"PROLETAREC" JE DKLAVSKI UST ZA misleče čitatelje official organ jugoslav federation. s. p glasilo jugoslovanske socialistične zveze DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list VZNEliUlfg NAGBANJE K EKSIRE i kmu FASISTI SO ZDAJ DRUGA NAJJACJA STRANKA V DRŽAVI, KOMUNISTI TRETJA, IN SOCIALISTI PRVA Protest nemških volilcev proti plačevanju vojr.e odškodnine išče izraza v strankah, ki so za nasilno ukinjenje obstoječega stanja V Nemčiji je nad tri milijo- som ustave ima vsakih ROPI IN UMORI V "CIVILIZIRANEM" MESTU | ne brezposelnih, stotisoče obubožanih kmetovalcev, in vec 60,000 volilen, ki se udeleže glasovanja, pravico do enega poslan- milijonov nizko plačanih de- ca. Število poslancev torej od- lavcev. Nemčija je v občutni visi od števila ljudi, ki se ude- gospodarski krizi, radi katere leže volitev. Prejšnja zborni- so potrebne drastične finančne ca jih je imela 493, sedanja jih reforme. Plačevati mora viso- ima okrog 570 ke reparacije in tp breme voj- Štiriindvajset strank je po-mh odškodnin bo ležalo na 8egi0 v volnni boj ki ^ * Nemčiji skozi tn generacije in 7,5,5 kaadidatov. M j dalj, ako se Voungov načrt dobije niti 60000 K,asov . medtem ne spremeni. • vsled tega nimajo nobenega V znamenju krize in teh poslanca. Tekom kampanje, problemov se je vršila volilna ki je bi|a ena najb(>Jj kampanja za državnozborske kar jih pozna Nemžij . W| volitve, ki so se vršile v nede- 6 ubWh> 165 ranjen^h več ljo 14. sept. Vsa Evropa m tig0(5 pretepenih, 851 je bilo tudi Amerika je nestrpno pn- obsojenih na zaporne kazni, in čakovala izida, kajti prejšnjo tisoi zaiasno aretiranih zbornico je vlad» razpustha z Socialistična stranka ostane utemeljitvijo, da je z njo radi tudi y bodoie najjaeja 8tranka razkosanosti strank nemogoče v zbornici_ Dobi|a je ok konstruktivno delati. Najglas- 8i600(000 Klaaov ^ U3 ^ nejši so bili v volilni kampanji cev. preje jih ime,a 153 na skrajni ekstremisti — na desni drug;em me8tu je fašUtična fašisti in na levi komunisti, ki stranka s 107 poslanci (preje so oboji prišli iz volilne borbe 12) komunjgti na tretjem 8 78 z velikm uspehi. ■! (preje 54), katoliški centristi Največji napredek beležijo ga (preje 61) naciona)isti }1 fašisti (ki se uradno imenuje- (preje 78)> K0sp0dargka stran. jo narodno sodalistična stran- ka 23 (preje 23)> držav ,a ka); iz strančice, ki je štela v stranka 22> Bavarci 19 {pieje PREDSEDNIK GREEN PROTI ZAVAROVALNINI ZA BREZPOSELNE Ko je nastopil službo tedanji policijski načelnik v Chicairu »o Iimti ob tak* premem bah, obljubo,..! UU^J^ il™T" ' V ^ b l 10- "Pt" -mor- K^r ^ imel lekarnar .«mo $40, ,U se roparja razjez.l. ln g. ubila. Nekaj dni prej sta d v« mlada rop«rj. „bd. bres v,rok. mUdo Prod.j.lko v nAi «rocriii, ker .ti bljl po„lu nerrozna . Vebk. porota in po^bne komisij, proi.kujejo in i,udirajo, k.ko pripUvah « kriminalnega »ala", tod« ker je policijrfu, .odni i„ politični «p.r.Vobeh .frank ki rumpiran predeva ropar.ki i„ gr.ftar.ki. inOinkt političarje ter druge re»,ake v v^na^ u, rniin.il. Temu .tanju ne bo mogoč, odporno« drug«. kot , organi,UTj^, delavske stranke s socialističnim programom. močne prejšnji zbornici 12 poslancev, so postali druga najjačja stranka s 107 sedeži v državnem zboru. V volilni kampanji so faši- 17), ljudska stranka 29, kmečka liga 18, krščanski socialisti 14, po par poslancev pa imajo razne druge skupine. Okrog 25% ljudi se je izreklo vedoma in nevedoma za sti naglašali za svoj program absolutno opozicijo protiYoun- j f ^^ti^o * d i kV^ÛToT " 15*^ govemu načrtu za odplačeva- ! OPASNO PRODIRANJE RAKETHUEV V UNIJE IN NJIHOVE AKTIVNOSTI Triintrideset unij v Chicagu baje pod kontrolo kriminalnih elementov.—Ameriške strokovne unije šibkejše kot kdajkoli v prošlih 30 letih Pomanjkanje idealizma v a- etc.) je na konvenciji te orga-meriških strokovnih •»«"•»> --->-= - -----■-•• POOSTREVANJE 0D-NOŠAJEV MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Wm. Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je | v svoji izjavi za konvencijo federacije dejal, da se ne strinja z agitacijo, katere cilj je izvo-jevati podpore za brezposelne. Po njegovem mnenju je najboljša podpora brezposelirm delo, zato apelira na vse od tovorne faktorje, naj poskrl>e, da bodo delavci dobili zaslužek. Podpora bi jim po njegovem mnenju le škodovala. Nihče ,ki agitlra za podporo brezposelnim, ne ubija privatne iniciative in takih reči, ki jih ima v čislih Green. Vsak socialst mu radevolje pritrdi, da je najboljša podpora brez-poselnim zaposlitev, toda to naše mišljenje ne more preskrbeti trem ali štirim milijonom brezposelnih dela in zaslužka, kajti z deli razpolagajo korpo-' racije, ne mi. Lahko pa zahtevamo podpore za brezposelne in to bodo prej ali slej dobili, kajti brezposelnost postaja kronična socialna bolezen tudi v Zed. državah. Pomnožitev prohibicijske- NOVE OMEJITVE PRISELJEVANJU V odpomoč brezposelnim, pravi vlada, bo naseljevanje iz Evrope začasno »koro čisto ustavila. — Tudi Kanada Je zaprla svoje meje. — Kriza brezposelnih v Južni Ameriki. ga osobja "Mi imamo pripravljenega! še mnogo svinca za jugoslo-' vanske hrbte," so pisali pro-1 vokacijski fašistični listi na račun Jugoslavije po sodnem u-moru štirih slovenskih mlade-ničev v Trstu. "Fašistična re- 'mentarizma. unijah in nizacije, ki se je vršila pred ne- vo,ucija bo šla brezobzirno nanje reparacij, proti Židom in za P» v kapitalistična ideologija veli- kaj dnevi v Cincinnatiju, dejal, PreJ in pomedla pred sabo no-odvzetje političnih pravic žer.-I1 Beuaiiji bisusiu paria- veČin« nilhovih vodifplipv Ha ib« __tranip in 7iinnnin «n^a^^o " skam. Obljubovali so kmetom brezobrestna posojila, odpravo • ju„ vi uixaviu ¿uui »niicau, m uu parlamenta in uvedbo faš^t.č- ali bo ime. ne diktature. Bi^ezposelmni Nemčija koalicijsko vlado delavcem so obljubovali zapo-, . ** komnistično, ostalih 60% pa v ke večine njihovih voditeljev da ameriške unije po moči in tra,lJe in zunanje sovražnike,' ^ , . .... Je vzrok, da so mnogi unijski vplivu niso bile v prošlih 30 1«- Se *Iasi neki drutfi grozilni čla Lez mesec d m mora Diti no- iokali v ve^jih mestih postali uh no5enkrat šibkejš kak nek v uradnem glasilu fašistič-vi državni zbor sklican, in do -------^ • - JO* Art,VUI i plen takozvanih raketirjev, ki so danes. On sicer pripisuje ne stranke izkoriščajo članstvo in tirjajo največji vzrok tehniki, ki iz- Italija nič ne skriva, da pri- . , . . , podkpnine od kompanij, kon- podriva delavce ter radikalizi- Povija svoje ljudstvo na vojno slitev z javnimi deli, temu pro- lLStlh strank» ki podpirajo seda« traktorjev, prevoznikov in od ra obrate. z Jugoslavijo. Italija hoče o- gramu pa so prilivali še olje njo ustavo, aU pa Do 4kogarkoli morejo. Raketirji so Ako pa bi predstavniki A. F.W*ti svojo pozicijo z novimi pravljala pot fašistični dikta- se jim zazd .......... turi. V prvem slučaju bi .mo- slroka delavcev pripomogla k organizatorji. Ce L. hoteli govoriti resnico, bi teritoriji na račun Dalmacije i, da bi jim kaka priznali, da je mrtvilu v unijah *n slovenskih krajev. Fašizem lTP v nrinnmntrlo Lr 1/ »«nr/v M n « M ■ L. ^ i _ ...j » • Ki Kil «Un u: najbolj šovinističnega naciona- llZFal'istom sorodno stranko v 1 Str0k& de,avcev Pripomogla k krivo pomanjkanje navdušenja bi bil nevzdržljiv, ako si ne bi tvorijo tudi Alfred Hugenber- rala 111 v k0* ]dohodkom, pa jo organizirajo za organizacijo. Duša ameri- 'Prilival življenske sile z vojno govi nacionalisti, ki imajo 41 ^ ^^ V un,J0- r ^ unij je zapopadena v do- propagando in z navdušenjem poslancev, v prejšnji zbornici,® druirem Da V Chicagu posebna komisija larju, kakor v korporacijah, ki za klanje. pa so jih imeli 78. Nazadovali j*™_rfd žil ' koaiiciji fašistič- Preiskuje "raketirstvo" v uni- so tukaj radi interesov posa-' V Jugoslaviji se oblast trudi so v prid odprto fašistične k ' jah. Triintrideset unij v tem nieznikov in nimajo nobenega zatreti v kali demonstracije stfanke . "Vakor so'volitv- v Nemč'j;! mestu Je baJe Pod oblastjo ra- smisla za koristi skupnosti. Vlo- Proti Italiji. Časopisju ni do- Do 90% volilcev se je udele- svet ie^ vzroke či ^etirjev. Izriniti jih iz vodstva *a in naloga unij pa bi morali puščeno pisati proti Italiji, ka- žilo glasovanja, okrog 35,000,-! gtolah^najti' Nemčija da- Je nemogoče, ker se v svojem IMi drugačna. kor pLše italijansko proti Jugo- je duška svoji potlačenosti, in boJu Poslužujejo nasilnih me-daje ga z glasovanjem za ek- lod ln umorov, stremni stranki ,ne da jima bi, Nič boljše ni z unijami v ljudstvo resnično zaupalo. 