Subscription 18.00 Yearly ŠTEV,—NUMBER 52 CHICAGO. ILL., TOREK, 16. MARCA (MARCH 16), 1M7 ^ri.ifH'i tin TU» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradailki to up ram liki pro. torti »667 i. Lawndalt An. Office of Publication t 6667 South Lawadala Aw. Telephon«, BockirtU 4604 A-«*— f«, ■aaillng at „add raU of oo.Ug« prortdod for , la .«ctloa UO^Act of Oot. », 1017, autkort.«d on Juaa 14, 1018. delavsko razsodišče ibsodilo Remington-Rand Co lilo jc da mora ponovno uposliti 4000 de-, vccv ki to izgubili zaslužek po izbruhu stavke Kompanij* obdolžcna kršenja zakona, ki daje delavcem pravico organiziranja in kolek-£Ua pogajanja. Predsednik kompanije zvan v Washington na konferenco z delavko tajnico. Družba čaka odloka vrhovnega ¡^iica glede ustavnosti Wagnerjevega zakona ,.. Zmagovite sedeče stavke v Chicagu Domače vesti Jolietski "stavkar" sedi že teden dni Joliet. — Frank Peterlin je včeraj (15. marca) dokončal en teden svoje 'sedeče stavke' v avtomobilu, ki mu je 8. marca obtičal v blatu v May ulici in potem Velesile tekmuj x * v gradnji letal Rusija, Nemčija in Italija na prvem mestu Waahlngto«i. D. C., 15. marca.—-National Aeronautic Assn., ki zbira podatke o gradnji letal, je včeraj izjavila, da vse evrop ske države tekmujejo v gradnji bojnih letal. Letos bo dosežen rekord, ko bo zgrajenih okrog 20,000 bojnih letal. Evropske drr žave imajo že sedaj več ko 25,- |fwhinfflon, D. C., 15. marca. S'a predvečer zasedanja fede-vrhovnega sodišča, ki tfiti o ustavnosti Wag-rjevega zakona, kateri garan-delavcem pravico organizi-ja in kolektivnega pogaja-je vladno delavsko razsodi-odredilo, da mora Reming-hRand uposliti 4000 delavcev, bili vrženi na cesto po iz-uhu stavke v preteklem letu. kompanija izdeluje pisalne > in pisarniško opremo v nah, ki jih ima v šestih «tih in treh državah. ( pomeni, da mora kom-mja kapitulirati pred stav- Okrog 2500 delavcev v sedmih stavkah zmagalo caí v oiavu v muy uiici ni im»»« i zamrznil. 2ena mu dnevno pri^C R Enyart, tajnik NAA, je dejal, da Ima Sovjetaka Chicago, 15. marca. — Zadnji teden je v Chicagu izbruhnilo sedem sedečih stavk in vse so bile končane v nekaj dneh, nekatere celo v šestih urah, z zmago delavcev. V delavnicah Fannie May ------,--------- . .Home Made Candy, 212 W. Marker je ona izzvala konflikt, di80n atf je 150 deklet sedelo je odklonila zahtevo organi-1 mQ 24 ur in dobilo 40-urnik inih delavcev glede kolektiv- te(inu pogajanja in s tem kršila y ¿njig0veznici John F. Cu-tije Wsgnerjevega delav-_ i zakona. Olani federalne-|je okroif 2oo delavcev in delavk delavskega razsodišča, ki je aedelo 8amo ^ ur |n dobilo 1 ustanovljeno na podlagi te- 12% zvišanja mezde, takona, bo J. W. Madden, Pri chfcago Mail Order Co., in S. Smith in Donald W. 6U ^ Paulina at., je 1600 de- ith lavcev in dalavk v treh dneh iz- Frtnces Perkins, načelnicalvoiavalo svoje zahteve. ihega delavskega depart*f~ flStavcl," 860 po številu, pri 1, se je zavzela za stavkar- Ludlow Typograph Co., 2082 ladnji teden, ko je pozvala ciybourn ave., so tudi zmagali (sa H. Randa, predsednika L treh dneh> stavki 400 delavcev ipanije, v Washington, da ga pri peanut Specialty Co., 400 W. na kolektivna pogajanja s Superior at., in 350 delavcev v irji. Rand je odgovoril, de|avnici mi\At 13oo W. 32nd * bo odzval pozivu in prišel Place gta trajali le po dva dni. konferenco, ki se prične pri- Štiristo delavcev pri Wizzard, lnji 6etrtek- Inc., 5223 W. 65th st., je v 24 Zdaj se je pridružil kampanji urah izvojevalo 10% zvišanja ►ti Remington-Rand Co. tudi mezde in 160 delavcev pri Borin in P. Frey, predsednik depart- Mfg. Co., 1825 So. Cicero ave nta unij kovinarskih delav-|je tudi zmagalo. A. D. F. On je protestiral* je vladni odbor socialne zate oddal naroČilo glede foto-afiranja rekordov starostne-in brezposelnostnega zavaro-nja v vsoti $57,000 tej proti-»ijski kompaniji. Arthur J. ^eyer, načelnik odbora socialite, je takoj, ko je bil formiran o protestu, naznanil, »bo naročilo preklicano. Vladno delavsko razsodišče v I Washington, D. C., 15. marca *>mn odloku naglaša, da je po — Državni department je po dol-"*'i*anju prič ugotovilo, da je Uem prerekanju dovolil, da sme-""panija kriva kršenja Wag- U° ameriške zdravniške in re j^w zakona, ker je odklo-Hfne enote oditi v danijo na Aktivna pogajanja z re- fronto španske ljudske vlade entanti organiziranih delav- Pred nekaj tedni je državni dein • tem izzvala stavko. "Na- partment odredil, da tudi zdravil» j« špione V svojih tovar- bolničarke in rellfni odbor in "kuÄala podkupiti vodite-NM ne smejo dobiti potnih II-uni> in javne uradnike," »tov za Španijo. V| v'adnl odbor. "Njeni Ameriška organizacija Prija nti* in pobojniki so nameno- teljl španske demokracije je pa Migali izgrede, da nahuj- pritiskala in protestirala toliko >K> javnost proti stavkarjem. £aaa. da J« končno dobila dovo-I PMvezo, da «tavkarji ogra-MJenj*» ^a lahko pošilja medikal »i*no lantnino, je skušala er dihu. Cunnea )« bll kot «ci»^ en ^ un ^ »kt'venn.P^. T^'tl n.tlon.l Lwlle. O.rm.nt Work- 1912 je kandidiral zu državnega______. nA«n»ii. pravdnika in dobil je čez 113,000 «rs, ki bo imenovan pozneje. glasov; manjkalo fnu je le okrog, Med CIO in tekstilno unijo Je 5000 glasov do izvolitve. Po ro- Ameriški zdravniki smejo v Španijo Prijatelji spanske demokracije zmagali Odredba proti pi- hetiranju zavrzena San Francisco, Oal. — Volilcl tega mesta so se z veliko večino izrekli za preklic mestne odred- du je bil Irec nov ter dve hčerT. spomin ;alo pnu io izVol I in zipuiča Sest si- hčerT Cas bila sklenjena slična pogodba ^ „. kakor lansko leto pred kampa- !as?en"mu njo med CIO In jeklarsko tibljo. Tekstilna unija se umakne po-pol noma v ozadje, ker bo njene a fvLi ur funkcije prevzel Hillmanov od Ameriški /Vemci bor Zft organiElrinje tekstilnih podpirajo LaGuaraio, deiavcev. Ta odbor bo določa New York. — Glavni odbor! pristopnino In asesment, ali pa Nemške kulturne- lige, ki ima eno ali oboje začasno opustil Chicago, 15. marca.