNIK, HEIZUNGS- u. LÜFTUNGS-TECHNIK« 31(1976)20 Stuttsart
—	»SCHWEISS TECHNIK« 26(1976)10, 11 Berlin
—	»SCHWEISSEN UND SCHNEIDEN« 28(1976)10 Düsseldorf
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage mame
Cecilije Pilih
se prav iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in darovali vence in cvetje.
Se posebej se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz knjigovodstva OD za darovano cvetje in izraze sožalja.
Žalujoča .hčerka Marija Lebič
ZAHVALA
.Ob bridki izgubi mojega dragega moža
Vlada Šprajca
se prav iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti ter darovane vence in cvetje.
Se posebej iskrena hvala sodelavcem in sodelavkam iz emajlirnice za izkazano pozornost v dneh žalosti ter izraze sožalja, kakor tudi godbi na pihala EMO za igrane žalostinke ob njegovem preranem grobu.
Žalujoča žena z družino
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega dragega moža
Jožeta Tavzesa
se prav iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje in vence na njegov drob.
Posebna zahvala vsem sodelavkam in sodelavcem za izkazano pozornost in izraze sožalja v dneh žalosti kakor tudi vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z menoj.
Žalujoča žena Justa z družino
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo elani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje