?rvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v c^meriki The fxTsl Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. 1LEF0N PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Glass Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOR. NO. 231. — ŠTEV. 231. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 2, 1906. — V TOREK, 2. VINOTOKA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Zolli floee vuiii za dos delegate. PABIRCI IZ KONVENCIJE NARODNE HRVATSKE ZAJEDNICE. Njekoliko pitanja budučemu Camegin americkih Hrvata. ŽALOSTNI ODNOS A JI. (V sled vsestranske pri prošnje delegatov 9. Konvencije N. H. Z.,'objavljali boderno v zauaprej članke, tičoče se raznih vazjosti konvencije, v hrvatskem jeziku.) • ♦ * Sve do sada .de drzoviti Talijan Zotti za tirne, ^a na konvenciji zašli jepi onu bra«':i delegate, koja još ne poznaju najina, kojini Zotti uopče po-stupa. Isto tako kako Zotti "blofa" u -vojoj trgovini tako čini u konven-eiji. < >n «»invaje migune dobitka na parobmdar>kom druztvu i govorio je, da je isto jedino na korist hrvatskog ra«l ti ika. Medjutii i čiiu se je Brooklyn n»u-kao—nestiilo je "Frank Zotti Steam-sh ip Co.a Zotti je kukavno uzmak-nuo za itne "American Navigation Co." Isto ovako radi na konvenciji. Svaki čas "blofa" pred delegati, da se «n dr/i samo zakona Sjedinjenih država i zavadja konvenciju, da ti zakoni traže ovo i ouu; a u istinu isti zakoni toga ne traže, ali se to govori samo, da se zavede delegate. Zotti je s«m na konvenciji rekao pred više •■~'l>a uz porugljivi suij«-h: "Vodio sam te bedake za nos dosada, pa čn i dalje." Zotti »vaki čas traži pravo tti, hot'e šilom da se prikaže ia. devete konvencije N. H. i, kako je on nevino janje, te ni je kriv ne red ima koje su ile zadnje dvije godine u u-H. Z. — I zbilja mora se repo njegovom govoru svatko 1 je on pravedan kao Pilat, nam taj builuči Carnegie od-l ova pitanja: rekao na sjednici gl. odbora, -laniea chicažkih zajedničara proti 7aključeima osme kon-iravila promjenuof prouzrocio afeni blagajni- edsjec ■ poniziti čast i ;a N. H. Z. t TI k poveo tolike pamice u bla-ru pitanju na račun N. II. Z.1 i govorio da je Jankovič pro-15,000 krunaf uzročan, da se Jankoviča rare ni je predalo u ruke držav-. tnika, kad se tvrdilo da je dnički novae, dotično pronevjeno za novac sirotčadi ? Koliko puta Zotti nije prisustvovao sjednicam nadzorriog odbora? I stim npitima mogli bi daleko nastaviti, pa kad bi "Veliki Napoleon" — kako Zottia zove mudri računovodja N. II. Z. g. Marohnič, — na sve odeovorio vidili bi, da taj Pilat nije ba« tako čist! Nu. nek ne misli taj Talijan od sr-ra, da *tt delejrati tako sliepi, da t»e se dati od njeolji od ovi naši neu*-y«>rški jKilicijski sudaca. Pa šta onda? Evo šta: tu negdje nješto se ne-slaže! Ako je Jankovič prežirao naredbu >uda. — onoga velikog "common pleas" ili šta ti ja znam, kako se zo ve, — ako nije slušao naredbu Hono-rabla tog i tog, visokog i veleučenog, velemožnog i t. d. sudea---zar če ovaj visoki ''gospon'predsjeda-telj visokog suda koga Jankovič nije litio slušati--zar če on otiči tužiti Jankoviča onome malome "škvajeri-«';i"? Onome tnalom ma.išnom šlkvaje-riču, koji nije niš bol ji od naših new-yorskih pandurskih sudaca?!? Zar taj veliki sudac neima pandura, neima moči da si sam posluh pribavi? Ako je pako onaj veliki sudac i škvajer (da. da, znam i ja da se "spela" Squire) jedna te ista vrsta suda u istom gradu, kakve je hasne tužiti Jankoviča po svim chicaškim sudo-vima?! ? Treče: Ako je škvajer nješto bolji i veči sud od onoga IIonorabla,*com-mon pleasa, et cetera, — onda je Jankovič pod jameevinom kod najvišjeg suda i sve je u rodu išlo: Jankovič nije slušao Honorabla, a ovaj era tuži škvajeru! — Sic! Ali škvajer nije veči od onog Ho- norabla, — to sam Zotti veli,--- dakle? Dajte ljudi: čist račun! Iči če mir- nije. bolje, brže i--jeftinije! * * * A Jankovič "& Co."? — Da i o drugo j st ranči da to učini! — A rezultat? — Nedodje se do nikakvog! Svaki čovjek nije govornik, ali ako koji je, i nepozna amerikanske tako zvane "trike" — sav mu parlamen-tarizam nevriedi "ni pišiva boba!" (With Apologies to Mr. Zoti!) Ako ko iz ma kakvog m_roka nemo-že ili neče da iznese svoju stvar, nek ju daje kojem svom prijatelju u ruke, koji je vještiji, pametniji ili razpoložen i ji, — doči če do boljih rezultata! Gledajte da dobijete više prijatelja sa pamet nosa otvorenom radnjom, mjesto da ih gubite štokakvim prčka-rijama! (Da, Ubojčiču,—i izvan konvencije !) njima cu Isto i njima: pazite bolje što i kako radi te: Sasma se po sebi razumije, da bi svatko htio biti predsjednikom tako-vog slavnog društva, ta to nije nika-kva revolucionarska ili anarhistička namjera!?! Onakovog čovjeka, koji neželi stiči svom svojom snagom največi cilj, taj nije vrijedan da nosi ime čovjek! Ako dakle svaka stranka gleda da dodje do predsjedničke stolice — čast i poštenje njima! Imaju pravo to na-stojati! Ali žalibože mjesto da stranke se natieaju da sami dodju do cilja, — Iz najboljših krogov. Hči - materina žrtev. MILIJONARJEV A HČERKA JE PO MATERINEJ KRIVDI UMRLA VSLED ŽALOSTI V SIROMAŠTVU. # —o— Oče je prišel prepozno k svojej Ijttb-ljenki; skrbeti je zamogel le še za njen pogreb. NJENA MATI JE USLA S JAŽEM. KOC Somerset, Ta., 1. okt. V Richmon-du, Va., so včeraj o«ln#s''.i v drago-cenej srebrne j krsti iz siromašne hiše št. 1212 Park Avenue truplo 141etne Marion Elizabeth Newmaiiove k večnemu počitku. Oče imenovane deklice, Walter G. Newman, milijonar iz New Yorka, je nepopisno jokal ob (krsti svojega otroka, kajti on ni mogel preprečiti sanrti svoje hčerke, ktera je umrla v največ-jej bedi. V*se to je zakrivi.a mati nesrečne deklice, ktera je ušla s »kočjažem svojega moža, McCumbora, in sice*r že pred leti. Seboj je tudi odvedla sv«»-jo hčerko, ktere pa oče ni več zamoge dobiti nazaj, dasiravno je to skušal pri raznih sodiščih. Kočjaž McComb ia »ibegla milijo-narjeva žena sta se nastanila v Rich-mondu in dekletce, kterumu je preje pri očetu v krasnem stanovanju streslo 30 slug in služkinj, moralo je sedaj oprav.jati hišna dela. Še le letos posrečilo se je očetu izpo^.ovati dovoljenje, da ga srne hčerka doma obiskati. Na ta način je dekletce spoznalo, kaj je izgubilo vsled .nepremišljenega koraka svoje matere in od obiska naprej bila je Marion vedno otožna ter je pričela bolehati. Očetu so sporočili o otnokovej bolezni še le potenn, ko je bi'.a Marion smrtno bo na iu oče se je odpeljal s posebnim vlakom, z zdravniki, slugami in bolniškimi postrežnicami v Richmond. Toda deklica je umrla, predno je do-sj>el tjekaj. Žrtve orkana v Alabami in Floridi. V ZALIVU PRI MOBILE, ALA., JE UTONILO NAD STO OSOB. ŠTEVILO ŽRTEV NEPRESTANO NARAŠČA. Zveze med Mobile in dragimi mesti ob obrežju so sedaj zopet popravljene. GROZNO OPUSTOŠENJE V PEN-SACOLL SLOVENSKO-A MERTKA NSKI KOLEDAR ZA LETO 1907. Tiskanje j edinega slovenskega koledarja v Ameriki hitro napreduje. Vsled mnogostranskih vprašanj cenjenih rojakov glede izdanja "Slov.-Amerikanskega Koledarja' za 1. 