—Thomas B. Hogan, predsednik Yellow Cab Co., je po konferenci s pred stavniki federalnega delavskega departmenta naznanil, da je pripravljen na pogajanja, da se stavka šoferjev, ki traja le devet dni, konča. Predlagal je, naj se stavkar ji vrnejo na delo, potem pa naj se vršijo volitve, da ae odloči, kdo naj reprezentir« šoferje pri kolektivnih pogajanjih. Volitve naj bi se vršile pod nadzorstvom federalnih posredovalcev. Hoganov predlog se ne nanaša na šoferje pri Checker Taxi Co., ki so zavojevani v stavki, ftoferji so po Izbruhu stavke u-stanovill novo unijo Midwest Taxlcab Drivers in apelirali na Lewisov odbor CIO, naj jim pri* skoči na pomoč. V imenu šoferjev, članov nove unije, govori delavski odvetnik Joseph M. Ja-cobs. Benjamin Samuels, podpredsednik Yellow Cab Co., Je sinoči izjavil, da se ne bo pogajal * reprezentanti nove unije, če ne bo Jacobs dokazal, da ta predstavlja najmanj 50 odstotkov stavkarjev. Na to je Jacobs odgovoril, da bo predložil listo !• men članov unije federalnim posredovalcem, da dokaie, da unija represent Ira večino stavkarjev. Samuels je potem Izjavil, da ne more sprejeti takega do- Sveži italijanski ujetniki prihajajo v Madrid NOVA BITKA JU2NO OD MADRIDA Madrid, 15. marca. — Na iuš-110vzhodni fronti ob Jarami je sinoči izbruhnil nov fašistični napad, ki je bil odbit po krvavem boju in s velikimi Izgubami za fašiste. Madrid. 15. marca. — Uradna vest, ki je bila sinoči sporočena 1 madridske radiopostaje, se glasi, da vlada odkriva vedno več Mussolinijevih divizij v Španiji in zdaj domneva, da mora biti brez malega 100,000 Italijanov na fašistični strani na raznih španskih bojiščih; samo na iruadalajarskl «fronti severovzhodno od Madrida s e nahaja šest Mussolinijevih divizij. Madridski listi zdaj ne poročajo več o Francovlh ofenzivah in porazih, temveč o Mussolinijevih. Danes Usti Javljajo o Mussollnl-jevem porazu v provinci Ouada-lajarl. Iz Guadalajare prihajajo nadaljnji Italijanski ujetniki. Ko so vladni miličniki počistili re-okupirane kraje po veliki znmgi v soboto sevemovzhoduo od mesta Guadalajare, so ujeli v Torijl, ki se nahaja 15 milj se-vernovzhodno od prej omenjenega mesta, čei sto Italijanov, ki so se skrivali v kleteh. Med ujet- 115,000 članov, je rekel v telegramu, da je newyorški župan LaGuardia "izrazil sentiment velike večine ameriških Nemcev, ko je rekel, naj postavijo na svetovni razstavi 1939 mučilnico in v njej fanatičnega rjavosrajč-nika" Hitlerja. be proti piketiranju. V agitaciji za preklic so bile aktivne vse delavske organizacije. Unija bo Izročala vse dohodke temu odboru, kateremu se podvržejo vsi voditelji in uradniki. Kadar bo industrija organizira na, dobi tekstilna unija nazaj svoj status, o čemer bo sklepal CIO. Vsa kamenja bo enako centralizirana kakor je kampanja v jeklarski industriji, na čelu katere je Philip Murray, podpred-(Dali« na 8. itraal.) miki so tudi poročnlk-polkovulk, Včeraj je stavka zzvala SOVjL^ ln p^niK j» redne Kali-nasilja. Trije stavkarjl so bIH L ^ ^^ IullJftniko divl-tepeni in stavkarjl so skušali »•■ L,J se začele dane« koncentrirati na odmerjenih mentih. Angleške In franco-»ke bojne liulje križar!Jo ob ae-vernozapadnem In Južnem obrežju s tamkajšnjimi pristanišči, ki mi v rokah šiienuklh fašistov, nemške in Italljaimke ladje imajo pa nalogo |iazltl na luke na vzhodni «trani, ki ho pod kontrolo A|*u»k« vlad«» Na Balerlške otoke, katere so še zadnjo Jesen zanetili Italijani v "imenu generala Francisca Franca," Imajo Mtražltl Francozi. Mednarodni nevtralnostni odbor v I/nidonu, ki je odredil blokado. ne Im ta teden bavll s pro-t*Htom m i mi mike vlade v Valenci-ji proti prisoetvovanju Mussoll-»iljevlh divizij v fašistični ofen-zivi v (íuaítalajarl. L PROSVETA TU K BN LMí IITENMENT in LASTNIMA ILUVBMIU MAJUMKB POUrOBMK JIINOTI »V # I» I M ri« H «b Mt. Htl » H M»l II far IM U»tu4 «Mm ( «v fmr. CM* MM ur r—' p* Éiiwm. •TJ« M» pmt. («rttM. 9» ta.) M "Nt* i« » aias**. to J* »riMU MiiibIié «f ■■■p*« — Mladina naj dela! Modri pater Hugo je tudi prispeval »voj dva centa vreden argument k vprašanju otroikega dala in kajpada njegova modra aodba je, da sedemnajstletni fant in dekla nista več otroka — torej naj delata! ~ Dobro je, da je pater Hugo priznal, da je katoliika cerkev v Združenih državah — eden glavnih nasprotnikov amendmenta za odpravo otroškega mezdnega dela. Dva glavna nasprotnika sta: kapitalizem in katoliika cerkev! V isti sapi pa pater Hugo trdi, da njegova cerkev ne nasprotuje amendmentu zato, ker fteli, da bi kapitalisti izkoriščali otroke. To je tista kontradikclja ali protislovje, is katerega se naši patri nikakor ne morejo izmotati. V enem stavlrti pater Hugo zapiše, da je "katoliika cerkev odločno nastopila proti kapitalistom, ki so celo otroke zasuinjili stroju" — malo nižje pa piše, da je "krepkemu sedemnajstletnemu fantu kakšno koristno delo potrebno, a ga ne bo smel dobiti". Amendment za odpravo otroškega dela je patru "zopet ena modernih vzgojnih bedarij ... ki le pomnoii ie itak ogpomno armado mladostnih zločincev .. Tako se mota modri pater Hugo. Kapitalisti so zasuinjili otroke stroju, toda kje naj sedemnajstletni fant najde "koristno delo" (taktno, ki prinese kaj zaslutka), ako ne v auino-sti pri stroju?... In bal to suinost hoče amend-ment odpraviti! Za drugačna dela ne gre! Za delo doma pri startih, v hiti ali na farmi, ne gre, kajti tu je vsaka kontrola nemogoča kot je bila kontrola alkoholnih pijač med dobo pro-hlbicije. Mogoča pa je in potrebna kontrola v industrijah. To kontrolo nad industrijami glede otrotkega dela amendment preputča kongresu. Nobenega dvoma ni, da bo kongres dovolil izjeme za strokovno tolanje mladim. Dečki in deklice od 14. do 18. leta, ki se hočejo vaditi v poklicih, se bodo lahko vadili, ampak to bo tola, ne bo mezdno izkoritčanje, ne bo suinost pri stroju. Pater Hugo pravi: "Odkrito povem, da ko (slovnica!) bi jaz bil rojen Amerikanec, bi me bilo aram, če bi me od 14. leta naprej kdo otroka imenoval. Odločno bi protestiral proti temu. To ae pravi mladeniča, dekle poniževati". Hm, to je apet ena od patrovih kontradikcij. Njega bi bilo aram, toda pater bi ne zaupal 14-letnemu otroku maraikatere resnice in nagnal bi ga s smrkovcem, če bi se hotel postaviti ob njem kot dozorel mož ali žena! Ko je bil pisec teh vrstic star 14 let. ga je oholi kaplan v starem kraju nahrulil takole: "Tebe se te materino mleko drtl okoli ust. zato ne smet čl tat i Jurčičevih spisov!" — Vidite, pater, tudi mene je bilo takrat aram. ko me je kaplan zagnal med otroke, daai po vati sodbi nisem bil vetf otrok! Kdaj prav za prav |>a otrok neha biti otrok? 