1 New Yorku. Mnogi lokali so Ako se demokratske stranke le sredstvo pustolovcem za do-združijo v koalicijo s socialisli,| bivanje "postranskih" dohod- Prohibicijski administrator Amos W. W. Woodcock želi, da se v proračunu določi za njegov oddelek $11,200,000, ali dva milijona dolarjev vel kakor v prejšnjem fiskalnem letu. Woodcock pravi, da potrebuje še najmanj 500 novih prohibicijskih agentov, da bo imel na vsakih 60,000 prebivalcev vsaj enega plačanega, ki bo pazil, da bo ljudstvo izpolnjevalo ta sveti zakon. Nova politična stranka v Illinoisu V Illinois« je bila ustanovljena American National Party, ki je vložila že peticije za svo-e kandidate pri jesenskih volit-jvah. Njeni predstavniki pravijo, da stranka verjame v se--danji kapitalistični ekonomski sistem z modifikacijami. * | 000 oseb, največ v zgodovini nemške republike. Vsaka oseba stara 20 let ali več, ima v Nemčiji volilno pravico. Ota- SVOJE VTISE o goriških Slovencih opit« » kratkem » Proletarcu Matt P«tro»ich iz ColKnwooda. V Kanadi je nad 118,000 brezposelnih Kanada je imela mesec« av- ostane zunanja politika Nem- kov in političarjem demokrat- £usla 118'000 brezposelnih, Či je mirovna in protirnilitari- ske in republikanske stranke £ 2a »f™ razmere zelo stična tudi v bodoče. Ako pa'za agitacijo v volilnih kamJ visoko število. Prizadetih je pridejo v vlado fašisti, bo to panjah. soč dolarjev na leto, največ v zmanjšalo od 1. 1920 za deset Franciji signal, da se bo pri- Kot se glase zapisniki pre- od 'proš,e zime pravljala na obra.nbo proti iskovalne komisije, paradirajo __1_ nemški agresivnosti. I mnogi zločinski karakterji pod, . . v .. Največ upanja polaga demo- masko delavskih voditeljev. Ta lWa(10Vanje Števila farm kratični svet v socialno demo- business jim prinaša več sto ti-| y illinoisu se je število farm k racijo. Vzlic bombariflranju od vseh strani in vzlic neugodnemu položaju, v katerem se je nahajala v teku kampaaje radi svojega sodeldvanja v nekaterih prejšnjih vladah, je o-hranila svoje mesto in ostane največja stranka v rajhu. tudi mnogo Slovencev in Hrva- tem, da preprečijo krvavi ¿potov; eni so brez zaslužka že Pa(1- slaviji. Vzlic temu postaja tudi jugoslovansko ljudstvo bolj in bolj prežeto sovraštva proti Italiji. Vojno nevarnost med tema deželoma morejo odvrniti le velesile s svojim pritiskom na Italijo, ki pa mora postati močnejši, če jim je resnično na Hoover jeva administracija je prišla na idejo, da je treba naseljevanje iz Evrope nekaj časa čisto ustaviti. Ameriški konzuli so dobili naročilo, da naj odrekajo vizume onim, ki se mislijo priseliti v Zed. države v s vrh o iskanja službe. To postopanje dovoljuje naseljeni-škim oblastim določba, da se ne sme v to dežek) pripustiti nikogar, ki lahko postane "jav. no breme". In delavec, ki pride sem za zaslužkom, pa ga ne dobi, postane čisto lahko "javno breme", in tako je vlada našla legalen izhod iz zagate. Tudi Kanada je skoro č^sto zaprla svoje meje. Radi velike brezposelnosti v Argentini, Braziliji itd., pre-mišljujejo tudi ministri južnoameriških vlad o predlogah za omejitev ali pa ustavljenje naseljevanja. Službe postajajo tako dragocena reč, da se jih ograjuje v trdnjave mej, ali problema to niti od daleč ne reši, zato bodo morale vlade storiti pač kaj bolj pametnega, če jim ^je res za olajšanje bede brezposelnih delavcev. Povsod se poznajo slabi časi Dobiček čikaške Yellow Cab kompanije, ki je največja družba za prevažanje potnikov v taksijih v tem mestu, se je v prošli polovici leta v primeri z isto dobo lansko leto znižal par sto tisoč dolarjev. New York ima v šolah 1,300,000 otrok V pričetku tega šolskega leta se je vpisalo v newyorške ljudske šole 1,300,000 otrok. 200,000 izmed teh jih obiskuje verske šole, največ katoliške. ŠE ENO VPRAŠANJE RAZOROŽITVE v podkupninah. Prav nič drugega ni, ako v ta- odstotkov. V začetku leta 1929 je bilo v Illinoisu 237,181 ki atmosferi unije nazadujejo. farnif |etas jih je Se 214,871, Daniel J. Tobin, predsednik ali 22,310 manj. V enaki me- mednarodne bratovščine tim-starjev (International Brotherhood of Teamsters, Chauffeurs ri nazadujejo tudi v Wisconsi-nu in več ali manj v vseh drugih državah Unije. V Španiji se pripravljajo na volitve Španska vlada obljubuje, da se bodo vršile volitve poslancev v parlament enkrat decembra. Velike stavke julija in avgusta so to vprašanje pospešile, kajti Španija je v neprestani nevarnosti pred republikansko revolucijo. Na »liki je arsenal, ki »o ga zaplenili newyoriki policaji nekemu gangiterakemu vodju. Razen različnega orožja so našli pri njemu nitroglycerin ter druge priprave za izdelovanje bomb ,nad sto ključev in pa orodje, ki aluži pri vlomih. V New Yorku imajo aedaj preiakave tudi o korupciji zgoraj. Več najvišjih uradnikov je obtoženih prejemanja grafta in zveze s gangster ji. « C Qlas€i)ii iz lipase g a gibanja Za pojačanje J. S. Z. In razširjenje "Proletarca" Dati je mesec avgust za vsak list eden najslabših v letu, kar se tiče naročnine, in dasi skoro vsak par poletnih mesecev nazaduje v cirkulaciji, je Proletarec dobil avgusta več novih naročnikov kakor pa je bi|0 črtanih starih. Dasi je bil napredek maj-hen, je bil vendarle napredek. Kot razvidite iz ¿zkaza, ki je priobčen na tej strani, so dobili agitatorji od 1. jan. dozdaj 1,054 celoletnih naročnin .Treba jih je dobiti do 31. decembra še 1,946, da dopolnimo kvoto tri tisoč celoletnih naročnin. V kampanji za razširjenje Prole-tarca pričakujemo tekom tega in prihodnjih mesecev do Novega leta ugodnejših rezultatov. * Tudi eni klubi JSZ. beležijo lep napredek. Klub št. 27 v Clevelandu ima sedaj 75 članov in članic, in če bo napredoval kot prošlih par sej, bo kmalu prekosil de-troitski klub št. 114 in čikaškega št. 1, katera sta sedaj edina kluba v JSZ., ki imata nad sto članov in članic vsaki. Mladinske (angleško poslujoče odseke) imajo klubi št. 5, Conemaugh, št. 37, Milwaukee, in št. 114, Detroit. Mnogo tu rojenih članov imata tudi kluba št. 1, št. 115 in več drugih. 1 Klub št. 27 v Clevelandu je prvi, ki je ustanovil ženski odsek. 2e ob ustanovitvi je štel 20 članic. V nekaterih naselbinah so klubi ovirani v razvoju radi popolnega zastoja premogovnikov ali tovaren, postali pa so toliko živahnejši klubi v večjih naselbinah. So-drugi in sodruginje, naprej z delom za probujo in organiziranje jugoslovanskega delavstva v J. S. Z.! BSSiapp ' IK m i IBM ¡M* • v Forest Preserve nad Steržinarjem •«jr- - ir^T'W t 4M Metropolski pregled pri nas imamo kopo duhovnov, iz zasede. Zmanjkalo mu je čestite cerkvene sestre, cerk- argumentov, ne more naprej, CoHinwood, O. — Pri nas že moštre, štiri cerkve, katoliške pa se smeši za krinko škrata v več dni zastonj iščete bojev in šole, štiri liste, med njimi> en bojevitih. Tudi vreme se je demokratski in en republikan-umirilo. Uredniki republikan- ski dnevnik in sedem slovenskega in demokratskega dnev- skih domov, dve banki, ter nika so se zakopali v trenče. vsake sorte pijačo. o tudi nadizobražene ljudi, in take, ki so v starem kraju pohajali celo v gimnazi- Morda vsak čas kaj poči. da bc že pokalo, predno zagleda ta dopis beli dan. Morda bo še dolgo mirno na naši jo in trROVBke ^le. Ampak iz fronti. ^ knjig, iz katerih so se učili, , ao izgubili liste, pa jim ni bi- Demokratek! koncilman Mr. lo ^ nadaljevati študije Mihebch je bil v mestni zbor- ..Gremo y AmerikCf več mc« zelo hud, ker republikan- mo yed fcot tfat { ct, kiso na krmilu, odslavljajo rfd . g kmetov„ Ti fantje t. mestnih služb demokrate ter 8q naše bre katerim &e jih nadomeščajo s svojimi agi- spoprimemo. Za delo v Utorji. Miheliču to ne ugaja tovarnah niso še ma . so za in je protestiral, manager Mor- e bni kajti Jtam ye_ gen pa ga je potolažil z we ^ izvežbanost in hitrica Izu. wiu,see to tnat . čena dekleta narede v pisarni Če pridejo prihodnjič demo- v eni uri več, kot pa oni naši krat je na vrhu, bodo storili isto nasprotniki v dveh dneh. Za z republikanci, le škoda, ker coalmine niso, ker je v nji pre-ne bo slovenskega republikan- več temno in njih je rado strah, skega koncilmana, da bi prote- Tako so podali problem in Nad dvajset tiaoč Nemcev Is v«eh krajev Zed. driav je prišlo na 69. . . __, . . , ^....sv»,«, letni festival nemike pevke «veae v Philsdelphiji. Kasen petja so imeli na bl • 8abo tudl dru^ ^odruge in razna društva, federacije itd., sporedu tudi atletske tekme. Na sliki je del mnoiice pri spomeniku slav- sodruginje. Fr. Udovich bo *Ot pa za SVOje delavsko glba- nosti, posvečen sadju li iitu. Kot običajno, so se vriili tudi veliki ljudski imel prostora za več izletnikov nje* plesi v narodnih noiah po starem nemškem običaju.