Št. 4. Poštnina pavšaJiirana. Ljubljana, dne 22. januarja 1925. Leto L saafr SAMOUPRAVA POLITIČNO GLASIL® SL©¥EMSICE©A LJUDSTVA. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Wolfova u!. 1/1. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani. Izlila vsak Mii. Naročnina mesečno Din 4-—, celoletno 53--«. Posamezna šievHka Din t*—. Inserafi po tarifi, pri večjem naročilu popust Poziv Oeloiiraopv vsem faonjsliim tastom, obrt-nikom in drugim teran slojem-vaiiicsm! NA VELIKEM JAVNEM SHODU NA-RODNEGA BLOKA V ADLEŠI&H PRI Črnomlju je bila sprejeta sledeča RESOLUCIJA: ZBOR KMETOV, DELAVCEV IN DRUGEGA DELOVNEGA LJUDSTVA V AD': EŠIČIH, DNE 19. JANUARJA 1925, POŽIVLJA VSE VOLILCE BELOKRA-JINE IN CELE LJUBLJANSKE OBLA- STI, DA OPUSTIJO KVARNO POLITIKO PROTIDRŽAVNIII STRANK, KAKOR KLERIKALNA (SLS) IN SAMO-STOJNEŽI (SKS) TER RAZNIH DRUGIH STRANČIC. VSI NAJ SE PRIDRUŽIJO NARODNEMU BLOKU, KATERI EDINI MORE IN HOČE UREDITI DRŽAVO IN POMOČI VSEM KRAJEM IN VSEM STANOVSKIM SLOJEM. Zofo vse liFogilos m deželi v f 2! drago sirinp Kadar pride k Vam klerikalni agitator, ga vprašajte: i Kile je avtonomija, kako je 21 klerikalnih poslancev davke znižalo, kako so izvedtl agrarno nno, kako so premestili lante Iz Macedonije, kako so odpravili draginjo? Kdo je pustil sladkor povišati, kdo je v Beogradu bika licenciral? Kdo je prodajal vozovnice za banatsko moko po 500 do 800 Din? Kdo je 4. novembra 1918 potrdil stare avstrijske davščine (osebno dohodnino, deželne naklade In ce"'-'š davek) in potem vse skup prenesel v Beograd? Kaj je delalo cel čas 21 klerikalnih mamelukov v Beogradu? Zakaj ni postal klerikalni kmet minister, ampak duhoven in profesor? Zakaj ne sme več biti kandidat kmet Stanovnik, ampak duhovnik Smodej, ki neče opravljati svoje svete službe? Kdo je prestavljal uradnike in penzijoniral velike župane, da je moralo ljudstvo nositi stroške? Kdo je postrelil 13 delavcev, ki so prosili kruha na Zaloški cesti? Kdo je napravil zvezo s turškimi begi in agi, da so osleparili bosanskega kmeta za zemljo? Kdo je hotel zemljo stiškega samostanskega veleposestva odvzeti kmetom? Kako je pomagala klerikalna vlada polhovgrajskim ponesrečencem? Sedaj, ko zopet love klerikalci kroglice slovenskih davkoplačevalcev, so polni sladkih obljub prav tako, kakor marca meseca leta 1923. Pravijo, osebno dohodnino bomo odpravili, takse znižali, davčne uradnike bomo prestavili v vojvodino itd. Prav tako so Zakaj sedaj taFio rogovilijo klerikalci proti vladi in kralja, ki ga le s težavo iraem'.|eJo Njegovo Veličanstvo? V Avstriji pa so bili največji hlapci vsakokratne vlade in pred cesarja so postavili najmaj devet atributov — Njegovo Apostolsko Veličanstvo presvitli in kaj še vse —, da so se drznili imenovati cesarja Franca Jožela. Slikali so ga klečečega v cerkvi, danes pa vemo, da je bil babiek in trinog. Našega kralja pa se komaj kdaj sposUftijo, kakor n. pr. kralj odpotoval, dasi je bil ves čas na ironti in se imamo njemu zahvaliti, da smo svoji gospodarji. Vse to so zakrivili klerikalci, zate jih na shedih vprašajte! Na shodu povejte javno, da je vsaka kroglica za klerikalce zločin nam kmetom, obrtnikom in uradnikom. Edina rešitev ja narodni blck, ki edini bo delazmožen in ki bo profedel ustavo v življenja, t. j. samoupravo oblasti in občini in izpeljal nove zakone, predvsem zjednačenje davkov, invalidski in uradniški zakon, zato vrzite na dan volitev vsi kroglice na deželi v 2. in v mestu Ljubljana v prvo skrinjico. govorili in pisali tudi pri zadnjih volitvah. Enaindvajset poslancev so imeli, pa kaj smo dobili, petkrat povišan zemljiški davek, povišano osebno dohodnino, kričeče takse in še polno krivic za kmeta in obrtnika. Sedai pravijo: imeli smo )e štiri mesece štiri mini- stre in v tem času niso mogli vsega narediti Ako niso mogli vsega, vsaj nekaj naj bi bili storili za ljudstvo, a ljudstvo jim je deveta briga, prvo so koritarji, potem pride šele drugo. Ako so imeli moč in čas. da so prestavili vse velike župane, vse višje uradnike, da so prestavljali učiteljstvo, da so zvišali plače duhovnikom, potem so imeli tudi moč in čas, da store vsaj nekaj za kmeta, če bi imeli količkaj srca za ljudstvo. Ali oni niso ganili niti z mezincem, da olajšajo davčno breme. Znano je, da so turki, ki so bili s klerikalci v vladi, znižali davke za Bosno, ali niso mogli tega storiti istočasno tudi štirje klerikalni ministri za Slovenijo? Lahko bi bili to storili, ali hoteli niso, zato pa tud/ pri sedanjih volitvah ne bo volil nikdo klerikalcev, ki je količkaj pošten. Ako so lahko prestavili velike župane in drugo uradništvo, zakaj niso takrat prestavili nekam v deveto deželo tudi vse višje davčne uradnike, ki ueopravično iziemajo Slovenijo. Alt iu bil baš za vladanja klerikalcev najhujši davčni pritisk? Takrat sc ni oglasil pri davčnemu izmozgavanju noben klerikalni minister in neben klerikalni poslanec. Vas se je vedno opozarjalo na neznosne krivice, a vi ste molčali, danes pa, ko potrebujete zopet kroglice davkoplačevalcev, pa uvidite še-le vaše grehe. Ne boste nas več varali, leta 1923 smo vam nasedli, letos vam ne bomo. Vse kroglice na deželi v drugo skrinjico, pa bo konec klerikalnih lopovščin, ker bo Narodni blok izvel zakon o zjednačenju davkov. Ljudska volja. V čem obstojajo borbe mas, t. j. širokih plasti naroda v javnem življenju vseh vekov? Zakaj so se naši pradedje borili proti graščakom in drugim mogotcem? Kaj so volitve in zakaj se tu borimo? Namen vseh teh borb je bil in je, d« pride volja naroda do svoje prave veljave. To vemo vsi. Ne ve pa ves narod, da so bili in so voditelji naroda, ki izrabljajo to borbo in voljo samo v svoje samopašne ali strankarske namene in tista volja, mesto da bi bila blagodat narodu, ustvariteljica novih dobrin, je povzročiteljica razprtij in ruži-teljica dobrin še tistih, ki so preje obstojale. Kdor je bil v Rusiji za čas« revolucije, je videl, kako sc je uničevalo vse vprek, cele tovarne, graščine, moderni stroji vseli vrst zlasti poljedelski, pohištvo, umetnine in drugo. Tudi tukaj je prišla volja naroda do svojega izraza, žalibože so jo speljali voditelji naroda v nepravi tir. Mesto, da bi se narod polastil urejenih tovaren In proizvaja! industrijske izdelke naprej, mesto. Klerikalci, ^avki in osebna dohodnina. da bi s pridobljenimi stroji na moderen način in k lahkoto obdeloval zemljo, je vse to liilo uničeno. In zavladala je lakota in brezposelnost. Ljudstvo ic trpelo 111 umiralo, spoznalo pa še ni, kdo je kriv njih nesreče. To je povzročilo več gorja in zahtevalo več Žrtev kot cela svetovna vojna. Tudi se oglašajo ljudske varalice, ki se sklicujejo na ljudsko voljo in svobodo., ko je država prijela tiste, ki so hoteli privesti raz-iixtee mase do tega, kar se je počenjalo v Rasšfi. Ali je to svoboda, ako vidi zdravnik im bolniku raka in ga ne izreže, ampak ga da razjede celo tek)? Tako tudi v dr- žavi imajo ustavodavni faktorji sveto dolžnost »praviti neškodljive vse one elemente, Id rovarijo proti mirnemu razvoju in obstoju države. Ali ni Radič vse poskušal, da bi one-»mtfočil mirni razvoj države, in se vezal z vsemi mogočimi neprijatelji naše države? Kdo ie tako otročji, da bo verjel, da nam hočejo Madžari, bolgarski komitaši in ruski koHKmisti pomagati? Tudi klerikalci sami so £3 obsojali, le sedaj, ko so ga zaprli, kričijo o nasilju, da bi zase kovali politični kapital. V t£JN oziru je dobro povedal hrvatski šaljivi Bst, ki se norčuje iz Korošca, ki je ob-iskaS Radiča v ječi. in ga vprašal, če je priiel »jega osvobodit, nakar mu odgovori: obvaruj, le protestirat sem prišel, da so te zaprli.« Ker ga ponovno zagovarjajo, moremo o klerikalcih le reči: »Gliha skup štriha.« % Ravno ti ljudje pa so, ki največ kričijo o ljudski volji, dasi se najmanje brigajo za njo. Le poglejmo njih voditelje. Koliko pa imajo voditeljev iz naroda? Ali niso glavni le duhovni, ki se celo sramujejo svojega du-hovskega znaka — le poglejte Korošca v »Domoljubovih podobah« in »Ilustriranem Slovencu« —, »dohtarji« in profesorji, kmet in delavce jim je dober le za kimača. Klerikalci, ki največ tarnajo o gaženju ljudske volje, so v resnici največji nasprotniki in sovražniki iste, ker ne puste, da bi prišlo do avtonomnih samoupravnih oblastnih, srezkih bi občinskih skupščin, kjer bi prišla res ljudska volja do veljave v vseh panogah narodnega gospodarstva. Kdor ni udarjen s kurjo slepoto, bo uvidel, da je samouprava ona institucija, kjer bo narodna volja prišla do resnične veljave, kjer si bo mogel narod res urediti vse domače zadeve po lastni volji in potožiti vse potrebe svojega kraja. Stranka, ki nudi narodu samoupravo, jc res zastopnica volje naroda, in zasluži, da njej da narod poverenje, da ga zastopa in ta stranka je narodna radikalna stranka in stranke zastopane v narodnem bloku. Omlbs mib (?) Mtitn, Mn in brezbožnih boinunisfo«. Našim klerikalcem je najljubše geslo, da •0 aa edini zaščitniki sv. vere, kateri baje prefi od vseh koncev in krajev poguba. Ogle smo si od bližje, ali so oni res tako čisti M Term katoliki, kot se kažejo. Narodni pregovor pravi: »Pove’ nu’ s kora občuješ in j>ryv«re ti kdo si.« Zato posmotrimo s kom se drsiiio naši dični klerikalci V štev. 4 »Ilustriranega Slovenca«, prilogi »Slovenca« od 18. t. »„ uidimo pod naslovom »Prvaki opozici-jonabiega bloka, čigar glavni predstaviteli je vodja klerikalne stranke dr. Korošec, turka dr. Mehmeda Spaho i* dr. HaHdbega Hras-r«eo. Vprašamo, od kdaj naenkrat so postali Terki zavezniki krščanstva? Krščanstvo je trp«k> sad 600 let od napadov Turkov. Neštetokrat je bila naša mila domovina, zlasti BoJoirrajma, prepojena s krvjo, ki so jo prelili Dr. Niko Zupanič IM sa Betokrajiao in Novomeški srez. Ravno Uefcrtstotetje je preteklo, odkar m prvič oglasil naš predsednik dr. Niko ttapsnič v slovenski javnosti. Brez kolebanja ta omahovanja je kot tedanji vseučiteljiščnik vstocnl na poprišče borbe za jugoslovansko JdeJot, »a zjedinitev vseh Jugoslovanov pod eno svobodno državo, za katero je bil prežet c v»o bubesnijo mladeniške duše, in tak Je ©stal do danes. Idejo edinstva je širil v ča- 1» se je drugim zdelo nemogoče to, %ar smo dosegli Slovenci % osvobojenjem in « »jedinjenje vseh troedinih bratov Srbo*, Hrvatov in Slovencev, vzdihujočih pod avstro-ogrskim jarmom. Po zmagi srbskega orožja na S u v obori* 1. 1914 je zunanje ministrstvo «v■-istilo d* Zupaniča vojaške dolžnosti, da je mogel potovati preko Aten v Rim, kjer je z drugimi odličnjaki Srbi ta Hrvati pomagal ustanovit! poznejši Jugostovenskl odbor v Londonu. Ob izbruh« svetovae vojne ga je klicala avstrijska vojaSka oblast toda o« ni prištl. Sam avstrijski ko»stwl ie prinese* v hotel »Flora« vest, da »o ga Avstrijci obsodili »* smrt kot svojega najnevarnejšega in nepomirljivega Ruoftvntoa obstoju njihov« drla v*. Dragi zmagotan pohod dr. Niho Zupaniča, kandidata Narodnega bloka po Belokrajini in novomeškem okraju. Prošli teden je imel kandidat Narodnega bloka za Belokrajino in novomeški okraj g. dr. Niko Zupanič, minister n. r., ponovno več nad vse pričakovanje dobro uspelih shodov in sestankov po širnem novomeškem okraju in Belokrajini. Povsod je bil prisrčno sprejet in povsod se mu je izrekalo neomajno zaupanje. Videlo se je, da klerikalna stranka propada in da so ljudje spoznali, da je tudi politika Puclja zavožena. O uplivu drugih strank, kakor raznih priveskov Radiča — Murnovcih ali Prepeluhovcih in dr., pa ni govora. Vseh shodov se je ljudstvo v mnogo-brojnem številu udeležilo, tako, da so se po nekaterih krajih morali ti vršiti kljub velikemu mrazu pod milim nebom, ker ni bilo najti nikjer primernih prostorov za tako veliko množico ljudstva. Tudi na ožje prijateljske sestanke, kjer ni bilo časa obdržati pravden shod, je prihitelo lepo število zavednih volilcev, ki so bili navdušeni za kandidata in pripravljeni vse žrtvovati za njega, da pride v narodno skupščino. Iz vsega tega se vidi, kako se je priljubil minister n. r. dr. Niko Zupanič v Belokrajini in novomeškem okraju. Splošno mnenje je, da je njemu mandat zasiguran. Ljudje sami stavijo večje zneske, da bo on izvoljen. Najboljši znak, kako nevaren tekmec je kandidat g. dr. Zupanič, je to, da so klerikalci poslali v Belokrajino cel štab najboljših agitatorjev s samim Korošcem in znanim Št. Janškim župnikom Bajcem na čelu, kakor tudi 99 misijonarjev, kakor da bi se šlo za kako križarsko vojsko, tako da se je bati, da bo te kraje toča pobila, kajti nar. pregovor pravi, kjer je na enem kraju zbranih preveč duhovnov, rada take kraje toča obišče. Tudi sam Pucelj, neprostovoljni klerikalni priganjač, je vzel palico v roko in se podal v Belokrajino, da bi rešil svojo razbito barko — stranko. S klerikalnim kandidatom mlinarjem Nemaničem si lahko podasta roko v ropotajočem mlinu in Dako Makar naj jih Ker ni bilo v začetku nobenega slovenskega politika izven avstrijskih mej in ker je bil dr. Zupanič tudi sicer v onem času od vseh slovenskih emigrantov najbolj uvaže-vanja vredna oseba, je bila njemu poverjena skrb za slovensko stvar pri srbski vladi in pri Jugoslov. odboru. Tako je zastopal Slovence v začetku maja 1915 pri sprejemu de-putacije Jugoslovenskega odbora pri ministru Delcaseju v Parizu in junija istega leta, ko je sprejel deputacijo Lord Crovve v imenu Sir Edvard Greya v Londonu. Pozneje sta prišla v Jugoslovcnski odbor kot člana spoštovanja vredna moža dr. Gregorin iz Trsta in dr. Vošnjak iz Gorice. Zgodovina delovanja Jugoslovenskega odbora bo ob svojem času obširneje povedala, koliko in kaj so delali naši zastopniki za osvobojen.ie in ujedinjenje. Glavno je, da smo danes svobodni in ujedinjeni.. Dr. Niko Zupanič je rojen 1. decembra 1876 v vasi Griblje v Beli Krajini kot sin premožnega kmeta Mikota in matere Katarine, ki sta poslala 1. 