1907, naznanjamo tem potom, da smo pričeli s tiskom te knjige, ktera bode glede vsebine in ilustracij nadkrilila vse. dosedanje letnike. Med drugimi zanimivosti bode po možnosti natančen popis razvoja mesta Pittsburg, Pa., z lepimi slikami; popis katastrof v San Franciscu in okolici Vezuva, razne povesti, zanimivosti, podučne in kratkočasne stvari ter svetovna kronika tekočega leta. Koledar" tiskamo letos v 5200 iztisih; ker pa nečemo, da bi pošel tako, da bi ga kedo od cenjenih naročnikov ne dobil, opozarjamo rojake na to, da bi bilo umestno na "Koledar" že seclaj se naročiti. Cena mu bode 30c s poštnino vred, kteri znesek se zamore u poslati v poštnih znamkah uredništvu "Glasa Naroda", 109 Moble, Ala., via Meridian, Miss. 1. okt. Čim bolj se množe poročila iz krajev ob Mehflkanskem zalivu tem bolj se množe vesti o človeških žrtvah, ktere je zahteval grozni tro-pični orkan v minolem tednu. Včeraj zvečer se je že vedelo za 75 mrtvecev in uro kasneje je to število na raslo na 79. Danes zjutraj se že ve za 102 žrtvi. V Codenu so danes našli 4 trupla in ravnokar se poroča o 23 ribičih, kteri so utonili pri Cedar Pointu. V Mobile postajaj«., razmere zopet normalne. Včeraj so delavci odvažali raj ulic razne ruševine in na treh progah ulične železnice se je popolu dne zopet pričel promet. Tudi pomole hite popravljati, le vlaki še ne prihajajo in odhajajo po voznem redu. Minolo bode gotovo 14 dni. pred-no postane promet Jz New Orleansom zo}>et po po! en. Z ozirom na položaj aopadno od tukaj se je sedaj izvedelo, da je vihar v Scrantonu, Miss., podrl neko cerkev, dvorano pjwStozi d a-rje v in ve<" druži h poslopij. V Passagoula ni ostala niti jedna hiša in vse je v razvalinah. Tudi plovitba je zelo oškodovana. Pri Horn Islandu je valovje \*rglo več ladij na peščenine, toda imena teh ladij niso znana. Louisviile, Ky., 1. okt. Iz Mobile, Ala., se poroča, da je bilo tam in v okolici usmrtenih 120 ljudij. Največ žrtev je bilo v San Souei Beacliu, kjer >o d o sedaj našli 39 utopljencev. Škodo v Mobile in okolici cenijo sedaj na .$8,000,000. Xa Dauphin islandu zavladala je lav.ada a je lakota, kajti prebivalci so rešili 'le ono, kar imajo na sebi. Voda je odnesla vse koče ribič?v. Pensaeola, Fla., 1. okt. O škodi in o opustošenju, ktero je napravil orkan v minolem tednu v tukajšnjem mestu, še vedno ni mogoče dobiti natančnega pregleda. Vse obrežje je pokrito z ruševinami. Most Louisville and Nashville železnice pre'ko zaiva Escambia je razdejan in minolo bode več dnij, predno bodo za-mogli vlaki voziti zopet proti iztoku. Od petnajstih ribiških parnikov, ki so last Sanders and Company, je le še jeden za rabo. To velja tudi o la-dijah ribiške družbe Warren and Co. Inozemski pamiki Ingrid. Heindel, A-vanti, Ferreira, Donna Cristina, Al-shrkl, Andrea, Avon, Avegno Marie, Noach Vi in drugi so na peščeninah. V mestu bode treba delati najmanj tri mesece, predno bodo odstranili vse razvaline. Od 22 jadranfc, ktere so bile zasidrane v Inki, ostala je le jedna sama in tudi ta je zelo poškodovana. Parniki se niso potopili, vendar so pa poškodovani. Več parnikov je obtičala na pesku, zopet druge je vrglo ob pomole, v ktere so se z vso silo zasekali. Od 20 Vlaenih parni'kov vstali so le 4. vise se bave time, kako če zapriječiti Greenwich Street., New York City. Denarje v staro domovino vcifljun: u f 20.60 ............ 100 kron, is f 40.90 ............ 200 kron, ■a | 204.00 ............ 1000 kron, ai $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina Je všteta uri tek vsotah. Dr ma te aakaaane vaote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka. Kaša denarne poiOjatve isplaHJe c.kr. poitni hraalhd urad ▼ 11. de 12. Denarje nas podati je najpril]£-aeje de |25.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem ali nftotrovaaem piaara, večje mMb po Domestic Postal Money Order all pa Hew York Bank Draft r&AfflE lAMWt, 109 Giesnprlck Stresi, Hew York 6104 8t.0Mr Ave. COevelaad, a Revolucija na Gubi. Taft kot vladar. T ATT JE ZASEDEL PREDSEDNIŠKI STOL NA CUBI. — OKUPACIJSKE ČETE SO SE IZKRCALE V HA-VANI. Državni tajnik Eliku Root, kteri se je vrnil od panameriškega kongresa, ni zadovd'jen s postopanjem na Cnbi. CUB AN SKA JUNTA Vesti iz Rusije, Havana, Cuba, 1. okt. Danes do-poludne izkrcalo se je tukaj iz raznih vojnih ladij Zjedinjenih držav 750 mornaričnih vojalkov, kteri so se uta-borili na Campu Columbia, kamor so se peljati z ulično železnico. Prihod čet Zjedinjenih držav se je završil brez kakih demonstracij. Danes so pričeli z otljemanjem orožja eubanskim vojakom in vstašem. To delo oskrbuje general Funston. Tukaj so razpustili mestno milico. Po železnici je odpotovalo 450 vojakov v Cienfuegos. — V mestu se je pripetilo 6 slučajev rumene mrzlice. Washington, 1. okt. Prvi oddelek okupacijske vojske za Cubo odpluje v sredo s transportnim parnikom Sumnerjem iz New Yorka v Havano. Na Sumer se vkreata dva bataljona 5. pešpolka in bataljon ženije. Dan kasneje odpluje nadaljno vojaštvo iz Newport News, Va., na Cubo, (kjer bode imel Taft tekom dveh tednov 5600 vojakov na razpo.ago. Havana, 2. okt. Vsaki dan je bolj jasno, d* postane Cuba v kratkem del Zjedinjenih držav. Governer Taft se obnaša kot neomejeni gospodar dežele in Cubanci ga tudi kot ta<-ega časte. Pri otvoritvi novega semestra tukajšnjega vseučilišča so vsi navzoči burno pozdravili novo vlado, ko je prišel governer Taft s svojimi pobočniki v avditorij. Governer je pol ure govoril in njegov govor je potem sodnik Shoenrieli prestavil v španski j«zik. Cubansko vojaštvo in milica mora do 15. okt. oddati orožje. Washington, 2. okt. Državni tajnik Elihu Root, kteri se je vrnil od pauameiiškegU kongresa, ni zadovoljen s postopanjem naše v.ade proti Cubi, kajti to bode pokvarilo vse njegovo panameriško politiko. Root se bode sedaj o tem posvetoval s pred-«$f!nikom JRooseveltom. On je o^lkn čen nasprotnik osvojitve Cube. * * * NewvorSika cubanska junta je danes ostavila svoj glavni stan v hiši 12S Water Street in njeni ČF.ani se vrnejo na Cubo. Oni trdijo, da je bilo na Cutoi 25,000 dobro oboroženih vstašev. Iz New Yorka poslala je junta še v minolem tednu 5000 pušk na Cubo. -o-- SEJE KONVENCIJE NAR. HRV. ZAJEDNICE. Debata: Jankovič-Zotti. Pri včerajšnjih sejah konvencije Nar. Hrv. Zajedniee nadaljevali so z razpravljanjem o prošnjah in pritožbah raznih odsekov, na kar je prišel v dvorano A. C. Jankovič, čegar znana stvar je prišla na dnevni red. Pred vsem je Jankovič izjavil, da ima rodbino in da želi iti domov, ter da je pod sodnim jamstvom. Zajedno je vprašal, žele li njegovi nasprotniki niega uničiti, žele li imeti njegovo kožo, ali ga hočejo križati. Zotti je predlagal, da se ga ne posluša, toda dele-gatje so ga hipoma zavrnili in potem je obmolknil. Kmalo na to je Zotti Čital sodno odredbo, da je Jankoviču zabranjeno sprejeti mesto v odboru. Čitati in govoriti je hotel v angleščini, toda delegatje so zahtevali, da se poslužuje hrvaščine. Potem se je še debatiralo o brzo-javu, s kterim je bil Jankovič pozvan v New York in ta telegram baje ni bil v redu. Seja je trajala do 6:25 zvečer. j G g. delegatom Nar. Hrv. Zajedniee. ktere vsled bolezni (revmatizma) Kaznovani upornikLosobno nisem mogei p^^ ^ ^ _ ■ z njimi sniti, dasi so me obiskali v trgovini, izrekam MOJE SRČNE POZDRAVE in objednem naznanjam, da danes odpotujem v Hot Springs, Ark. Frank Sak*er. VABILO NA NARODBO! V KRONŠTADU SO USTRELILI DEVETNAJST UPORNIH MORNARJEV. — ONTP-KO MORA V PREGNANSTVO. Podrobnosti o zaroti proti carju v Petrovem dvorcu. RAZDELJITEV ZEMLJIŠČ. Paris, 1. okt. Tukajšnje časopisje se peča sedaj z vprašanjem, kje se mudi car. Iz Berolina se poroča listu "Le Petit Parisien", da se bo-deta te dni sešla ruski in nemški cesar, da bode pa javnost izvedela še le potem, tko bode sestanek že pri kraju. Tukaj se tudi zatrjuje, da je car sedaj na yacht i svoje matere, in sicer na Danskem. Iz Petrograda se poroča, da bode carjevo potovanje po Finskem zalivu trajalo še nadalje, ker je ministerski predsednik Stolypm mnenja, da v Petrovem dvorcu ni dovolj varno za carja. Nadaije se tukaj domneva, da bode car odstopil, ^kajti veliki knezi resno mislijo na ustanovitev nove vlade. Car je radi burnih dogodkov zbolel, tako da potrebuje počitka. Petrograd, 1. okt. Političen položaj v Rusiji se bode morda tako spremenil, da vlada dume raje ne bode sklicala. Ustavni demokrat je so sprejeli tako radikalen program, da so so-eijaDni demokratje dali svojim pristašem na razpolago glasovati za kandidate socijalnih ali pa ustavnih demokratov. Petrograd, 2. okt. Danes objavlja list "Svjet" nadaljne podrobnosti o nameravanem napadu na carja. Sluga Klepnikov je vtihotapil v palačo v Petrovem dvoren več revolucionarjev, kteri so se v njegovem stanovanju mudili in čakali na priložnost carja usmrtiti. Mnogo so jih zaprli. Danes so poslali bivšega poslanca Oniplka v Sibir v pregnanstvo in v Kronštadu so ustreili 10 v smrt obsojenih upornih mornarjev. Jutri prično oblasti v gubernijah evropske Rusije z razdelitvijo zemljišč med kmete. POKOJNINE. Predsednik Roosevelt se je vrnil v Washington. Predsednik Roosevelt se je včeraj dopolndne ob 9:05 odpeljal iz Oyster Bay, N. Y., v New York in od tam domov v Washington. Izdatki zvezine vlade za pokojnino so se pomanjšali. Washington. 