__na svojem trucku. Pokličite 3. Ker klub ne daj^ bolni- «pifmnAii^Atf ne stranke udeleževati se bojev «a in si rezervirajte sedež. , *ke podpore, ne posmrtnim ildmesio argumeniov — razredno zavednega proleta- v nedeljo se torej vidimo v 4. Ker se bojimo delati za rijata v Avstriji. V teh borbah fore^ preserve nad Steržinar- boljšo člove&ko družbo, je morala stranka vedno raču- jem- — P- O. Ker neradi plačujemo takozvanimi "tekači" --članarino, in ker socialistična |7|ui rhnstva Muha st 1 deničev in deklet za P^top, IAICI LldllMVd KIUIM »U 1 nas rHdevolje obišče na sestan- ku in nam bo pomagala kolikor bo v njeni moči. Ako bi bilo več takih deklet, pa ne bi bilo toliko jamranja Chicago, 111. — V prošli štev. vsled naše počasnosti in brez-Proletarca smo poročali, da bližnosti. Namesto običajnega priredi klub št. 1 izlet za svoje Ogovarjanja bi se organizirali članstvo v nedeljo 21. sept. v v soc. stranki ter se skupno bo-forest preserve nad Keglovim rili za naše skupne interese, vrtom v Willow Springsu. Ker j "Združimo se, da bomo moč-pa je pot na grič ,kjer smo pri- ni," je geslo zavednega delav-rejali take piknike prej^, zapr- stva. Rojaki ,oprimimo se ga ta, bomo imeli izlet istolako v |tudi mi, pa bodo naši klubi ra-forest preserve, toda nad Stcr- sli v članstvu, in imeli bomo v žinarjevim vrtom, nedaleč stran njih tudi močne mladinske in od ceste in električne železni- ženske odseke, ce. Kdor se pripelje z joliet- Joseph Lever, sko karo, naj izstopi prf Sterži- --- narju (Red Gate Stop) in kre- If«: in « Unhnm I S! 7 v M potem na gr ič, kjer bo zbra AdJ Je S KWDOm J' L- V no klubovo članstvo in njihovi prijatelji. Vstopnine ni. Prinesite jest-1 Pittsburgh, Pa. — Odgovor vine s sabo, pijačo pa boste do-1 na gornji naslov je tale: Klub bilr na pikniku. Za tiste, ki1 je v mrtvilu ! Krivdo za to stane httlo prinesli jestvin, bo pri-j nje nosimo vsi člani. Vzroki so pravljalni odbor preskrbel pri- sledeči: Pittsburgh!!? grizek, Andrew Miško pa vam 1. Ker ne pridemo skupaj, bo postregel s pečenim krom- da bi mogli obdržavati seje in pirjem. Imeli bomo tudi god- sklepati o klubovem delu. ca. Kdor ima avto, naj pova- 2. Ker se bolj brigamo za kreg z resnico Milwaukee, Wis. — Nič več nati s ni nikomur skrito, ne v Mil-waukeeju, ne v Clevelandu, ne drugje, kjer ga poznajo, da (mittlaufer), ki so menjali prepričanje pri vsakih volitvah. Povzročili so nemalokrat ne sa- 7« _ : i stranka itak ne bo nikoli zma- Za organiziranje mladine gau. Cleveland, (Newburgh), O.l 6' KeF je b°lje Sfedeti pri s Tudi bahamo se — "mTsmo rojeni pevci . . Granted! Narava rodi pevca, nadarjenost se razvije v njemu, toda ta čudna narava lahko glas tudi vzame. Smo dobri pevci, ampak je tudi precej drugih, zato je dvomljivo, da nas bodo že v lista, ni nobeno sredstvo pre- potrebno zmedo. Zato so stran- skala Fradlova družina "iz La-kratkem klicali iz Hollywooda ter napravili iz nas filmske zvezde. Pišfcm v množini, ali v mislih imam le tiste, take in take stvari darjeni — torej ne sebe^^ To sebe bIati on in nie«ovi pristaši rese. • u • j Jane' ki nas je presenetila pojasnim, da ne bo zamere 8 Šepetanjem, ki ima značaj) Glasovi, ki bi jih dobil so- v^ 8VOjega znanja o delav- , ________________ Jaz bi v svoji skromnosti dal P^1^» obrekovanja, v listu cialistični kandidat samo zato, skem gibanju ter s svojo moč-; jo. Pisec teh vrstic ne smatra, nekaj kredita tudi tistim ki so Pa se Potujejo zavijanj in ker je Slovenec, bi njemu lah-|no V0jj0 pomagati v agitaciji.j da je on brez takih napak, je dali talentom priliko, da so se laži; Pr\P°m°?11 do »zvolitve. to-|Na prsih ima pripet SOcialistič-! pa pripravljen, da jih popravi, razvili v rojene pevce in druge artiste. Imeli so pogum, ustanovili organizacijo, in vabili Stautu, uredniku tukajšnjegaimo razočaranja, nego tudi ne- — Dne 31. avgusta nas je obi-l mlZ1 in IKratl karte-lista, ni nobeno sredstvo pre- potrebno zmedo. Zato so stran- skala Fradlova družina iz La- 7* Ker \e prijetneje stati ogabno, da se bi ga ne poslu- kini voditelji in agitatorji na- trobe, Pa. Bili smo jo veseli, pri bari.' piti in debatirati, kot žil v boju proti ljudem, kate- glašali, da bo delavstvo dose- kajti vsi so aktivni v socialistič- pa a^itirati za klub. rih ne ipara. Namesto, da se glo uspehe šele kadar bo veči- nem gibanju. Ko smo si segli Ker nimamo časa za seje bi spustil v stvarne razprave, na ljudstva dovolj izobražena v z j0hn Fradlom in nje-1in klubove aktivnosti, dasi ima-ki 'so rojen7 za se P°fluiuj« zavijanj, namiga- in zavedna, da bo razumela e- govo soprogo Mary, sta nam mo časa na ostajaje za vse vari, ki so na-ivanJ in natolcevanj. Neljube o-'konomski proces in svoje inte- predstavila tudi svojo hčerko drugo. Naštel bi lahko še več naših slabosti, toda te naj zadostuje- - . .. . . . ^iohi mi« ^iipcv ouviauauv- f" i^/ia »ijcii, w ck jih pupinvj, Na moj dopis v Prosveti, pri- da socialističnega gibanja bi ne znak, kar je med našo mla- Ce to hočemo vsi, bodo gornji občen pod naslovom "prozorna pojačali. djno redkost. Jane nas je vzroki izgubili vrednost in klub vpraševala ,če imamo v našem JSZ. v Pittsburghu postane kar klubu organizirano tudi mladi- bi moral biti, in tedaj bomo taktika", se poslužuje v odgo- Zakaj nam Obzorov ured- one, ki kaj znajo, da se vežba- varjanju običajnih svojih me- nik ne pove kar odkrito, da naj--------„--------------------------------- --------------- jo, nato so sledile priredbe, ki tad» da bi tiste, ki ne berejo glasujejo nasi ijuoje za ^ostale no ReSnici na ljubo sem mo- lahko poročali ,da smo aktiv-stiral. Sicer pa ga do tedaj breme našega naroda, ki mora'so privabile javnost. Talent za drugega kakor njegov list, na-j kapitalistične kandidate Ce- , priznati> da ne> tedaj pa je ni na vseh poljih. Sodrugi, ali morda še dobimo, saj napredu- gledati da ta cvet naroda ži-'zapečkom bi moral le mačku hujskal, ¿eš, glejte, imenuje niu Je poveoai v isti SteviiKi | apelirala, da naj poskusimo, hočete delati? Jaz sem pri-jemo, in tudi republikanski vi ali ;saj životari. Ce takole peti. Laugh, clown, laugh . . . va« "nezavedno maso"! j dragem *op^u, kajti bomo jo pridobili, če se pravljen sprejeti svoj delež na- klub imamo s petičnimi roja- komu kaj rečemo, ali ga kriti- if you can. j v dotičnem dopisu sem zapi- cniiisucni KaKor Kapitaiisucni ,e zadostno potrudimo, in cilj— loge. Vedite pa, da v skupnem 11 dobesedno: "Socialistična *andldai le za ^soke službe T j miadinski odsek kluba—bo do- delu nas vseh je naša rešitev! sežen. Zagotovila mi je, da če John Ban, 241—57th St., ki. ?Zi ieoče"ČvzS,-iam! Pri klubu št. 49 jadramo po- strsnka^rebuje glase, od ^ JiJ« «J £ ki smo že toliko dobrega sto- časi naprej. Tu in tam dobi- ljudi, kateri glasujejo brez Je pisal ta k o KaKor misi, ka rili za narod!" Kadar