8icer se razumemo. Pater Hugo zamenjava vsako otrotko delo in počet je za mezdno Izkoritčanje (kje je ostala pri stroju?). Zato (»menja svoje paatirovanje In druga kmečka dela v svojih mladih letih. To smo delali vsi. ki smo bili rojeni na kmetih, pater Hugo. To pa je nekaj dorela drugega kot otrotko delo v Ameriki — pri strojih, na primer v tekstilnih tovarnah na jugu. kjer na tisoče drobnih dečkov in deklic stoji do deset ur dnevno pri pre-dilnih in tkainih strojih in za |>asjo mezdo od-grita zaslutek odraslim možem in ienam. To je. kar herfe amendment v glavnem odpraviti! Glavni wrok. da katohlka cerkev v Ameriki nasprotuje temu amendmentu. j« pa ta, ker ae "upravičeno boji. da tmdo nadaljevalne tole za otroke pohujtevalnke. kot Je toliko ameritkih publlčnlh vitjih tol". pravi pater Hugo. To Je čudno, ftkof Gibbons pa pravi, da je glavni vzrok naaprotatva ta. ker ar cerkev "upira kontroli iz Waahingtona nad mladino". Pa recimo, da je Hugo v pravem. Zakaj se cerkev boji javnih tot. ko vendar svojo mladino drž) v svojih Mah? Ali ni res. pater Hugo, da v tem «lučaju vata cerkev diktira veliki večini nekatoWkega prebivalstva glede mladine? Pater Hugo tudi zapite: "Hicer pa mislim, da fe (spet lepa slovnica!) M bila cerkev ta tak amendment. bi bili njeni nasprotniki prav sigurno proti nJemu". Spet ste se ureaall! Poučeni «no. da m*gr. John A Ryan, katolitki duhovnik in profesor katoliftke soriologije na ka> tolitki univerzi v Washingtons D. C, tag« varja ta amendment! In mi ga tudi zagovarjamo! AH ne bi b^lo |»rav, pater Hugo, ie bi vi enkrat v običajni «iolgi krvavici razložili, zakaj ste tako kapitalen demagog?! — Glasovi iz naselbin v počast Thomasu. Naa ni bilo vem mu ime in mu pravim, da doati, toda je bil lep sestanek o-' ne zanimam za zadruiniitvo. Bil nlh, ki ae zanimajo za radikalno!je vesel. Ker je bil govornik po-gibanje. Po banketu ali večerji j zen, Je sam pričel s čltanjem raz-smo l|i v dvorano srednje šole, rtih Izjav o socialnih problemih kjer ae vrte vsak torek večer s strani vitjih avtoritet omenje-predavanja Foruma. Bilo je it 'ne cerkve, ki so naklonjene za-preoej navzočih. Jaz aem poro-i druiništvu; Prečital je tudi re-U1, da je bilo navzočih 300 iju-1 nolucijo, ki je bila sprejeta na di, toda liati pravijo, da jih J« cerkvenem zboru in v kateri je bito nad 500. Torej je bilo moje poročilo v Proletarcu netočno, car se tiče udeležbe. Predmet Thomasovega govora e bil: Kaktni so izgledi za ustanovitev farmarsko-de-a v s k e stranke do 1940. Tho-mas misli, da niso poeebno dobri, vsaj ne za uatanovitev taktne delavske stranke, kakrtno bi hoteli aocialiati, drugačna pa da sploh nima pomena. Svoje argumente opira Thomas na dejstvo, da je delavstvo zdaj zaposleno pri gradnji industrijskih unij z mlalijo, kadar tO doseže, da bo na konju. Dokler bo posvečalo vse svoje energije gradnji in-duatrljakih unij, katera so danes največja potreba, se ne bo doati »svilo z vprašanjem organizira Vesti Iz vzhodnega Ohla Bridgeport, O.—V tukajlnjem okrožju so nastale v zadnjem času velike spremembe v delavskem in liberalnem gibanju. Kdo bi si bil na primer mislil, da bo ^bližnjem Wheelingu kdaj obstojal Community Forum, v katerem predavajo samo radikalni govorniki. Teh predavanj se u-deležuje večinoma samo Inteligenca. Jaz sem i>osetil dva. Na enem je govorila nemtka aocia-istka Tony Sanders, na drugem dne 9. marca pa Norman Thomas. O Thomasovem predavanju ao imeli liati velike članke in tudi njegovo aliko. Ko je bil Thomas tukaj pred letom dni, je Martina Perry Times, ki je tako zagrizen ist, njegov shod popolnoma ignoriral. Zdaj je bilo drugače. Naslednji dan je tudi ta list imel poročilo o Thomasovem govoru, 'red shodom se je vrtil banket v red In aplotno blagostanje ni druge poti. Flikanje drži le nekaj časa, ker profit in blagostanje ne gresta skupaj. Kadar se bo produciralo za rabo in ne za pro/it. potem tudi flikanja ne bo več treba. V nedeljo večer sem storil nekaj izrednega, del sem namreč v — cerkev. Mislite si: Snoy je tel v cerkev! Zakaj pa ne? Sin mi Je namreč povedal, da mu je profesor naročil, naj pride v meto-distovsko cerkev v nedeljo zvečer, kjer bo neki pridigar predaval o zadruiniitvo. Ker aem član zadruge, se naravno zanimam za taka predavanja. Sinu aem rekel, le pojdiva, toda malo čudno se mi je zdelo, da bi v eerkvi kaj takega delali. Ko prideva tja, ni bilo razen par oseb, katerih nisem poznal, te nikogar. K meni pride domači pastor in me vprala, kdo aem in pravi, da me nI te videl. Po- v kratkem objavljen. Program bo - rada, ker . eell dan v vrtu ae primeren za praznik kot Je Prvi zvster p* #» rotoah diši. Oče maj. Klub It. 11 bo storil vse v Je «zjarjen lil zagrmi: VI an«-svoji moči, da bodo poeetniki za- bačl, peetopatl ... fantje so hu~ dovoljnl. dl Iti mu odgovarjajo: Adijo o«- Jeeeph 8noy, 18. ka, v uh' naa pit', pa drurih --snubcev al peli'. Fantje odidejo. Koncert in "flMbali" na wanke- Okolu hile pride nekoliko pri-«anukem odru smo jen Kl«n$fev Jurij, se ošab- Waukegan, III. — Pomlad pri-haja. Beli zvončki In rumene trobentice brstijo. Hrepenenje po nečem neznanem se polašča mla- no uatavi pod oknom In zapoje: Jaz Mm KlanHčev Jurij ... Dekle ddpre okno in ga polije z vodo. Jurij ae vea moker umakne. točka v prid produkciji za rabo in ne za profit. Produkcija za profit da je protikriatjanska. Kmalu potem je pritel govornik, te mlad pastor. Povedal je, da je lani ttudiral zadruiniitvo v Angliji. Govoril je skoraj • socialističnega stalitča in sem ae kar čudil, kaklna cerkev da je to. Njega sem videl ie prej na vsakem radikalnem shodu, kakor tudi njegovo ieno, ki je v Forumu predstavila Thomasa. O-ba sta bila tudi na banketu. Po govoru so sledila vpratanja. Tukaj se je videlo, da poslutaJci nimajo dosti pojma o zadruini-ttvu. Ampak te nekaj takih govorov in pojmi bodo razčlščani. Zdaj torej vidimo, da se vrte velike spremembe. Kar ae tiče dega iivljenja v naravi. Mlad ti- fantje, ki so ga skriti opazovali, .