Moratorij za Barje!
Nato, kako veliko naravno bogastvo je naše Bar-je, je dolga leta naše politike in urbaniste opomi-njal zdaj že pokojni profesor Albin Stritar, tudi član našega občinskega izvršnega sveta, ki je imel ta del(ček) naše občine še posebno rad. Zdaj seje za to, da je treba Barje zavarovati pred nepremi-Sljenimi in nepopravljivimi posegi, zavzel tudi naš izvršni svet. V razpravi o dopolnilih dolgoročnega razvoja Ljubljane je Stane Droljc odločno zahte-val, da do Udelave dokumentov, ki bodo Barje zaščitili kot naravni spomenik, nihče na njem ne sme ničesar graditi - niti letališča, niti igrišča za golf ali campinga. To so namreč tri slvari, ki naj bi jih Barje dobilo in za prvo od njih, letališče, je bilo celo že izdano tudi lokacijsko dovoljenje.
Očitno je, da takega obrata s strani občine ni pri mestnih narčtovalcih nihče pričakoval, saj so predstavniki služb, ki so pripravljale mestne raz-vojne načrte, na seji IS močno podvomili celo v to, da bo sodišče (če bi kdo iskal pravico v tej ^___-----_------_------------,-------------           '
inštituciji) upoštevalo razloge za tako ostre zahte-ve po zaščiti Barja. Dejstvo je namreč, da taka zahteva pomeni korak nazaj pri pripravi dolgoroč-nih razvojnih načrtov za Ljubljano - pa ne korak nazaj zato, ker bi viška občina hotela stati napoti razvoja, ampak zato, ker bo trca marsikaj začeti načrtovati znova.
Sklepa, izvršnega sveta o moratoriju na posege v Barje, kar so pred časom zahtevali tudi delegati naše skupščine, je tudi v nasprotju s sklepom predsednikov občinskih in mestnega komiteja za urbanizem in varstvo okolja, ki so načrte, ki jih je IS sredi tega meseca zavrnil, »požegnali«.
Če smo se namreč v Ljubljani in občini že odločili, da bomo razvoju žrtvovali tisti del Barja, ki urbanizaciji tako ali tako ne bi ušel, še ne pomeni, da lahko zdaj kdo razpolaga z vso površi-no naravnega bogastva, ki bi ga povsod po svetu brez pomislekov in pregovarjanj ohranili nedotak-njenega.