si ne mo kakega rojaka, ki pristopi prepričanja iz kfttcnhko I ,j « morejo pomagati z narodnimi k "»m Precej podpisov smo narodnjaških ali drugihi bur- ** ^ Dasi smo proti politiki, sta oba lista s svojimi pristaši raz-paljena radi politike. Republikanski očita demokratom su- dobimo zadostno število mla- Pittsburgh, Pa. roanimi " »««». - f^f'^» ------— .7 V,. ~ iA;.n;a u inno gosli, se proglasijo za Mojze- ¡nabrali na peticije za nomini- žoaznih predsodkov. Kje je v «uno. haštvo, in Pire mu v imenu se, ki so pripravljeni voditi na- ranje socialističnih kandidatov, tu govora o nevedni masi? svojega demokratskega dnevnika vrača. Potem se pa čudi premogar v Penni, če imamo boje včasi tudi v Clevelandu. Prijatelj, pri nas ni samo premogovnik, kajti pri nas je premoga cele gore. Pri nas ne u-kazujeta in vodita politiko samo "pitt-boss" in "fire-boss", kajti če bi ju imeli, bi se morala skriti drugim lučim, kajti rod iz socialistične puščave v ali na «lavnem stanu ohijske obljubljeni raj republikansko- demokratske korupcije in pro-speritete, češ, tukaj, o narod, se boš uveljavil, tukaj, o nesrečni, od čikaških socialistov zapeljani slovenski proletari-jat, si boš izboljšal svoj lunč, si pomnožil svoje sendviče! Dejal sem, da smo že več dni mirni, ali nekdo le strelja _ __ * KONFERENCE KLUBOV Js S. Z. t IN DRUŠs PROSVETNE MATICE govora V odgovoru Frank Novak. v predzadnji zannji ir • • v v ■ soc. stranke pravijo, da jih ne àtev. Obzora prepeva v dopisu j VpiSOVanje V VeCemO SOlO KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE "PROLETARCA" bo dovolj. Treba jih je nad priobčen s podpisom M. G. o 30,000 v toliko in toliko različ- j socialističnih voditeljih, ki so!# kluba št. 27 J. S. Z. nih okrajih. Za to akcijo b; rabili najmanj tisoč delavcev, pa jih ni. Slovenci smo se pri tem delu najbolj odrezali. MOON RUN, PA. konferenca v nedeljo 28. septembra. T ? ? T ? t ? t mestih Avstrije. S tem hoče natolcevati, da "čikaški socialisti" ne gredo med maso ali Konferenca klubov JSZ. in ; kaj sličnega. društev Prosvetne matice bo v Z ozirom na mojo trditev, nedeljo 26. oktobra v Collin- da soc. stranka ne potrebuje woodu v Slov. del. domu. Pri- glasov volilcev, ki se nagibajo čne se ob 2. pop. Zvečer bo zdaj sem zdaj tja iz raznih šli med nezavedno maso in do- Kaj bi dali, ko bi se dobro na segli velike uspehe v raznih ueili seštevati, odštevati, mno žiti in deliti, tako da bi z lah imel priredbo klub št. 49 z va-rijetnim sporedom, potem bo buržoaznih predsodkov, omenjam, da so baš to trdili tudi kiub *t* 27 bo otvoril v svojih veselica. Sodrugi delujte, d,-, prvi voditelji socialistične stran-j prostorih računsko in angleško bo oboje uspešno. j ke v Avstriji in enako v drugih za moške in ženske. Vpi- I deželah. Socialistično gibanje ¿¿te se v klubovih prostorih pri se ne bori le za trenotne uspehe sodrugu Branislu ali Krebelju. temveč v prvo vrsti za preured- Cilj: Tri tisoč celoletnih naročnin, ki ga imajo doseči agitatorji "Pro-letarca" t let« 1930 do 31. decembra. To je "Proletarčevo" jubilejno leto. Loto« bo dopolnil itoj« prvo četrUtoletje svojega dela na polja delavske vzgoje in v borbi sa delavska prava. Vse naročnine v iskaau s« polletne. To je, vsaka celoletna naročnina je iskasana sa dve polletni. Doštevajo se od iskasa do iskasa posameznim agi« koto izračunali vsak vsakdanji »•tori*m in skupno................. račun bodisi doma ali na v to- Pr¥* iU¥,lk "nacl naroinln#- kl •mo ¿lh Pr*i*!i «*» »«¡utorjev * račun oooisi aoma aii pa v to- roilih dv^h t#dniKf drufa vr,u tnmil niiroinim9 pr.jinj.ga i,kMat in varni ? Precej! je vaš hitri od- pa »kupno iteviU. govor. Ako ste pripravljeni žrtvovati po dve uri na teden, tedaj to znanje lahko dosežete brezplačno. Slovenski socialistični Frank Barbich. LISTNICA URKDNIŠTVA Zapisnik konference JSZ. v SHEBOYGAN, WIS. konferenca v nedeljo 28. septembra. T iti Podučeval -bo dobroznani uči-bo ekonomskega sistema ter za teij angleščine Joseph A. Si-preobrazitev organizacije člo- skovich. vzhodnem Ohiu, ki ga je poslal veške družbe vobče. , , . , -- k°"-cem -Pta-k» Kdor pozna zgodovino so- J^o "¡TVoZ^' cialno-demokratičnih strank, vam je za brezplačen pouk v njihove boje, poraze in /mage, računstvu in a„gieščini po en-ve, da so jim prinesli razoča- krat na teden ob četrtkih od ranje baš oni nezavedni delav- ? do 9 zvečert vpisite ae takoj Sola se otvori 2. oktobra. ♦>|Nace Žlemberger, tudi v tej «►¡številki ni dobil prostora. Ce V .le mogoče, bo objavljen prihod- O njič. ? Joseph Snoy, Bridgeport O. .. Anton Jankovich, Cleveland, O. Chas. Pogorelec, Chicago, 111. .. Jacob Roii^, Milwaukee, Wis. Anton Zidanšek, Farrell, Pa. Louis Bartol, Strabane, Pa. K. Erznoinik, Red Ix>dfre, Mont Anton Medved Chicago, 111. ............... Klubi in društva v njunih delokrogih naj skrbe, X , ci, kateri so iz teh ali onih ima Sodriigom v Clevelandu. \ogo}, 8lučajno glasovali za so- .¿'LT'^2:"*" cialistične kandidate in se po- prvi petek ob 7:30 sveder in vsako A , ... ... , . Mike Krultz, Willard, Wis................ John Kohal Johnstown, Pa............ John Krrbel, Cleveland, O................ John Jereb, Rock Springs, WTyo. .. Marko Tekavc, Carfonsburg, Pa. m vnni WIKV) v««» wwobC » pio««ii| C ' -----' " ------------- svojimi prijatelji in prijatelji ! Z*iU' Fore^1City' ....... V 111 . .. . . , y Wlubovib prostorih v Slov. narodna n« ZUnaj Pa SO tO tolmačili Zfl rani to{no ob ? ^^ Ak() f da t™0 zastopana s svojimi delegati. Ï Zt": gibT„'a°vanje ' ^ ^ ^I,i8te ^^ ^ ^ V X da bo mo101 čim več ns1 K'M,UIJH' , nes, da ne boste izostali iz raz- !po,ju '«fois in V borb« pred 28 leti sem imel pri- reda. rrrvvTTT/VVVV¥VVVMm^^ .. n.i. frm. Hko kot član socialdemokratič-1 Odbor. » Skupaj polletnih naročnin Skupaj celoletnih ........ fte manjka do kvote .... poslanih Prsjinji iskes Skupaj obs Is kesa .. 14 325 339 .. 30 215 245 .. 16 165% 171% . 3 161% 164% 1314 79% 93 .. 2 41% 43% 7 28 35 9 1 25 34 . 13 10 23 27 7 20 .. 2 18 20 .. 10 7 17 .. 8* 8 16% 3 11 14 .. 2 12 14 .. 2 12 14 8 6 14 .. 2 U 13 ,. 4 8 12 . 3 8 11 .. 6 4 10 2 8 10 .. 6* . 4 9% „ 6 — 6 , 8 2 5 . 4 — 4 . 2 — 2 .187H 1180 1367 H 741 - i« 21084 1054% 1945% STAR TUREK NA "OBISKU" Z obiska v Clevelandu Detroit, Mich. — Veliko sem te čital o slovenski metropoli v Ameriki ter njenih narodni^ in drugih bojih, o njenih .organizacijah, domovih, pevskih zborih itd. # V soboto, dva dni pred delavskim praznikom, sem áel tja na obisk z bivšim Clevelandča-nom Fr. Česnom in našim mladim sodrugom Hermanom Rug-lom. Kot je že običaj, amo se oglasili v Slov. nar. domu, kjer smo dobili mnogo starih znancev, sodrugov in sodružic, ki so stanovile ženski odsek kluba št. 27. V Clevelandu so Slovenci v svoji naselbini kompakten faktor in ao vsled svojega velikega števila tudi zn ni, imajo močne organizacije ter se močno udejstvujejo tudi kulturno. Veliko so mi pravili od obeh strani o razdoru "Zarje". Poslušal sem ter prišel do zaključka, da je pravica na klubovi strani, kajti "Zarja" je bil» u-¡ stanovljena pod odkriljem kluba št. 27, in delala sta skupno j ves čas, koperirala ves čas, in bila eno. Tudi pravila govore, da je pevski zbor "Zarja" odsek kluba št. 27.* Pevci in pevke, ki so se od originalne "Zarje" ločili, hočejo, da klubova "Zarja" odstopi od svojega imena ter ga prepusti odstopli skupini, ravno tako naj ji prepusti note in drugo, kar spada pevskemy zboru. Sodrugi pri "Zarji" pa nimajo nič volje, da bi prepustili ime "Zarje" skupini, pri kateri je mnogo takih, ki so za njen razvoj prav malo žrtvovali. Ce _ bi postopali taktično in pamet-i ,, *koda~da ie Driái0 do te_ no, ne bi razdvojili najboljše-!vellKa f , d* J® prisio ao te-p ga slovenskega pevskega zbo- «a razko,a ln do te totbe za po zasluženju-ra radi sporov med skupinami lme ,n »movir.