-rgr M mu pametjo § # # ttr. ber fant* **aŠ moker gvant. Dekletu pa satoojo pred hlAo: Bafea-ta punca, lahko nol vse faale ti »podili »Mt, tldrajtldrajtl-8 tati teta bo« oatala, mi pa gremo, gremo proč. Holadrija itd. To je isčrpsk veselih dramskih prizorov it 8nubačev. Poleg tega bogatega programa bodo nastopili tudi otroci z modernimi plesi. Vstopnin« Je samo S5c v predprodaji. Vstopnice prodajajo člftnl pevskega zbora. Zadetek točno ob 8,46 popoldne. Prebitek je namenjati blagajni doma. Opozarjajo le danes na veliko pevsko slavnost, ki se bo vršil* v nedeljo 9. maja v Slovenskem narodnem domu v Wauke-ganu. Gostovali bodo slov. pevski sbori iS Chicaga, Milwaukee-ja in La Salla. Rojaki naj ai v naprej določijo ta dan, da pohite v prijazni Waukegan na to impo-zantno prireditev, ker se jim bo nudila redka prilika slilati toliko pivskih sborov na slovenskem odru, Več o tej prireditvi bomo poročsli od Časa do časa. Za publicljski odsek, Rudolf Skala. nja delavske stranke. To potre- naših ljudi, predvsem članstva bo bo občutilo tele potem, ko bo 8NPJ, bi bilo po mojem mnenju spoznalo, da mu tudi močne in- častno, ako bi spadali k sociali-duatrijske unije ne bodo mogle stični stranki. Le razširjenje njt-prinesti retitve pred izkorilča- nih načel med delavstvom do njem. Vsako zvitanje plač bo najboljši porok, da pride do pra-prineslo zvitanje cen življenj- ve delavske stranke, katera moških potreblčin, kar pomeni, da ra biti pod aoclallstičnim vpli-se življenjski atandard delav-jVOm. Drugačne stranke pa ne po-sklh mas ne bo doati ali pa sploh trebujemo, ker kapitalistične kaj izboljtal, ker, če bo delavec 'stranke že imamo. Rooaevelt je več zaslužil, bo moral tudi več'res liberalen, to priznamo, toda, plačati za vae. Induatrljake uni- kaj pa podpredsednik Garner in e bodo tiroke delavake mase po- oatali južni demokrati, ki ao naj« rinile v mogočen tok ali gibanje večji nazadnjaki. Pa aploh ni ter mu dale zaveat moči delavskega razreda. In ko bodo delavske mase apoznale, da industrijska organizacija ni dovolj, se bodo pričele orientirati tudi po-itlčno in nagibati k ideji laatne delavake ali farmarsko-delavske stianke. In tele ko se to zgodi, bo prlllo do prave delavske stranke. Thomas je tudi poudarjal. da Je dolžnost industrijskih unij, da vzgajajo svoje članstvo n mu nudijo vae prilike do de-avakc izobrazbe. Govor je bil tako zanimiv, da Je v dvorani vladala prava tišina. Vse skozi so mu poalulalcl pazno sledili. UdelAth bi bila gotovo veliko večja, ako hI ne treba iti na Jug; demokrate enakega kalibra vidimo tudi drugod. Saj amo 5. marca na ahodu sll-tali dovolj kritike iz laatnih de-mokrataklh vrat, kaj ae godi v nati državi, ki je atoprocentno demokrataka. Nati proteatl proti vrhovnemu aodišču ao bili bob ob ateno. Ohijčanom je tudi lahko znano, kakšna davke Ima ta naa v programu ohijaki gover-ner. Vse kaie. da je demokrataka atranka v procesu razautja. Prej ali alej mora priti do ustanovitve nove, to je farmarsko delavske stranke. Kar vas je v blitlni. pridružite se klubu št. M JSZ in pridite na v nedeljo dopoldne dne 21. Ček trka na okno in vabi cvetoča dekleta v mladostno, osvežujočo pomlad. Odpri ti cvet deklet, pomlad je spet, pravi pesem "Ljubezen In pomlad." To pesem bo zapel pevski zbor Slovenskega narodnega doma v VVaukeganu na koncertu, ki ga bo priredil na velikonočno nedeljo, 28. marca. Na programu je še več drugih alovenskih in angleških pesmi. Dekleta bodo zapela tisto melanholično rusko znanko: "Rdeči sa-rafan". Mlado dekle avetuje stari mamici, naj ne šiva več sara-fana, naj pusti delo in počiva, kajti — zlasti čas je preč ... Pa jI odgovori izkušena stara mamica; Mlada zi še in ne rfcsumeš sveta ne življenja. Cas beži ia * njim mladost. Komaj se boš ozrla okoli sebe, pa boš ie tudi ti stara mamica. Brezobzirna je narava in kratko je naše iivlje-nje. To je slovanska filozofija človeške tragedije. Najbolj privlačna sila na programu bodo pa "8nubačl". Ta o-pereta v enem dejanju je delo marljivega kulturnega delavca J. Berlisga iz Detroita. Prepletena je vseskoz z narodnimi popevkami In je zelo mična in zabavna. Nastopili bodo mladi in stari fantje od fare, ljubosumni drug na drugega. V prvem prizoru dekle zaliva rožam in poje: Kje so moje rokice. Oče sedi na klopici pred hi-io in kadi iz pipe. Fantje pripo-jejo od vasi: Nocoj pa gremo snubit jo. prav k tejle hiši vasjo. Pred hito se ustavijo in pozdravijo: Dober večer, hišni očka ... in odhajajo. Oče odide v Mšo. Eden fantov ostane. Dekle pride iz hiše. Fant ji zapoje: Dekle, povej, povej. Dekle ga ne mara t . . "ker imaš premajhno kajiico" in se umakne v hišo. Fant je hud: Se za mano bol hodila ... in odide. Drugi fant pride in zapoje: Moj očka so ml rekli, oieni se moj aln ... in odide. V četrtem prizoru pride dekle iz hiše in poje: Stoji na hribčku cerkvica, v njej svet Anton kraljuje ... in odide. Peti prizor. Noč je. Tretji fsnt pride in se boječe ogleduje. Pristopi k oknu, trka prav boječe In poje: Urška, Urška, al* ie apftš. Dekle odpre okno in oba pojeta kot slavčka sladko: Svoj dom al vatanov'va, dom sreče miru, tam najnl ljubezni naj konca ne bo. Med petjem ae je prikazal drugi fant, ki jezno opazuje fanta, ki ljubimka z dekletom, Drama "Šlti* v Pitteburghu Pittsburgh, Pa.