Pavšalni franko v državi SHS. V Mubtianl, v četrtek 16. decembra 1920. MT Possmesna Stev. 1 krono. Leto IV. Ishaia razen necžeSJ in praznikov vsak dan ob 10. uri dopeldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. fllli p Glasil© jugoslov. socUsIne-demokratične stranke. Telefonska Sl. 312, Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo eto K 240, za pol ieta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo oelo leto K Sl 2, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Dpravniitvo je v Liubljani Frančiškanska ulica št. 6/f., Učiteljska tiskarna. Pokrajinska vlada v LJublfanf. Klerikalni člani pokrajinske vlade V Ljubljani so pred nekaj dnevi z ozirom na SDremenieno držanje Slovenske Ljudske Stranke napram vladni politiki v Belgradu dali svoie ostavke. katere ie centralna vlada neverjetno hitro snreiela. Demisiioniral ie tudi bivši poverienik za notranie zadeve dr. Leonid Pitamic. kateremu ie Da centralna vlada poveri!a vodstvo deželnega nredsedništva. V vladi sta ostala samo že poverjenika Adolf Ribnikar za sociialno skrb in Da dr. Ravnikar kot poverjenik za pravosodje. Dotem ko ie odsto-pil od tega mesta dr. Žeriav z ozirom na tozadevne določbe volilnega zakona. Na mesto odstooivših poverjenikov centralna vlada še ni imenovala novih, amoak ie poverila vodstvo dotičnih po službi naistareišim uradnikom pokrajinske vlade. Pokrajinska vlada za Sloveniio ie iorei sestavljena sledeče: Vodstvo deželnega predsedništva in notranie bosle: dr. Leonid Pitamic. doslei poverienik za notranie posle ; Pravosodie: poverienik dr. Vladimir Ravnihar, doslei poverienik za sociialno skrb; Vodstvo poverjeništva za uk in bogočastje: dr. Fran Skabeme. vladni svetnik: Vodstvo poverjeništva za iavna dela: inžener Klinar, gradbeni rav-nateli: v Vodstvo poverjeništva za kmetijstvo: dr. Vrtačnik, dvorni svetnik; Poverjeništvo za sociialno skrbi Adojf Ribnikar, politik. Iz tega pregleda ie razvidno, da Drevladuie V sestavi pokrajinske vlade za Slovenijo uradniški element: štiri oziroma Det oddelkov bodo vodni uradniki dva oddelka oa bosta upravljala politika. Ta Doiav bi utegnili mnogi smatrati kot rfeko kršenje avtonomije in sedamo pokrajinsko vlado kot nekak »torzo«. Pa vendar temu ni tako. Avtonomija se ne izraža v številu poverjeništev amoak v pravicah, katere ima ookraiinska vlada napram centralni vladi. Fn sam predsednik le lahko mnogo boli avtonomen kakor 10 ooverienikov skupai. ki nlmalo ustavno določenega samostojnega delokroga. / Sedanii sisptn pokrajinske vlade Sloveniio ie plod liublianskega za »prevrata« od 1. 1918. Takrat ie bilo potrebno naiti pot. da se vzdrži vsaj za silo neka upravna kontinuiteta, da nismo zašli v prevelik kaos. Najviše. instance, ki so bile dotlei na Dirnaiu. so nehale funkcionirati za nas. in treba ie bilo misliti na nadomestek. Tega ie ustvarila prva narodna^ vlada pod nredsedništvom g. Pogačnika in dr. Žolsrer ie napravil načrt upravnega aparata ki ie dobro funkcioniral in še funkclionira. Vpra-šanie ie le. če ie še tudi danes potreben. Leta 1918. dne 1. decembra ie bi- lo proglašeno uiedinienle jugoslovanskih dežel bivše Avstrije s kraljevino Srbijo. V Belgradu se ie ustanovila nova centrala, ki Da ni nikdar posebno hrepenela po reševanju slovenskih aktov. Pač pa ie bila Ljubljana. ki ie svoje uradne akte. In to mnogokrat brez potrebe in brez pozida. amoak samo iz navade, pošiljala na rešitev v Belgrad! Zato tudi v Belgradu ne razumelo prav posebno naših avtonomističnih teženj. Oni pravita: Vsai io že imate! In če >o imate, zakai pošiljate akte na reša-vanie nam? — In ie nekai na tem! Današnje stanie se prav znatno mzlikute od stania 1. 1918. Zato smo mi mnenja, da poverjeništev z vsem nHhovim ogromnim in dragim aparatom sploh ne potrebujemo več! Leta 1918. so bila poverjeništva neike vrste mala ministrstva, in ker nihče ni prav vedel, kaj in kako bo z nami so bila tudi potrebna. Leta 1920. pa opravlja vse oosle orav lahko tudi pokrajinska y!ada za Sloveniio z navadnim uradniškim aparatom kakor te to b !o prei pod Avstriio brez vsake nahnaniše škode za avtonomijo. Razlika bo le v tem. da bi bil stari aoarat mnogo cenei&i in skoro gotovo tudi boliši. ker bi bil gibčneiši in okretneiši. Mi pri najboljši volii ne moremo uvideti, zakai bi n. pr. sedanje gradbeno ravnateljstvo delalo bolie pod firmo poverjeništva kakor je delalo nekdai pod firmo »departe-ment XII. (ali kakoršna ie že bila številka) deželne vlade«! Mnogi bodo rekli da obstoii v slučaju vzpostave starega »režima« nevarnost birokratizacije ker ni nobene kontrole od strani izvoljenih hktoriev. Kakšno kontrolo pa ima to poverieniki? Torej! Misel konsolidacije delavskega gibanja zmaguje v Jugoslaviji. . Volifveni uspeh ie prinesel nekai razočaranja v politično življenje v Jugoslaviji. Nehote se človek vpraša. od kod tak rezultat, o katerem ne vemo. kako bcuvnlival na konsolidacijo države. Za poslance so bili izvolieni v velikem številu reprezentanti najradikalnejših strank, o katerih pa ne vemo še. koliko radikalizma bodo imeli onkrai praga parlamenta, in niti ne vemo. kako bodo svoi dosedanji radikalizem uveljavili v konstituanti. Ali bodo goiili negativno Dolitiko ali Da bodo Driieli za reformistično delo. V tem Primeru prihaiaio v poštev zlasti ko-, inimisti in Radičevci kn so šli v volilno bortno izkHučno eni s parolo razdirania eni s parolo republikanske oonziciie. O komunistih lahko rečemo eno. To je. ti si že doslei niso bili dosledni v svoii taktiki. V politični agi-taciii so propagirali razdiralno politiko politiko negacije, in prav isti liudie so v strokovnih organizacijah Povečini strogi reformisti: le še kak omeien agitator pozabi tuoatam na to. da hoče tudi delavec živeti, in ga Skuša tirati v obupne eksperimente. mu prav nič ne mor e! o hasniti. j^rašanie ie. kai bodo delali tiliu-"e v konstituanti. Sodrug Lapčevič ni smel v Narodno predstavništvo, ker so bili takrat komunisti proti parlamentu. Danes imaio sami zastopnike v konstituanti. od katerih bodo volilci kai zahtevali zahtevali pozitivno delo. proti kateremu so komunisti silno agitirali. Ge bodo dosledni, bodo sabotirali delo v parlamentu, če pa se bodo udeleževali parlamentarnega dela. potem so prei volilce slepili in se z delom v konstituanti podali na isto oot kakor se nahaiajo na niei sociiakii demokrati. V Jugoslaviji namreč opazujemo v delavskem gibanju velik preobrat. Strokovne organizacije čutijo, da so iih komunisti varali. Zaraditega seob-račnio od ni ih in v vseh ‘strokovnih organizaciiah večina zagovarja drugo internaciionalo. in sicer to iz dveh ra.rlogov: prvič, ker hoče praktičnega dela za strokovno delavstvo in drugič, ker bi bil velik nezmisel. če bi se industrijsko delavstvo oklepalo neke internacionale (III.) ki nima industrijskega delavstva v svojem okrilju in ki zametava pozitivno delo. V Rusiji danes pač ne moremo govoriti o razviti industriii in tudi ne o industrijskem oroletariiatu. zaraditega ie povsem naravno, da se bo tudi jugoslovanski pnoletariiat raiši in z večjim uspehom naslanjal na miliion-ski oroletariiat zahodnih dežel, kier ,se nahajalo množice enakovrstnega proletariiata kakor pri nas. Komunisti moraio vsled tega so-ciialneea in kulturnega opložaia izgubiti tla. če ne stopiio na pot praktičnega dela ki ie pri nas ob naših gospodarskih in soeiiajnih razmerah drugačno kakor v Rusiji, kier ie ves splošni razvoj šele v novoiih. .kakor ie bil za francoske revoluciie na Francoskem. Pričakovati moremo, da se bodo ooimi izjasnili in da se delavsko gi- banic v Jugoslaviji oriientira tako. da nastane zdrav pokret