«?. Plut je dober delničarjev Slov. nar. doma. pevec, kar mu radi priznamo. Videl sem, da ima klubova1 Meni izgleda, da je on prav ne-"Zarja" med občinstvom mno- rodno šel za druge po kostanj go priznanja in simpatij, ki jih v ogenj. Kot dober predsed-tudi zasluži. Ljudje polagoma nik bi bil lahko vse to prepre- Turek Zaro Agha, na «lasni na tej sliki, pravi — baje ima tudi dokaza — da je star 15S let. Na desni je njegov pravnuk, kateremu je Zaro pokazal, da vilic svoji starosti ni ie izgubil moči. Pravijo, da ne kadi in ne pije. zato ga občudujejo posebno oboževalci prohibicije. Žen je imel ie toliko, da se sam več ne spominja točnega itevila. Tukaj služi vaudevilskemu kieftu in "probibiciji". Zaro Agha ni edini, ki je po Matusalemovih časik dočakal tako visoko starost. O arabskem šejku Rafai Rabelu pravijo, da ima 157 let. Nedavno so listi poročali, da se je neki premininentni lekarnar v Stambulu oženil s Fatimo Harum, ki ima 1S3 let. Če se ozremo v zgodovino, čitamo, da je iivel Wm. Edwards v Cadriffu 167 let. V Braziliji je umrla Louise Troxo v 174 let starosti. O Ogru Zartanu pile je, da je bH star las let, ko je umrl. V Sbore-ditcbu w Angliji je grob Tkomasa Carona, na katerem je vklesano v kamen, da mu je bilo 207 let. La se je življenje poslovilo od njega. Mogoče je, da se je kamnosek zmotil aa celih ste let. V sploinem je bila stareet povprečisega človeka v nedavni prožloeti velike nižja nego danes, ko jib ne mori več kolera, kuga ter druge take epidemijo. Bo pa dvignjena ie bolj, kadar jib neba ugonabljati industrija, ki sdej iztisne is človeka v interesu prelita zadnje srage moči. potem pa ga vrže izčrpenega na eeste. v kotel "metropolske" politike organizirali svoje delav&ke, to je socialiatične liste kandidatov? Sposobne ljudi imamo. Kar se tiče Jugoslovanov, bi se jih za delavsko politično akcijo lahko pridobilo in organiziralo seveda ne še za te, pač pa za prihodnje volitve. Na konferenci JSZ. 31. avgusta smo sklenili, da poskusimo pridobiti za skupni nastop Belmont County politično ligo. Ce bi se zavzela za Stvar tudi federacija druš. SNPJ., bi delavski tiket gotovo dosegli. Ce hočemo, da socialistični tiket zopet dobi svoje staro mesto na glasovnici, moramo delati zanj po okrajih, ne pa ae preveč zanašati na centralo. Letos ga v tem okraju ne bomo imeli, in sedaj, ko pišem to poročilo, se še ne ve, ako smo dobili dovolj podpisov za naše kandidate v državne urade. V tukajšnji naselbini vlada veliko zanimanje za pevski zbor "Naprej", kateri je odsek soc. kluba št. 11. Ker obrat večinoma počiva, imamo dosti časa, da se urimo v petju. Naš zborovodja je sodrug Frank Matko. Zbor "Naprej" hitro raste. Šteje tudi že precej mladih članov. V soboto 27. sept. priredi svojo prvo veselico v korist zbora. Ob tej priliki že zapoje par pesmi, o našem gibanju pa bo govoril v angleškem jeziku s. J. K uteh iz Pittsburgha. Vabila in vstopnice so bile poslane v razne naselbine tega okraja. Zbor upa, da se bo ob činstvo odzvalo vabilu. Igrala bo domača godba. Vstopnina je 35c za moške in 25c za ženske. Prične ae točno ob 7. zvečer v društveni dvorani. e V soboto 11. oktobra priredita tukajšnji društvi št. 13 in 640 vinsko trgatev v prid Miklavževega večera za mladino. Zabave in smeha bo mnogo. Seznanili se boste s Strogim o-četom županom, pa tudi z njegovimi biriči, če boste preveč posegali po grozdih v njegovem vinogradu. Tudi na tej priredbi nastopi pevaki zbor "Naprej". Delavske razmere ao neznosne. Rovi obratujejo dva dni na teden, ene jeklarne polovico časa, druge sploh nič. Ljudstvo je v mizernem stanju. Ko se je obnovil šolski pouk, so prišli mnogi starši v nemale zagate, ker niso imeli sredatev, da bi mogli otroke primerno obleči in jih nahraniti ter poslati v šole. Ali je tak sistem pravičen? Ce ste tudi vi mnenja, da ne, tedaj pristopite v klub št. 11 in s tem v soc. stranko. Med nami boste dobrodošli! Joseph Snoy. spoznavajo, da so samo zaved- čil in če bi stvar boljše preu-daril, ne bi podpisal famozne ni delavci njihovi pravi prijatelji. Klubova "Zarja" raste tožbe za injunction, in vse pogoje ima, da bo pre- Izprevidel sem, da naši sodrugi v Clevelandu porabijo ve" liko svoje energije v lokalnih bojih, ki se nanašajo striktno na zadeve v naselbini, toda ni drugega izhoda. Vprašanje petja in zbora je sedaj v ospredju, ki s stališča delavske borbe proti socialnim krivicam ni važno, toda za klub in za nasel- Banovčev poslovilni koncert v Clevelandu V nedeljo 21. septembra ob 8. zvečer se vrši v Slov. nar domu na St. Clair Ave. poslovilni koncert Svetozarja Banov- nesla krizo razkola. Pri sodišču morajo veljati za glavni predmet dokazovanja pravila, ki so vsekakor v prilog stališču klubove "Zarje", ker drugačna sploh ne morejo biti, saj je bila "Zarja" vendar klubov zbor od začetka! Nekateri, ki so odstopili, boju ter tožbenemu procesu, pravijo, da klub ni vedno dal Smatram, da je naša dolžnost toliko kooperacije pri njenih priredbah kot bi bilo pričako- Sicer pa sem dobil po vseh bino je važno, zato so sodrugi informacijah vtis, da ako bo so- radi njega potisnjeni v boj, pa dišče količkaj pravično, mora če jim je ljubo ali ne. razsoditi v prid klubove "Zar- • je". Udarec, naperjen proti I v času tega tridnevnega obi-"Zarji", je ob enem udarec klu- s^a mi ostane posebno v spo-bu št. 27, zato priporočam vsem minu ožji družabni večer pri čitateljem in sodrugom širom Cesnovih v Euclid Village. Fr. Amerike, da pazno slede temu Česen je poskrbel, da so se se- šli skupaj njegovi bratje in se- stre ter še vedno čili starši. vati, in pa da so njeno petje nakloniti klubu v njegovi o- Človek, ki ni preveč podvržen brambi vso moralno podporo sentimentalnosti, težko piše ne-in tudi gmotno ,da zmaga proti kaj kar bi dišalo po nji, a ven-eni klubovi člani preveč kriti- krivici, ki mu jo hočejo zadati dar ne morem zakriti občutka, zirali. Inasprotniki. ki sem ga imel ob opazovanju "Zarja" je bila tako dober) • te idealne družine. Malokdaj zbor, da ne bi smele kritike boleti nobenega njenega pevca ali pevke, kajti s svojimi dobro izvedenimi priredbami je hvalila samo sebe. Jos. Siskovich, kolikor je meni znano, jo je vsakikrah pohvalil, ob enem ji je enkrat svetoval, da naj ne bo s svojimi koncerti enolična, nego poskrbeti tudi za kako novost. ______ _ Pogovarjal sem se med drugimi tudi s Fr. Plutom, bivšim predsednikom "Zarje", iz po- Kot oseba me je zelo zani- se dogodi, da vsi pridejo sku-mal Anton Vehovec, parkrat paj in se tako dobro razumejo, neodvisni kandidat v cleveTand- Zelo mi je ugajala tudi njiho-ski mestni svet. Govorila sva v» inteligentnost ter napredno mnogo. Razložil mi je splet- mišljenje, karije in ribarenje novopečenih j Razen njih je bilo prisotnih slovenskih republikancev v Clevelandu, katerih ambicija ie feplezati kvišku z glasovi večine rojakov, ki jih zdaj kontrolira več ali manj še vedno demokrat L. Pire. J. Siskovich bi o teh igrah lahko napisal lepo več prijateljev, prepeval pa nam je Perdanov kvartet. Rečem še enkrat, da družabnih večerov, kakor je bil ta, sem malo doživel. e Človeka, ki mu kažejo zanimivosti, interesira tudi spomin- "kritiko" in upam, da ne bo Šte-menka sklepam, da se mu zdi4 dil z besedami, nego posvetil ski park v Collinvvoodu, kjer [ee je leta 1908 dogodila grozna katastrofa v šoli, v kateri je zgorelo več sto otrok, med nji-j mi mnogo slovanskih. Peter Renedict. SVETOZAR BANOVEC ca. Aranžmo vodi prosvetni odbor SND. Prvi del koncerta obsega pet pesmi Ivana Zormana, drugi del odlomke iz opere Manon, tretji pa slovenske narodne pesmi. Pevca bo spremljal na glasovir Ivan Zorman, na harmonij pa gdč. Jeanette Perda-nova. Odbor vabi občinstvo, da napolni dvorano temu odličnemu pevcu do zadnjega sedeža. Vstopnina je tako nizka, da je poset koncerta omogočen slehernemu ljubitelju petja. J? '»VI Mf /jVf Vf Mt^vf Mf/jVf / A? /jVf/lVf /jVt Vj1 ♦ 'jVt ^Vf/fVf /jVf M f Mf Mf /jVf Mf Mf 1Í Slavnostno razvit)« za* stave ln 8-letaIco obsto* ]a obhaja društvo i "NA JUTROVEM" ŠT. 477 S. N* P« J. v nedeljo 21. sept. v Slov. del. dvorani, 10814 Prince Ave, Cleveland, Ohio Društva se zberejo ob 1:30 pop. pred S. D. D. Obširen popoldanski program, kateremu sledi ples in prosta sabara. Igra godba "B I e d99. Vstopnina na ples samo 50c. K obilni udeležbi vabi ODBOR. I 0 tem in onem iz Bridge-porta Bridgeport, O. —Nahajamo se v največji depresiji ter čakamo boljših časov. Čakamo in čakamo, da nam jih prinese kak republikanec in demokrat, kadar se spomni svojih obljub. Zdaj smo v volilnem boju. Morda se bo kolesje vsled tega pred novembrom malo bolj zavrtelo, da se tako zopet pridobi glasove mase za staro gardo. V našem okraju so uradniki Pease Township-a pospravili po graftarsko v zadnjih par letih $75,000, kar seveda ni edini prestopek te vrste tukajšnjih političarjev republikanske-de-mokratake stranke. Ker smo pač vsi prisiljeni zanimati se za politiko, čemu ne bi «hip Richard J. Zavertnik ODVETNIK. 