1887 svojega prvorojenca v šolo v Novo mesto, da postane »gospod«. No, Bog je obrnil drugače, in mesto v bozo- blagoslovi, če jih hoče, da bo bolj čarovniško izgledalo. G. minister n. r. dr. Niko Zupanič je začel 16. t. m. svoje agitacijsko potovanje v Toplicah pri Novemmestu, odkoder se je podal v Podturn, Poljane pri Toplicah in Črmošnjlce. Ker je bil delavnik in ljudje niso imeli časa, da bi se priredili veča shodi, so se održali manjši prijateljski sestanki, ki so povsod izborno uspeli. Le v Črmošnjicah se je vršil shod v večjem obsegu, kateri je narastel nato v veličastno manifestacijo za državno edinstvo. Shod, ki se je vršil v gostilni Klemenc, je otvoril g. župan Stalcer. Vsi so se enoglasno izrekli za kandidaturo g. dr. Zupaniča neizuzemši Kočevarjev. Kakor znano, so, se tudi na shodu »Bauernbunda« v Kočevju 11. t. m. izrekli vsi novomeški Kočevarji soglasno za NRS in proti SLS in SKS. Vrnivši se v Poljane je imel še isti večer mali shod pri Petschauerju, kjer je bilo tudi nekaj Kočevarjev in mož s Podturna. Tudi tu so se vsi izrekli soglasno za politiko državnega bloka. Drugi dan 17. t. m. je obiskal kandidat g. dr. Zupanič vasi Podhosto, Sotesko, Dvor, Žužemberk in Smuko. Kakor drugod, tako je tudi tukaj održal dobro uspele sestanke. V Žužemberku je imel kratko konferenco v gostilni »A. Vehovc«. Na Smuki, kamor je prispel g. kandidat ob 4. uri popoldne, je održal takoj večji shod pod predsedstvom g. učitelja Samide. Obrazložil je politično situacijo in razpravljal o gospodarskih in prometnih potrebah novomeškega okraja ter poudarjal zlasti važnost ohranitve 600 letnega prijateljstva Kočevarjev s Slovenci. Nato se je oglasil k besedi spremljevalec kandidata g. Nifergal, ki je v poljudnih besedah orisal pogubonosno politiko SLS. Vsi zborovalci so se soglasno izrekli za politiko državnega bloka. Na povratku proti Novemmestu se je ustavil g. kandidat dr. Niko Zupanič v gostilni g. Kulovca v Valtivasi, kjer so bili slovje je odšel Zupanič na dunajsko univerzo, kjer je 1. 1903 dosegel doktorsko čast. Leta 1907 se je preselil v Srbijo, kjer je služil kot kustos Narodnega muzeja do 1. 1921. Tega leta je bil designiran za poverjenika socijal-nega skrbstva pri vladi za Slovenijo, a se je zahvalil na tej časti ter je sprejel mesto ravnatelja etnografskega muzeja v Ljubljani. Pri zadnjih volitvah v narodno skupščino je zastopal interese Slovenije v samo-radikalni vladi kot minister brez portfelja. Kot minister je storil za svojo ožjo domovino, kar je mogel in če bi bil izvoljen za poslanca in ministra, bi bile druge razmere v Sloveniji. Najmanj kar bi dosegel, bi bilo, da bi se že danes delale železnice, ki bi vezale Slovenijo z morjem. Ker pri volitvah ni dobil mandata, je izstopil 2. maja 1923 iz vlade in se vrni! na svoje staro mesto v Ljubljani. Pri teh volitvah nastopa kot kandidat za narodno skupščino. Nadejati se je, da bodo Slovenci tako uvidevni, da popravijo napako, ki so jo zagrešili pri prejšnjih volitvah, in ga pošljejo kot izkušenega narodnega borca v narodno skupščino f ravno zbrani prvaki is vodttef* SKS, O. 4$ Zupanič je tem v kratkih, a jedrnatih beaedali pojasnil nesmiselnost Pucljeve politike in da so kroglice za njega oddane isto, kot bi bild vržene r Krko, kvečjemu so ▼ korist skup* n emu našemu političnemu nasprotnika ~i klerikalcem. Z Pucljevo politiko monao H klerikalci pridobiti 1 poslanca več. a miniI ster n. r. Zupanič je ponujal vsem prisotnim kmetom stavo po 1000 dinarjev, da Pileef ne bo izvoljen, a nobeden ni hctd sprejeti stave. V nedeljo in pondeljek se je podal e, kandidat Narodnega bloka v Belokrajino, kje*i je hodil od kraja do kraja kot pravi triom-fator. Ljudstvo ga je sprejemalo z največjo častjo in si je štelo v čast, da je bilo v njegovi bližini. G. kandidat je bil prijazen s vsa«, kim tudi z najpriprostejšim in vsakem« obljubil najizdatnejšo pomoč, katero je v nekaterih slučajih že izdejstvoval. Prepotoval je skoro cel črnomeljski okraj in ni je skoro vasi, kjer se ne bi oglasil g. kandidat hi se informiral na licu mesta o potrebah ljudstva in kmetskega ter delavskega stanu, zlasti se je interesiral za novo železnico Kočevje— Poljane—Stari trg ter istočasno zvezo z Črnomljem preko Vinice na Lukovdol. Prepotoval je predvsem kraje: Črnomelj, Tančja gora, Predgrad pri Starem trgu na Kolpi, Špeharji, Dolnje njive, Sinji vrh, Vinica, Zile, Preloka, Adlešiče, Bedenj in Tribuče. Povsod je bil deležen neomajnega zaupanja. Belokrajina spregleduje in klerikalizma je odklenkalo. V Predgradu pri Starem trgu na Kolpi se je vršil v nedeljo 18. t. m. cb II. uri dopoldne kot prvi shod prvotno v gostilniških prostorih »Weis-a«. Ker pa tu ni bilo prostora za vso mnogobrojno množico, ki je štela na stotine, se je moral shod vršiti na prostem pod milim nebom, dasi je bil precejšen mraz. Kot prvi govornik je nastopil kandidat sam, g. dr. Niko Zupanič, ki je v vznesenih besedah orisal pomen teh volitev, za celo državo in zlasti za poljansko dolino in razvil program Narodne radikalne stranke kakor tudi bodočega dela, ki nas čaka. Kot drugi govornik je nastopil namestnik kandidata g. Karol Miiller, ki je poudarjal zani-krnost in brezbrižnost klerikalcev do interesov Slovenije, zlasti pa Belokrajine, zato je že čas, da se enkrat pomete s klerikalnimi varalicami in brezbrižniki, katerim je glavno rovarenje proti državi, resno delo pa jim je deveta briga. Ker je tamkajšnji kaplan preveč zgage delal in uganjal neslane šale, ga je ljudstvo, ker se je upiral, na ne ravno prijazen način odstranilo od shoda. Ljudstvo se je zgražalo nad tako pobalinskim obnašanjem duhovnika. Slišale so se opazke: »5 minut preje je imel Boga v rokah, sedaj pa zgago dela, stran i njim.« Ista usoda je doletela tudi klerikalnega namestnika kandidata, trgovca Miheliča, Kot tretji govornik je nastopil g. inž. Kavčič, ki je poročal o stanju vprašanja železniške zveze Kočevje in Črnomlja z reško železnico. Podal je izčrpno zgodovino o vseh dosedanjih pripravljalnih delih, o bojih, ki so se vršili z? dosego te zveze v raznih železniških odborih, o trasiranju vseh mogočih varijant. Utemeljil je in dokazal na podlagi. Stran 4. tehničnih študij in gospodarskih, trgovskih in ljudskih kakor tudi vojaških iti državnih ozirov, da je najboljša rešitev zveze Slovenije z morjem črez Kočevje, Stari trg ob Kolpi na Srbske Moravice in istočasna zveza Črnomlja preko Vinice na Lukovdol. Ta zveza bi se tudi najbolj reutabilirala izmed vseh varijant Kar se tiče uresničenja tega projekta, je po-.udarjal g. inž. Kavčič, da bi se dala ta železnica financirati tudi iz rednih državnih dohodkov, le pravih ljudi nismo poslali na državno krmilo, Ako bi bil le en Slovenec radikal na vladi, bi več dosegel kot vseh 21 ikJerifcalnJh tigrov. Vse govornike je narod z velikim zanl-• m a« jem poslušal in pritrjeval z navdušenjem njihovim izvajanjem. Na predlog tamkajšnjega župana Maierla je bilo soglasno sklenjeno p,oslati udanostno brzojavko Najvišjemu borcu za narodno svobodo Ni. Vel. kralja. Na Sinjem vrhu se je vršil kot drugi 'Javen shod ob 4. popoldne v šolskih prostorih* ker ni bilo niti enega gostilniškega prostora, kjer bi se mogle pomestiti množice ljudstva, ki so se udeležile shoda in še ti prostori so bili premajhni. Shod bi se vrši* na prostem, a je bilo premraz. V šoli, ki je bila nabito polna samih zavednih in odličnih voiilcev, je shod otvoril tamošnji narodni