v niem. Stmkovne organizacije bodo v tem oziru iako mogočno vplivale, ker ie povsem naravno, da se moraio nasloniti na svetovni proletariiat. ne pa na posamezno sekto, kakršen ie običajni komunizem. Proletarski razred ie boriteli za sociializem. le razred, ki bo sam. brez diktata te ali one sekte določal pot delavskemu gibanju. oziraie se na sociialne razmere, ne pa na lokalne taktične kaprice teh ali OT3ih ideologov. Še nekaf opazk k volitvam. Pri zadniih volitvah se socialistične težil ie še niso manifestirale v zadostni meri. Zmagala ie z ogromno v oči n o politična in sociialna reakcija. Delavsko liudstvo se torel na socialnem. gospodarskem in političnem do-Ku od konstituante ne more bogve česa nadelati. V vprašanju državne oblike se ie večina odločila za monarhijo. Za republiko so se izjavili le volilci socialne demokraciie. komunistov ln Radičevcev katerih voditelja pa ne smatramo resnim republikancem kakor n. pr. ne klerikalcev. Vsekakor pa moremo reči. da se ie republikanska misel v liudstvu že zelo razvila. Kar se tiče notranie ureditve države, so dobile večino stranke, ki so za edinstveno državo in upravno decentralizacij. dočim so federalisti ostali v veliki manišini: liudstvo se ie izjavilo za skuono državo. Močni so izšli iz valitev komunisti in Radičevci. Kdo ie volil komuniste? V Sloveniji po večini proleta-riiat ki so ga-komunisti prevarili z obliubami. češ da ie komunistični rat že kar pred durmi, ki iih le treba le koraižno odpreti.' Z daleka ne mislimo temu delu proletariiata kai očitati. ker nam ie psihološka mas v se-danvh povodnih časih odprta knliga. Vemo oa tudi. da velika večina »komunističnih« delavcev v Sloveniji ni pri volitvah manifestirala prav ničesar drugega kot sociialno demokratični volilci. t. i. socialistične težnje, ter da se Dri teni komunistične taktike hi metod ni niti zavedala. Ta del proletariiata se ie obrnil od svoiie dosedanje, sociialno demokratične stranke izključno le ood vtisom de-magoških fraz komunističnih in pod vplivom obrekovania proti naši stranki s strani klerikalnih kolovodij. In kai ie s komunistično »zmago« v drugih delih države? Tu ie treba konstatirati da so imeli komunisti ra i več volilnih uspehov v kraiih. kier ni nobene industrije, kier ni razvitega gospodarskega živlienia. kier n* nfti železnic, kier ie naiveč analfabetov ln najmanj šol: v Macedo-niii. Črni gori in v Južni Srbiji. V Ma-cedoniii so za komuniste glasovali tkz. bugaraši. t. i. irredentisti. v Črni gori Nikitovi pristaši in ob madžarski maii madžarski irredentisti. Na Hrvaškem in v-Slavoniii smo opazili nri industriiskem proletariatu veliko pasivnost. Komunisti so tu v primeri z rezultati občinskih volitev izffubšfi do polovice svojih pristašev. Del tega zapeljanega delavstva snloli ni volil, velik del ie volil za buržoazne (!) stranke, maniši del pa se ie vrnil v vrste sociialno demokratičnega delavstva. V Zaerebu n. nr. so komunisti"od občinskih volitev sem izgubili 3157 g^asovs od teh iili ie 2797 pri volitvah v konstitu-anto glasovalo za meščanske stranke! (UsDeh komunistične »delavske« nolitike!) Drugo deistvo ie. da so komunisti ?n Radičevci drug za drugega agitirali, kar delalo še danes. (O tem ie tudi naš list poročal. Op. ur.) Komunisti upajo s iH>mo6io Ra-dičevcev čimpreie izzvati komunistični (!) prevrat. Povsod tam kier se niso nadejali svojega us^ha so agitirali za Radiča, torej za buržo- azi.lo! Hrvaški seliak ie nasedel Radičevemu laži-republikanstvu in nie-govim obliuham. češ da bodo odpravljeni. če uresniči svof »program« vsi orožniki, vsi davki, in vsi uradniki. Radičeva politika pa ie v resnici le politika graišinskib velegruntar-iev. ki se orav lahko sklada tudi z načrti imoeriialistične italiiansko-madžarsko-habsburške propagande. Sociialni demokrati stno kakor znano, dobili v Sloveruii 7 in v Vojvodini 3 mandate. Da nismo dobili mandatov no drugod, ni nič Čudnega, ker nismo oo drugod nlkier kandidirali. Kandidirali smo le še na Hi vaškem in v Slavoniji v štirih volilnih okrožjih, to pa zato ker nam ie primanjkovalo kvalificiranih mandatov. gmotnih sredstev In aeitator-iev. V omenjenih štirih okrožjih, kjer smo kandidirali, oa smo dobili nad 8000 glasov. Če bi kandidirali 5e v ostalih štirih hrvaških okrožjih te! eotovo da bi dobili naimani polovico toliko glasov, kakor so iib dobili komunisti. Da kliub tolikim glaso-vom nismo na Hrvaškem dobili mandata. ie kriv nepravični volilni red, na podlagi katerega so mogli n. pr« Radi5evci v Zagrebu dobiti mandat s 1060 glasovi, dočim sociialni demokrati z 8000 glasovi niso dobili nobenega. ali pa. da so n. pr. komunisti vi Sloveniij sM4.000 glasovi dobili 5* mi s 30.000 glasovi oa le 7 poslancev. Na vsak način, bi moral biti §e drugi skrutinij. Tako oa so tisoči in tisoči voiilcev ostali brez zastopntRa (v I iubliani 1158 naših voiilcev). Sociialna demokracija prj volitvah ni ničesar izgubila temveč iei le vse pridobila. Naivečii ie bil nien uspeh v vsesplošno nalrazviteiših kraiih. In dočim ie komunistična »zmaga« podobna gnojnemu izpuščali!. ki oblaoeva in izginia. čim se konsolidirajo razmere, ie na§ uspeh verna slika proletarske zavesti In dejanskega stvarnega stania družabnih in gospodarskih razmer. Mi smo realisti in se trenotnih' uspehov nasprotniških strank ne strašimo. Vemo. da ie pri voHtvahi odločevala nsihok>giia mas. ki presojajo le trenotne položaje in na katere večinske stranke skoroda magično učinktiieio. Delavske mase soi okužene buržoaznega voliva in ko* munističnega šablonstva in naša naloga bodi. da te mase prosvetlimo in iih razredno-čvrsto. moralno irt gospodarsko organizirane vjpdSmo v. saciialislično družbo. Komunistični puč v Češkoslovaški. Razvoi dogodkov v češkoslovaški ie hiter. Iz navadnega spora zaradi praškega delavskega doma ie nastal boi med vlado in komunisti. V vseh kraiih kier imaio komunisti več zaslombe ie prišlo do demonstracij, a tudii puči niso izostali. V večih kra-iih so komunisti oziroma njihovi privrženci .zasedli iavna poslopja. Razvidno le. da je vlada poslala zoper nie vojaštvo. Ker so komunisti skušali razorožiti voiake. Je v večih kraiih voiaštvo nričelo streljati. V marsikaterih mestih le prišlo do pravcatega boia. Žrtev seveda ni manikalo. Njihovo število se množi vsako uro. Češkoslovaška republika prestaia hudo razvojno krizo. Vse dokazuie. da ie komunistom dal spor radi delavskega doma le povod za nastop. Sedai poskušajo svojo moč. Toda razvoi dogodkov priča, da, si bodo komunisti od skali razbili glavo. Burna sela parlamenta. Danes ie orožništvo in poliotia stražila ooslopie zbornice. Ko ie kmalu po začetku šele ministrski predsednik vstopil v zbornično dvorano ie orj komunistih nastal velikanski nemir. Ko ie ministrski predsednik odšel na govorniško tribuno, da poda iziavo. se ie hrup ponovil. Komunisti so se prepirali s poslanci čeških meščanskih strank, ki so se zavzemali za ministrskega predsednika in ploskali njegovim izvajanjem. Hrup ie trajal do konca govora. Predlog, nai se prične debata o vladni iziavi ie sprejela vsa zbornica. Pri govorih češkega komunista Skalaka in češkega socialnega demokrata Nemca se ie zopet pričel nemir Vodia nemških socialnih demokratov, poslanec Czech ie najprej izrazil svoie obžalovanje radi konflikta v češki socialno-demokratični ! stranki ter obsojal nato izredne na- [ redbe vlade. Zahteval ie. da se te naredbe takoi prekličeio. Izjavil ie. da niegova stranka ne sprejme na znanie vladne izjave. Ko ie češki agrarec Udržal poudarial da se mo-raio zakoni vpoštevati se le v imenu nemške parlamentarne zveze iziavil Praga. 