—Drama 'Sin', katero je spisal vobče znani pisatelj In učitelj Gangl, vsebuje resnične pritors, ki ss redno odl-gravajo v matftikaktni druiini, bodisi na kmitiji ali pri mestnih družinah. Prizori in razmere, katere so okusili starši s svojimi odraslimi ilnovi in hčerami, ki mislijo, da ti« potrebujejo dobrega nasveta, ampak le denar od staršev, pa bodo lahko šivali. Gangl ji mojatirsko dramatiziral, slučaj pri druiini Antona Slaminca, posestnika in niijsga davčnega uradnika, ki je živel zadovoljno In veselo, dokler mu ni starejši sin Ciril povzročil veliko skrb. Ostali 81emencovi o-troci so bili vtor, na katerega bi bil vsakdo ponosen. Ciril pa je |e v zgodnji mladosti kazal svojevrstne znake in trmo, ki je z leti narasla in se spremenila v prvovrstno trsgedijo, ko je izginil od doma, da išče po svetu boljšo srečo, ljubezen In romantiko, po kateri hrepeni vsak fant in dekle. Toda iivljenja trnjeva pot je zajela tudi Cirila. Ko je prišel v denarne stiske, je oropal trgo-¡'n | vino na Dunaju, zapustil dekle, bila vstopnina 50c. Ampak vod- marca. Hkutali bomo zopet dobi atvo Foruma mora plačati najemnino in stroške govornikov in se ne da pomagati. Stvari se res spreminjajo. Rili so časi. tudi te ni tako dolgo, ko ao otroci alltali doma ali kjerkoli že »amo zaničljive befe-de o socialUmu. Danea pa so bili na shodu učitelji in učitelji-ce. pridigarji raznih veralih sekt in druga tako zvana inteligenca. Re< velika aprvmemba. Nauki socialitma prodirajo, ker ti Stojanovicha ali Kokotovi cha, da bo govoril po seji. Zgradimo močno postojanko, da bo nekaj ttela v borbi tn na&e pravice. V vaeh stavkah vidimo imena socialističnih voditeljev Poglejte tudi, kaj počno voditelji ADF v Pittsburghu. Frey deta kupčijo z repreientanti kompa-hljske unije. Ali je to delavska organizacija? Nikakor ne! Program za proslavo Prvega maja je tudi ie sestavljen in bo mu žuga s pestjo. Fant in dekle ki J* }mel\\ ^rstkem postati ga ne opazita. Potem Izgine za matl» ,n zbe4al Pred roko Pravi* drevesom. Nekaj glasno zaropo- <*• Po več letih se je vrnil domov ta za hito. Fant in dekle ae pri- k i*etu' kl ^ ™«trpno čakal, da strateno spogledata, pa se koj s® povrne, predno umre Vsled pomirita. V tem zaropota v dru- do,*e b01«™-- gič močneje. Fant prestrašeno Taki prizori se odigravajo v pobegne. Urtka zapre okno. Dru- Pričetku igre. Ni mogoče, da bi gi fant pride nazaj na oder in | vaako dejanje posetfej opisali. žalosten očitajoče zapoje: Ljub'-ca moja. kaj ai etrlla ... in odide. V sedmem prizoru sedi dekle na klopici pred hUo, z ročnim ker bi vzelo preveč prostora. Re-čemp pa, da je drama "Sin" sama na aebi igra, ki bo pretresla srce vsakemu, kdor ni izklesan iz kamna. Odigrava se tragedija za delom v rokah. Fantje snubačl tragedijo družinskih razmer, ka-prldejo In pojo. Pozneje pride iz tere Js občutila ie marsikatera hite tudi oče. se v sede na klopi- msti in oče s svojimi nadebudni-co in zanlčljlvo opazuje snuba- otroci, katerim posvečajo in če. ftuttar se nerodno prikloni «s katere irtvujejo svoje iivlje-dekletu in poje: Jas šuštar te]nJ* v upanju, da jih bodo posne- vprašam, al* hočeš mene. Dekle ga ne mara, pojoč . . ceh dan na atolu NediA. zvečer pa po aanoli smrdiš. Za njim snubijo po vrsti mali in jim slajšali življenje v zatonu. Pivsko in dramsko društvo Pretiran" uljudno vabi vsi pri- Umetno podaljšano v* i« • življenje Ruski fiziolog in član sovjetske akad znanosti prof. Bogomolec je objavil v m J ski "Pravdi" članek, v katerem se bavil neje z vprašanjem dolgoati človeške««! nja. Upoštevajoč okolščino, da 8e J rast končuje v bistvu okrog 25. leta ml učenjak do zaključka, da bi moralo trai.d veško življenje, če bi ne bilo bolezni in h J okolščin, 125 do 160 let. Toda niti 160 let še ni akrajna možna človeškega iivljenja. Bogomolec navajal tere zanimive primere dolgega življenja v vjetski Ruaiji. Tako je Henry Barbusse J obiakal v vaai Laty pri Sahumu kmeta skega, ki je štel takrat 140 let. Pisatelji preaenečen nad čflostjo In živahnostjo «tD možakarja, katerega tretja iena je ¿telil krat 82 let in najmlajša hči 26 let. V Nov Borisovem v Beli Ruaiji ao pri zadnjemj akem štetju ugotovili, da ae je kmetica I revičova rodila 1. 1796, šteje sedaj torej fl Pri ljudskim štitju jih je imela 130 in šla 20 km daleč, da bi ae dala zapisati. §tl zelo atari ljudje so v vaseh ob reki Uli tj| ljnjem Vzhodu. Najstarejši prebivalec teJ zemlja šteje danea 186 let. Mož je krepak i| vedno pomaga v gospodinjstvu. V Odeai 111 let stari G. Kacap. Njegova mati je ud 1. 1928 v starosti 187 let. Kacap bere brez] očnikov in ji dilal do svojiga 105. leta. | Ti primari, pravi prof. Bogomolec, doki jijo, da bi mogli ljudja tudi pod normaM okolščinami živeti 120 do 160 let. Zakaj ■ učaka večina ljudi niti avojega 100. leta? jj učenjak odgovarja Bledeče: Stari organizem se posuti v pravem pomJ besede. To dokazujejo znanatvene raziskav«] fizikalno-kemičnih razlikah med starimi in I dimi organizmi. Ce zavzema voda v zaplc I n. pr. 97 odstotkov vse njegove teže, vnebu organizem novorojenčka 70 odstotkov vode, i ganizem odraslega človeka pa povprečno 64 dstotka.. Staranje karakterizira nadaljnje n sadovanje vodnega odstotka. Bilo bi napači misliti, da je mogoče organizmu v tem pogl du kakor koli pomagati. Organizem nadomM je sicer z lahkoto izgubo vode, ki je nastalt pr. s potenjem. Toda ostareli organizem *e i suši zavoljo pomanjkanja vodi, temveč zavol tega, ker izgubljajo mišice, koža, tkivo in i tranji organi sposobnost, da bi vodo zadr2evj Vodne izgube v starem organizmu so poxM ca in nikakor ni vzrok starostnih spremti v tilüu. Številni poskusi za pomlajevanje it rlh organizmov gredo za tem, da bi izključi činltelje, ki zavirajo funkcije organizm Öd teh poakusov je vredno podčrtavati dvi Poskusi a presaditvijo moških spolnih ¿let I imeli dober uspeh. Toda opazovanja na lit deh in ilvalih uče, da pomladitvcni učinek trajen in da uspava la mobilizaci ja posiednj retarv starajočaga sa organizma. Pomlajtvi ni učinak morijo imiti drugič tudi ponovi krvni tranafuziji, ki obnavljajo fiziolog funkciji organizma in odpravljajo tisto, k zavira delovanji protoplazme. Poživitev orfl nizma s krvnimi transfuzijami ne ojrraža d ganizma z izčrpanostjo, ki bi pozneje sledila. Bogomolec prihaja do zaključka, da »t« medicinska znanost pred novimi problemi: prj aktivno profilakso in zdravljenjem starosti. I njegovem mnenju se boj za podaljšanje člo« Škiga iivljenja ne sme naslanjati na po«kui za pomladitev ie ostarelega organizma Teifc je obrniti tok iivljenake reki nazaj, toda s P< mitnim načinom ilvljanja ji mogoče zavirz propadanji iivljinakih funkcij organizma i zadržati staranji. Glavni pogoj ji tu ridno dilo. Ves organi* in vsi njegovi deli morajo delati. Delovni p čitek je potreben pred utrujenoatjo, ne po n* Počitek je profilaktičen, ne pa zdravilen ukrj Zelo važno