starešina iz Daljnjih njiv Mate Špehar in predstavil kandidata ministra n. r. g. dr. Zupaniča zbranim volilcem, kateri je nato v jedrnatih besedah obrazložil delovanje radikalne stranke za narod, iz katerega je izšla in povedal, zakaj in kako je prišlo do volitev, da so največ ferivi klerikalci v zvezi z Radičem s svojim razdiralnim delom v parlamentu in ■končno je orisal program bodočega dela. Obljubil je tudi, da bo izposloval pri vladi, da ibodo imeli prednost prebivalci iz revnih krajev ill v Ameriko. Navzoči župan jo prosil v imenu vseh vaščanov g. kandidata, da se zavzame za obubožane Pogorelce, in tožil, da hoče brezvestni župnik Jerič na oderuški način iztis-iiiti Ja lare 12 in pol milijonov kron na zaostri biri Mesto, da bi duhovščina še pomagala ljudstvu, izmozgavajo kot trgovci odc-;ruhl svoie farane. O. inž. Kavčič je rekel, da p. se aa celo faro no dobilo 12 milijonov v /slučaju javne dražbe. Na shodu je bilo razpoloženje enoduštio pu kandidata Zupaniča, kateremu so prirejali pt> odhodu prisrčne ovacije. Na Vinici je bil ob 7. uri zvečer istega dne tretji javni shod, katerega se je istotako udeležila mnogobrojna množica ljudi preko ^150, i\> kratkem nagovoru tamkajšnjega Meakega predsednika g. R. Maliča, ie povzel Male DUHOVŠČINA NABAVI NOVE ZVONOVE la verodostojnega duhovniškega kro-iga taverno, da nabavi duhovščina še ta teden pove avooove za vse cerkve, kjer jih še nl-iKiajto. tser ie duhovščina največ pripomogla, Via Jih Je avstrijska vlada vzela za kanoue. POCENITEV MOKE. Kakor suio Izvedeli la verodostojnega klerikalnega vira, za-Žee Se ta teden prodajati moko po 4 Din kilogram Gospodarska zadružna zveza In [vsa klerikalna konzumna društva, ker so tl rzavodi dobili pod Sušnlkovo vlado ceneni prevo* moke iz Banata Iti ker sploh delajo % velikanskim dobičkom, ker ne plačajo sko-ro nttiakega davka, da tako dobiček sedal ttrftvlčnn madeto med k nos ti man *SAMOUHUVX« besedo kandidat Narodnega bloka minister n. r. g. dr. Zupanič, ki je razvil v krasnih besedah ukrepe, kako se naj resnično pomaga Bclokrajini in omili njeno bedo. Predvsem je poudarjal potrebe železniške zveze z ostalim svetom in morjem preko Vinice, katere zveza bo dala narodu novega zaslužka in povzdignilo procvit trgovine, obrti in industrije. Omenil je, da se da ta projekt uresničiti v najkrajšem času s pametno politiko, t. j. ako se vzame klerikalcem moč, da ne bodo več rogovilili, in se začne z pozitivnim delom. Zborovalci so govornika poslušali z največjo pozornostjo in soglasno pritrjevali njegovim izvajanjem razen dveh nahujskanih orličev. Navzoči sokoli so jih hoteli odstraniti od shoda, a g. minister n. r. Zupanič ni pustil. Češ da mora dobra ideja zmagati brez nasilja In res sta nato orla mirno nadalje prisostvovala shodu. Ker se nikdo več ni oglasil k besedi, je predsednik shoda g. R. Malič zaključil nad vse pričakovanje dobro uspeli shod in zborovalci so se mirno razšli z zavestjo, da je edini spas za Belokrajino politika Narodnega bloka V pondeljek 15. t. tn. sts bila shoda v Adlešičah, o katerem je poročilo v dopisih, in v Tribučah v gostilni Cvetkoviča, kjer je poročal kandidat g. Zupanič o političnem položaju in programu dela v bližnji bodočnosti. Ker ljudje v delavnik nimajo časa, je na prošnjo vaščanov in voiilcev moral obljubiti še en shod, na katerem pa br, poročal mag. pharm. g. Vrankovič. Nadaljnji sestanki Narodnega bloka. Na TančjI gori v gostilni »pri Žganjarju« sc je vršil sestanek 11. t m. Poročal je carinski posrednik g. J. Pitamic. Zborovalci so bili soglasni za Narodni blok. V Dobličah je bil v nedeljo 18. t. m. dio-btt) uspeli sestanek. Na Planini je bil sklican v pondeljek 19. t. m. velik javni shod, ki je bil jako dobro obiskan. Shodu je predsedoval g. učitelj Za-gažen. Kot govornik je nastopi! carinski posrednik g. Jos. Pitamic. Kandidaturo g. dr. Niko Zupaniča so z navdušenjem sprejeli. Na Rodinah je v torek 20. t. m. vrlo dobro uspel sestanek, kjer je nastopil razen g. Pitamica tudi g. Stalcer iz Konjskega hriba. Tako so se vršili d uspeli shodi jn sestanki po Belikrajini in novomeškem okraju, ki bodo ostali v trajnem spominu vseh zborovalcev in prebivalcev, ki so vsi prežeti zavesti, da je mesto za njih kroglice pri volitvah le 2. (druga) skrinjica, t. }. Narodnega bloka. Izplačilo avstrijskih vojnih posojil. Kakor izvemo z dobro poučenih klerikalnih virov, začno že prihodnje dni izplačevati avstrijsko vojno posojilo vsem tistim Slovencem, ki so posojilo podpisali na priporočilo škofov in duhovnikov. V ta namen se porabijo milijonski rezervni fondi vseh klerikalnih denarnih zavodov in gospodarskih podjetij, ljubljanski škof proda v to svrho šent-vidske zavode, Jugoslovansko tiskarno in knjigarno s »Slovencem« in »Domoljubom« vred. Vsa potrebna pojasnila daje uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Nepristransko moramo priznati, da se stebri SLS res ne strašijo Še tako velikih žrtev, s9iuo( da bo. stranic« uri uoJiiuali rmana!a iSL ‘L. Kanonik kot špekuEaut. Zadnje dni je izzvala veliko senzacijo finančna afera, ki zadeva katol. duhovščino v Luzernu. Neki kanonik tamošnjega stolnega kapitla je brez odobravanja svojih predstojnikov špekuliral z denarjem in na ta način oškodoval kapitelj za preko pol milijona švicarskih frankov. Klerikalni napadi. Z Gorenjskega nam piše ugleden javni delavec: Nisem pristaš radikalne stranke in tudi ne poznam osebno dr. Zupaniča. Poznam ga le iz njegovega delovanja med vojno za ustanovitev naše svobodne države, toda že to mi zadostuje, da ga cenim kot moža, ki zasluži spoštovanje. Saj je tvegal življenje v času, ko so gospodje sedanje SLS udobno živeli iz dunajskih fondov, v katerega je posegal tudi »Slovenec«. Najbolje in najčastneje za gotove klerikalne korifeje pri »Slovencu« bi bilo. da izginejo iz našega političnega življenja, kakor so že davno izginili oni, ki so pošiljali naše ljudi v boj proti bratom Srbom, brez katerih bi gotovo ne bilo nikdar svobode za slovensko ljudstvo. Svarilo. Nedavno se je v Ljubljani pripetil slučaj. da je pri vojaškem skladišču vojaška straža pozvala dve civilni osebi s klicem »stoj«, ker se pa dotični osebi klicu nista odzvali, je straža streljala in je pripisovati le srečnemu slučaju, da streli niso zadeli Radi tega se občinstvo opozarja, da se brezpogojno pokori pozivom vojaških straž pri raznih vojaških objektih, ker bi se sicer mogla pripetiti nesreča.. Obenem se ponovno razglaša, da je od prvega mraka do zore vsakomur prepovedano približati se vojaškim skladiščem na razdaljo sto korakov ali bliže, ker morajo vojaške straže sicer postopati po svojih predpisih. Gasilci 'm prijatelji gasilcev pozori Prostovoljno- gasilno In reš. društvo v Kranju priredi v nedeljo 1. februarja ob 4. uri pop. v vseh dvoranah Nar. doma svojo običajno predpustno veselico pod naslovom »Veliki gasilski ples«. Odlično sodelovanje orkestra in pevskega zbora »Nar. čitalnice« ter tatn-huraškega zbora »Bratstvo« jamči za naj-večji užitek is zabavo. Trdovratni samomorilec. V zaporu v Hebu na Češkoslovaškem je