14. dec. 1920. poslanec Lodgman proti vsaki diktaturi. Dogodbi na Moravskem. V Mostu (Briix) je splošna stavka zahtevala prve človeške žrtve* »Narodni Listv« iavliaio. da so komunisti v Mostu imeli davi zborovanje. na katerem so govorili tudi člani osredniega akcijskega odbora komunistov iz Kladna. Po Imtih napadih na vlado so govorniki izjavili, da! se bo voiaštvo dalo brez drugega razorožiti. Govornik ie pozval na-vzočne nai zasedejo iavna Doslonla. Nahujskana množica ie odšla k poslopju političnega okrožnega zastopstva ki ga ie stražilo voiaštvo. Poizkusilo ie razorožiti voisko. Ko ie demonstrant hotel vojaku iztrgati puško iz rok. se ie dalo povelje' k strelianiu. Pri tem ie bilo pet demonstrantov ubitih, osem pa ranjenih. Pri zooetni zasedbi oslavanske centrale v Brnu ie prišlo do srditega streliania. Pet oseb ie bilo ubitih in 23 ranienih. Število ranjencev pa bo naibrže večfe. Dva ranlenca sta že umrla. Zelo zanimivo ie. da so v Olomucu vsa iavna poslooia zasedena s četami nemške narodnosti. Komunistični ouč v Goedlngu. V Goedingu ie v ponedeljek skupina komunistov zasedla okrarfno glavarstvo. Orožniki in vojaki, ki so kasneje pritekli na pomoč so bili razoroženi. Delavci so izvlekli okrajnega glavarja šiloma na cesto in ga pretepli. Prišlo 4e tudi dio plenie-nia. katerega ie ustavilo vodaštvo. k' ie prišlo kasneie na pomoč v oin-čenem številu. Ko so voiaki zasledovali plenilce, so začeli ti nanie streljati. Voiaki so odgovorili z ndtal salvami, pri čemer ie bilo mnog« težko in lahko ranjenih. Zvečer so doši; legionarji vse zasedene objekte zasedli. Razvoi dogodkov ie žalosten. Največ bodo trpele delavsko družine, katerim so uh*ti možie ki so se popolnoma prepustili vodstvu fanatikov in abotrežev Gorie liudstvu katerega vodiio Hudie brez kriterija! Francoska socralist, stranka pred odločitvijo. Med vsemi socialističnimi strankami na svetu je francoska morda najbolj v zadregi glede vstopa v eno ali drugo in-'temacijnalo, ki si danes pridržujeta neomejeno pravico zastopanja svetovnih delavskih interesov: to je v II aii III inter-nacijonalo. Prva je radi svojega neodločnega nastopa med svetovno vojno izgubila v proletarijatu precej simpatije, v tem, ko zagovarja drugo radi njenega navidez vse-svetovnega revoluciionarnega programa veliko število francoskih sodrugov. Toda stvar ima svoje težave in ravno sedal, ko pripravljajo kongres, na katerem bo padla od', toilna beseda, se v Parizu bolj kot kdai prej vprašujejo: kaj pa bo z enotnostjo stranke, če se izrečeno za eno aii drugo stran? Vprašanje enotnosti ie pri Francozih pač nerazdrtižljivo zvezano s treznim preudarkom in veliko pieteto do truda in žrtev, k; so stranki dali njeno sedanjo silovitost, dali ji s’avno tradicijo. Tako je kakor pri Italijanih; samo pri nas je bilo mogoče, da so — zločinci ali zapeljanci — z brezvestno roko razcepili in zlomiii proletarsko moč v nentajljivo veselje belim in črnim reakcijam ki uporabljalo proti nam našo lastno neslogo. Zdi se nam, da zmagujejo na Francoskem razsodni elementi, vsaj če sodimo po številnih člankih, ki jth priobčuje oficijelno strankino glasilo •„L’ Hrnnanite« in v aterib razni pisatelji opozarjajo na težke posledice razdora, ki bi brez dvoma nastal, če se stranka izjavi za moskovske predloge. Takih'ljudi, ki so zoper te predloge radi njih bedaste megalomanske sestave, je mnogo, da: lahko rečemo, da tvorijo .večino! Citiramo n. pr. tar stavkov daljšega članka, ki ga je prt nesla ena zadnji Številk »Humanke« izpod peresa s. Marcela Maussa. ■ »(Vstop v tretjo brternacfjonaJo) je vprašanje taktike in ne teorile«, pravi Maus, »ker boljševizem m' teorija, ampak akcija: tajna konstitucija, centralizaciji, Telegrami. PRED NOVO VLADO, Belerad 15. Danes so se vršila oosvetovania na dvoru elede sestave nove vlade. Povabliena sla b la na dvor pp Pašič in Da vidovič Tekom dne bodo Dovabliene tudi še ostale stranke. Beterad. 15. Včerai popoldne le bil snreiet v avdiienei prosvetni minister Svetozar Pribičevič. Zagreb 15. »Narodno Dieto« do-roča iz Belsrrada: Včerai so vsi parlamentarni klubi imeli v dosIodUi kon-stituante sese. na katerih so razprav-liab n sitnacn" ter so se snreleti skleni glede noložaia ki ie nastal z odsto-nrvm vlade. Po iziavah. ki se doznava-fo od voditclrev nosameznih klubov, se zdi da hi movl; sestaviti vlado samo radikale; in demokrati To bi podrt rali zetrdioradnik) in narodni soci-JaJisti. O stališču klubov, ki so bili orei v parlamentarni zafečtnict se ne ve nič nczitivneva. TURŠKI BEGI ZA PROTlCA. Zagreb. 15. »Jutarnii list« poroča iz Betorada: Uradna ooeaiania za sestavo nove vlade se bodo začeta šele v nekaterih dneh. Iz krovov muslimanske stranke se doznava da se eri niih z večhmi simoatiiami izraza ■/el:a dji sn sestavi vlada nod Stoia-nom Prot ceni. ker ie neka .razlika med ProFčevo in Pašičevo nolitiko, V muslimanskih krov:h se veruie da se Protič boli nribližuie niihovim že-llam. MILITARIZEM POPUŠČA? Bele rad 15. V vi a vnem generalnem štabu se dovršuie načrt zakona o orvamzaciii voiske. Ta načrt pred-v;deva zmanjša n ie števila voiske v stalnem kadru v mirnem času. Nekatere edinice se bodo menda ukini- li asilje in — če gre po sreči — teroristična diktatura nad večino.« Vprašanje je tedaj, če je francoski proletarijat za take obrabljene me*ode in če je res boljševiški: »V tem naši francoski komunisti niso odkritosrčni. Ploch nam n. pr. svetuje, naj ostanemo (nekomunisti) v stranki, nemi — toda prosti; Frossard nas zaklinja; neke govorice pa vele, da priključitev Moskvi niina nikakršnega pomena, mi bomo samo stranko »ojačili««. To je seveda smešno in naravnost nasprotno vsem ruskim zahtevam, »boliševiki« sami menda ne vedo, da s takimi dejanji žalijo jasne intencije dobrega Lenina. »Da, če bi bila 111. internaci-jonala edino združenje vseh sociialistov na svetu, če bi drugega ne zahtevala, kot da podpišemo idejo in ne taktike, potem bi bila dolžnost vseh, da se ji priključijo.« Ker je pa to samo pobožna želja brez podlage »me ne more (Mauss govori tukai v imenu vseh, ki so njegovega mnenja) ničesar na svetu prisiliti, da se izjavim za boljševika. Ne morem tudi smatrati za ne-socijaliste dotične. ki ne odobravajo moskovske taktike. Mislim, da stopajo tisti iz stranke, kateri preklinjajo stranke, ki so z nami zvezane in ne bom podpiral njihovega delovanja, ker bi to značilo: pozabiti tradicijo, v kateri so me vodili Guesdc, Jaitrčs in Vaillant, tradicijo, ki je obenem revohicLfonarna in republikanska, ki nima ničesar skupnega z menjševiškim fatalizmom, ampak ie strpljiva in delavna.« — Tako piše s. Mauss, star bojevnik med francoskimi socijalisti, in povdarjamo, da njegove besede niso osamljene. Nam so dragoceno pojasnilo tolikega navdušenja francoskih sodrugov za moskovsko inter-nacijonalo: ne ista taktika, ampak želja, da bi se združili pod okriljem ene svetovne(?) in revolucionarne internacijonale, jih tira v nje tabor! Kako pade odločitev, danes ne moremo še reči. Ni izključeno, da se zadev* reši na konferenci na — Dunaju. ZASTOPNIKI RADIČA V BEL-GRADU. Zaereb. 15. »Jutarnii list« poroča * Na doz iv politikov. ki so zelo blizu zemlieradnikom. odnotuto iutri iz Zagreba net delegatov HRSS v Betoma in si^er dr Rudolf Horvat, di. Ivan Krmevič. Josto Predavec. Diaerotin Kovačevič in N'koIa Jake-tič! V Belgradu se onaža naorarn Radiču neko konciliiantno stal:šče. SPOR MED IUGOSLAV1.IO IN BOLGARIJO. Belerad. 