1. okt. Pokojninski komisar Warner naznanja, da so se izdatki za pokojnine v ravnokar minolem poslovnem letu zmanjšali za $12,-470. V tekočem poslovnem letu so vknjižili 33,509 novih penzijonistov, tako da znaša njihovo število 1,033,-415. Črtali so v minolem letu 47,444 upokojencev, tako, da jih ostane le še 985,971. Iz vojne za neodvisnost dobivajo pokojnino še štiri osebe: neka vdova in tri hčere revolucionarjev: iz vojne z Špansko dobiva 660 vdov pokojnino; iz vojne z Mexico 11,472 osob. Največ upokojencev je v Pennsvlva-niji in New Yorku. Nastopili smo zadnje četrtletje v tem letu ia ob tej priliki vabimo naše rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. O listu samem menimo nam ni potreba pisati: dobro blago se samo hvali, i:i t" velja o "Glasu Nan da". Kdor nepristransko s-nli, mora i*«-i. da je "Glas Naroda" najboljši slovenski !ist v tej deželi in popolnoma neodvisen, zato se je pa t ml i t;. zd<> razširil in se še razširja. Vse one rojake, k i«■ i i niso :,ar čeni na "Glas Nan.la". vahuno v naš krog, ker 7.a 75 centov ga vsakdo dobiva skozi tri mesece. Vse one pa naročnina pott!k\a, pa prosimo, da blagovole isto kmaio doposlati. ker vsakdo ve, da dnevna izdaja nas velja ogromno svoto na leto in te stroške le zamoremo pokriti z dohodki lista. Upravnistvo '1 Glasa Naroda". FRANK SAKSER ODPOTOVAL V ARKANSAS. Predsednik našega lista meral je radi slabega zdravja v toplice Hot Springs, Ark. Naš rojak in predsednik našega lista, Mr. 1 rank Sakser. odpotoval je danes zajedno z gospo soprogo v toplice v Hot Springs. Ark., da si po možnosti izboljša zdravje, ktero rala. St. Paul iz Southamptvna. La Bretagne iz Havre. Kroonland iz Atwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Armenian iz LiveTpoola. Kaiser Willielrm II. iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Odpluli so: Kronprinz Wilhelm 2. okt. v Bremen. Georgic 2. okt. v Liverpool. Odplvli Ml Majestic 3. okt. v Liverpool. Sofia Hohenberg 3. dkt. v Trst. Ryndam 3. okt. v Rotterdam. Bluecher 4. okt. v Hamburg. La Provence 4. okt. v Havre. Hamburg 4. okt. v Genovo. Zeeland 5. okt. v Antwerpen. Celtic 5. okt. v Liverpool. Umbria 6. okt. v Liverpool. Philadelphia 6. okt. v Southampton. Columbia 6. olkt. v Glasgow. Pennsylvania 6. okt. v Hamburg. "GLAS NARODA" LUt slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo FRANK SAKSER, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1'JOti. Za leto velja list ra Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 ...... pol leta.......2.50 " " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve _____. številki._ "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iž-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every dav, except Sundays and Holidays* Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of th'e State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopis: brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po \toaev Order. Pri" spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali šče naznani, da hitreje najdemo t aslov nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: »Glas Naroda" 100 Greenwich Street, New York City Telefon 1279 Rector. Uniforme. Lastnik neke plesne dvorane je ne •keowi «-fc»raarienemu vojaku zabranil ustop v imenovano dvorano, ker je bil ol>le«-titi v nuif »rmo. Sedaj je raoranr vložil proti lastniku ]»lesne dvorane todbo ca -plačilo ''odškodnine"; ško do coni (izgubo plesne zabave) na $500. Predsednik Roosevelt je po sla,! $100 z.i jioravnavv. i«.žnih strokov in pri lejal tem $100 še pismo naslednje vsebine: "Uuitorma vsakega rana vojJ.;e in mornarice mora bili častni znak_. dokler se dotienik častno obnaša." Ti ruaeori predsednika so hvale-vjtvlni in vrhu teira je bila tudi nje-^►va dolžnost, da se kot vrhovni poveljnik vojske zavzame za čast uniforme. Demonstracija z njegovimi $100 je bila tudi pametna, 'ker s tem se je ujeziva j*»pularnost v vojski in mornarici izdatno večala. Pri tem je |>a predsednik nekaj prezrti, ali pa ni liotel videti: izrecno antipatijo, ktera je v Zjedinjenih državah splošna proti vsakomur, kdor nosi uniformo. Ta antipatija je pa v množiti f»og'edih opravičena, kajti vojaki in mornarji prostovoljci in s.. |m veeini talki /j udje, kteri kot ee-vilisti ni-» več za rabo. Tako je bilo tudi \ K v ropi, kjer imeli j>reje pri v -.jai;ih le pi .-t-ivuljee in tako je v A takih vc rične ek z jr redili večini s ji m pri nas Al dandanes, ('lani j».i večini 4ke in mornarice kteri so >i obrambo li le kot •' lante de redstvo eksi- Jc» laki ljudj «l-mestneje, nego prilastiti si vlado in vso deželo. Čudno pri vsem tem je le, da govore baš zaupniki washingtonske vlade o osvojitvi Cube. Tako je dejal senator Bevoridge iz Indiane: 1' Sedaj bode okucija Cube trajna"... ameriška okupacija bode provzročila prelivanje krvi... Reške intrige. imenu miru in civi= lizacije. :rat na tem mestu pisali '■ I * menljivi .»^uli (»"ube". Naj ž«' inwle p< »ložaj na Citbi za >«?daj ka- k menkoli . — liL-.fr autilsiki p«>stane prej ko »it-j (ON»da Cube s«' ni* da •^»renieniti. istotafco ne, ka- Hawaii". 1al<» spremeniti <>s«Hle otočja Sedaj s -t- ua-i mornarji in mor- nari<*ni v« ju k 1 izkreali v Havani, da čuvajo nci vi pro vi zorižno vlado, kte- roj nade M»da nja provieoriena vlada na Tubi traja la le toliko časa, vi mir. 0 iskrenosti teh beaed niti malo .ie dvomimo in tudi vt-rao, du zav ada na Cubi kmalo za- žeijeni m ir. in sicer v najkrajšem ČAJIH. 1/. |*>sn lovanja ali intervencije Zj. držav nas tal a je sedaj "začasna oku- Zjedrnjene države vladajo Reka, 12. septembra. Reška resolucija je storila žalosten konec. Pokopali so jo Madjari. Toda ni še konec intrig znanega Supila, ki je oče te resolucije, a ji neče biti za pogrebca. "Novi List" od 10. t. m. se je povspel do trditev, ktere pošteni hrvatski listi javno označujejo za neizmerno podlost. In to je res. Zgodilo se je pa to tako-le: Supilo je nedavno bil hud nasprotnik voditelja reških avtonomašev, Za-nelle. Delal je proti njegovi kandidaturi, kar je le mogel. Ko se je ob priliki zadnjih reških izgredov pokazalo, da jih je uprizoril Zanella, se je Supilo seveda zaganjal vanj. Toda prebrisani Italijan mu je javno za-klical, naj miruje, ker ga bode v na-protnem slučaju kompromitiral v o-grslkem parlamentu zaradi stvari, "ki se tičejo inozemstva"! In kaj je nato storil junaški Supilo, reformator vse hrvatske politike? Spisal je v svoj list skrajno ponižni članek, ki glasno priča o njegovem brezdomovinstvu. Supilo bi se rad izvlekel iz cele afere. "Vidim, Ikako se me od gotove strani izkuša predstavljati za sovražnika Italijanov___ Sedaj se pa čutim prisiljenega izjaviti, da se ravno v teh žalostnih prilikah moja vera v italijansko-hrvatsko bratstvo ob obalib Adrije ni samo prav nič os abila, ampak še bolj utrdila!" Nadalje ta politični clown jbsojuje stare predsodke proti Italijanom. povzdiguje hrvatsko kulturo zato, ker je branila Italijo, Benetke in Florencijo pred Turki in se ponuja ahom — tisti reški fakinaži, ki je njegovega brata krvavo pretepla in njemu samemu hotela demolirati u-redništvo! Na koncu imenuge te Lahe 'prijatelje, drugove, enalke"! Mož se je zbral odkritji Zaneile. Reška reso uri j a mu je splavala po -odi, ker so ga Madjari ostavili na lil u. Y svojem egoizmu bi vsaj a-se rad rešil nekaj ostankov te brez-estne politike. Zato mu služi za iz-ovor •• nemška, čmo-žolta javnost", i se raduje nesloge med Italijani in Hrvati. Napadeni hrvatski Sokoli so lahko zadovoljni s tem zadoščenjem. de primorskim Hrvatom prine-s s> kulturno osvobojen je. In tega moža so Hrvatje slavili! DOPISI. Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik:— Prosim, da priobčite par vrstic iz naše naselbine. Tukaj nas jo sedemsto Slovencev in napredujemo dobro na vseh poljih. Saj imamo štiri podporna društva, ktera spoda jo 'k raznim Jednotam. Na novo se je ustanovilo Mladeniško |x>dporno društvo, od kterega mno-:ro pričakujemo za našo mladino. l^etos je izredno velika umrljivost med mladino. Marsiktera družina je zgubila edinega otroka. Kot znano, smo si ustanovili novo faro, ktera je izročena Rev. Josipu Lavriču. Za sedaj se opravlja služba božja v dvorani. Dne 12. 'kimovca se je odločil prostor za novo cerkev, ktera bode na zelo pripravnem, malo vzvišenem kraju. Dosti je bilo zaprek, a konečno so premagane vse. Bodimo le edini in vztrajni, pa dosežemo vse. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam ! Jakob Stergar. South Chicago, ILL Cenjeni g. urednik:— Prosim, da priobčite v cenjenem nam listu ta moj dopis. Naznanjam članom našega društva sv. Jurja št. 22 J. S. K. Jednote, ikte-rih mi bilo pričujočih pri letni seji dne 9. sept. t. 1., da so bili sledeči novi odborniki izvoljeni za prihodnje društveno leto: Predsednik Fran Medoš; podpredsednik Anton Mertič; tajnik Josip Sebahar; zapisnikar Ivan Dremelj; blagajnik in zastopnik Fran Medoš; finančni odbor: Ivan Ivančič, Ivan Gruden in Ivan Trontel; nadzorniki: Andrej Požek, Josip Pueihar in Ivan Knez; ravnatelj Jakob Gorenje; maršal Anton Mirti«; zastave noše Javo Obradovič in Josip Zakel. 'Sklenili smo, da kdor živi v tem mestu in se ne udeleži vsaj enkrat v treh mesecih društvene sejje, plača kazen. Torej ravnajte se po tem! Društvo zdaj lepo napreduje; število članov se vedno množi. Naša naselbina dobro napreduje, ter je dovolj dela. Pozdrav na vse člane J. S. K. J. in vsem drugim! Josip Sebahar, tajnik. Kansas City, Kan. Cenjeni gospod nredniik:— Blagovolite odstopiti malo prostora v Yašem cenjenem listu za sledeče vrstice, da zvedo rojaki, kako se tui-kaj kaj imamo. Nas je sicer precejšnje število, ako-prav se redkolkedaj kaj od nas sliši. Glavni vzrok je seveda, ker se je težko pripraviti pisat, kar mi sledni rojak rad pritrdi. Da nas je tukaj precejšnje število, pričati tukajšnji naši društvi, od fkte-rih vsako šteje do 60 udov; da nas je veliko več, si vsakdo lahko že potem misli, ker Slovenci kaj neradi pristopamo k društvam. Ta žalostna resnica je vsaJk'teremu dobro znana. Ysakemu Slovencu se je doma v šoli z vs.emi pripomočki vtepalo v glavo ime "Avstrija", zato misli, da mora tudi tukaj vedno nastopati s črno-žolto barvo in njenim imenom, seveda v blaženi nemščini. Pred dobrim letom ustanovili so "Oesterreicbische Unter. Verein Edelweis", seveda po večini sami Slovenci; da svoje mačehe ne zapusti, mora biti zastopan v kočevskem društvu, ker nosi avstrij sko ime, namreč: "Oesterreiehische Schuetzen-Bund und Unter. Verein", akoprav so t utaj tudi društva bratov Hrvatov, kterih je še več, nego nas. Če se komu zdi zavarovalnina pre-mala v naših društvah, lahko h kte-remu teh pristopi. Ali Avstrija nas ni učila svojega brata ljubiti, ampak sovražiti; a ljubiti nas je učila našega smrtnega sovražnika Nemca, da se preje Slavjanstvo potopi v nemškem poplavljenju. Kedaj je Še Nemec Slovencu pomagal ? Združeni Slovenci in Hrvatje so pa velikokrat obvarovali Nemca pred krvoločnim Turkom; v takem slučaju nas je nemška Avstrija združevala, da so jo naši predniki rešili. A v narodnem in gospodarskem nas je pa vedno razd ru že vala zato, da je Nemce lažje rinila med nas in nas tako zatirala, kar se še vedno godi v Avstriji. Ker nas je Avstrija tako učila, se toliko ne čudim, da tulkajšnje društvo K. S. K. Jednote vedno j>odpira le nemško dvorano in cerkev, akopra\; ima v svojih pravilih, da mora delati za gojitev materščine ter za ustanovitev cerkve. Za gojitev materinščine res veliko stori, ker se skoro vsi udje, ne izjemši odbornikov, nekako sramujejo svojega jezika in ako jim le prilika da in ako znajo par popačenih nemških besed, pa čvekajo blaženo nemščino. Biti Slovenec — ga je seveda sram. Ako ima Ikteri otroke, že ne znajo več slovensko. Tudi za cerkev skrbijo, seveda za nemško, ktera je ravno sedaj sezidana; za slovensko se pa nikdo ne zmisli, dasi obstaja že nelkaj let tako društvo. Drugo pripada J. S. K. J. in je v tem oziru veliko bolje, ker vsaj Nemcev ne podpira, ampak brate Hrvate, za kar jim čast! Veliko bi še imel povedati o naših društvih, a ib potem postal dopis preoširen. b Da bodemo pa uspešnejše delovali v čast in blagor našega naroda in za ohranitev materinščine tu v novej prostej domovini, kjer nas nikdo ne ovira gojiti svoj matemi jezik ('kakor v Avstriji), moramo biti edini, ker "v slogi je moč". Podpirajmo rajši brate Hrvate, nego naše smrtne sovražnike Nemce. Tu je tudi hrvatska župnija, v ka: teri cerkvi se poje sv. maša v staro-s'avjanskem jeziku, kar je največje hvale vredno. Ko sem jaz došel sem in sem bil pri maši, nisem vedel, da se tudi v staroslovenskeajj. jeziku bere. Kar zasliSim mesto ''Gloria" itd. v latinščini "Hvala Bogu na višavah" v našem jezikui prvič v mojem življenju; ne morem popisati, kako veselje sem občutil. Srce mi je igralo, ker sem razumel vsako besedo in videfl, da se lattko Boga v našem jeziku ravno tako moli in časti, kakor v latinščini. In tukaj nikdo ne nasprotuje slovenskemu bogoslužju, ker nismo v Evropi. A čudno se mi zdi/ da se zadinji čas ne čuje več v tem lepem jeziku sv. maše, nego le v latinščini. Slišal sem od strani, da je cerkveni odbor prepovedal g. župniku maševati v staroslovenskem jeziku. Ako je to resnica, potem dosti grdo od naših bratov, da so to prepovedali, za kar njih rojaki in tudi naši borijo v stari domovini proti Avstriji in Rimu. Če je temu tako, ne morem reči drmzega !kot sramota; tistim pa, kteri delujejo in so delovali proti staroslo venski službi božji: moje zaničevanje. Kdor se ne spoštuje sam, ne more zahtevati, da bi ga spoštoval kdo drugi. Sedaj malo o tukajšnjem delu. Tukaj so vsake vrste tvorniee, kakor tudi k'.avniee, v kterih naši rojaki največ delajo. Nekaj jih je tudi pri železnicah v takozvanih "car shops", {x> drugih tovarnak pa le malo. Dela se še precej dobro, a vseeno ne svetujem nikomur sem hoditi, ker je dovolj delavcev; Če belih primanjkuje belih, so pa črnci na razpolago. Sicer pa nikogar pe odvračamo. Pozdrav vsem "rojakom sirom Amerike in velrko uspeha; naj nikdo ne-zabi svoje matere in svojega naroda. Tebi pa, dragi "Glas Naroda", želim ve.liko naročnikov in čitateljev; kdor tebe čita, ne bode pozabil svojega dostojanstva! Gozdin^ki. zmot, same laži in goljufije, umrlo je nenadoma hrepenenje in oči so ugasnile. A starca stoji park pred očmi kakor spomin, veiik spomin mladosti. Kadar pride spomlad, zaeveto kostanji in jasmini, zapojo slavci in se pri-čno vzigravati visoko v zraku skr-janei, pridejo mladostni spomini. — Mladost prid«, pv«živ]jena v parku, in s tiho roko povede starca pod kostanje in jasiiise. In vse hodi z njim in mladost in ljubezen in hrepenenje in Minka in Fani in T .i na, ki ji gorijo v temnih očeh vroči plameni mladega hrepenenja. To je za starce, ki so bi'!i neikoč mladi. ^lovensk-j katoiišk Qs V parku. Spisal P. Kadar pride spomlad, kadar posije maj, olivi park nenadoma- Čez noč se vzbudi življenje, mahoma je popokalo brstje in pokazali so s« zeleni in nežni listi. Kostanji zazelene in se odenejo v rudeče in prijazno eve-tje, sveža mehika travica pokrije tla, grmi skrijejo g»Ce veje pod novo listje, iz kterega se prične dvigati polah-ko belo in vse nežno cvetje. Jasmin cvete in. šlehti, dobri ljudje pridejo, prinesejo klopi in jih postavijo pod cvetoče in dehteče grme. To je na spomlad, (ko dahne od juga, ko pojo slavci, pletejo gnezda in se vzigravajo škrjančki visoko nad prebujenimi poljanami. In takrat se snide v parku' mladina. Po