hotel trgovec,, ki je sedel zaradi suma ponarejevanja bankovcev, na vsak način napraviti konec svojemu življenju. Požrl je vse mogoče, da bi se spravil na oni svet. Pa mu ni nič pomagalo, živei je še vedno. Vendar je žbolel, tako da so ga morali operirati. V njegovem želodcu so našli zdravniki med drugim 16 črepinj od steklenice, 14 kosov pločevinastih žlic, hlačno zapono, večkrat zvit kos žice in 4 zamaške. Operacija se je posrečila, in možakar bo ostal pri življenju. Ni izključeno, da bo zopet poskusil samomor. Snežni viharji v Ameriki. Ledemi vihar, Imenovan »blizzard«, je divjal za praznike v zapadnem in srednjem delu Zedinjenih držav v smeri proti Atlantskemu oceanu. Ciklon je zahteval doslej 29 človeških žrtev in povzročil nad dva milijona funtov škode. Ubogo prebivalstvo je zapustilo vsled silnega mraza svoja slaba stanovanja in se zateklo v hotele, kjer so jih sprejeli, da ne zmrznejo. Vihar jo bil tako silen, da je treščil jedilni voz brzega vlaka med vožnjo 20 metrov globoko v reko, V nekaterih mestih je padla temperatura na 35 stopinj pod ničlo. KULUK V TURČIJI. Turški parlament je sprejel predlog, da se v Turčiji uvede kuluk. Vse moško prebivalstvo bo moralo vsako leto delati za dr-_ žauo.6 do 12 dnL y Občine odgovorne za škode povodom političnih nemirov. Zagrebške »Narodne No-. ivine« objavljajo naredbo notranjega ministra, ki med drugim veli: »Na predlog uprave za Hrvatsko in Slavonijo z dne 1. maja 1924 odrejam, da morajo v vseh slučajih, ki vsled nemirov in z njim spojenih plenitev in zlobnega poškodovanja posamezne osebe utrpe škodo na svojem premoženju, pa se potem krivci ali ne morejo najti ali pa nimajo premoženja, da bi se od njih izterjala odškodnina, — povrniti škodo tiste upravne občine, na katerih področju so se izgredi dogajali.« Nato navaja naredba zakone, ki tvorijo njen temelj (iz let 1870., 1895. in 1870.) ter nadaljuje: »Potemtakem jamčijo mesta in upravne občine za škode, nastale ne samo vsled zamud zastopstev, marveč tudi odgovornih mestnih ozir. občinskih organov s pravico regresa proti krivcem, ako se le-ti kasneje ugotove.« Zopet strahovita megla v Londonu. Mesto London je zavito v gosto meglo. Promet cestne železnice je deloma, promet avtomobilov pa popolnoma ustavljen. Na več krajih so trčili skupaj avtomobili in avtobusi. Več oseb je bilo lahko ranjenih. a skrinjico je 1. Ljubljani! Važen odlok za uradništvo. Finančno ministrstvo je izdalo 13. januarja komunike glede rokov, v katerih se imajo po členu 47. /uradniškega zakona izplačevati prejemki vi-Sie stopnje temeljne plače. Finančno ministrstvo je odločilo, da velja rok, v katerega gredo in se izplačujejo državnemu nameščencu prejemki višje stopnje od dneva, ko so pretekla tri leta v nižji stopnji. Zakonodajalec namreč izrecno naglasa, da dobivajo uradniki prejemke višjih stopenj avtomatično. S tem je podana izjema od člena 106. 'tega zakona. Radikalom mariborsko oblasti izjavljamo, da je od glavnega odbora potrjena lista z nosilcem Ravnikom za mariborsko oblast. Strahovita železniška nesreča. Brzovlak zavozi! v poinem diru v osebni vlak. — 23 mrtvih hi 59 ranjenih. 13. januarja je zavozil D-vlak 10 na postaji Herne na polno zaseden osebni vlak. Jutro je bilo megleno in mračno. Izpod razvalin obeh vlakov so potegnili do-sodaj 21 mrtvih in 38 ranjenih. Po zadnjih poročilih je število mrtvih naraslo na 23, število ranjencev pa na 59. Od slednjih sta 2 smrtno nevarno, 14 pa težko ranjenih. NEMŠKI GENERAL OBSCJ N NA SMRT. Belgijsko vojaško sodišče je pred par 'dnevi obsodilo na smrt nemškega generala iVon der Effa, ker so vojaki za časa vojske na njegovo ukaz podirali in sežigali hiše, tako, 'da je vseg« skupaj uničil 64 hiš, povečini kmetskih. NAJMANJŠA OBČINA FRANCOSKE j REPUBLIKE. Dvajset milj od Pariza se nahaja naj-maujša občina na Francoskem, ki se imenuje Le Tartre Ciaudrau. Prebivalstva ima občina ivsega skupaj samo 11 oseb. Občina ne pobira ‘ '■ nobenih davkov, nima nobene javne zgradbe, nima zdravnika in sploh nobene uradne osebe innana Vse moško nrebivalstvo občine namreč 5 moških oseb, je bilo za časa vojske mobiliziranih, a so se vsi zdravi vrnili domov. SHODI NARODNEGA BLOKA PO BELI-KRAJINI IN NOVOMEŠKEM OKRAJU V PRIHODNJIH DNEH: Straža, v soboto zvečer v gostilni pri »Vintarju«. Toplice pri Novem mostu, v nedeljo zjutraj po prvi sv. maši. Semič, istotako. Gradac v Belikrajhti, istega dne popoldne ob 2. uri. Uršna sela, istotako. Črnomelj, istega dne zvečer. Siče, istotako. Umetniška priloga — slika kandidata nar. Moka g. dr. NIKO ZUPANIČA (autotipija) je morala iz tehničnih ozirov izostati. Priložimo jo v prihodnji številki. liimgfiiinmmmmm Ceni. naročnike, čitaielje in prijatelje opozarjamo na oglas »Ljubljanske posojilnice« d. z o. z. Ljubljana, Mestni trg. Zavod se prav lepo razvija ter ga toplo priporočamo. Knjižico »Iz torbice belokrajinskih palčkov«, katero je zbral in ilustriral g. Albin Čebular, tajnik belokranjske podružnice Slov. plan. društva, je izdala ta sama. por družnica Slov. plan. društva. Narodne belo) kranjske pesemce, ki so tu zbrane, so prat mile in živahne. Iz vseh se zrcali nepokvar jenost in priprostota Belokranjcev. Odkrivajo narodno dušo in običaje. Prava slast je in zabava to knjižico pref čitati, kdor jo v roke vzame, ne more je-i njati, dokler jo ne prečita vso. Verzi se zlivajo eden v drugega, da se niti ne opazi n. pr^ Siva vrana lcam krevljaš? — Na Zajčji vrh po par klobas. — če jih prodaš — domu ne znaš, če jih pa sneš — domu ne smeš. Gospodu Čebularju moramo biti Slovcm cl hvaležni, da se je potrudil, da je zbral ta narodni zaklad, ki bi drugače gotovo zapadel pozabljivosti. Knjižico priporočamo vsakomur, kdor sl jo nabavi, bo z užitkom, ki ga bo imel s knjl-| go, bogato poplačan. Tudi ameriški Jugoslovani za Nar. blok. Ostra obsodba dr ja Trumbiča in Stjepuna Radiča. Velika narodna organizacija Jugoslove-nov Južni Ameriki »Jugoslovenska narodna obrana« je poslala »Riječi« brzojavko, ki pravi: Jugoslovenska narodna obrana konšta-tira, da nekateri elementi, prožeti sužnjskega duha, s pomočjo domačih in tujih zavratnih sili skušajo rušiti državo, zgrajeno po načrtu naših najboljših mislecev ter na kosteh milijonskih žrtev našega naroda. Obžaluje, da se mnogi prepričani Jugosloveni, ozlovo-ljeni vsled nedostatkov uprave, ne postavijo v bran proti temu destruktivnemu delu ter doprinašajo, kljub svoji najboljši volji, k rušenju države. Najstrožje obsojajo človeka, ki je bil predsednik Jugoslovenskega odbora in državnega edinstva užival največje'zaupanje, da se je izneveril tej ideji, ter da se poteguje za Radiča in druge rušitelje. Poživljamo svot je brate, da pri volitvah pomorejo ideji nat rodnega in državnega edinstva do končna zmage s tem, da glasujejo za kandidate, Idi zavračajo vsak separatizem ter bodo privedli edinstvo naroda potom ravnopravnostl vseh* treh plemen do zmage. Obnavljajo vernost in vdanost jugoslo-1 venskemu kralju. Podpisi: Paško Baburizza, predsednik; Lonis Mitrovič, Franjo Petrinovič, Karlo Huber, Andrej Svilokos, odborniki. Izjava