15. Ker ie Bolgarska oo-cazila r.eirllvske pogodbe. ne izvršu-loč nlenih uredb. Vi so važne za našo državo ie naša vlada dne 15. t. m. odredla da se orekine vsak Dromet med Boh>ariio in Utvoslaviio. Politične vesti. + Boj prot! poslovniku. Proti poslovniku. ki ga le izdelala vlada, so nastanili: Narodni klub (lt) Jueosl. Muslimanska organizacija (24). Kle-rkalci (23) Bunievačko - Šokački kbib (4). Zemlioradnička stranka (39) Republikanska stranka (2). komunisti (52). socdalni demokrati (10) — sknnno torei 167 poslancev. (Ce rir:šteiemo še Radičevce. ki iih v Belgradu ni. so na zoner predlagani poslovnik bi bilo 217 poslancev nroti postovnlkii tore: več kot nolovca). + Razkol v komunistični stranki. V »Napreiu« smo že poročali, da Je komunist, opozicija pred dobrim mesecem izdala v Belgradu brošuro »Manifest opozicije«. Sedaj pa je izdala še brošuro »Priloži za naša sporna pitanja«. V odgovor na to je glavni odbor komunistične stranke dne 10. t. m. v Belgradu izključil iz stranke 53 najuglednejših srbskih socialističnih boriteljev in sicer: m__________ _ _ .................. f Al. Majdanaca, Aleks. Nikoliča, A ca to^ Skraišal se bo tud; rok”sTužbova- i Pavloviča. Blagoje Bračinaca, Vla- pin 1 da Ostojiča, VI. Bankoviča, Vo^a tX_ ____________________________________Li-.-.;...~...."TTir —--------------------- .. Jakovljeviča, Voja Pekoviča, Dim. Ojorgjeviča, dr. Dragiša Gjuriča, Dragiša Lapčeviča, Dragoljuba Gošiča, Dr. M. Nikoliča, Dušana Stojilkoviča, dr. Živka Topaloviča, Zdravko Todoroviča, J. Rančiča, J. Obradovič. J. Tilinger, J. A. Kiklič, K. Varga, L. Gjorgjevič, L. Paviče-vič, M. Živkovič, M. Mirič, M. Dra-govič. M. Ž. Ilič, M. Gj. Topatovič, M. Velič, M. Isajilovič, M. Kostovič, M. Pavlovič, M. Ristovič, M. Tirno-tič, M. Radovanovič, dr. M. R. Živkovič. dr. N. Košanin, N. Ilič. N. D. Nikolič, P. Spasič, P. T. Lujič, P. Nikolič, R. M. Ilič, R. Popovič, R. liič. R. St. Radulovič, lgnatovič. Sv. Gjorgjevič. S. J. Rebrič, S. Levi, R. Jovanovič in T. Milojevič. — Glavni odbor K. J. P. je pozval vse komuniste. da se izjavijo ali so za načela opozicije in če so, da naj se izključijo. S tem dejanjem je razkol v komunističnih vrstah tudi v Srbiji postal popoln in bo zavzel čimdalje večje dimenzije. -i- požrtvovalni komunisti. Glavni odbor komunistične stranke to sklen 1 da Dolože komunistični poslanci 50% svoiih dnevnic v strankino blavaini-co. Če računamo, da bo 50 komunističnih noslancev nlačevalo od dnev-ntoe. ki znaša 120 dinariev dnevno po 60 dinartov bodo zbrali komunisti dnevno 3000 dinariev ali letno ne-Vai nad 1 mik ion dingriev ali 4 milijone kron. Če bo ta konstimanta delala dve leti ho zneses dosegel vi-šmo 8 miliioriov kron. »Narodiv oče« Žanra so sjcsr nekoliko grdo gledali, ko so brali ta sklen ampak ko bodo končni rezultat bodo že potolaženi Tudi rta niih bo nekai nazai odpadlo. Toda Radiča bodo nabili če i?m koru.t:tuanfo razžene! + Taborišča za komuniste, No-tranie ministrstvo ie ustanovilo dva tabora v katera bodo nošibali one elemente, ki ruieio zoner današnii državni red. Eno taborišče se nahaia v Mostaru. Tam so naiboli revolucijo-nrir”’ huiskači. oosebno tuii. Med ostahmi ie v Mostaru tudi veliko ru-sk:h beguncev, ki so takoi no prihodu pričeli agitirat' za komunizem. Tudi nekai lumunskih agitatorjev, ki so op rolah našo notranio uredbo to v Mostaru. Pred nekai dnevi so pričeli Rumuni giadovalno stavko, katero ie na izvajalo samo net uietnikov Drugi tabor ie v Valievn. kior ie b:lo do-°edai beguncem dovoljeno, da so hodili no mesiu. seveda nod nadzorstvom. Ker so na begunci že veliko-kiat poizkusili ubežali namerava ministrstvo preložiti internaciisko ta-bor'šče na kak osamlien dalmatinski otok. 4- Vladni teror. Občinski odbor v Belgradu ie zahteval od notranfega ministra ncnasnil. al: nai se vrše ponovno občinske volitve v Belgradu ali samo delne volitve. Mmister ie odgovoril da se »onovne volitve v polnem obsegu ne moreio vršiti ker k državni ‘•'vet že odobr'1 izvolitev 15 občinskih odbornikov (7 demokratov 7 radikalcev. 1 republikanec). Po naredbi teea ministrstva ie bi' suspendiran Filin Filipovič z 30 odbornik/ Na nievovo mesto nat se voliio nfivi odborniki Kdai nai se volitve vrše še ni končnoveliavno odtočeno. Naibrže bodo volitve dne 20. ianuaria r-r I 4- »Zloben namen«. Iz Belgrada javljajo, da se je po mestu razširila vest, da so Štefana Radiča ubili. »Slov. Narod« javlja, da ie ta vest, ki ima »zloben namen«, javlja, izmišljena. — Ampak zlobni namen ni izmišljen! + Spor med nizozemsko in jugoslovansko vlado. Med obema vladama je nastal spor zaradi nevljudnega postopanja proti nizozemskemu konzulu, tako da je nizozemska vlada v Haagu izjavila, da ne —r j-, r-i —1" ■■ i polaga nobene važnosti na prisotnost jugoslovanskega konzula v Haagu. Z drugimi besedami: Nizozemska vlada je rekla našemu konzulu, naj pobere svoja šila in kopita. — Kakor izvemo, ie spor zakrivil pomočnik vnanjega ministra v Belgradu, g. Tihomir Popovič. Ta mož je sicer spreten in sposoben diplomat za albanske posle, ampak po mnenju, vseh velikanska surovina. Zato ie od vseh uradnikov v vnanjem uradu obsovražen do skrajnosti. da vsi komaj čakajo, da bi šel. Belgrajski listi so sicer že pred pol-leta javili, da je omenjeni spor nastal, toda g. Tiča (— Tihomir) Popovič ga je demontiral, ali po domače rečeno: zlagal se je. Kakor iz-gleda, ie sedaj upanje, da bo tudi ta radikalski trdokožec enkrat izginil s pozorišča, za kar bi bil že skrajni čas. + Iz Dalmacije. Iz Šibenika javljajo. da je italijanska vojska že začela zapuščati okupirane kraje v Dalmaciji, predvsem iz Knina in Drniša. Odhaja v Zadar in odtod v Italijo. V Zadar pa je te dni prišlo 500 karabinijerjev in čete takozv. »guardie regie«. Za sigurnost vojske si je general Taranto vzel dva talca, dr. Boža Krekiča In še enega. Iz Šibenika se bo izselilo mnogo Italijanov. -F Apanaža kralju Nlkitl. Dne 14. t. m. je ministrski svet odločil, da se bivšemu kralju Nikiti, in njegovi ženi Mileni izplačuje iz državne blagajne apanaža 360.000 francoskih frankov letno zato, ker je bil 50 let črnogorski kralj. + Poročilo razoroževalne komisije. ki je bilo v torek predloženo skupščini zveze narodov, se nasla-nia na nastonna načela- 1. Razorožitev se mora izvesti v zmislu mirovnih pogodb. 2. Nasianjaje na to, naj se razdeli izvrševanje teh točk za ostale drave v tri etape, namreč v omejitev oboroževanja, znižanje oboroževanja in razoroževanja. 3. Z ozirom na člen 8. dogovora, na izjave vrhovnega sveta in bruseljske konference ter z ozirom na to, da je prvi pogoj za omejitev oboroževanja, popolna izvedba določb, ki se tičejo razoroževanja. predlaga komisija svetu zveze narodov, da sestavi posebno vojaško komisijo, se- stoiečo iz kompetentnih osebnosti političnega in vojaškega življenja, ki bo proučevala vprašanja, ki se tičejo razoroževanja. in ki bo pred-Ioila načrt vladam, v zmislu katerega se bodo obvezale, da dve leti po poteku poslovnega leta ne zvišajo vojnega proračuna s pridržkom obveznosti, ki jih predvideva člen 16. dogovora in izjemnega po-lo?aia v zmislu odstavkov 2 in 6 člena 8. + Protest zooer madžarsko krvavo iust eo. »Arbeiterzeitune« Dri-občuto noziv. k* so (»a uodnisali delavski voditelii. nredsedmki delavskih orcamzaeii vspučMiški nrofesorii m parlamentarni člani Aneliie. Franci to Italiie. Nemčve Avstriie Češkoslovaške Belgiie. Holandiie. Danske ter Madžarske. V tem pozivu podpisani r.rntesHraio zoner smrtno obsodbo n-oti sedmim članom bivše madžarske sovietske renublike. ki »o namerava izreči madžarsko iztemno sodišče ter pozivnem vse svobodno misleče človeštvo nai se protestu nrt-Klinčl da se pokaže d.a se iavno mnenie v tem strinia. da ni donustno postopati s premaganimi političnimi nasprotniki kot z navadnimi zločinci in politične zločince kaznovat; s smrtlo. Podpisani žele končno da se pomilostitev liudskih komisartov prvi korak do nohtike sprave iti mirnega sporazttmlienia. + Pred vspostavitvljo diploma-tičnih stikov med Rusijo in Bolgarsko. Po poročilih, ki jih je prejela rszrrr*** LISTEK. Zvonimir Kosem*: Jabolka. Sedel sem pred hišo pod tistim košatim., senčnatim orehom, ki se dotika s svourrr ztro: niimi ve am< moto podstrešne izbe Na okrogli karne-niti nrzi nred menoi so ležala jabolka 1 enook rogla rdeJtonaUahnietia: kadarkoli sem se ozrl nanta — se mi ie vzradovalo oko. Knnčei< na mizi na se ie čimdalto boli večal: vsakih net minut ie nrJekla po stezi nreko travnika Ofeliia in položila predme novo labolko: »To to še lense. še boli okroglo, še h'df okusno!