klopeh sede fantje, lepi so, vsi mladi in krepki, njihova lica so glad-ika in brez gub, kakor spomladansko leto. In mimo hodijo dekleta: Lina, ki ji gorijo v temnih očeh vroči plameni hrepenenja; Fani, ki je njen glas ves mehek in sladek; Minka, ki je vedno vesela-- Ampak to je za mlade ljudi, za starce so spomini. II. Starec Toma sedi znnaj pred hišo nad paitkom, v star havelok se zavija, sključen je že in njegov obraz je poln gub. Lep večer je, od daleč nekod plava dolga zaljubljena pesem, preko neba gre zamiš jen oblak, počasi gre, premišljujoč velike sladkosti. Iz parka zvene smehi, tam je mladost in vse polno življenja. Starec Toma mirno sedi, posluša vse to in se domisli na mladost. Daleč nazaj i>omisli, proti nebu gleda in je zelo hvaležen. Kako je bilo lepo življenje, misli, vstane počasi, opre se na palico in gre dol proti parfku. V park pride, ob jasminih gre, ki cvetijo in opojno dehte, .pod kostanji gre, včasih dahne veter, od kostanja dol pade na rame rdeče cvetje in Toma se r.asmeje. Vstavi se, počasi vzame cvet z rame, zatakne ga v gumbnico in se smeje. In misli daleč nazaj, počasi gre sključen daSje in se opira na palico. In gleda okoli sebe in mirno šeta. Lina, ki ji gorijo v temnih očeh vroči plameni hrepenenja, Fani gre mimo, ti je njen glas mehek in sladek, Minka, ki je vedno vesela, pridpjo mimo in se smejejo. In od desne pripojo fantje, krog ram se drže in pojo o domovini, o Savi in Dravi in o Triglavu, ki bodo stopili nanj in pozdravili z njegovega vrha dol vso široko slovensko zemljo. Starec Toma čuti, Ikako se mu srce popolnoma razstopilo. Domov gre, počasi po stopnicah gor, odpre sobo, dvigne klavirju pokrov in tiplje s tresočo roko po tipkali. Potem igra Ra- j deekv - marš, Schoenbnuiner - walzer igra in iz očij po licih dol mu polzijo solze. III. Tam v parki* je doma mladost tistega kraja. Kdor je več nima, ne gre preko njega. Iker ga je strah žalosti, ki stopi izza grma in se oklene srca. Tam se združujejo mladi ljudje in se združujejo in odhajajo križem svet. Kadar se vrnejo, je že tisto veselje, ki je živelo za nje v parku, davno mrtvo. Ničesar svojega ne najdejo več tam, silno trnje je vse in zato stopi izza grma žalost in se oklene srca. Še gre mimo Minka, še sedi na klopi Fani in Lina hodi tam, vli njene oči ne gore več in so ugasnile. Pogledale so menda tja, kamor so hrepenele, in so videle mnogo prevar in Cienjeni moji prijatelji g. BBOŽIČ, g. (SOVŽE i g. HABJAN u Ely, Minn. Ja Vam se evo javno zahvaljujem, koji ste učinili preporuku na g. Sak-sera radi mocr dolazka u New York kao delegat na lirvatskoj konvenciji; moram i dužnost mi nalaže izjaviti, da sam veoma pri a t oljski primljen i dočekan od cielokupnog finovništva g. Saksera: naročito puno se zahvaljujem poslovodju g. Avseniku. Imati hoču u trajnoj uspomeni moje bivanje ovdje, te stoga preporučujem kuču (banku) g. Saksera svoj brači Hrvatom i Slovencem i ostalim Slavjanom. Stefan Talkovic. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ch. Derganc, Kenosha, Wis. Dobili smo pritožbe glede črnih bukev tudi od dru'gih strani j in smo ukrenili vse potrebno, da zginejo kmalu iz površja. Pozdravljeni! V. Volk, So. Chicago, 111. Na Vašo dopisnico Wm poročamo, da priob-čujemo razna naznanila in vabila le proti plačilu. Teh vendar ne moremo priobčiti med dopise, ker imajo le krajevni pomen. Vrhtega pa s^ tiče naznanilo v prvi vrsti društva, ktero ima itak svoje glasilo. Pa naj deluje vsaik: za svoje. Pozdravljeni! Fran Reeelj, Kalor, Pa. Mi Vam ne moremo svetovati ne tako ne tako. Tudi nismo podučeni natančneje glede United States Steel Corporation, ali je kaj zgradila ob Michiganskem jezeru ali ne. Sploh pa mi principi-jelno ne svetujemo nobenemu, kam naj gre za delom. Saj veste, kako je. Za jednega je, za druzega ni — potem pa nas dolži. Torej Vam ne moremo dati nobenega pojasnila v tej zadevi. Pozdrav! podp. društvo o : svete Barbie Ca ZJedlnJene driav« Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. a«* Januarja 1902 -v driavt -e-o-- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ŽALAH ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. H.nrii, NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI, Durvea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, W. V a. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK," Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Iran Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". POZDRAV. Gredoč v staro domovino, srčno lepo zdravljam vse rojake sirom Amerike, posebno pa Karola Leskovšeka in njegovo soprogo v West New tonu, Pa. New York, 27. sept. 1906. Ivan Juvan. Pri odhoda v staro domovino pozdravljam srčno vse rojake, zlasti pa znance in prijatelje ter mojega brata v Calumetu, Mich. New York, 27. sept. 1906. Mat. Vidmar. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse ostale prijatelje in znance v Calumetu, Mich., ter jim tkličem: Na zdar! New York, 27. sept. 1906. Ivan Vajs. ' POZOR, ROJAKI! Podpisani naznanjam, da mi je ušla žena ter mi je zapustila fanta 20 mesecev. Doma je iz Škofelce pri Ljubljani. Sla je z možem Mike Hauptman. kteri ima ženo in 5 let starega fanta v Hrastniku, Spodnje Štajersko. Zmanjkalo je pri ubegu meni $200, bratu od ubeglega m<>ža pa $45. Kdor izmed rojakov po'jve za njih naslov, naj ga blagovoli naznaniti meni, za kar mu bodem zelo hvaležen. Žena je stara I8V2 leta. Charles Gruscwnik. P. O. Box O, Hezron, Colo. * (26-9—9-10) Rojaki, naročajte se na "G1m Naroda' % največji in najcenejši dnevnik. Najlepša prilika za SLOVENSKEGA BRIVCA! V najem se da BRIVNICA na zelo pripravnem mest« z vso upravo po zelo nizki ceni. Edini slovenski brivec bi imel izvrsten zaslužek. Frank Jaklič, lastnik, 1026 Main St., La Salle, 111. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK. P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne sJovenske knjige po izvirnih cenah. FRANK SAKSER CO. ("GIm Naroda,") SLOVENCI! ZDRAMITE SE! dosežejo v Pred Varni je odprta pot ki Vas do zdravja vodi. S vsakim dnem pridejo novi dokazi od bolnikov o vspešnem zdravljenju, kterega I UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE V NEW YORK-U. Kaj takega še s\'et videl ni 2 Iz vseh strani A int-rike pridejo pisnm ozdravele, mnogim so bolečine olajšale po vsili mestih iu vaseh. OZDRAVLJEN BOLNIK IZ DALEČ. Jaz nižje podpisani iz avljam, da sem za moje popolno ozdravljenje dolžnik zdravniku za zdravila, ktere mi je poslal z obratno pošto profesor Universal Medical Institute v New Yorku. Trpel sem dolgo časa na glavobolu, v hrbtu, zaprtju, nervoznosti in želodec mi je bil tiko oslabel, da ni mogel skoraj nič prebavljati Dokler so me drugi zdravniki zdravili sem le denar zaman trošil in čas ! ubil. Danes sem popolnoma ozdravljen ter me veže dolžnost, da se gori imenovanem rofesorju zahvalim in ob enem dovoljujem, da to izjavo v novinah tiskati da. Valhalla^ N. Y. 7. julija 1903. Aug. Rečinič. Priče: Ig. ToraveskiČ, 124 E. 89 St., N- Y., Bakerič, 32 Stanton St., N. Y. OZDRAVLJENA OD BOLEZNI V KOSTEH. Cenjeni gospod profesor J Se javno zahvaljujem profesorju Universal Medical Institute v New York-u, kteri mi e ozdravel tekom jednega meseca mojo hčerko od bolezni v nogi, ktero drugi zdravniki niso mogli ozdraveti, niti napraviti da bi mala hoditi mogla. Še enkrat se Vam zahvaljujem ter Vam prilagam fotografijo moje hčerke, z opombo da jo smete ponatisniti dati ter vsim priporočam, kteri trpe na kakej bolezni, (|a se obrnejo na Universal Medical Institute v New Y- rku, kajti to je edini zavod kjer se more hitro ozdraveti Icia Rutillč, Boz 116, Dupiey, Pa. Trpite li, na kteri teh bolezni! Trganjn. oslabelosti srca, nalezl jivih bolezni, ntezulji ali turi, bolezni na očeh, ušesih, grla, nosu, prsih, izpadanju las, bolezni v želodcu, v inatenii-ei, zlati žili; šankarju, siflliji, moške nesposobnosti, nervoze, kašlja, omedleviee. belega toka nerednega mesečnega toka, bolečin v hrbta iu drobn, zaprtja ati kake druge posebne bolezni] Ako trpite na kterej teh imenovanih bolezni ali pa od kakošne druge, zdravila našega profesorja Vam darujejo zopet življenje. Te vlivajo v vaše oslabele ude novo življenje, vašo kri čiste in Vas v s;ikem obziru krepijo. Dan za dnevom se čutit«1 močnejši v kratkem času kakor prerojeni in sicer tako kot da bi na novo oživeli. Ako se ne č.uite tako kakor bi morali biti se ne morete drugače prepričati, kaker da sami poskusite. Ako Vam druge zdravila niso pomagale, ako Vas drugi zdravniki ozdraveti niso mogli, za se in Vaše družine dobro 5.