je pravilno dihanje. Zelo učinkuj pripomoček zoper stagnacijo krvi v |x*diw delih organizma je telovadba in masaža, a ■ te rima moramo dan pričeti in končati. VeliMJ •ki pomen ima apanje. Človek naj spi m*» ■ na dan. j Umetnost za podaljšanje iivljenja je vsem umetnost, da se ilvljenje ne skiaj* Slika kaie «kupln« plket«» pred delav ale« Fleet ric llaal Ce. v Cretona. Cea». oštlr, dohtar In tfiler. pa dekle jatelje kulture in drame, da si vse odkloni. I* "gortnarja" Ima ogledajo to zanimivo predstavo ■k v nedeljo dne 21. marca popoldne ob dveh v Slovenskem domu na 57. cesti. Pittsburgh. de posebej pa povdarjamo našim domačim rojakom, da naa obiščejo omenjeni dan in napolnijo dvorano Slov. doma. da ne bodo na igri samo ljudje is daljnjih naselbin. kakor običajno, domači ps sedeli za pečjo. aH ae pa zabavali drugod. Igra zahteva ve-, Hko truda in poirtvovanja igralcev. kl imajo edino zadoščenje in plačilo. * jih podpirate pri njih težavnem delu za našo poved Igo In iBetormsbo. katero Ima vaak človek od takih prireditev. Vsem pfMetnlkom je zagotovljena pri» j je t na zabava. j Pred ¿nic ki ho «a orožniki že na-Si dan po dvojnem umoru,a-JJi. Vendar pa aretiranec de- inif še tali' Z „ namreč našli umorjeni iro Kocevarjevo in Marijo Vra-Ufjevo, »o našli njeni trupli v «olnoma razifietanem stanova-"Tvse omare in vsi predali so li odprti, vse perilo in obleke «netane, znamenje, da je mote i»kal plen. Nasilno odprti so H tudi kovčegi, posebno močan neriški kovčeg je bil ves razbit, okojna Vraničarjeva je bila na-m pred leti v Ameriki, pa je rine»lassabo močan kovčeg, v iterega sta verjetno spravlja-dragocenosti. Vsaj morilec je (domneval ter vlomil v kovčeg. ij je pobral iz njega in iz omar, i le težko ugotoviti, ker nihče ni kmI premoženjskega stanja i)i dveh stark. Sredi razmetanega pohištva in vil« pa so našli orožniki voja-ko knjižico, ki se glasi na ime |inka Brodariča iz Rosalnic. Za-idi tega so osumili tega fanta, i je izvršil zločin in mu je v ijuz žrtvami in v iskanju ple-I padla vojaška knjižica iz že-K. Orožniki so takoj odšli v Ro-ilnice ter aretirali Brodariča, 1 se aretaciji ni kdo ve kako ču-¡1 ali upiral, pač pa je odločno mikal, da bi izvršil umor. Toda ridružile .so se nove okolnosti, ¡potrjujejo sum. Ob žrtvah so lili okrvavljeno sekiro, o kate-je Brodaričev brat takoj po-td&l, da je njihova. Našle pa so »tudi priče, ki so izpovedale, da i je fant tisto noč pred umorom idrževal pri nekem posestniku, i je kuhal žganje, okrog 4. zju- wov. In kmalu nato je bil zlo-b izvršen. Vie te okolnosti močno obrezujejo aretiranca, ki bo go-ivo klonil pod temi indici ter rknal avojo »trašno krivdo. Ba-'•o na njegovem domu našli tu-nekaj atvari, ki ho bile last ofevarjeve oz. Vraničarjeve. žrtev fašističnega terorja. — eliko razburjenje je povzročila Sloveniji novica iz Gorice, da tamkaj v bolnišnici umrl orga-«t in učitelj petja Lojze Bratuž * frtev fašističnega nasilja. >jxe Bratuž je bil po vsem Go- znan organist in pevovo- * ki je tudi j K) tistem, ko so t spravili Italijani iz VReh služb ko mu je goriški novi škof fa-»t odvzel mentó organista, tajal v Gorici in še zmerom J" po deželi orglat in prepe-rti ibori, ki sicer oficielno ne «oje, a so |>evci in pevke še lfr,,m »hranili skupnost, da so zbirali na skrivaj in zapeli Um Movensko pesem. V slo-■«'J pev ski h društvih, poseb-»rkvenih zborih katoliških ' na GoriAkem je bil To-B^už pred leti zelo podje- li v VeC «o ga vse »v«ti večer decembra po *fn,c. verniki v Podgori "T,' ,k' 'K,'n,>čnici - kjer »oral, pevci prepevati itali- vcer- L5 ,ratui i«' W na kor ter l¡r¿¡¡ in kmalu nato ZT' Hr»tu** in.druge ter jih li, kar pomeni, da bo ta skema postala nov manever. Neinter-vencija bo ostala tragična farsa, ker bodo demokratične sile naj-brie resno izvajale kontrolo, toda Italija in Nemčija ne bodo odnehale s svojo pomočjo Francu. Dolžnost socialistov in uni-onistov je torej danes večja ko kdaj prej, da nasprotujejo ske-mam, od katerih imajo koristi rebeli. Kontrola naj bo popolna ln efektivna, ali pa nobene, in pravice Španije do svobodne trgovine morajo biti vzpostavljene." Deutsch pozdravlja mednarodno konferenco, katero sta za te dni sklicali v Londonu Mednarodna federacija strokovnih unij in socialistična internacio-nala. Razpravljala bo o pomoči španskemu delavstvu. Španski parnih izkrcal tovor New York. — Živila in drugo blago je bilo razloženo s španskega tovornega parnika Mar Cantabrico predno ga je potopila uporniška bojna ladja v Biskajskem zalivu, tako se glasijo informacije, ki so prišle v urad Ameriškega odbora za pomoč španski demokraciji. Na parniku je bil tovor 500,000 funtov živil in drugih potrebščin, katere je zbral Ameriški odbor. Ta je izjavil, da ne more objaviti vira, ki mu je poslal te informacije. Odbor je naznanil, da blago, namenjeno ženam in otrokom braniteljev španske republike, zdaj vozijo parniki nev-»j pa je fant odšel, češ da gVe "traltiih držav. Blago je zavarovano proti vsaki riziki, uključiv-Še one zaradi vojne. Odbor je ponovno apeliral na ameriško ljudstvo, na delavske in druge organizacije, za prispevke v denarju in blagu v pomoč španskemu narodu. Kako so izgnali stavkar je v Kanadi Izgnali to jih najeteži, ne pa "lojalni" ii delavci Deutsch apelira za pomoč Španiji Obrnil se je na ameriške socialiste in unioniste Valencia. — (FP) — Julius Deutsch, bivši avstrijski social-demokratični vojni minister in vodja avstrijske delavske milice, se je obrnil na ameriške socialiste in unioniste z apelom, da strnejo vrste za pomoč in o-brambo Španije. Deutsch se nahaja v Španiji od prošle jeseni. "Ko je padla Malaga," pravi Deutsch, "je reakcionarno časopisje zagrmelo, da to pomeni zmago za Franca, toda dane« smo mi v ofenzivi na madridski, oviedaki, talaverski, cordobaki in toiedski fronti. Naša pozicija v Almeri je močna; faktično smo danes močnejši povsod ko pred enim mesecem. Dolgost vojne je odvisna od mednarodnih faktorjev, predvsem od kontrolnega načrta. ». Po mojem mnenju se fašistične sile ne bodo |>odvrgle kontro- Toronto, Ont. — (FP) — Pred več dnevi so listi po vsej Kanadi 'in Zedinjenih (jržavah prinesli vest o