Jugostbvenske narodne obrane proti Trumbiču je tem pomembnejša, ker jo] baš ta organizacija bila glavni finančni pod-'‘ pornik dela Jugoslovenskega odbora za časg vojne. ; Sv. Oče obsoja vmešavanje duhovščine v politiko. Papežev državni tajnik kardinal Gaspari je izročil našemu vatikanskemu poslaniku dr. Smodlaki odgovor Sv. Stolice na verbalno noto jugoslovenske vlade glede zlorabe cerkve in vere s strani politikujoče duhovščine. Sveta Stolica izjavlja: Sv. Oče odločno obsoja zlorabo vere in cerkve v strankar-sko-politične svrhe. Vlačenje politike v bogoslužje in v duhovniška opravila sploh ni le protivno vzvišenemu smotru vere in edino le Bogu posvečenemu svetemu kraju odnosno obredu, kakršna sta cerkev in služba božja, temveč škoduje tudi bitnim inftresom katoliške cerkve, katere verniki naravno ne mo- rejo biti pripadniki ene in isle politične stranke. Ravno tako smatra sv. Oče vsako vmešavanje katoliške duhovščine v strankarsko-politične borbe za nedopustno. Sveta Stolica je povodom sličnega slučaja v Italiji zavzela svoje stališče s posebno okrožnico sv. Očeta italijanskim škofom, katere predpisi bi po njeni izjavi morali biti mutatis mutandis merodajni tudi za Jugoslavijo. Katoliški duhovnik ne more delati razlike med verniki ter se pregreši proti vzvišenosti svojega poklica, ako se spušča v strasti strankarskih borb Najmanj pa ima katoliška cerkev interes na tem, da nieno duhovništvo nodoira ali oro-c pagira ideje, ki so protivne osnovam narodne in državne misli. Močna in konsolidirana tugoslovenska država je po mnenju Sv. Stolice najjačja zaščitnica tudi katoliške cerkve. Papeževemu nunciju v Beogradu so dana navodila, da opozori katoliški cpiskopat na odločno željo sv. Očeta, ki hoče, naj se katoliška duhovščina z največjo predanostjo povrne v cerkev ter zapusti opasna pota stran-karsko-političnega delovanja. Z ozirom na izjavo Vatikana glede strankarsko političnega udejstvovanja katoliške duhovščine bo vlada prihodnje dni storila nekatere važne ;ikrepe. Proti duhovnikom, ki se bodo proti izrecni prepovedi papeža izpostavljali v borbi proti državni in narodni ideji bo vlada izvajala primerne konsekvence. Kot povsem nedopustno smatra vlada med drugim, da so v nekaterih krajih duhovniki se spozabili celo tako daleč, da so prevzeli vlogo čuvarjev Skrinjic pri volitvah. Zabavni kotiček. Politični Miklavž 1924. .ivaljen Isus i Marija! in peklenska republika! Miklavž s spremstvom v parlament drvi, Tam Korošca, Spaho in Radiča zasači Te možiceljne brž vkup zbere In jim pošteno levite bere. Ko Korošec ni znal moliti, Spaho ni hotel vinca piti In Radič ni maral govoriti: Miklavž brž parkeljna pokliče m pa vse druge njegove hudiče. Ko njihove kremplje so poskusili, Hitro so vsi trije popustili: Korošec je znal naenkrat lepo moliti, Spaho je moral najbolje vino piti In Radič tudi pošteno govoriti. Toda vse to jim ni nič pomagalo, Hudičevo zborovanje jih je v koše pobralo. Morali so vsi trije na volišče, Kjer jih Davidovič že išče. Tam bodo vsi zasluženo kazen dobili, K’tero so pošteno zaslužili. Idur. Vinica. P d vinskimi goricami vasica, Zc'o raztresena po kraškem svetu, Ni lila zidana v enem letu, P kg stoji grobišče in cerkvica. T \ stari vasi pravimo Vinica, Kdo more znati kdo prebival je tu? In kaj bode v bodočnosti še,rtu? /'!i izvcd’Ia se bo kdaj resnica? Kaj bilo je tukaj v časih davnih, Kaj mi za staro zgodovino damo, Cc le imamo nekaj mož sijajnih. Toda resnica je in dobro znamo: Tu zibelka tekla več mož je slavnih, K’teriii imena že dobro poznamo. Idur. Žid v raju. Domneva se, da more priti tudi Žid v nebesa, če je bil na zemlji dober in pošten. Tako je prišel tudi Rozenberg v raj. Ali kako se je Bog pokesal, ko ga je sprejel. Stari R. mesto da bi mirno sedel kakor angeli in užival nebeško radost, je oblazil vse kote, se brigal za vse stvari. Tu je vprašal, ali so stopnice iz zlata, tam ali je obleka angelov Iz čiste svile, zopet tam ali imajo bukve, iz katerih prepevajo svetniki slavo božjo, sta-msko vrednost. Bog ni vedel, na kak način bi se ga znebil. Tu mu pride na pomoč sv. Peter, ki mu pravi, da naj to prepusti njemu. Dru* dan je grmelo. Brž pride Žid vprašat, kaj se godi zunaj. Sv. Peter pravi: dražba. Komaj to Žid sliši, zbeži skozf vrata iz raja, ne da bi počakal, da bi mu sv. Peter sam odprl vrata. Ukanjen tat. V Ameriki pride tat v prodajalno kupit nekaj volne. Ko je bila volna stehtana in potisnjena v vrečo, gre trgovec po drobiž. Tat, misleč, da ga nihče ne vidi, porabi priliko, izmakne velik kos sira In ga dene v vrečo. Toda trgovec je videl vse in ko daje možu drobiž, prime vrečo in vzklikne: »Prav za gotovo sem se moral zmotiti.« »O, ne,« pravi mož, »prepričan sem, da se niste.« »No, dobro,« odgovori trgovec, »saj lahko vrečo še enkrat prav stehtamo,« in po- Adlešiči. Lepo uspeli shod je imel srezki kandidat dr. Zupanič dne 19. t. m. v Adlešičih v prostorih gostilničarja Rade Verliniča. — Graščak Peter Rauh je v lepih besedah pozdravil g. kandidata prosil navzoče naj pazljivo slede izvajanjem, da se morejo po lastnem prevdarku odločiti za to ali ono stranko. Po obrazložitvi političnega in gospodarskega položaja naše države, je g. minister n. r. dr. Zupanič pridobil si največje zaupanje pri volilcih. V imenu Bojancev je govoril njih vodja Stevo Verlinič in učitelj Živojnovič. Na shodu je bila sprejeta soglasno resolucija, ki jo prinašamo na prvi strani. »Srečna Savinjska dolina«. Gospod urednik, Vi si ne morete predstavljati, kakšen strah da imajo sleparji SLS pred napredno Savinjsko dolino. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je kar migljalo farovških priganjačev, kateri so ljudem obljubljali ter slikali deželo, kjer sc bode med in zlato cedilo, če bodo pripomogli do zmage SLS. Ubogi ljudski sleparji se niso zavedali, da bode njihova podla laž tako kmalu obrodila sad. Sedaj si pa ti dolgojezičniki nikamor ne upajo prikazati. Seveda imajo popolnoma prav, kajti med zavedne Savinjčane, naj se nikar ne prikažejo sleparji slovenskega ljudstva. Svetujemo jim še v zanaprej, da nas ne hodijo dražit, kajti savinjska kri kmalu zavre proti takim sleparjem, katerim je le za lastni dobrobit, za ljudstvo pa jim je toliko mar kot za blato, katero od čevljev odpade. Prosimo pa naše kandidate in govornike, da nas Savinjčane pridno obiskujete, kajti le v Vas in v naši nepremagljivi Narodni radikalni stranki smemo pričakovati zares treznega in premišljenega delovanja za našo milo domovino. Savinjčani! Dlje 8. februarja se strnimo vsi pod zastavo naše Radikalne stranke ter ob- loži vrečo na tehtnico. »Vidite, pravi, saj sem rekel, »zmotil sem se skoraj za dvajset funtov. Toda če »očete toliko volne, io lahko nekaj ven vzamem.