2552 S. Central Paric Ave., Chicago, HI. (blizu 26th St.) Tel. Crawford 8200. Urad v mestu: ^ 160 N. LaSalle St., soba 1100. V «veii z orfvetniki P Rodriguez A Molony. A ■ ■ ■ ■ ■ Bi ■ ■ ■ kT Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1. Naročite si dnevnik "PROSVETA" Stane sa cele leto IS.OO, pol lota 63.00. Ustanavljajte nova društva. Deset č'anov(lc) J« treba za novo drultvo. Naslov sa list ta sa tajniitvo le: 1667 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. Priredbe v Girardu, 0, Girard, O. — V naši naselbini so dozdaj aranžirane sledeče priredbe: Dne 20. sept. bo imel kon-cert Tone Subelj v tukajšnjem Slovenskem domu. Dne 4. oktobra priredi druš. Golden Eagle št. 643 SNPJ. maškaradno veselico. Dne 18. okt. bo imelo društvo "Trojans" SSPZ. plesno veselico. Dne 25. okt. shod in potem veselica kluba št. 222 JSZ. V kolikor so priprave za slednjo priredbo gotove, bo spored sledeči: Nagovor enega tukajšnjih članov, nato bo predstavljen s. Jos. Snoy iz Bridgeporta, ki bo govoril o pomenu delavskih shodov. Za njim nastopi Anna P. Krasna z recitacijo "Proletar-ci", nato bo govorila v angleškem in končno v slovenskem jeziku o potrebi organizacije ter o aktivnostih, kakršne vrši JSZ.. Po programu sledi plesna zabava. John Kosin. Naznanilo Bilo je poročano, da se bi) dne 21. sept. vršil shod za pridobitev rudarjev iz rovov v Blaine in Stanley v reorganizirano U. M. W. of A. v češki dvorani na Stop 19. Tega shoda iz tehtnih vzrokov ne bo, pač pa je bil sklican za dne 11. . m. shod na Blaine. Ko to pišem, mi rezultat še ni znan, vendar pa lahko ponovno na-glasim, da se premogarji za reorganizirano UMW zelo zanimajo. Ako bo tako napredovala, bodo odborniki že decembra t. 1. poskušali izvoje- vati od operatorjev mezdno lestvico, ki bi pomagala delavcem k nekoliko boljšemu zaslužku, potem pa se bi pripravljali za nadaljne boje. O vsem, kar se tiče te unije ter njenih aktivnosti, bo poročano tudi v Proletarcu.— Poročevalec. Nič sprememb Lawrence, Pa. — Novic v naši naselbini ni. Razmere so slabe, kar ni novica. Izmed a-meriških delavcev so premogarji v tej krizi menda najbolj udarjeni, kajti premogovniška industrija je v kaosu že več let. Rudarji ao vrženi malo manj kot v suženjstvo »katerega so si mnogo sami krivi vsled svoje brezbrižnosti za organizacijo. Zanimanja ni ne za to, ne za ono stvar. Vse je nekam klaverno. Ce kaj poagitiraš, odgovarjajo, da ni vredno, ker ne bo nič iz tega. Dokler smo imeli unijo, je že še bilo; dobil si polovico več plače, zdaj pa niti za board ne zadostuje. Odločne akcije za reorganizirano UMVV tukaj ni opaziti. Med delavci prevladuje strah za košček kruha, ki ga ima ta ali oni v majnah. Vsi vemo, da tako ne bo moglo iti. Ce hočemo svobodo ie pravice, bo treba zanje v boj. Drugega izhoda ni. _____Premog ar. »ei 111666 i niiminiMiK čitajte lui|lge! 'Proletarec" ima v zalogi najboljžo slovenska književna dela, ki jib pro-¿eje po najnižji mogoči ceni. Pazite H —* »eiib knjig ,kj ga priobč- jemo od časa do časa v tem list». Ako ste zmožni čitati angloičino, naročite is naie zaloge angleike knjige. Is njih M boste lakko marsikaj naučili e evoluciji, zgodovini, e so-cializmu, socialnih problemih, delavskih bojih itd. Nabavili smo knjige, ker hočemo, da dobi naie !>udetve dostop do boljših književnih del po najnižji oeni. Ves eventualni dobiček, ki ga napravimo pri prodaji knjig, gre v |tji ro naiemu tisku. Zato naročajte knjige od nas. — Ali se kedaj potrudite, da bi v aie društvo oglaiale svoje priredbo IsJ v Proletarcu? ONA VE, ZAKAJ GA PRIPOROČA! "Blair, Nebr., July 31—Trinerje-vo grenko vino pomaga meni več krt vsa druga zdravila ,ki sem jih rabila. Zato ga priporočam drugim. Mrs. Augusta Hall." i trinerjevo grenko vino je odvajalna tonika, ki nikdar ne odpove odpraviti zaprtje, slab apetit, zabasanost, glavobol, utrujenost, izgubo spanca, nervoznost in enaka znamenja žedodčne neredkiosti. Zdravniki ga priporočajo. Vzemite ga redno v malih količinah trikrat dnevno. Začnite že danes! V vseh lekarnah. 1 Dept. 27. Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 147f. JOHNSTOWN, PA ¡ ....................... IWMA/VVVUWtfVVVVWVVVVWVb FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Tel. Crawford 1162. Pristna in okusne domača Jedil« Com smerno. Postrežba točai ♦................................................... NAZNANILO. Društvo Slovenski narodni dom, i j VVaukegan, m. Prijavijo naj s* dediči, , oziroma sorodniki umrlih ! I članov našega društva do 1. nov. t. 1. tajniku, v s vrhe !! J\ prepisa certifikatov umrlih članov na upravičene dediče. \ \ Za odbor S. N. D. o ! I............Rudolf Skala, tajnik. ! \ f^l^jj^ ruiba, Chicago, III. Glasilo Jugoslovanska Socialistično Zvoso NAROČNINA sa Zodinjene driave in Kanado sa celo leto $8.00; sa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. — Inoaetnatvo: sa cslo leto $3-60; sa pol leta ft.00. ▼ai rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj-posneje do pondeljka popoldne sa priobčite* v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publiahed every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor ___________ Burinas* Manager _______ Prank Zaits Charlea Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United Stales and Canada, One Year $8.00; Six Months $1.76; Tfcrse Months $1.00.—Foreign Countries, One _Year $3.50; Six Months $2.00. _ Ad dross. PROLETAREC 3639 W. 26th St.,« Chicago, 111. Tolopbonot Rockwall 2864. 546 Nasilnost! fašizma. Program italijanskega fašizma vključuje med drugim poitaljančenje narodnostnih manjšin s propagando in nasilnimi metodami. Celo slovenske pridige so prepovedane, ako niso spremljane z italijanskim prevodom. Slovenski tisk, ki bi omenjal današnji politični položaj, ali ki bi količkaj kritiziral raznarodovanje Slovencev, je prepovedan. A-meriški jugoslovanski listi, med katerimi je bil Proletarec eden prvih, so v Italiji zabra-njeni. Fašizem ne priznava pravic nikomur, razen svojim pristašem, pa tudi ti nimajo pravic, nego le dolžnost izvrševati povelja fašistične kamarile. Tak je fašizem, in proti takemu se bori zavedno delavstvo od kar se je pojavil. Fašizem v Italiji si je vzel za prvo svojo nalogo razbiti razredne delavske organizacije. Proti socialističnemu delavstvu italijanske narodnosti ni postopal nič manj brutalno kakor postopa proti Slovencem. Okupiral je delavske domove, navalil na delavske tiskarne, razpustil delavsko politično organizacijo, zadušil socialistični tisk, in pomoril, pretepal, izgnal ali pa spravil v jetništvo delavske voditelje v Italiji. Take cilje zasleduje fašistično gibanje v vseh drugih deželah, vključivši Jugoslavijo, zato se naš boj proti fašizmu ne omejuje samo na Italijo. Ogenj se ne gasi z ognjem Proces pred izjemnim fašističnim tribuna-lom v Trstu proti Slovencem, ki so bili obtoženi bombnega napada na neki fašistični list, širjenja slovenskih letakov proti fašistični vladi, umora, požigov itd., je še bolj poostril odnošaje med Jugoslovani in Italijo. Jugoslovanska vlada svoje podanike sicer kroti, vzlic temu so se v Ljubljani dogodile demonstracije proti obsodbi štirih Slovencev na smrt, in dogodile so se tudi v Pragi, kjer so češki fašisti pobili okna na konzulatu