pretepu med delavci pri Holmes Fdundry Co. v Sarniji, Ont., in izgonu sedečih stavkar-jev po razarjenih delavcih, ki so bili proti stavki in pripravljeni delati. Listi so tudi poročali, da je bilo osemnajst stavkarjev in dva "lojalneža" močno pretepenih z železnimi drogovi. Zdaj se je doznalo, da je bila ta vest popolnoma zlagana, razen števila pobitih delavcev. Na sedeče stavkarje so v resnici navalili kompanijski pobojniki in plačani vigilanti z odprto vednostjo in odobravanjem mestnega sveta in policije. O načrtu za oborožen izgon stavkarjev se je z mestno vlado posvetoval kompanijski ravnatelj. Družba je najprvo skušala re-krutlrati vigilante s pomočjo neke zakotne restavracije (barbecue stand), kjer je delila proste vložke in pivo. Ker pa s tem ni ničesar dosegla, je poslala svoje agente med relifne delavce, katerim so ponudili po deset dolarjev za izgon stavkarjev. Med relifarji in drugod je nalovila večje krdelo vigilantov po deset dolarjev, jih oborožila z železnimi cevmi in drogovi, nakar so se podali k tovarni ob spremstvu šestih uniformiranih in petih tajnih policajev. Ker so bili sedeči stavkar j; zabarikadirani, so se pobojniki poslužili težkega truka, s katerim so razbili vrata in udrli v tovarno nad stavkarje. Osemnajst jih je bilo resno ranjenih, med njimi tudi P. H. Montgomery, organizator odbora za industrijsko organizacijo, katerega so potem vigilanti izgnali iz mesta. Ko so tukaj opravili svoje garjevo delo, so pobojniki navalili na domove stavkarjev, kjer so grozili ženam in otrokom in v nekaterih slučajih pokradli tudi zlatnino in druge vrednosti. Torontski delavski svet je ta napad označil s hitlerizmom in je odredil preiskavo. Jeklarski delavci §e gibljejo tudi v Kanadi Toronto, Ont. —Svet jeklar-nkih delavcev v Torontu in predmestjih Je zaključil, da bo od delodajalcev zahteval pet dolarjev minimalne plače na dan in 40-um i tednik. Organ izatorično kampanjo vodi Richard 8t*eli\ organizator Jeklarske unije CIO PEOSVTIr Hočejo omrežiti delavskega odvetnika Dokazi v rokah senatnega odseka Washington, D. C. — (FP) — Evidenca, da je policijski kape-tan Hynes, načelnik takoavane-ga "rdečega policijskega oddelka". v Los Angelesu, Cal., skušal omrežiti delavskega odvetnika in direktorja Unije za ameriške civilne svobodščine na za-padu, je bila predložena senatnemu odseku, kateremu je bila poverjena preiskava špionaže med delavci in zatiranje civilnih 8vobodlčin. Dokazi potrjujejo že prej izrečene obdoliitve, da ima Hynes zveze z agenti Federal laboratories Inc. Glavni stan te firme, ki zalaga Industrijske korpora-cije s plinskimi bombami, orožjem In municijo, je v Pittsbur-ghu, Pa. V avgustu preteklega leta jo najeta drhal napadla grupo poljedelskih delavoev, ki so zastav-kali na plantažah v okolišu Santa Anne, Cal., a plinskimi bombami, katere so veleposestniki dobili od Federal Laboratories. Odvetniki Unije za ameriške civilne svobodščine «o, ko so prišli na poiorišče napada naslednji dan, našli dve bombi, ki nista eksplodirali. Nato so vprašali pri Federal Laboratories, naj jim pojasnijo, na čigav naslov so bile bombe poslane. Fol-ger Smith, uradnik te firme, se je potem obrnil na agenta firme na za padu J. Clarka. Ta je potem odgovoril, da je vesel, ker je bil on najprej vprašan, ker so bili oni, ki so hoteli pojasnilo, odvetniki Unije za ameriške civilne svobodščine. Med temi je bil tudi Carter. Clark je v svo- jem pismu tudi omenil, da je bil Hynes Že instruirán, naj aretira Carterja, ker si je prilastil bombi, kar je po državnem zakonu kaznjivo dejanje. V pismu je bilo dalje rečeno, da ima Hynes že dolgo časa na piki Carterja, ker brani komuniste in druge radikalne elemente. "Hynes je na delu, da omreži Carterja," pravi pismo, ki ga je dobil v roke senatni odsek. Ofenziva elektrar-skih magnatov Notri« zahtev« senatno preiskavo Washington, D. C. — (FP) — Trust elektrike in plina je rai-širil kampanjo, da prepreči gradnjo mestnih in občinskih elektrarn, da bo lahko še nadalje odiral odjemalce elektrike in plina. To obdolžitev je izrekel senator George Norriu iz Nebra-ske. Nor ris, veteran v vojni proti elektrarskemu trustu in o-če TV A (Tennehsee Valley Authority) je pozval senat, naj odredi preiskavo elektrariklh kompanij, ki trošijo ogromne vsote, da preprečijo občinsko lastništvo in obratovanje elektrarn. Norris je pred nekaj leti razgalil mahinacije elektrarskega trusta,, ko je objavil evidenco o podkupovanju javnih uradnikov. Svojo.propagando je trust razširil celo na univerze frt 'javne šole. Norris je dokazal, da je imel trust na svoji plačilni listi veliko število profesorjev, ki so sodelovali v njegovi propagandi. Iiobisti elektrarskih kompanij v Washingtonu pravijo, da je v teku tudi kampanja v prilog javnemu lastništvu elektrarn in ta bi morala bit! tudi predmet senatne preiskave. CIO prične z veliko tekstilno kampanjo fNMaljrranj« • l. «tram ) sednik rudarjev. Organizatorič-ni odbor bo sklepal tudi kolektivne pogodbe in vodil stavke. Kampanjski odbor je dobil nalogo, naj takoj odpre v New Yorku glavni kampanjski urad. Kampanja se bo pričela kakor hitro bo mogoče spraviti v tir potrebno mašinerijo. V kampanji za organiziranje oljnih in gasolinsklh delavcev pa bo CIO sodeloval z unijo oljnih, rafinerijskih In gasolinskih delavcev na sličen način kakor sodeluje s avtno unijo. V kampanjski odbor te unije so bili imenovani Charles P. Howard, predsednik tipografične unije, Philip Murray, načelnik jeklarske kampanje, in Harvey F renaming, predsednik unije oljnih delavcev. CIO je glasoval tudi za nadaljnjo finančno in moralno pomoč mladi Industrijski uniji ladje-gradniških delavcev, proti kateri namerava pričeti kampanjo kovinarski department Ameriške delavske federacije pod vod-atvom Johna P. Freyja. CIO je pod vzel tudi korake za protektiranje krajevnih in drugih unij pred reprisalijami ekse-kutive ADF. V ta namen je pooblastil vodstvo CIO, da sme Izdajati državnim federacijam in lokalnim centralnim unijam čar-terje. Namen tega koraka Je dvojen: v prvi vrsti gre za protektiranje državnih federacij in centralnih unij pred odvzetjem čarterja po eksekutivl ADF in pred