« »Ne, ne,« pravi tat, ki se Je bai, da no bi sira našli, »vzamem vse«, in plača rujši z* svoj sir visoko ceno za volno. Zvit slepec. Slepec je skril petsto funtov v kat svojega vrta. Njegov sosed, ki je videl, kam je položil denar, pride ponoči in ga vzame. Ko je slepec pogrešil denar, je načei st* miti, da ga je morda sosed vzel. Premišljal in premišljal je dolgo časa, kaj bi storil, da bi dobil denar nazai. Nazadnje se mu je zazdelo, da je prišel na pravo misel. Šel je k sosedu in mu je med drugim zaupal tudi skrivnost, da ima kakih tisoč funtov in da jih je petsto že zakopal na varnem prostoru. Nadalje mu je povedal, da hoče ostalih petsto zakopati k že zakopanim. Sosed mu je prav krepko prigovarjal* naj stori tako, kajti zakopan denar is najbolje spravljen. Ko je pa slepi mož odšel, gre sosed brž položit ukradeni denar, kjer ga je našel, apa-joč, da bo tam kmalu dobil tisoč funtov. Pa se je grdo zmotil. Slepi mož je šel tja, kjer je bil zakopal denar, toda namesto da bi položil v jamo petsto funtov, je pobral denar, ki mu je bil ukraden, in vzkliknil: »Dostikrat slepi ljudje več vidijo, nego drug! na obe očesi.« Volila I Vst za Mar. blok! korakajmo na volišče, kjer bodemo odločno pokazali nasprotnikom, da je v nas nepremagljiva moč. — Savinjčan. Bela Krajina. Petrova vas je bila do sedaj globoko vdana Nemaniču, ker je bila v upu, da bo vsaj sedaj, ko je klerikalna stranka na površju, izvojeval kaj v dobrobit občine, pa glej ga spaka — tisti, ki je pri koritu, jč dokler more, potem pa kinkne v njega in zadremlje sanjajoč o nebesih... Pa je prišel Korošec, prav zadnji čas, dregnil Nemaniča in mu je rekel: »Hej, ne vidiš, da smo že vse pojedli, in pobrali zadnje krajcarje! Urno si napni jermena na čevljih in na agitacijo! Minute so štete, drugače, veš...« Res, žalostno je, če pomislimo, da so taki na vladi Ali nimamo več ljudi, kateri se bodo pobrigali za nas, Belokranjce? Da, imamo jih, zatorej z njimi! Gospod Zupanič iz Gribelj je; njega bomo vsi volili! Petrovljani, naša skrinjica je druga ! Iz Žužemberka. Dne 17. januarja nas je obiskal naš kandidat in rojak gosp. dr. Niko Zupanič. Živo se je zanimal za naše razmere in gospodarsko bodočnost našega okraja. Obljubil nam je, da bode takoj, ko pride kot poslanec v Beograd, obrnil vso svojo pozornost na naš okraj, zlasti na to, da odpomore bednim razmeram tukajšnjega prebivalstva. Opozorili smo ga, da je trasirana nova železniška proga sedaj tako, da bi ostali občini Žužemberk in Zagradec oddaljeni več kilometrov od nje in bi vsled tega bile zopet zapostavljene za vse večne čase. Podal se je na lice mesta in prepričal na lastne oči, da se nam dela v tem oziru očitna krivica in da bi bila tudi občina Dvor vsled tega občutno prizadeta. Povdaril je, da se mora takim razmeram posvetiti takoi vsa pozornost in Popisi. da bode 011 porabil ves svoj vpliv v Beogradu. da se ta krivica popravi in ta železniška proga izpelje čez Žužemberk, kar je za ta okraj največje važnosti. Pa če tudi Pucelj-nov »Kmetijski list« tako nesramno napada našega kandidata g. dr. Zupaniča, nas ne bode nikdar več prevaril Pucelj s svojimi praznimi frazami. Mi bodemo kljub temu oddali dne 8. februarja vse naše kroglice v 2. škrinjieo ta »ašega kandidata g. Zupaniča! Peterokokorel. Bela Krajina. Talčji vrh. Ob zadnjih volitvah se nam je Nemanič prav nedolžno lagai v obraz — in mi smo seveda verjeli; verjeli smo pa le takrat, sedaj pa nečemo sploh nič več slišati o njemu! Kaj nam bo odpiral bukve in bukvice, ko vidimo, da je vse skupaj laž. Okoli »Domoljuba« so zbrane tudi same take uboge pare. »Domoljub« ne sme več izhajati — ustavljen je! Prav, da so že enkrat zapečatili klerikalcem usta; resnica mora biti in nič drugega! Z njim je tudi zapečaten Nemanič! Le naj gre domov ža peč premišljevat grehe in obujat kes! Naš rojak, dr. Niko Zupanič, Belokranjec, bo storil za nas, kar drugi niso hoteli. On dela le za dobrobit domorodne Belokrajine, zato bomo volili njega — druga skrinjica. Dr. Zupanič« zaupamo! Vsakemu volilcu se morajo odpreti oči! Klerikalci ob tekajo in vlačijo okoid napol zaspanega Nemaniča: »Eto vam prvoboritelja za autonomijo!« — polomijo — blamažo SLS, katera se izgovarja in praska za ušesi, da jo je tako polomil njih brat Radič. Nobena žauba ne pomaga več, gg. klerikalci in Nemanič, mi bomo kandidirali za g. dr. Zupaniča. DOM. ČEBIN TRGOVINA S KURIVOM UUBUANA WOLFOVA ULICA 1, II. NADSTR. Čekovni račun it. 13.906. Brzojavi: DOCEBIN - Ljubljana. ZALOGA PREMOGA iz vseh slovenskih premogovnikov: Ja angleškega premoga, la domačega in angleškega ko-vaškega premega, la angleškega koksa. DRVA, OGLJE. RAZPOŠILJALNICA kovaškega premoga in koksa na drobno. SKLADIŠČA: Kolezljska ulica 20 in Metelkova ulica 10. II! NAJCENEJŠI NAKUPNI VIR!!! E: s Uaim vesti. Prava temoba. Mlad farmer (= najemnik zemlje, kmetovalec) je šel ob košnji gledat, kako očetovi ljudje delajo, in je videl, da nekateri kosci spe, namesto da bi delali. — »Kaj je to?« zavpije: »Ker ste tako leni, dam tistemu, ki je najbolj len, krono (= četrtina funta šter-lingov). — »Jaz!« zakriči najbližji in se pretegne. — »Na, torej,« reče mladi mož in mu ponuja denar. Toda leni delavec ga ne vzame, temveč prekriža roke in reče: »Prosim, gospod, bodite tako dobri in vtaknite mi krono v žep!« Kako morajo biti paketi zapečateni Pripetilo se je, da so bili poštni paketi, ki niso bdi zapečateni z voskom, svincem ali z vinjeto, oplenjeni, in sicer na ta način, da je tisti, ki je to storil, odvezal vrvco, odvil pošiljko i« vzel iz nje del vsebine, potem pa pošiljko spretno zopet zavil in povezal, da se ni poškodovala niti zavojna tvarina, niti vrvca in da so oplenitev opazili skoraj vselej šele na izdajni pošti. Da se to prepreči, je ministrstvo pošte in brzojava odredilo, da se morajo vse pošte pri sprejemanju paketov, tudi navadnih, strogo ravnati po določilih čl. 27, točke VI, X in XIII. pravilnika I. del. Potemtakem mora biti vsak paket tako zaprt, da se vsebina ali pa tudi samo del vsebine ne da vzeti iz njega, ne da bi se vidno poškodovala zavojna tvarina ali pečati. Paketi, katerih vrednost je označena z manj ko 600 Din (semkaj spadajo tudi paketi brez označene vrednosti), morajo biti povezani z vrvco brez vozlov, konca te vrvce pa morata biti zapečatena z voskom, svincem ali z vinjeto. Ni pa treba pečatiti paketov, ki so našteti v točki X in v drugem odstavku točke XIII omenjenega člena, čijili označena vrednost je manjša od 600 dinarjev. PaketoVj ki bi ne bili opremljeni po teh predpisih, pošte ne smejo sprejemati, ker bi sicer prev asi© odgovornost za vsa posledice,' j Konec petroleja In nafte. Voda, veter m soluce — novi viri energije. O tem vprašanju govori nova knjiga znamenitega švedskega učenjaka, ravnatelja Noblovega instituta, Svante 'Arrheniusa. Vprašanje o zalogah premoga in nafte je v resnici najbolj pereče, ker so od njega odvisni vsi uspehi naše civilizacije. Zadnji mednarodni geološki kongres v Toronti leta 1913. je cenil svetovna ležišča premoga v globini do 1800 metrov na 7 bilijonov ton, od katerih odpade 68.9 odstotkov na Ameriko, 17.3 na Azijo, 10.6 na Evropo, 2.4 na Avstralijo in 0.8 odstotkov na Afriko. To število je treba znižati za 25 odstotkov z ozirom na izgube pri kopanju, prevažanji: in tudi glede na neugodno lego nekaterih pre-mogokopov v deželah, kjer vlada velika vročina nad 70 stopinj