fašistične italijanske vlade . Fašistična oblast trdi, da je obsojenim krivda dokazana. Ameriški poročevalci, ki so prisostvovali obravnavi, to potrjujejo. Nasilna dejanja so bila res izvršena, in nekdo je na vsak način kriv. To seveda oblasti ne opravičuje izvajati svoj barbarizem nad brez-močnimi skupinami takozvanih teroristov, ki svoje čine lahko opravičujejo z dejstvom, da jim je to edina metoda za izražanje protesta proti terorju fašistične vlade. Na 5. strani je članek rudarja iz Trbovelj, v katerem omenja poskuse reakcije v Jugoslaviji, da zatre delavske strokovne organizacije ter jih reorganizira v vladni aparat, kakor je reorganizirala "Sokola". To bi bil atentat na delavske organizacije, ki so najboljša protiutež fašizmu kjerkoli. Delavstvu je enako opaseri, pa naj bo v Italiji, Jugoslaviji ali pa v Avstriji. Jugoslovanski delavci v Ameriki, ki hočejo protestirati proti fašizmu — ne samo proti enemu fašističnemu zločinu — naj pristopijo v J. S. Z., ter svoje delo usmerijo v smislu resolucije proti fašizmu, ki je bila sprejeta na proslem rednem zboru JSZ. v Detroitu. Fašizem je organizacija sile, ki ni omejena samo na Italijo. Porušiti, omejiti in diskreditirati ga more le zavedno delavstvo s svojo organizirano silo. NAŠE "NARODNO" BOGASTVO Narodna industrialna konferenca je preračunala, da znaša bogastvo Zedinjenih držav okrog $860,100,000,000, ali približno $3,000 na vsako osebo. Ce šteje vaša družina npr. štiri člane je vaš delež $12,000. <% nimate toliko, in če tudi vaš sosed nima svojega deleža, in če se tisoče in milijone drugih nimajo kar jim pripada, tedaj bo menda res, kakor trdijo socialisti, da je takozvano narodno bogastvo te dežele posest malega ou-SiOtka prebivalstva, katere označujemo z milijonarji. PLAZA OG2TSTITUCICN, IMONl EVI D E O ,"UHTJ dTCT JCT Prva slika na lovi js pogtod na glavno mosto Brazilija, Ri« do Janoiro. ki j« tudi pricadoto vslod sploinoga rovoluciooartaoga vala, ki buta somintja po ropublikah juino in contralna Amoriko. V »rodi js vladna palača v Buonos Airosu. is katoro jo bila 6. sopt. i*gnana Irigojrsnova vlada. Na «podnji s'iki jo palača konstitucija v mostu Momtovidoo, Uruguajr. Na vrhu na dasni ja karikatura, v katori so artist nor. cujo s rsMrolucij v latinski Amsriki. Gonorali sa naveličajo vsakdasijosti, pa sborojo svojo čoto in rovolu dja jo v toku. čs dob« na pomoč tudi študonto, jo resolucija ia bolj slikovita. Lotos so bilo vlado nasilno strmoglavljana v itirih državah Južno Amoriks, v potih drugih pa obstojo aktivna revolucionarna gibanja, ki saslodujejo isti cilj. Na povratku v Ameriko Piše Anton Šular (Nadaljevanje.) Bazel je lepo, Čisto mesto — Prva večja skupina izletni- veiik kontrast s Cherbourgom, kov je odpotovala iz Ljubljane k* Je najbolj nesnažno in smrd- 9. avgusta in se ukrcala na par-nik Berengaria 16. avgusta. Šalili smo se, ali pa mislili zares ,da je to "ta-suha" skupina, kateri je zmanjkalo novaca. Berengaria je drugi največji parnik Cunardove družbe. Pred vojno je bil last nemške- Ijivo mesto, kar sem jih še videl v življenju. O tem več pozneje. Prevladujoči jezik v Bazlu je nemščina. Ljudje so čedno oblečeni. Ker smo imeli precej časa na razpolago, smo si ogledali nekaj zanimivosti, toda precej dobre volje je nam T. , w , pokvaril način, po katerem so fa Imenoval. .^'nas vozili na cilj. Imperator. Po vojni je bil izročen Angliji na račun vojne odškodnine, od nje pa ga je prevzela omenjena kompanija. Na isti način je prišel v ameri "Nema vremena"! V Pariz smo se pripeljali naslednje jutro. Povedali so nam, da zvečer odpotujemo proti ško posest največji parnik ame- Cherbourgu. Torej zopet ne riške črte Leviathan, ki se je bo treba za nas plačati preno- preje imenoval Vaterland. Neudoben III. razred. Kar se tiče tretjega razreda, čišča! Kaj početi ves dan v Parizu? Vprašamo Cunardo-vo družbo, ako nam bi dala vodnika, da si ogledamo to je Berengaria. na slabem gla- znamenito mesto. Večina pot- su. Kabine so vse na prednjem koncu, in dvorane, kakor tudi šetališča, so zelo tesna. Omenjenega dne se nas je nikov naše skupine namreč še ni imela te prilike. Odgovor je bil, da nam bi radi ustregli, toda so "prezapoeljeni". Do-zbralo v Ljubljani 35 iztetni- mislimo si, da nam je ob priho-kov. Obvestili so nas, da bo- du na oblsk dejal jugoslovan-mo morali biti v Cherbourgu ski naseljeniški komisar v Pa-pet dni v karanteni. Hm, ka- nzu «• Kuhar, da so nam vedno kor da smo se nalezli kuge ali na razpolago. Trije izletniki česa drugega, kar je prepove- smo naJe11 ^voščka »n hajd na dano importirati v republiko Jugoslovansko poslaništvo. Do-boginje svobode. Za vodnika blh smo naslov, ampak poslani-nam je dala Cunardova družba štvo se Je v kratkem kar dva-g. Snoja iz Ljubljane. Precej krat preselilo. Končno vendar plakanja je bilo na ljubljan- najdemo urad in povemo, da bi skem kolodvoru, kamor so nas radl na.ieli avtobus za ogled spremili sorodniki, s katerimi! mesta, želimo pa človeka, ki smo se to pot poslavljali mno- bi šel z nami ter na™ razkazal gi najbrž poslednjič. Na po--ln °Plsal zanimivosti. Ne, "ne-staji sta se poslovila od nas tu- |ma vremena"! Torej zopet di Cvetko in Boris Kristan, si- nova pokojnega Antona Kri- Jezik znamenj, stana. Dasi je bila to prva več- 0sem izmed naše skupine ja skupina, ki se je vračala, ni smo naJe,i nato dva izvoščka bilo na postaji nikogar izmed in 8e odpeljali na ogledovanje, članov izletnega urada SNPJ. Za Par ur vožnje smo plačali Na vlaku smo potem dobili J. malenkost 50c .vsaki. Sicer je Olipa, ki se je peljal iz Zagre- bi,° nekoliko nerodno, k<*r ne znamo francoščine, izvošček pa nič drugega kakor francosko, ampak koncem konca smo bili ba domov v Radovljico. Vsakdo za svoje koristi. Iz Ljubljane smo se odpeljali zvečer. Obljubili so nam, da vsi zadovoljni. Ostali sopotniki so se držali bolj v bližini bomo že naslednji večer pre- kolodvora. Prvič smo dobili nočevali.v Parizu, prenočišče in hrano pa nam bi imela pre- zajterk na račun družbe, bil pa je reven, ravno tako tudi Skrbeti Cunardova družba, ker Ifosilo, za "večerjo" pa smo se smo bili določeni kot potniki iz odpeljali proti Cherbourgu, ka-Jugoslavije za karanteno, ho- mor smo dospeli ob 11. ponoči, češ ali nočeš. Dospevši v Bn- Dospevši tja, so nas po dolgem zel, smo morali izstopiti in ča- Čakanju vendar odpeljali v ka-kati na drugi vlak pet ur, na- sami podobno poslopje, ki je mesto da bi se peljali direktno del karantene, in tu so nam da-v Pariz. Iz Bazla smo odpo- li prenočišče. Postelja slaba, tovali zv ečer, se v ozili ponoči, j "disciplina" surov a, kakor v in kompanija je prihranila iz- predvojnih letih s potniki III. datek. Dobra ekonomija za- razreda ali medkrovja. Toda njo. | ne s potniki iz vseh dežel,, ne- fc»... ......^ .....^...... - , . , .., . ; ,.v ' go le iz takozvanih "back-wards countriec". No, smo ai mislili, če bo treba v tej karanteni ostati pet dni, bomo mora-¡li vprizoriti revolucijo. Zjutraj prisilna kopel, nato zdravniška preiskava. Za ameriške državljane, ki so prišli iz Jugoslavija, je bila ta procedura bolj formalnost, nad podaniki Jugoslavije pa jo izvajajo z vso strogostjo. Nelaakavo mnenje o Jugoslovanih. Ko to opazuješ in sam preizkusiš, se ne moreš ubraniti vtisu, da ameriška oblast, ki zahteva to karanteno, smatra vse potnike III. razreda, ki prihajajo iz Jugoslavije za ušive in z njimi se tudi postopa kot z ušivci. Drugi dan so nas premestili v druge prostore hotela Atlantik. Dobili smo čednejše sobe in tudi hrana je bila nekoliko boljša. Pred hotelom je prostorno igrišče ampak je vse o-grajeno in straža je pred vho-I dom. Vseh pet dni smo bili pod nadzorstvom, jetniki karantene. Izhod za v mesto je bil navadno odprt od 9. zjutraj do 10. zvečer. Povsod so napisi, da je prepovedano jesti zu-jnaj, ampak marsikdo ni maral uživati slabe hrane, ki so nam jo servirali v tem hotelu, pa je rajše jedel v zunanjih restavracijah na svoje stroške. Zvečer smo se parkrat zakasneli in dobili vhod zaprt. Iznajdljiv