« Tako to vsakokrat vzkliknda me sladko pogledala in se mf še slalše nasmehnila. Pogladil sem lo oo bul- nih svetlih kodrčk:h ki so ii lili zadal na tilnik pobožal senj io do polnih. od veselia žarečih licih — in že ie odskakljala urno kakor srnica nazai preko travnika, do iablane ki ie tisto iesen posebno bogato obrodila in kamor so otroci rtairalše zatiaiali. Vriščanie. smeh. vriskanie in prepevanje vesele mladtoe se to razlegalo izood iablane nrav do molih .išes: naiboli glasna med vsemi, nai-bolii živahna in vesela, pa to bila Ofel‘ia. — »Fiv. fiv. fiv! Ozrl sem se. Žvižeaie. s plešočimi koraki, se ie bližala do travniku Ofeliia. priskakljala ie do mene in ie sedla k meni nod oreh. »Ali te kal motim stričko? Šal ne pšeš zdai nobene povesti?... — Na, še eno iabolko!« In stisnila mi ie v roko novo jabolko. »Amnak Ofeliia! Ti sl preveč pridna! Kako nai ti povrnem vse to?« Nemirno se mi to premaknila na kolenih in se me oklenila okrog vratu. »Jel. stričko... zato sem ti prinesla- Nič ne toš... samo gledaš in neka? ure mišHuieš ...« »Pa uvatli. OfelMa. o čem pre- mišliutom!« »O iaboIk'h! Ali sem uganila?« »Uganila si!« Priiela me ie za laket. »Veš. stričko .,. Kdor kai ugane, dobi nagrado — ali ni res? Bonbončke ali rožiče ali pomaranče... Jaz na ne zahtevam bonbončkov — ampak stričko... povest boš moral spisati o meni — slišiš? ... leno povest. Baš snisal strčko?« »Seveda. Ofeliia!« Obesila se mi ie na ramena, se poigrala z mojimi dolgimi, košatimi brki notem pa me to gorko oolfubila na lice. , . .v, , »Kako te Imam rada. stričko! Kar snedla te bom!« »Porednica! — Ali že znaš vse iz abecednika? Da mi ne prineseš Iutri domov khiike!« »Vse znam vse ... nič se ne boi. strčko!... Amnak — prični že enkrat iesti... zakai sem ti na znosila ta iabolka skunai če ne za to?« Sevla mi to v žeo. izvlekla iz nie-ga nož in ga odnrla Na. nož sem ti že pripravila... Zdai na ie* če ne bom iczjia!...« In zasmejala se ie navihano in liubko. vse obenem, ter se mi zauič-kala na kolenih. »Pa nisem lačen. Ofeliia! Sai ne boš tožna?« »Pa bom stričko!« »Res9« Res. stričko! Zato pa toa!« Agence Havas z Sofiie, je ruslct sovjetski ljudski poverjenik za zto nanje posle pozval bolgarsko vlado, naj vzpostavi dipiomatične odn<)ša-je z Rusijo. Bolgarska vlada doslej še ni odgovorila. r Revohicijonarno gibanje na Španskem. Špansko socijalistično glasilo »El Socialista« piše. o slabih' razmerah v klerikalni Španski. Ge-1 neralna stavka v Saragosi neprestano traja. V mestu se javlja pomanjkanje živil. Stavkokaze vodijo na delo mestni župan in občinski svetniki. Pet političnih kaznjencev so morali izpustiti. Vlada začenja z represalijami proti stavkujočim. Barcelonski guverner je dal 1. t. m. odpeljati 36 zaprtih sindikalistov na otoke Batoare. Atentatov vedno dovolj. Veleposestniki, pristaši Dato-ve vlade, so za zrušenje stavkovnega prava pri poljedelskih delavcih. Močno ie stavkarsko gibanje tudi v Madridu: tu stavkam prometn delavci. Sredi tekočega meseca bodo na Španskem volitve; zbornica je sklicana na 8. januarja pr. 1. V volilnem gibanju nastopa vlada z vso silo proti sociialistom in jim hoče legalno ter nelegalno preprečiti agi-taeio. Komunistična stranka se vsled takih razmer volitev ne udeleži. 4- V zbornico ameriške države Ilirro's so bili rr za dni ih volitvah izvoljeni tudi trije Čehi. Dva (J. Plaček in J. Perma) sta demokrata, eden (E. J. Šmejkal) pa je republikanec. Orsanizadiski vestnik. Iz strank«. Sodruvom! Po cfežeb hodilo komunistični aoitatorii. ki obrekuieio soc, dem stranko in baše sodruve. Tako se nam noreča. Pros:mo da vse take shtčato sodrugi iaviio talni-štvu naše stranke ker hočemo napraviti konec temu nepoštenemu do* če-iu V poročilih na? se navede vo-vorirka in vsebino govorov Obenem fvnozariamo orgnnizaciie. da s<* previdne in oprezne nred temi liudmi. Iz strok. er$aREz9ci!*v Okrc-žna šfiokoviia kbmis^a v Ceitu sklicuie vse izvoliene člane strokovne komisiie na seio k' se Im vršila v nerek dne 17. decembra ob 6. uri zvečer v Delavskem tainištvu. Vodnikova ulica štev 3. DnevjV red: 1. Pnročiio mezdnih eibani. 2. Sedanja situaciia. 3. Razno. Svobodo. Seia centralnega °dhora »Svobode« se bo vr.šTa danes ob 8. url zvečer v društvenih prostorih v Še-Ienburoovi ulici 6. Udeležba vseh odbornikov dolžnosti. — Povišanle krušnih cen. Mestni -magistrat dovoliuie na občnem zboru Zadruee nekov 1.3. t. m. zahtevano oodraž/tev kruha za 1—2 kreni nri kg Povišanie cen kruha to povzročilo nadražento moke za 1 K 50 vin. do 2 kroni ori kg ter nov ša- li ieolač pomočnikom 20. t. m. stopi-io sledeče cene v veliavo; bel kruh 16 kroti kg. črn kruh (iz zadnto Pšenične moke) 10 kron ržen krtih (p°I ržene pol nšen čne moke) 12 kron. navadne žemtie 20 kron ^lec^ žemlle 26 kron. masleno neetvo 32 kron kg. Uvesti se mora enotna teža kruha. Navadne žemlle se bodo nrodaiale no 1 K — 20 kosov na kg. Strankjg se nrosito. da vse nepravilnosti ori prodali kruha takoi nazna-n:io ori mestnem tržnem nadzorstvu. ------ Moral sem vzeti nož !n se lotiti iabolka naitoošeea in naidebeleišega. ki mS ca >e izbrala Ofeliia sama. »Vsak nol Ofeliia — ali ne?« .vN:č. nič nič! Sam ea moreš pojest; vsega! Jaz sem iedla že orel na travniku ..« »Pa nai se zeodi enkrat no tvo-iem Ofeliia!« -- In že ie rezal nož iabolko: zmerom globlie in globi ie se to zadirala nieeova 'ostrita. Tistikrat se mi ie zazdelo, kakor da '•<0 v strahu vztrenetata ln ož vela ostala iabolka na mW. Pogledal sem iih kakor so ležala nred menoi lena. sveža in okrogla pogledal sem Ofe-liin. ki se to »asmh oči in čistega obraza smehliela ob meni. nailenše iabolko med iaholki ozrl sem se na nož in nehote sem vztrepetal tudi sam... Stev. 28D. NAPREJ. Stran 8. Dnevna kre 11 griči 4. Obsojen je bi! prvi na eno leto težke ječe. M. P. pa oproščen. Poskusen samomor iz užaljenega samotjublja. V četrtem razredu ljubljanske reaike je obdolžil profesor nekega dijaka, da prepisuje francosko nalogo. To je samoljubnega dijaka tako užalilo, da si je od svojega prijatelja še v isti uri izposodil žepni nož in si na skrivaj prerezal žile na desni roki. Delal je to tako na skrivaj, da nesrečnega početja ni opazil nikdo, šele ko je pade! dijak v nezavest, so opazili, kaj ie nesrečnež naredil. Hitri zdravniški pomoči se je zahvaliti, da samomorilec ni popolnoma izkrvavel. tako da je sedaj izven nevarnosti. Zverinski umor svojega lastnega očeta je izvršil v Bukovici pri Banjaluki Ivo Mataševič. S sekiro ie očeta udaril po sencih in trebuhu in mu nato z roko iztrgal jezik. Zver v človeški podobi so zaprli. Rodbinska tragedija. V Teša-novcih ie posestnik S. Š. ustrelil svojo 241etno ženo zaradi nezvestobe. Mož je najprej pobegnil, čez tri dni pa se ie sam javil sodišču. AH jadramo na Madžarsko? »Radničke Novine« poročajo, da ie srezski načelnik in komandant žan-darmerije v Prizrenu v Srb;ii dal v zaporu ubiti tri komuniste, med njimi komunista Arbanasa Zef Dus Marna. Belgraiski komunisti so sklicali v Belgradu pr^ti temu dejanju protestni shod.