Celzija. Sedanja poraba premoga znaša 1.2 milijarde ton letno in stalno narašča. V teku zadnjih deset let se je pokurilo več premoga nego v vsej starejši dobi skupaj. Z ozirom na to ne izgleda kot pretirana trditev, da bodo vSi premogokopi v 500 do 600 letih izrabljeni! še slabše je z nafto, katere zaloge bi zadostovale pri sedanji porabi za 60 let V Ameriki, kjer *e porabi dvakrat več nafte nego v ostalem svetu, je njen konzum na-rastel do sedaj letno za 25 odstotkov. Ce se ne posreči najti norih petrolejskih vrelcev, bodo torej vse zaloge nafte porabljene že proti koncu dvajsetega stoletja. Vsi avtomobili, motocikli, letal«, večina parobrodov in vsi Dicslovi motorji bodo morah takrat v ropotarnico. Tl žalostni izgledi nas silijo iskali nove zaloge energije. Pred vsem pridejo r poštev zaloge »belega premoga«, t. j. moč padajoče vode. Ce bi bili izrabljeni vsi slapovi, reke in jezera, bi imela Azija 236 milijonov konjskih moči, Afrika in Severna Amerika pa po 160 milijonov, Južna Amerika 94, Evropa 65 in Avstralija 30 milijonov. Izmed posameznih dežel so na prvem mestu Zedinjeno državo s 100 milijoni konjskih moči, potem pa Kanada 26, Norveška 13, Francija 7 in Švica 6.7. Toda vse vodne moči zemeljske oble bi mogle kriti samo 60 odstotkov sedanjih potrebščin energije. Veliko več energije nudi veter, ki bi lahko nadomestoval efekt, ki ga dosegamo s premogom, nafto in vodo. Toda tako daleč še nismo, da bi mogli izkoriščati veter. Isto velja tudi za solnce in morsko klimo, kjer še nismo prišli niti do začehiih poizkusov. Če se nam kdaj posreči »ujeti sobice« — bodo na mah rešena vsa vprašanja prometa in kurjave. ■■amnraacBffiaiBgisisaaeoBiiBB era-shrrbs« S w k ar ne veš, vprašal | | UNIVERZALNI INFORMATIVNI BIRO i K €i U S44 BEOGRAD, Knez Mihailova ulica 35 | (Pasaž Akademij« Nauk*). rf Telefon 6-25. graawmais8HKsaH&8«aaasis%;;££Eftaist!!is Gospodarstvo. Vprašanje kreditov za male obrtnik«. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela od filijalke Narodne banke v Ljubljani obvestilo, da sme filijalka v zrmsfu člena 24 bančnih pravil o kreditiranju in eskon-tiranju dovoliti malim obrtnikom menično posojilo, katero sme znašati za enega obrtnika največ 5000 dinarjev. Posojila so namenjena malim obrtnikom in se bodo dajala le proti menici s tremi podpisi. Za ta maioobrtna posojila je pri filijalki v Ljubljani razpoložena vsota pol milijona dinarjev pri filijalki v Mariboru pa 300.000 dinarjev. Posodilo morejo dobiti samo obrtniki, ki so najmanj tri leta samostojni Prosilcem se bo obrniti s pismeno prošnjo na pristojno bančno podružnico. V prošnji je navesti mv-' - <>brta in od kedaj se obrt izvršuje, popis premoženjskega stanja, zakaj se potrebuje zaim i« v kolikem znesku, nadalje imena onih, kateri sopodpišejo menico. Prošnjo je vložiti obrtniku potom svoje zadruge. Zadruge pošljejo prošnjo s svojo izjavo trgovski in obrtniški zlx>r-nici, katera predloži prošnjo Narodni banki Mnenje zadruge in zbornice je samo informativnega značaja. Eskontni odsek pri podružnici Narodne banke temeljem svojih informacij odloči o tem, ali se da kredit ali ne: Ako je kredit odobren, pozove podružnic« prosilca, da vloži menico, katera ne sme biti Prave originalne radi zboljšanja valuta po znižanih cenah samo pri Franc Bar, pisalni stroji Ljubljana, Cankarjevo nabr. S Telefon 40?. daljša nego 92 dni. Poleg posojilojemalca tre-W še dva podpisa. Menice bo odplačati v >eh enakih trimesečnih obrokih, računajoč »d prvotne vsote. Novo posojilo se ne da, dokk ;• ju plačano popolno prvo posojilo. Naša lesna industrija. Jugoslavija šteje med pokrajine, ki so najbolj gozdnate. Gotovi deli naše kraljevine, kot n. pr. Bosna in Hercegovina, imajo največ gozdov v Evropi. Od celotne površine _ 0 lia zna- šajo gozdovi več kot sedem ..... .iov ha. — Porazdeljeni so na sledeči način. Bosna-Hercegovina 2,350.000 ha Srbija 2,070.000 » Hrvatska-Slavonija 1,300.000 » Slovenija 680.000 » Dalmacija 370.000 > Cma gora 220.000 » Vojvodina 100.000 » Malo več kot polovica gozdov je v posesti države, ostali so v zasebnih rokah. Lesna industrija je danes ena najbolje organiziranih in prospevajočih jugosloven-skih industrij. Leta 1923. je izvozila 1,275.050 ton v vrednosti 1580 milijonov dinarjev, kar znaša peti del vsega izvoza. Lani pa so številke tako narastle, da so prekosile vsa pričakovanja. Pred vsem izvažamo les v Italijo, Madžarsko in Grčijo, vendar pa je naš glavni odjemalec Italija, ki nam jemlje dve tretjini izvoženega lesa. Zanimivo je, da smo v prvih šestih mesecih lanskega leta uvozili iz Italije laškega blaga za 317,984.776 Din, a uvozili .vanjo za 600,693.645 Din lesa. Les se vozi v Italijo preko Postojne, Re-(kc, Sušaka, Šibenika in G niža. Zanimati nas j>a mora, da spravlja Italija prccejšen del ju-jgoslovenskega lesa v druge sredozemske dežele, predvsem v Španijo. Madžarska je na drugem mestu odjemalcev jugoslovenskega lesa. Predvsem uvaža les za kurjavo, železniške prage in trd les. Grčija stoji na tretjem mestu, uvaža predvsem gradbeni les in les za kurjavo. V Francijo izvažamo tuoavsem trd les: hrastove hlode in doge. V francoskem lesnem uvozu smo na prvem mestu. Švica dobavlja od nas predvsem les za kurjavo in le malo trdega lesa. Izvoz lesa v Nemčijo je minimalen. — Med manjšimi odjemalci lesa so: Egipt, Anglija, Alžirija, Argentina, Nizozemska, Tunis in Maroko. Splošno vlada mnenje, da je naša lesna trgovina ustaljena in da se bo še močno razvijala. r^EaggggišigiBBBiBEBiieBgBi^aB^ StanovanjB, obstoječe Is 1 sobe In kuhinje, po motnosti v sredini mesta. iSie mirna stranka. Ponudbe pod ..Mlrnl dom1* na upr. lista. V ponudbi nai bo navedena tudi cena In event. odškodnina. mesečno sobo, neopremljeno, v mestu ali pa tudi na perlferlll mesta, lite sa tako) odnosno za 1. februar privatni uradnik. Cenjene ponudbe pod ..Nagrada” na upravo lista. Najpiplnejši Stoero šivalni stroj s pogrezljivim transporterjem (giabeljc). Z odnosnim premikom, je pripravljen za Stepanje, vezenje ali šivanje. LUDDUIK EHRRGR, LJaMJana, Šelenburgova 6/1. e & te a «3 e s & m 1 m i jyysFi us £ £ gr e T ! c e M&nufakturna trgovina Mm feMl« UUljUllllf st. 2®. Poleg, Kolodvorske ulice. Vljudno priporoča svojo bogato zalogo Stofov, cajgov, cvilhov, belo I« rjavo kotenino, zefir, oxtort, klot, Sifon, belo in rjavo za rjuhe. ode)e, rute, kravate In drobnarijo. Velika izbira blaga. Cene znatno nizke t g«B«aMS*s«»'BBEBia»a««!c«ESB»us»BiBB«!«BB»*o»aoiaisBK«iaBaB!BiaaBBa»graaR»a ,, OrlgjSitaBB^o potrefošžfne za OPALOGRAPH (Fixat, Preservaž) dobite edin® pri Lud. Saragii, ŠeSesalbsirijova ul. ©/1. ,a “< m m m m m ti s s m tu S s 1 i M9SSSI PopeSnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico registrovano zadrugo z omejeno zavezo v Ljubljani i*f©$fsrai trg 5tew. © ki ima že riad 10,090.000 Din Jamstvene stavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. mmi ninininininininininininoniraniGOlODoDPiPlCD Lastnik in izdajatelj dr. Niko Zupanič, min. n. r. — Tiska Zvezo# tiskarna % LlnHHani. — filavni in odgovorni urednih Ivan Veroe.