izključevanjem krajevnih unij, drugič bo pa v slučaju izključitve ali izgube čarterja vzel prizadete unije pod svoje okrilje, k^r pomeni ustanovitev konkurenčnih ali "dualnih" centralnih unij In državnih federacij. Green je potem rekel, da se nič ne čudi temu koraku. Napovedal Je, da bo prihodnji ko- rak ustanovitev narodne ali splošne organizacije '« imenom." "Originalni načrt in namen CIO je sedaj jasen," je dejal Green. Na drugi strani pa je Lewis rekel, ko je bil obveščen o načrtih ADF za "veliko organizato-rično kampanjo," da se take kampanje ali načrtov, katere bo skuhal Green, nič ne boji, ker nič ne pomenijo. Seje CIO so se udeležili zastopniki 13 od 15 pridruženih» unij, Zastopniki so sprejeli resolucijo, v kateri hvalijo in izrekajo zahvalo Lewisu in Murray-ju za uspešno vodstvo kampanje v avtni in jeklarski industriji. Avtna unija ima 260,000 članov, kakor Je razvidno iz številk CIO. Seja je tudi zaključila, da bo odbor za organiziranje jeklarskih delavcev toliko časa funkcioniral, dokler ne bo organiziral vseh &00.000 jeklarskih delavcev. ............ Centralna unija ne bo motila kampanje v Tex. Houston, Tex. — Tukajšnja centralna unija pravi v posebni izjavi, katero je baje inspiriral Wm. Green, da ni indorslrala kampanje za organiziranje oljnih delavcev. Dostavlja pa, da se ne bo spustila v konflikt s CIO in ne bo motila kampanje. Easter Dinners will net be eompltis without our do-liciouR old country stylo Smoked 8au> novo« (kranjako kloboso) A 8mok«d Stomach«, Regular Bmokod Kama, Smokod Bonolou Butt«—S8c lb, for any of tho abovo Itoma mentioned. Smokod Plcnie Shouldori ifte. Poot Prepaid »ont anywhoro In United States. Send your Nestor order early, so you receive your ordore on time. Horse radish roots frve with any order, Send Money Order or eash is registered letter tot JOSEPH LKHKOVAK 410 High Street, Racine, Wis. Znana Metropolitan Opera Zvezdnica smatra Luckiesiahke za njeno dragoceno grlo- Marjorie Lawrence pravi: "Moton fias moral* imnli wa Wagnerfa. MoJa f>ril)uhl)ctta vloga 'Hrilnnfhllflfi' v fPannrrffivl HlHtltf dHmmrrung' jo url o m a t an ¿na. Sada ft ko e«m •<*/><• r v «tto ji oblo» tU niči, ko *r*m nehala prii% nI nié, l v »ar hi io hiti) r nalili kol prligmli Lucky. J t* lahka kaja - tako pri)a• •na, - lako mila, tla najmanj na »firaii mojega grla. Strinjam *#> • drugimi na Metropolitan, da j* lahka kaja ffamelna luhrra," ÇLuM^/jÇj^ (ZBORNA tOPRANIfTKA METROPOLITAN OP»RA COMPANY ]Veo.1A K. dark St., Chicago. - Hsr. HOM Želodčno idrtvilo iskreno priporočeno TMNER'S Miym OF BITTER WINE N* bod it • mtinji - NisoCtn m pRont vsoaac— Triaer'e Bitte» Wine Ca. 1 »44 S. Welle it, Ckkago, III 1 PoAljtte ad bretplačni vsoree. I Ina 1 Naalov ..................... NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa lf. redne konvencije ae lahka naroči aa list Preeveto k prišteje eden, dva, tri, «Uri ali pet ilaaov is ene družin« k eni aarei. niai. Liât Prosveta s tast aa vsa enaka, sa član« ali nečlane HM a eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri ass—ata flJI * tednik, se jim te priiteje k naročnini. Tarej aedaj al vsroka, reči, 4 Je liât predrag sa čiaae S.N.PJ. List Proaveta Je vala lastnini k gotovo Ja v vsaki družini nekdo, ki ki rad «tal liât vsak dan. Cm lista Preeveta Jat Za Zdrai. države ta Kaaada.»6.00 Za Cicero la Cklcago Je.... 17J« 1 tednik ia..............4.80 l tednik ia..............4JI S tednika ia............. 8.40 2 tednika ia.............1.11 » tednike la.............1.4« t tednika ia.............iN 4 tednike in............. 1J0 4 tednike ia.............tli 5 tednikov Ia............ alč » tednikov Ia............LN Za Evropo Je..............»»40 Is polnite apodajl kupon, priložite potrebno vsoto deaarja sli Haa* Order v pisssa ia al naročite Proeveto. Hat, Id Ja vala lastnina. Pejasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti élu 8NPJ, ali če se preseli proč od družine in bo tabheval sam tvoj Ust tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je tako iknpM naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravništvn liste, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne «tors, tedaj mora upravniitvo snižati datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJT, 2057 So. UwadaJe Ara* Ckicafo, IIL Priloženo poiiljam naročnino sa list Prosveta vsete »........... 1> ....................................čl draživa it........ Naalov ......................................................... Ustavita tedalk Ia ga prlpliite k moji asročaiai ad sledečih člsa* moje družine: •)..........................................ČL draitvs M......... ».........................................ČL družtvs It........ 4).........................................ČL draitva it. ...... W «j........................................ČL draitvs it........ Masla ..«•..»•••...• •..*•••••••..,. Država ..•••••«•••••••..... h . • Nov aaročaik..................Star aaračaik..................... m«« * »»»i»*» 00 0 »«»«»»»»»»»»»»m TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA skuinje vdanosti in »ljubljeno, no . ,. Take imenitna dame gen-ati. In Maud jo je hotela se\«*da Itleman vendar ne »me ogovori* opoiuUati. V našem hotelu je atanmala tudi neka mlada foapa. Pravu »ci-nja. njen mot ja bil pa na potovanju. Bila j« prav toliko lepa. "Zdaj i« koner heaeditonjo. Ali greate, ali nr greate?" In ... žal ai*m ! ... Ce je člo. \rk laljubljen. «V»a \*a »»«• v tiskarsko obrt «padajoča dda Tlak» vabila ta veselico In »bodo, viiitnice, i««0" knjigo, koledarje, laUke itd. v slovenskem, hrvatsk* slovaikem, ioAkem, nem&kem, anffleikem jeiiku in dr»P VODSTVO TISK A It N K APEIJRA NA CLAN01* 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaialla daje vodstva tiskarne Ceae smerne, anijsko delo prve vrste P.šite po infonaacijo aa naslov: S.N.P.J. PRINTERY 59 SO. LAWNDALK AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Ta*, «e mm Mk» twM »«« Klika kale angleAto tovarna e lllarkhvrnu. Irdelujejo pHnnke All ate I« naročili Pvwavet* te MUdtomkl liât svoje*« I iu ail «omdnika e àmmovino* Ta je adtel dar trsjae »--^ U gm sa mud denar lakko po&ljetè svejceai w