___________ Kulturni ves nik. 150 letnica Beethovnovega rojstva Danes bo 150 let. odkar se je v raalem porenSkem mestu Bonnu rodil človeštvu eden največjih duhov: Ludovik van Beethoven. Kdo in kaj je bil Beethoven, nam menda ni treba razlagati, saj ga ni skoro človeka, ki ie izdela! štirirazredno ljudsko šolo in bi ne vedel v*aj njegovega imena, ali pa slišal eno izmed' njegovih v »jaških glasbenih del. Malo pa je takih, ki bi poznali težko zgodovino njegovega življenja in njega samega kot človeka. V bedi in trpljenju le ustvarjal temelje moderne muzike. — To je kratka vsebina Beethovnovega življenja, v bedi in trpljenju .pa ni nikdar zatajil svoje ponosne nepodrejenosti. O tem nam je ohranjenih mnogo značilnih prigodb. Nekdaj so ga n. pr. neki dunajski aristokrati, zapeljani od njegovega holandskega predim-ka »van«, vprašali, kie ima plemiško pismo. Pokazal je s prstom na čelo in odgovoril: »Tu notri je moja plemenitost!« Ideji svobode in vse-človečnosti je tudi posvetil svoje najzvišenejše delo. titansko »Deveto simfonijo«. Bedasta cenzura tistih dni, ki je kakor dandanašnji tlačanila reakcijonarnim nameram raznih despotov, mu je sicer črtala naslov Schillerjeve ode »Lied an die Freiheit« (Pesem Svobodi), katero uporablja v tej skladbi in ga nadomestila z »Freude« (Veselju). Toda danes vemo, kako ie s tem. Skoda. da te obletnice ne praznujemo z velikimi koncerti, na katerih bi se proizvajala Beethovnova dela, ampak, kakor čujemo. pripravlja »Orkestralno društvo« III. simfonijo »Eroico«, govore celo o tem. da doživimo lahko njegovo »Deveto«. In to bi bilo potrebno, da se Slovenci seznanimo z največjimi deli enega tistih ženijev, pri katerih se n« vprašaš ne »Od kje?« ip ne »Ke-daj?«. ampak so kakor del duše spojeni s telesom vseh narodov in v vseh časih. Večer »Orkestralnega društva«. Občudu em £. Jeraja, čigar volji in vztrainosti se ie posrečilo utrdbi rahle vezi. ki vežejo vsak iz diletantov sestoieči orkester. Ce je resnica, da se dovršeni dirigenti težko najdejo, ni nič manj resnočno, da dobrih organizatorjev ravnotako primanjkuje, a gospod Jeraj je tak mož, to je naša sie-ča. Radi tega prav rad pozabim na nedostatke. ki jih orkester danes še izkazuje, nočem niti razmotrivati, če ga bo mogel g. vodia sam dovesti do najvišje višine. Dovolj ie. če rečem: on je dal podlago prvemu slovenskemu orkestralnemu društvu, a podlaga ni nič manj pomembna kot izpopolnitev! —č. V sredo, dne 22. decembra 1920 ob 8 uri zvečer bere mladi jugoslovanski pisatelj Tadej Trik (Branislav Micič) v mali dvoran! »Narodnega doma, {čitalnica »Jadrana«) svojo dramo »Očaj« (Obup.) Kot uvod predava o »miadoj kul-turnoj Jugoslaviji«. Vabimo vse kritike in druge, ki se zanimajo. Vstopnina znaša 10 K za osebo. V*® Ravnateljstvu državnih železnic, oziroma njegovemu inšpektoratu v Ljubljani. Slovenski železničarji nam od več strani pošiljajo pritožbe, da se vse nove tarifne knjige železniški uradni list in drugi službeni pripomočki izdajajo le v hrvat-skem jeziku, kar slovenskim železničarjem nemalo otežuje sli žbova-nje, oziroma učenje. Veseli, da se je v času, ko je ravnateljstvo bilo še v Ljubljani, začelo izdajati vse službene spise v slovenskem jeziku istočasno z nemško-slovensko terminologijo, kar je slovenskemu železničarju olajšalo njegovo službo, zahtevajo sedaj, da se uradni list tudi v slovenskem listu izdaja in da se zaenkrat natisne vsaj hrvatsko-slo-venska terminologija, ker se od slovenskega železničarja ne more zahtevati. da kar čez noč obvlada kakršnosibodi terminologijo. Promocije. Dne 18. decembra 1920 ob 12. uri se bodo vršile v deželni zbornici promocije naslednjih kandidatov za doktorje prava: g. Luka Kravina, avskulant v Ljubljani g. Štefan Skubic, komisar dež. vlade v Ljubljani g. Vinko Zorec, absolviran pravnik. Gradbena direkcija je v Uradnem listu št. 145, priobčila razpis več mest tehničnih uradnikov z visokošolsko in srednješolsko tehnično izobrazbo. Javno predavanje se bo vršilo danes zvečer ob 8. uri na univerzi. Predava g. univ. prof. dr. F. Veber iz cikla »Telo in duša«, III. del: Brezčasna harmonija med duševnim in neduševnim svetom. Pazite pri nakupu. Pred par. meseci smo brali v časopisih, da je policija prijela sleparja, ^ ki je ljudem po gostilnah pozlačene verižice prodajal za zlato. Te vrste sleparji v zadnjih časih v Ljubljani ža-libog niso redki. Po ljubljanskih gostilnah, beznicah in kavarnah se klati vsepolno nezaposelnih, delomrznih elementov, sumljivih eksistenc še izza časa vojne, ki ponujajo in vsiljujejo občinstvu raznega nakita, briljantov, zlatnine, in srebrnine x nakup. Ti predmeti so, v kolikor ne izvirajo iz tatvin in ulo-mov, večinoma ponarejeni in brez vrednosti. Da bi še lažje goljufali lahkoverno občinstvo, so začeli sedaj ti sleparji ponarejati celo uradna puncijska znamenja. Ponarejajo jih tako dobro, da premotijo vsakega lajika in da more le iztirjeno oko strokovnjaka zapaziti, da je puncij-sko znamenje ponarejeno. Skoda, ki jo vsled teh sleparij trpi občinstvo, je ogromna. Skrajni čas je že, da se zganejo v to poklicani iavni faktorji, v prvi vrsti naša slavna policija, in preprečijo v interesu občinstva to zakotno sleparsko barantanje. Ta akcija bo pa imela tedaj le svoj uspeh, če io bo podpiralo tudi občinstvo in sicer s tem. da vsakega takega sleparja, ki zakotno baranta z zlatnino, nemudoma ovadi naibliž-jemu policijskemu stražniku ali pa naravnost policijskemu ravnateljstvu. ki bo te vrste ptičev spravilo na varno. V Strnlšče Pri Ptuju se je iz Zagreba odpeljalo 1500 Wranglovih kadetov. Nastanjeni bodo v barakah. Izpred ljubljanske porote. (Žepna tatvina.) Mesarski pomočnik Ivan Luskovec ie bi! obsojen na dve leti težke ieče. Luskovec je 8. avgusta t. L vzel 80 kg pšenice posestniku Francetu Kuraltu v Šenčurju pri Kranju. Dne 25. avgusta je na Pogačarjevem trgu izmaknil mokarju Ivanu Vrečku listnico z okoli 8.000 K denarja. Tatvine pšenice soobtoženi Tomaž Zupan je bil oproščen. (Velika tatvina manufakture.) Dne 24. oktobra t. 1. proti večeru ie bilo skozi dvorišče vlomlieno v manufakturo trgovino Angeloslava Hrastnika na Karlovški cesti. Dva mlada dijaka sta v svoji lahkomiselnosti izvršila ta vlom in odnesla raznega manufakturnega blaga za 62.512 K, katero sta z vozom odpeljala na Barje v neko šupo ter je tam shranila. Zaradi tega vloma se zagovarjata pred poroto: dijak trg. šole in M. P. Prvi pravi v svojem zagovoru, da je vlomil zato. da bi sl megel pridobiti denar za gledališče. da bi aboniral dva sedeža v parterju za se in tovariša in da bi soobtoženega boljše oblekel. Oba vlom skesano in jokaje prinoznata. Prvi obtoženec, ICletni mladenič, je zelo dobro telesno razvit. Drugi. 