- enkrat poskusit -. Ne gubite časa. Ozdraveti se moi-e, ta ki stanuje blizu, kako«- oni ki stanuje tlaleč vun iz NEW VORKA. Ziku ter < koli državi vaše bolezni/Bolniki, ki stanujejo v New Yorku se lahko zdrave s pomočjo eiektričnoga stroja.' To se tudi preišče š X ŽARKI X žarki, s pomočjo teh se vidi v Vaše telo kakor odprto knjigo ter se tako lahko precej mesto bolezni najde in le tako je mogoče prave zdravila predpisati. Ako nimate denarja, je zaman pisanje ker Vam niti odgovorili ne bomo, ker 10 ni nikakošen dobrodelni zavod, kajti to je zavod kteri hoče le zbolniki delovati, kteri žele da bi ozdravljeni bili. Glejte kakošno Je Vaše telo, ako se istega s pomočjo X žarko? :-: pregleda. :-: TO JE NAŠ NASLOV: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 W. 29th St., NEW YORK, N. Y. bll2u Uradne ure so; Vsaki dan od 10 do 12 predpolne, popolne od 2 do 6 ure. V nedeljah od 10 do 1 ure popoldne. Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. janujuja 1901 v državi Mintaesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. 1 3 URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNI C, 421 7th St., Ca!umet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽTČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, III. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽ1SNIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, ITI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote r Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, III. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in n< benem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe. B ^JLiilL^S Društveno glasilo je: ''GLAS NAEGDA". OROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Žrtve poklica. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so dne 16. sept. po noči ponesrečili ob progi južne železnice trije orožniki, ki so stražili progo, ker se je imel po tej progi voziti dvorni vlak, v kterem je bil nadvojvoda Fran Ferdinand. Te nesreče so se zgodile v Divači, na Brezovici in pri Zidanem mostu. Dotični orožniki so prišli pod poštni, oziroma pod br-itovlak, ponesrečena orožnika v Divači in na Zidanem mostu sta bila na mostu mrtva. Na Brezovici se je ponesrečil orožniški postajevodja Kodrič. Tega je železniški čuvaj v zadnjem momentu potegnil s proge in ga tako j rešil gotove smrti. Kodrič je težko po čfcodovan; prepeljali so ga v ljubljan sko vojaško bolnico. Kako so se mogle ho. Ker sta ricmanjska cerkev in zvonik zaprta in ima ključe katinarski župnik, šel je ricmanjski župan Ber-don z vaščani s silo odpret vrata zvonika ter pogasil z njimi ves ogenj, ki bi bil sicer napravil veliko večjo škodo, kot jo je. Anarhista so aretovali v Gorici v osebi 3Cletnega Mihaela Simčiča iz Gonjač v Brdih. Dolže ga namreč, da je cesarja razžalil in da je veren pristaš anarhistov. Vino je ponarejal U. Saksida iz Dornberga na Goriškem. Nekdo mu je to očital, na kar je šel Saksida tožit, a je bil toženec oproščen, ker je dokazal Saksidi, da je res ponarejal vino. Delal je iz starega peti jota črno vino. ŠTAJERSKE NOVICE. Huda nesreča. Nedavno sta šla po- J sestnik Janez Otorepec in njega 26-Ietni sin Matevž iz Spod. Lubična pri i Poljčanah v Jagodičev gozd, da po- te nesreče prigoditi, se še ne ve. . , J , . , , , _ Nesreča v apnenici. Janez Uršič, I dereta neka-> bukovih dreves' SPravitl posestnik v Spodnjih Stranjah, imel v torek dne 11. sept. opraviti pri svoji zidani apnenici. Med delom so se krogle sesule in Uršiča zasule. Do pasu opečenega reveža so izvlekli iz žganega apna. Uršič ima strašne o-pekline, vendar pa je upati, da okre- Ogenj. Na Viru posestniku Ivanu pod. kozolec, šupa, ter mnogo poljskih pri Domžalah je Št i t tar ju pogouel drvarnica in hlev pridelkov. Škode je 31500 K. Ogenj je nastal najbrž rudi tega, ker je nekdo vrgel gorečo cigaro za }>od. Umrli so v Ljubljani: Raj ko Ple- ško, livarjev sin. Magdalena Bezlaj. delavka. Valentin Ogrin, delavec. A. Zaletel, delavka. — V bolnišnici: Fr. Pindur. delavec. Ivan Burger, posestnik. Marija Mandič, delavčeva žena. Fran Doleš, gostae. Neža Moglič, st režnica. Sneg na Triglavu. Triglavsko pogorje je zameteno nizko doli do niža-ve. Tudi višji vrhovi kamniških pla ni n so pobeljeni od ravnokar padlega snega. Po Gorenjskem je občuten mraz. Temi>eratura znaša 8 st. nad ničlo. PRIMORSKE NOVICE. Nosno kost je zdrobil štirinajstletnemu Marcelu Jamniku v Trstu njegov tovariš, ko sta metala kamenje druc v drugega. S sekiro se je ranil na glavi v Trstu 261etni krnet Alojzij Batič, da je moral v bolni««. i S|§ Pretepal se je v Trstu 201etni Vine Gnrjanc, ki bi bil pa kmalu obležal mrtev na pretepališ«-u. Poleg drugih je dobil hudo rano na sencih. Defravdant. V Trstu je Nemec V. Buchberger kot upravitelj ixselniške-ga doma društva Austro-Americana ukradel železno blatrajno, v kteri je bilo 1450 K ter zlx^.al v Benetke; ko je zapravil denar, se je vrnil v Trst, kjer so ga prijeli in odvedli v zapor. Smrtno nevarna otroška igra. Štiriletni Marij < 'olombin v Trstu se je igral s puško tlobert, ki je bila nabavna. Naenkrat se je puška sprožila in svinčeno zrno je zadelo otroka nad desnim očesom, mu prodrlo kost in se mu zarilo v možgane. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so ga operirali. vendar operaeija se* ni posrečila in je stanje otrokovo jako kritično. Strela je udarila v župno cerkev v A^berju pri Štanjelu. Poškodovala je orgije in več drugih cerkvenih predmetov. Škode je 4000 K. — Tudi v riemanjsko cerkev .je udarila strela, da je začelo goreti tramovje pod stre- sta hotela tudi eno bukev, ki jo je bil že veter podrl, a se je z močnimi koreninami držala zemlje. Požagala sta torej korenine, toda drevo, viseče na strmem obronku je z neznansko naglico se začelo valiti navzdol, tako, da se mu Matevž Otorepec ni mogel več ogniti. Potegnilo tra je za seboj in valilo v nižavo, kjer se je ustavilo v jarku. Nesrečni Matevž je tam obležal jH)d težkim drevesom. Klical je of-eta na pomoč. a ta ni mogel sinu !*>nia.irati. ker je bilo drevo pretežko. Šel je po sosede, kj so naglo prišli in reveža potegnili še živega izpod drevesa. a vendar je kmalu, ko so ga prinesli domov, vsled hudih notranjih in zunanjih poškodb umrl. Veleposestvo Blanca pri Sevnici je kupil nazaj od nekega Nemca gra-šf-ak in podjetnik Andrej Mauer iz Gradca za 42,000 K. Nezgoda na železnici. V Velenju se je dne 13. sept. pri premikanju vlaka zvrnil en voz, v kterem sta sedela neki lesni trgovee in neka Ema Siegl. Dočim se je on le malo pobil, padla je Siegl na okno ter se razrezala po obrazu in rokah. Tudi roko in nogo si je izpahnila. KOROŠKE NOVICE. Nesreča. Neki zbesneli vol se je zakadil na Kardinalskem trgu v Celovcu v gručo ljudi, ko so se pogovarjali. V« da prej ni nihče zapazil. Poškodo-nih in opraskanih je bilo več oseb vsled padca. Neki sedemletni deklici ie pa bila ena noga zlomljena, da so jo morali z vozom v stanovanje roditeljev prepeljati. HRVATSKE NOVICE. Zagreb dobi kavalerijo. Še v tekoči jeseni pride baje v Zagreb 11. dragon-ski polk iz Srema in ena eškadrona ulanov iz Varaždina. BALKANSKE NOVICE. Madžari o Bosni in Hercegovini. Budapešta, 16. sept. Znani publicist dr. Anton Kaltnar je priobčil v 11 Pesti Naplu" članek pod naslovom 'Velika Hrvatska", kjer dokazuje veliko nevarnost za O.srrsko, ako bi se ustanovilo staro hrvatsko kraljestvo na ta način, da bi se priklopili Bosna in Hercegovina. Zato zahteva, da se morajo Madžari z vsemi močmi zopersta-viti spojitvi Bosne in Hercegovine in rt vsaki dan od 10 predpoldnem do 5 popoludne. - ob nedeljah In oraznikih od ,0 do r. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Priponka rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkriljn-jejo v s® druga ameriška vita. Rndeč« vino (Concord) prodajan po BOc g&lono; belo vino (Catawba) po 70e galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEO, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 13 steklenic sedaj f 13.00. TROPINOVEC $2.50 ga iona D ROŽNIK $2.75 Iona. — Najmanj* posode za žganj* so 4V-2 ralone. Naročilom, je priložiti denar. Za obila naročila te priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ohio. NA PRODAJ NARAVNA CiU-Jll i); Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov gakma. Rflftsling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. Kje je FERDINAND CEPUDER? Doma je iz Viča pri Ljubljani. Pred dvemi leti je prišel z družino v Chicago, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel: Rudolf Gor j up, 945 E. 03rd St., N. E., Cleveland. Ohio. (1-2—10) IZDELOVALCI DOG DOBE DELO! Dober les, velika plača in stalno delo celo leto v Arkansasu. — Max Fleischer, 258 Grove St., Memphis, Tenn. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson, Desha Co., Ark. (IS-9—1S-10) TRPEL SEM CELIH PET LET! Bratje Slorenci, poslušajte me, kar vam tiikiij povem! Pred petimi leti sem hudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj Zdravnik me ni mogel ozdraveti in odšel sem k drugemu. Toda tudi ta mi m mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna zdravila nad pet let. A vse je bilo zastonj. mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Yorku in šel osel.uo tje. Go- o botle kot: nalašč za kteri je bil pravtako iznašel pripravno zdra-rejel sem zdravilo, ga uži- ktori so bolni. New York 2. septembra 1906. Veleučenom gospodu doktorju od America-Europe Co., New York. Veleučeni gospod! sem zdravnik poslali popolnoma sem I bodo , • - /iienje Vam, ter da ne bodo "šli* k drueim zdravnikom, kteri znajo samo tolažiti, kot so mene. Hvala Bogu, gospod zdfav-nik. zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na korist bolnikom in da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni. v i Br?5ie Hrv?tJe in s ovenci, iaz sem rojen v Zagrebu in živim zdaj Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k r Velika zaloga vina in žganja Matija Grili; Prodaja belo vino i>o 70c ga'Ion ,, črno „ 50e „ Drožnik 4 gallon© za.......811.00 Brnjeve« 12 steklom*; z.i f 12.00 ali 4 gall, (sodček) za........8la.no New- pa naj piše; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, da _s/ . Matija Grill, 1548 St. Clair St. ^LEVELAND O. so je pri- 2Jdravju najprimernejša pijača je LE1SY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I^adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo. Travolkar-ja 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CUEVELAND, O. IVAN HUDIN, 477 W. 57th St. New York Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen. Vsako zdra vilo, ktero se odpošlje, ie iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta ie iedno bo lezen proučaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, skterim se more ozdraviti ta b lezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kteri pišejo nam ZDRAVILO ZA SO CENTOV. Naj se oglasijo tisti, kterih niso drugi ozdraveli. .Mi jim pošlemo zdravila na poskušnjo, ktera gotovo pomagajo. Pošlite le 50c kot povračilo za stroške pošiijatve. Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate kako Vam pomagajo. ' Nova knjiga za Slovence. j Izdala America-Enrojie Company po zakonih države New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem da izdamo naj večjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom : Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in "iz česa so napravlie- nia zdravila ill loikn rlplnifin vilvavila tiq i i • ... poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. ' Onim pa, kteri žele priti osobno L nam, svetujemo, da nrideio vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite b nam ali pa pišite na: , Zdraviliški oddelek za Sloverce v AMERICA-EUROPE CO.. •% l* -t 41SI 1 ITU nTTCI » 1 TU 161 COLl MBUS AYE., NEW YORK, N. Y. "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "Boli me, da trpi tvoje sree, a Winnetou je navajen, da govori vedno in povsod resnico, «"e tudi je britka. Mogoče bi se pa našla pot, po kterej bi Nšo-či dosegla svoj čila." Ona dvigne naglo glavo in vpraša: "Kakšna pot je to?" "Tista, ki drži v metta bledolienikov." "Tja misliš, naj bi šla?" "Da." "Zakaj?' "Da naučiš, kar moraš vedeti in znati, Če hočeš, da bi te ljubil Old Shatterhand." "Potem hočem iti kmalu, prav kmalu. Ali mi hoče izpolniti moj brat Winnetou jedno željo?" "Kakšno?" "(lovori o tem z našim očetom Ineu-čuno! Prosi ga, naj me pusti v velika mesta bledoličnikov. On ne bode odklonil tega, kajti---." V. <■ nisem slišal, kajti zlezel sem polagoma nazaj. Zdelo se mi je nam-reč greh poslušati pogovore med bratom in sestro. Da bi le ne zapazila! Kako bi bila v zadregi onadva in kako jaz! Moral sem biti pri svojem po-vratku še opreznejši kakor pri mojem dohodu. Najmanjši šum bi me bil lahko iz.lat, da sem poslušal l»esede lepe Indijanke. In v tem slučaju bi bil prisiljen, zapustiti Še danes moje rdeče prijatelje. Posn .-i se mi vrniti se neopazen. Ko sem bil tako daleč, da se ni %*ee dišalo, se dvignem in grem v polkrogu okrog planjavice, dokler ne pridem do sleda. Po tem grem potem nekaj korakov in ko pridem do onega kraja, zakličetn: "Naj pride moj brat Winnetou semkaj!" Ker se nič ne zgane, nadaljujem: "Naj pride moj brat, ker ga vidim." y Kljub temu ne pride. v "On sedi v tem grmu. Ali naj ga grem iskat?" Zgani za^lu/il: a kar še ne znam, se moram učiti od njega." To je bi'a v resnici prva pohvala, ktero sem cul iz njegovih ust. Prizna vam. da -i- mi je tako prilegla, k<»t svoječasno pohvala mojih učiteljev. Ta dan mi prinese na večer lepo delano, z rdečimi nitkami pretkano indijansko lovsko obleko iz belega usnja. ''Nšo-či, moja sestra, te prosi, da nosiš to obleko," mi pravi. "Tvoja dosedanja obleka ni za Old Shatterhanda veČ dobra." V tem je imel prav. Moja obleka je bila za indijansko oko naravnost razcapana. I>a me dobe taeega v kakem evropskem mestu, bi me brez-dvomno zaprli k«>t postopača. Toda: ali smem vzeti tak dar od Nšo-či? Zdelo se mi je. da je Winnetou uganil moje misli, kajti reče mi: "Lahko vzameš to obleko, kajti jaz sem jo naročil; ta je dar Winne-touva, kterega si rešil smrti, in ne njegove sestre. Ali je bledoličnikom prepovedano jemati darila od kake squaw?" "I>a, če ni njegova ali sorodniea." "Ti -i moj brat. Nšo-či ti je torej sorodniea. Ta obleka je moj dar in ne njen; ona jo je samo naredila." Ko poskušam drugo jutro obleko, bila je kot vlita na meni. Newyorski krojač bi jo ne mogel storiti boljše po meri. Jaz se pokažem takoj svoji prijateljici, ktera je bila izredno zadovoljna nad mojo pohvalo. Malo pozneje -e mi pokažeta I)ick Stone in Will Parker v novih oblekah; tudi ta dva sta dobila obleke, a naredile so jih druge squaw. Kmalo nato sem šel v »lavno dvorano, da se učim v metanju tomahawka; kar mi pride nasproti neka mala čudna, postava imenitno po konei. Bila je opravljena v usnjato indijansko opravo in se končala proti tlom z velikanskimi starimi indijan--inu čevlji. Na vrhu je nosila še starejši klobuk z visečimi kraji, pod kte-rirr.i >e je m<>zlo zapaziti zmedeno brado, velikanski nos in dvoje majhnih zvitih očij. T'o teh znamenjih spoznam malega Sama. Postavi se pred mene s tenkimi, krivimi nogami nad vse ponosno in me vpraša: "Sir. ali poznate mogoče moža. kteri stoji pred vami?" "Hm! Hočemo videti!" P.. teh be-edali ga primem, obrnem parkrat okrog in ga opazujem od vseh stranij. "To je menda Sam Hawkens. če se ne motim!" "Ves. mvlord ! Vi se ne motite. Jaz sem resnično v vsej naravni velikosti. Ali zapazite kaj?" "Novo obleko!" Men Od 1 e tudi zdi!" 1 ?" ved je kože. ktero ste mi vi podarili." ira. Sam. A jaz nisem mislil, iz česa je, ampak od koga ste •■O.