17 leten mladenič je sin revnih staršev. Porotniki so glede krivdo prvega potrdili z 8:4 glasovi, glede drugega M. P. pa krivdo zanikali z 8 : Te dni je prešla 50 letnica smrti Aleksandra Dumasa starejšega. Malokdo se ie spomnil na ta dan in vendar spada Dumas, ki je napisal čez 300 knjig, med pisatelje, ki Jih čita vsak izobražen človek! = Naredba o zaščiti industrijske lastnine stopi v veljavo dne 28. t. m. Ta nar eri na bo zamenjala zakon in zakonske predpise za ozemlje naše države, ki so dosedaj regulirali /ašiire industrijske lastnine. Vsi zakoni in zakonski predpisi glede regu!ranja industrijske lastnine, ki so bili dosedaj v veljavi, se dne 28. t. m. razve’a vi jo, = Izsleditev kamnitega premoga v Srbiji. »Beogradski dnevnik« piše: Znano je, da je Srbija najbogatejša deže!a na premogu ne samo v Jugoslaviji nego tudi na Balkanu. Ona ima najraznovrstnejši premog tn kovine, sedaj pa so raziskovalci zasledili bogato ležišče kamnitega premoga v poarevaškem ok-ožju. Ta premog je prve k valit, in se bo lahko rabil za izdelovanje industrijskega koksa. Tako ne bo treba več iz inozemstva uvažati kamnitega premoga. = Nizozemski kredit 10 milijonov goldinarjev Avstriji. Za januar in februar potrebuje Avstrija 60 tisoč ton žita, da krije svojo potrebo, To žito je naročila iz Amerike. Za prevoz tega žita je dovolila angleška vlada Avstriji kredit, a neki nizozemski trgovec se je obvezal, da bo za plačilo tega žita dovolil Avstriji kredit 10 milijonov goldinarjev, = Zaptranie tekstilnih ivornlc v Ameriki. Iz Bostona poročajo poročilo nekega eksporta v tekstilni in dttstriji. da bo v naslednjih mesecih prišlo do splošnega zapiranja po New Ertglandu in ostali Ameriki. To izjavo ie podal po ustavitvi obratovanja v štirih tekstilnih tvornicah v Laurence (Mas.) Razlog zapiranju tvornic ie pomanjkanje trga, ki je v zvezi s trdovratnim stališčem vele-podjetnikov, ki nočejo popustiti na cenah. Konsumenti pa trdovratno vstraiaio pri svojem sklepu, da ne kupijo ničesar ob sedanji draginji. Naj bo kakorkoli, pomanjkanje trga ‘je vzrok brezposelnosti v tekstilni industriji. 'VMfenska v*"da prevzela nadzorstvo nad rudniki. Vsi rudniki v Mehiki so last ameriških angleških in francoskih kapitalistov. Ker podjetniki koncem oktobra niso hoteli svojim sužnjem povišati mezd. da bi mogli dosezati vedno zvišava-n.ia cen. s> rudarji zastavkali. Vsled tega ie roehikanska vlada izjavila, da se mora delo v rudniki’’ -vati: ker pa se lastniki rudnikov in rudarji niso mogli sporazumeti, e vlada stavila rudnike pod svoje nadzorstvo. Ta korak ji dovoljuje me-hikanska ustava. Proti temu koraku šo se uprli lastniki ip poslali pritožbe svoiim resrektivnim vladam zahtevajoč protekcijo pred »konfiskacijo«. Da bi mehikanska vlada preprečila intervencijo inozemskih vlad v svojih notranjih zadevah, je podala izjavo, v kateri pravi, da vlad-ho nadzorstvo nad rudniki ne pomeni konfiskacije. Dohodki rudnikov odpadejo vsekakor na lastnike. Na to izjavo so odgovorile zainteresirane vlade, da ne bodo intervenirale v^e dotlej, dokler ne bo mehikanska vlada skušala izvršiti konfiskacijo rudnikov. — Ta zadeva je poučna v toliko, v kolikor dokazuje z ene strani trditev sociialistov. da so sedanje vlade odbor za izvrševanje poslov buržoaziie in z druge, da je »neodvisnost« malih in slabih narodov pod kapitalizmom samo preprosta formalnost. = Svetovna produkcija zlata In srebra. Leta 191 S. se je na celem svetu produciralo 573.164 kg zlata v skupni vrednosti 3S0.924.700 dolarjev. Istega leta se ie produciralo 6 milijonov 139.810 kg srebra v skupni vrednosti 194,327.383 dolarjev = Angleška trgovina. Angleški trgovski krogi so uvedli preiskavo o vprašanju vz-postavitve trg jvskib odnosa jev z deželami s slabo valuto in da so došli do spoznanja, da je edina rešilna pot neposredna izmenjava blaga. Nobena odredba za dviganje valute ne bi imela uspeha. Sir Sykes je dejal nadalje, da se že pripravlja potrebna organizacija, ki bo uredila neposredno izmenjavo blaga. = Gospodarska konferenca. Kakor doznava »Politische Korres-pondenz«, se je zastopnik Zedinjenih držav v reparaciiski komisiji co-lonel (polkovnik) Smith vrni! \z Praše, kjer se je posvetoval o prihodnji -gospodarski konferenci nasledstvenih držav. Smith je v Pra Šport. gi dobil najboljše vtise in nade, da bo nameravana konferenca imela ugodne uspehe za olajšavo gospodarskega prometa med sosednjim] državami. — Razmerje med Anglijo In Rusijo. »National Tidende« javlja iz Helsingforsa: Na gospod arst ve nem kongresu v Moskvi je imel Trocki j govor, v katerem je izjavil, da se bo z vsemi sredstvi pozkušalo skleniti končnoveljavni mir z velesilami. Dejstvo, da je Anglija vpos’ala predlog za trgovinski dogovor, zbuja upanje, da mir ni več daleč. Gie-de resnih nasprotstev med armado ir. ljudstvom ie izjavil Trockij, da jih bo odstranil novi red razmer. Moskva, 15. dec. Ruski komisar za zunaje posle je pozval angleško vlado, naj se s pogajanji o vzpostavitvi trgovskih odnošajev med obema državama prično pidi pc^aiauB o političnih vprašanjih. Kot kraj za posajania se je predlagal London ali kako nevtralno mesto. — Cena zlata tn srebra na Dtmani, KHosrani zlata velja 220 000-230.0000 kro ■, a k j? srebra 7-8 tisoč kron. Oficijelna cetu za zlato Je 120 tisoč teren, in ta srebro o tisoč kron in kg. Po svetil. — Miiieraud ne bo več objemali O tem žalostnem odločilu piše »Humanite«: G. Aleksander Mil-lerand ie izjavil, da ne bo objel nobenega človeka več. Razumite pod tem, da ne bo več delil uradnih poljubov zastopnikom dekariranih mest, prinašalcem šopkov, recitatorjem verzov in novim akademikom (zaslužnim možem, ki so sprejeti med »nesmrtne člane« »Acade-mie francaise«. Ur.) Higi.ienskj oziri? Moralni? Težko je izreči pravo besedo o tako zapletenem in tuž-nem slučaju. Gotovo je, da kandidati ne bodo več mogli uživati tega najvišjega odlikovanja. Millerand ie delal: Nikdar več! Več nikdar! Nikoli! — Njegovo mnenje le. da zadostuje. če ie »objel« predsedniško kariero. — Pred kolodvorom v Armen-tieresu na Francoskem sta zopet trčila dva vlaka skupaj, pri čemer je bilo 10 mrtvih in Okrog 30 težko ranjenih oseb. Francoske železnice pa dosegajo v tem orim rekord! — Nova angleška mornarica. Britanska admiraliteta je vladi predložila načrt za zgraditev novih bolnih ladii. Admiraliteta pravi, da angleška bojna mornarica ne sme zaostati za ameriško in japo.sko. Oboroževanja še ne bo konec? — Kol»ko ie še v sovjetski Rusiji »ujetnikov«. Ruski sovjetski listi poročajo, da je v Rusiji danes 84 taborišč z »uietniki« in v teh se nahaja 89.000 bivših uradnikov, častnikov, policijskih uradnikov ud. iz carske dobe. Pred enim letom e bi'o taborišč še 21 s 16.000 ..vjet-niki*. Zimski Šport v Bohinj«. Veliko Športno in zabavno sankališče v Bohinju Je pravkar razširjeno tn izpopolnjeno, ter nudi predvsem spodnja nad ! km dolga, gladka proga letos prvovrstno in najlepše sanka-lišCe lstotako ie Izgotovljena prva umetno-zgraiena smuška skakalnica vrh smuškega vežbališča, tik nad sankališčem ter so se vršili 12. t. m. že prvi poskusni skoki. Skakalnica — prva v Jugoslaviji — bo omogočala skoke na 25—30 m ‘v daljavo. Toi-nejša poročila v prihodnjih številkah »Športa«. Smučarski tečaj v Ljubljani. — V svr ho teoretičnega hi praktičnega izvežbania novega smučarskega naraščaja priredi smučarski klub »Ljubljana« redni brezplačni smučarski tečaj pod strokovnim vodstvom, ki bo trajal ob ugodnih popoldnevih približno do novega leta. Prijave — pismeno ali ustno — na: Smučarski klub Ljubljana, Narodni dom (prostori Športne zveze: 3 do 6. tire.) — Podrobnosti drugič. Za propagacijo telesne vzgoja (telovadbe in športa) je nakazala v svojem državnem proračunu za t. 192! nemška republika 220,000.000 !>enar se bo trobil za ustanavljanje in pon ra vl lan ie novih igrišč ter za subvencijo posameznim klubom. Češkoslovaška je določila v ta namen sicer manjšo svo-to, pa vendar še cel 1,300.000 Kč. — Jugoslavija je pa seveda podprla Wranglove vojake in jim nakazala toliko več. Dopisi. Iz Tržiča. (Kulturno gibanje.) Delavsko izobraževalno društvi) »Svoboda« je priredilo v nedeljo dne 12. dcccmbr. 1920, svojo prvo pred- stavo »Nebesa na žemlji«, burko v treh dejanjih v nanovo opremljeni avoranj konsuinnega društva, v kateri sioji stalen, ličen, prav SKrlmo opremljen oder. Ta dan pomeni v, društveni zgodovini prvi vogelni kamen, na katerem bo stala mogočna stavba izobraževalnega dela. Točno ob 8. uri je nagovoril društveni predsednik zbrano občinstvo, ki !e do zadnjega kotička napolnilo prostorno dvorano, pojasnil v kratkih besedah pomen izobraževalnega dela, ki potrebuje od strani občinstva krepke podpore, naj-li se uspešno razvija, opozoril je, da naj ne štejejo morebitne napake, temveč naj upoštevajo, da so igralci začetniki, ki se trudijo in delajo skoro nad svoje nioči. zato, je končal: »De’u čast, živela Svoboda!« Za njim e nastopil mlad dečko ter z ognjem v očeh. z mladostjo v srcu in trdno voljo v pesteh deklamiral Oton Župančičevo pesem »Kovaško«, ki ie dosegla svoj namen. Pak se je zagrinjalo dvignilo, začela se je igra »Nebesa na zemlji«. Vsebina hudo-mušj zakonsko življenje bivšega Jo vratu zadolženega lahkoživega samca, ki krije svoje dolge na račun tastovega žepa, posojajočega mu na namišljeno posetvo, na drugi strani pa življenje nadebudnega nečaka, posestnika, ki se mora oženiti, ie hoče biti dedič bogate tete iz Bosne. ki io je že povlekel, da ie oženjen. Tast si hoče ogledati posestvo, teta nečakovo ženo. prideta v pose-te. Prijatelja sta v zadregi. Rešitev: drug drugemu posodita ženo in posestvo. Srečen konec. Igralci so rešili svojo nalogo nad vse častno. Predstava .ie bila lepo zaokrožena, le :emro bi moral biti mestoma hitrejši. Mala okornost v kretaniu bo s pridno vajo skoro izginila iit moči. ki so predstavljale komer, svetnika Balona. Otilijo, dr. V esc,a, pl. Wippritza ali Podržaja, bodo ponos in dika vsakega podeželskega odra. Režija je bila v skrbnih in vestnih rokah in režišerju gre hvala za uspeh, ki naj bo izpodbuda za naclaljno izobraževalno delo. Občinstvo se ie izborno zabavalo, izražajoč željo, da se predstava ponovi. »Svoboda« bo skušala vsaj na tri tedne prirejati redne gledališke predstave. Sedaj se pripravlja, »■Županova Micka«. Dalje i.na »Svoboda« svoj pevski in telovadni odsek. Redne pevske vaje so dvakrat na teden in siejer torek in petek v pevski sobi »Svobod- telovadba pa tudi dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto v telovadnici meščanske šole. Za vse odseke je veliko zanimanje, vsi imajo vešča vodstvo, ki jamči uspeh. »Svoboda« si skoro ustanovi novo podružnico in sicer v Kovorju, kjer Io naravnost zahtevajo, Mirno in tiho je delo tržiške »Svobode«, zato pa bodo njeni sadovi tim lepši. In ko bo preorana ledina, ko bo sleherni delavec prepričan, da ie le v izobrazbi duha in organizaciji njegova rešitev. da sta v 20. stoletju duh in trdna volja oni činitelj, ki vlada svet, tedaj šele nastopijo boljši, srečnejši časi tudi za delavstvo. Delu čast, živela Svoboda! Celje. Podpisani tem potom poživljamo upravo »Rdečega Prajror-ja«, da ustavi dopošili&tev svojega lista. Čudno se nam zdi, kako ste izvedeli naše naslove, mislimo pa si. da ie zraven igra! glavno vlogo denar, s katerim ste jih kupili od kakega funkcijonaria v upravi »Enakosti« v Mariboru, za čas kompromisa, katerega ste delali % mahinaciiami na demagoški podlagi z glavnimi zaupniki mariborskega proletariata. Torej gospod uredmk Klemenčič, a pardon, sedal poslanec bulvarskiji komitašev v Maeedoniji, pošPFe Rdeči Prapor rajši ljudstva katero je Vas za poslanca izvolilo in še ne pozna Vaše taktike. — Guzej Franc. s. r. Šmejkl Jožef, s. r. Černko Franc, s. r. Trolte na revmatizma hi e’hf*čnl!i bolečinah9 Vdrgt.enie s nrav Im Fcl-lerievim Flza fhiidotn ie takoreknč dobrodelno! 6 dvoinatih ali 2 veliki Sncciinlni steklenici 42 K. Državna trošarina nosebei. Rabite milo - odvajajoče sredstvo? Felierieve nrave Elza-kreg-liice izvršilieio svolo dolžnost! —* 6 škatbic 18 K.žaverski sok zoper kašell >'n orsne bolečine 1 steklenka 9 K. Želodec okrenčuioča švedska tintura 1 steklenica 20 K — Omot In poštnina nosebei a naice-neie. Fuveu V Feller Stubfca ekmia. Elsa trv 252. Hrvatska. E. lzdn?3teli' Ivan Mlinar Odgovorni urednik: Jak. Vehovca, priporoča svojo ravnokar došlo zalogo modnega blaga. — Velika izbira pletenin za dame, gospode in otroke. — Cene nizke. Modna trgovina Simo 4 dni! r ........... Samo 4 dn§ S lb©Iifgte$a daril® svojim cenj. odjemalcem bode podpisana tvrdka prodajala brez vsacega dobička samo 15., 16., 17. in 18. t. m. en-gros in en-detail Vabilo uljudno naznanja slavnemu občinstvu osobito trgovcem z manufakturo, da |e preselila svojo veletrgovino iz dosedanjih trgovskih prostorov Turjaški trg št. 1 in svojo pisarno Židovska ulica št. 1 v novo otvorjeno trgovino na Dunajsko cesto štev. 4 v Ljubljani. Priporočam se za nadaljni cenjeni obisk z velespoitovanjem Charles Princ. vse na roke šivane in iz najboljšega usnja, in sicer v trgovini na Mestnem trgu in v «BALKANU» skladišču št. 54 (od 9. do pol 12. in od pol 3. do 5. ure. Kdor hoče imeti res dobro in po ceni obutev, naj ne zamudi te prilike. ki se vrši nedeljo dne 19. decembra 1920 ob 4. uri popoldne v dvorani Delavskega doma v Trbovljah s sledečim dnevnim redom: Volitev načelstva, ireh članov v nadzorstvo in enega namestnika. Nadzorstvo. V. Pet ril Ra nasled. Samec. Splošna ključavničarska in melhanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar & L. Tišler Jenkova ulica 9. Konkurenčne cene! Erjavec & Turk se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki Kupite srečke Državne razred, loterije! Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovico izžrebanih! Vsaka druga srečka zadene! Največji dobitek v najbolj srečnem slučaju je 4,000.000 K! Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron in osmina 24 kron. !! Ne zamudite prilike !! Žrebanje v prvem razredu se vrši že dne 3. jan. in 4. jan. 1921. Srečke prodaja in razpošilja po pošti, če se vpošlje znesek za naročene srečke in poštnina: ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38, L nadstr. pri »Zlati Kopati Ljubljana, nasproti KriSenske cerkve, Mestni trg štev. 25 |L Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana Lastni auto za prevažanje. naj se blagovoli posl užiti tvrdke: Prva haioSka trgovina z vinom ANTE KORENJAK in drug pri Sv. Barbari v Halozah. IH— Konkurenčne cene! i„. mvrsc niora poginiti, če se tel IBS IM IH vporabljajo moja preizkušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: za poljske miši 10 K, za podgane in ntiSi 10 K, za ščurke posebno močna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, tinktura proti uSem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelcnjadi (uničev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti g a r j a m 12 K. —• Pošilja po povzetju: Zavod za ek-sport M. JUnker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3. ::,:z Kongresni trg 4 ===== Telefon It. 508. Štev. postnega ček. urada SHS 12.051 izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar cajkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun s POZOR! Amerika nsko strojno Prodala lavliav po zalo zniiani ceni " pred BoiKem pri tvrdki = Olja, lahko, za vretena, olje za transmisije, olje, strojno, za pol jed. stroje, cije, strojno, za težke stroje, olje za avtomobile, lahko, olje za avtomobile, izred. težko, olja za cilindre, olja proti prahu. Glavna zaiogat Krisper UubUana, Mestni trg 26. vmmmmmmmmmmm ■■■■■■■■—■« prej A. Zanklnov sinovi, Rezervni fondi okroglo K 45,000.000. — Belniika glavnica — K 50,300.0««, Olavnica z raservaml okroglo K 95,000.000. Sprejema vloge na knji-žice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje in rrodaja v »e vrate vrednostnih^^ erarične dobave in dovoljuje «— vaakovrstne kredite. ——1 Tisk >U6lt«!|«ke tiskarne« % UuUiftOi.