-, !,,, ] ,„ ei< vedeti? Hm! A tako! Osebo, kaj ne, Sir! To je čisto droga stvar. Pravzaprav ni nobena oseba." "Kaj pa?" "Osebica." "Kako to?" "No, ali ne poznate prijazne Kliuna-ai?" "Ne. Kiiuna-ai se pravi mesec. Ali je deklica ali žena?" "Oboje ali pa nič." "Torej stara mati?" "Neumnost! Če ni ne squaw, ne žena, potem mora biti seveda vdova. Ona je vdova po nekem Apachu, kteri je padel v zadnjem boju s Kiowi." "In(ktero vi tolažite?" "Well. Sir," pritrdi on. "Ni mi take zoprna. Jedno oko je že za njo, če ne oba." "Sam, ona je vendar Tndijanka!" "In kaj je to? Jaz bi še zamoTko vzel, če bi ne bila črna. Sploh pa je Kliunai-ai dobra partija." "Zakaj?" "Ker stroji najboljše usnje pri celem narodu." "Ali se hočete vi tudi dati?" I (Dalje pf hodnjiž.)" ~ ' 71* Ni ga skoraj dneva, da ne bi brali v časnikih, da je ta ali ona banka propala; nje vodja ali blagajnik pobegnil, ko je ukral velike svote denarjev, in kedo je naposled oškodovan? Narod, oni lahkoverni narod, ki nosi svoje težiko zaslužene denarje v razne banke, ali zaupa osobam, ktere otvorijo banke in gostobesedno obečajo vse PO CENI, AU CELO ZASTONJ. Na tisoče ljudi se je že hudo opeklo pri taeih ljudeh, a vse-jedno se'lahkoverni narod še.zateka k tacim ljudem, ktere ne pozna dobro, ali pa celo ve, da nimajo pravega mnenja z bližnjim ali le gledajo, ke-daj bodo veliko ugrabili in se v noči zgubili. Koliko pisem dobimo, ko naši -rojaki t&tVftjO; da njihovi denarje že po več mesecev fočPajo po svetu, samo tja niso dospeli, fcatpor bi morali. Kolika Škoda, se lahko pripeti v taeih slučajih, ako ima kedo rešiti svoje posestvo doma, denarje izroči v pošiljanje kakemu širokoustnežu, pa ga ni o pravem času doma. Posestvo gre za slepo ceno, škoda in žalost je velika, a brezvestnež ne da nič za to; enaikih slučajev je mnogo. Kolikrat eujemo tarnanje, "ta ali oni agent mi je "obljubil" vse prosto do doma, brzoparnik, a obsedel sem; povsodi doplaeevati, okolu me vlačijo ljudolovei in mešetarji, a vse za drag denar." Kolikrat beremo: ta ali oni je bil pokraden, doma v hiši, ko je šel na delo, ali na potovanju itd. Vsemu temu se izognete, dragi rojaki, ako se v vseh taeih slučajih obrnete na: FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK Tu ste brzo in pošteno postrežem; v vseh slučajih, 'bodisi pri pošiljanju denarja v staro domovino, bodisi pri kupovanju parobrodnih listkov, ali pri nalaganju prihrankov; vsakdo dodo dobi originalno hranilno knjigo trdne hranilnice, v potrebi se mu pa tudi takoj izplača z obresti vred. Torej počernu drugod iskati negotovosti in si kratiti spanje ter delati nemirno veat, ko pri domačinu vse v najlepšem redu dobite! Mr. Frank Sa/kser je poznan v Ameriki med rojaki in tudi doma na Slovenskem, njemu je v čast, ako so rojaki brzo in pošteno postreženi in njegov narodni ponos to zahteva. Rojakom na znanje ! STr Ij!iC"P,Ultie likerlpv in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag 4e- l i*iT ko ^T-1 Da.Pr.avlt!,n s,lcer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodata- L Ta izvili 12 Z£an'a ▼kemičnem laboratoriju Orosi v Milam, f ) £ kupujejo zda, trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, k.aor se ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo « mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sifccdi sledečega žganja: i 1 liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa ® 1 „ .Viahova l }j Konjaka 1 „ Ferneta f 1 „ Maraskina l „ Brinovca 1 „ Absinta 1 „ Kimljevca 1 12 litrov (3 galoi Freviife potmik^ 9 sledečimi nohtnimi parnikf VADERUKD iM Ijakj I20J7 fcn. j KRUCNLANO.f........ 12760 ton ZEEUND..............i:305 ton.IHNNLANC..........;...|27S0 te »M-a^^ibSu^^gSSS-l *• P04*^««"®, dobr, Pot ^ Antwerp™ je jedna cajkraiiih in u!priietn-jSib u potnike Izal PM,JE- vsako drug° sredo od pomola ob vznožju Washington StiSu Glede vprašan; ali kupovanja voinilh. listkov * je obrniti na: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY 90—H Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS 21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike POGODBA IA IZD ULOV Alf J A DOO. Ki knpajemo in izdelujemo po(od¥« ca franooske d*f« in sa Aog« ca fca4i Posodimo tudi potrebni denar sa ls delovanje dog. Ako imate doge na daj, piiite nam, naJi pogoji so ngednl FKEEDULENDE* ft OLIVEH OO.. IkrtfepMt. La. P. O. Bax 6ML Telefon 2034. I i Frank Petkovsek | 214-718 Market Street. Waukegan/ Ill. j priporoča rojakom svoj - 4 S A U O O N, ^ 4 v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. | V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce- 4 rije po nizkih cenah. J Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v J zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v !New Yorku. ^ 4 Kišje podpisan* prijoro-5am potujočim Slovenceia in Hrvatom svoj........ SALOON >1 asr^ li fl li wi'ivy urccnwica - 1 NEW YORK v katerem iočin- Tedne-pivoT doma j.rešana in iro pom rana vinaP fine likerje 4er prodajan? izvrstne smodke., ,. a. Imam vedno pripravljen dober • prigrizek. Potujoči Slovene; am Hrvatje dobč........... stanovanje In hrano proci nizki ceni. Postre Žba Bolidna............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON'KROGE fiW-IW Greeawkb Street, New York. EW Konjaka , Brinovca Rurca 1 )} Anisetta. \|1 ■ ^■j BB......... ie) samo za tri dolarje. (S* J se diaTofr^aVi^JP"10Žim° ZaSt°nj jedn° v ktere^ * > ^^o | [ koi' Sen^i^lX^LI^f3*-P° °rderu ali v Pismu in Pošlemo Vam ta-$ I Koj trečene lzivlečke jn knjigo. Brez derana se ne odpošilja. nadalje prodajamo J vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. rredajemo zdravilno milo za liiajasto kožo in razne prišle na nier naše« I iztelesa.napraV " ČiSdb k°rel,inic' Pravilno in odstrani vso^nesnago ' MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. Pišite nam z?uFHao, karkoli potrebujete tukaj aH v starem kraiu ko bolezen ^^ pr3Vtalc0 2dravila ™ laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa-Pisma in vse poizvedbe'naslovite'na AMERICA-EUROPE COMPANY 161 COLUMBUS AVE., NEW YOKK, N. Y. Compagnie fieaerale Traosallanlipe. (Francoska parobrodna družba.| DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARMKI SO: "La. Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,060 konjskih moči. LaSavoie" „ „ „ .................12,(KK) „ 25,000 „ La Lorraine" „ „ ...................12,000 „ 25 000 "LaTouraine „ „ „ .................i0,000 „ 12,000 "L'Apuitaine „ „ „ .................10,000 „ irs000 LaBretange"................................ 8,000 „ 9,000 LaChamqagne" ............................ 800 „ 9,000 "La Gascogne"............................... 8.000 „ y.uoo " " Glavna Agencija: 32 BROADWAY, HEW YORK. Parniki odpluje jo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča fit. 42 North Ki*er, ob Xorton St., N.V. LA PROVENCE 4. okt. 1906 La Gascogne okt. 1906. 11. okt. 1906 *LA Pli« »VENCE 13. okt. 1906 *LA LORRAINE 18. okt. 190G La Bretagne On 2. no v. 1906. S. nov. 1906. 10. nov. 1906. *LA LORRAINE La Bretagne *LA TOURAINE •LA SAVOIE 25. okt. 1906. Parnika z zrezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al« w, Kozminski, gARINIK1 PUUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO 0BSEŽEF POKRIT PROSTOR XA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje t z New York a dae 6. oktobra. odpluje iz New Yorka dne 9 oktobra. odpluje iz New Yorka dne 13. oktobra. . TTLT0NIA, SLAVONIA in PANN0NIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agent je in . le Ciari Steamship Co., Ltfl., BOSTON i MINNEAPOLIS: CHICAGO: 126 [State St. Guaranty Building. GT Dearborn St 31-2-4 STATE ST., NEW YORK. CAMPANIA