rojak je našel stranski | vhod, kjer so se vrata za par frankov "bakšiša" vsak čas odprla. t "Nesnažni" narodi. V tem hotelu je vedno mnogo potnikov, ki prihajajo in odhajajo. Izseljenci, namenjeni v Kanado, se ustavljajo" tukaj. Včasi nas je bilo v jedilnici po_več sto. Lastuje ga Cunardova družba ki ima tukaj tudi svoj urad. Sel sem notri, da poizvem glede karantene in da izrazim naše nezadovoljstvo. Navedli so mi, da nimamo teh neprilik s preiskavami radi nje, pač pa, ker ameriška naseljeniška oblast hoče, da se s potniki III. razreda iz Jugoslavije postopa na ta način. Družba ima vsled tega z njimi večje streške, * ker jih mora preživljati, in konsenkventno ima z njimi manjši profit. Ka ran te na je ie dolgo upeljana, toda na zahtevo ameriških na-seljeniških oblastih je zdaj za potnike z Balkana zelo po- ostrena radi zdravstvenih ozi-rov. Proces preiskovanja potnikov je različen. Odvisno je, iz katere države kdo prihaja. Podvrženi so ji potniki III. razreda iz Jugoslavije ter drugih balkanskih dežel, iz sovjetske Rusije in Poljske, izvzeti pa so od teh neprijetnosti potniki iz Nemčije, Italije, Češkoslovaške, Francije, Madžarske, Anglije itd. Iz tega sledi, da smatra ameriški naseljeniški urad potnike, oziroma podanike iz prvo omenjenih dežel za najbolj zanemarjene, to je, za "nečedne", zato jih je treba prisilno umiti ter jim zamoriti uši in razne bacile na koži. Predno se smejo izkrcati v kakem ameriškem pristanišču, morajo biti izven svoje države dvanajst dni. Italijani izvzeti. Medtem ko so potniki iz Italije izvzeti; se one iz Jugoslavije posebno strogo preiskuje zaradi uši, kar ima svoje vzroke. Človeku iz Slovenije je to neljubo, posebno ako pride sam v pest karanteni. Naši izletniki so stvar podomače definirali da je vzrok "narodna uš", in da je to "narodna žival" Jugoslavije. Pisati o tem ni prijetno, še bolj neprijetno pa bi moralo biti za jugoslovansko oblast, ker bi morala pač ona skrbeti za boljši ugled svoje države. Upam, da se glede tega povzpne vsaj tako daleč kakor Italija — saj Italijani tudi ne slove za bogzna kako "čist narod". Upam tudi, da ti članki ne bodo nov vzrok za podaljševanje "karantene", v katero je jugoslovanska vlada zaprla Proletarca, dasi bi ljudstvu koristili prav taki listi, kakor je ta, tudi v pouku o snagi in hi-gijeni. Omenjal sem "vzroke". Kdo se ne spominja naših bratov z juga, ki so hodili delati v tunele, kanale in podobno, v razne slovenske kraje, ali kakšni so odhajali v Ameriko pred leti — in danes med njimi ni dosti spremembe. Kdor opazuje njihove grupe po kolodvorih, ali v vlakih, se nič ne čudi ameriški naseljeniški oblasti, če zahteva, da pridejo potniki sem brez "lazic". Slab ugled, slabe posledice. "Narodne lazice" so med vojno služile Nemcem za proti-srbsko propagando, in danes se psovk o lazicah ter "svinjskih pastirjih" poslužujejo Italijani, četudi imajo dovolj nesnage pred svojim pragom. Razširjenje legarja med prebivalstvom Srbije v vojnem času gre na račun lazic in kajpada tudi drugih vzrokov, ki so potisnili državico v kotel trpljenja. Slovenci na slabšem. Pred ujedinjenjem so bili potniki iz Slovenije prosti karantenskih odredb, toda sedaj se z njimi postopa enako kakor z drugimi potniki III. razreda iz Jugoslavije. Nekateri slovenski listi v Ameriki so že a-pelirali na oblast v starem krapu in na jugoslovanskega poslanika, da naj izposljuje izvzetje Slovencev iz tega "obiranja uši", kakor so bili izvzeti pred vojno. Prepričal sem se, da se ni na te apele še ničesar ukrenilo. Ker smo sedaj "en narod", čemu bi se en del izvzel, si mislijo tam, in tako je. Ako smo "en narod" tam, čemu nas bi se delilo v karantenah v dva ali tri narode? Tako je, brate! Dobil sem vtis, da smatra ameriška naseljeniška oblast Jugoslovane za najbolj ušive; dokaz naveden pozneje. Potrebna vojna. Ako je jugoslovanski vladi kaj na tem, da to poniževanje odpravi, mora. napovedati boj "lazicam", namesto da ga vodi proti naprednemu delavskemu tisku, ki ljudi uči o higije-ni. Opazil sem, da se ljudje na Slovenskem zelo ogibajo krajev okrog vojašnic in kolodvorov, kjer posedajo oni bratje, ki lazic ne smatrajo za^jri» kako posebno zlo. Tistim našim izletnikom, katerih rojstni kraj spada sedaj pod Mussolinijevo Italijo, ni bilo treba v karanteno. Prišlo jih je pet po številu večer prej v Cherbourg in so se ukreni i na parnik z nami vred. (Nadaljevanje na 6. strani.) KARL_MARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ (Nadaljevanje). Oče pa tega pisma ni bil nič kaj vesel. Očital je Karlu brezsmotrenost in raztresenost. Od njegovih berlinskih študij je pričakoval kaj drugega kot porajanje in uničevanje strašil. Mislil je, da bo Kari gledal predvsem na svojo bodočo karijero, da bo marljivo poslušal svoje strokovne kolegije, da b0 obiskoval visoke osebnosti, da bo varčeval z denarjem in da bo opustil vse filozofske ekstravagan-ce. Pokazal mu je kolege, ki mirno obiskujejo svoja predavanja in skrbe za svojo bodočnost : "Ti mladi ljudje spe popolnoma mirno, razen če se včasih pol noči ali vso noč zabavajo, dočim moj dobri »talentirani Kari prebdi bedne noči, utruja svoj duh in telo v resnem študiju, se izogiba vsake zabave, da se ukvarja z res abstraktnimi, suhimi študijami; to-aa, kar danes postavlja, jutri razdira in končno si je vse uničil, tujega si ni prilastil. Naposled prične telo hirati, duh postane zmeden, dočim navadni ljudje tako nemoteno životarijo in dospejo včasih bolje ali vsaj ugodneje do cilja kaKor oni, ki ne marajo za svoje mla-uostno veselje in uničujejo svoje zdravje, da bi dosegli senco učenosti, ki bi si jo bolje pridobili poleg družabne zabave v eni uri družabnega občevanja s kompetentnimi možmi." Kljub neizmerni ljubezni do svojega očeta ni mogel Marx več opustiti smeri, v katero je krenil. Globokejši duhovi, ki so izgubili svoje verske nazore in pridejo srečno zopet do nekega enotnega filozofskega ali znanstvenega naziranja, se ne ustrašijo zlepa konflikta med Ijuoeznijo do starišev m vztrajanjem pri novem prepričanju. Tudi izgledi na sijajno uradniško karijero ga niso vabili. Njegov bojevni temperament sploh ni kaj takega pripuščal. Pesnil je: Pustite nam, naj drznemo si vse, rok da nikdar ne prekrižamo — nikarte, naj ne mlatimo toposti prazne slame in da ničesar ne želimo, niti hočemo. Nikari tuhtajoči tja v en dan s tesnobo v jarem če nizkotnejši, saj hrepenenje in želje in dejanje je vendar ostalo nam. Bivanje v Stralavu je najugodneje vplivalo na njegovo zdravje. Čvrsto je delal na svojih novo pridoDijemh filozofskih prepričanjih, pri čemur mu je zelo koristilo občevanje s člani doktorskega kluba, zlasti z docentom teologije Brunom Bauerjem in gimnazijskim učiteljem üridrikom Koppen, ki so ga smatrali za enakovrednega kljub različni starosti in položaju. Marx je opustil misel na uradniško karijero m je notei dobiti do-centsko mesto na kaki univerzi. Oče se je sprijaznil z novimi študijami in stremljenji svojega sina; vendar mu ni OUo usojeno, da bi se vesselil njegovega naoaljnega delovanja, ro kraiKi Dolezni je umrl maja 183« v starosti 56 let. Marx je nato popolnoma opustil študij pravne znanosti in je skroel tem marljiveje za spopoinitev svojega InozoiSKega znanja ter se je pripravljal na svoj doktorski izpit, da bi — na pntiSK üruna JtSauerja — cim prej postal pnvatn; docent lilozolije na bonnski univerzi. Bauer sam je upal na proiesuro teologije v üonnu, potem ko je bil docent v Berlinu od 1. 1*34 do in v tfonnu 1. 1840. Marx je napisal dizertacijo o demokratični in epiKurejsKi naralni Iilozoliji in je v Jeni promoviral za doktorja inozolije. totem se je preselil v tfonn k svojemu prijatelju üauerju, kjer je mislil začeti svoja moj-strsKa leta. Njegove naue so se pa hitro razblinile. Pruske univerze niso bile tedaj nika-ko mesto za svobodne raziskovalce. Tudi Bauer ni mogel priti do prolesure; tem manj je mogel računati na akademsko karijero Marx ,ki je bil mnogo bolj vihrav v izražanju svojega mnenja. Edini izhod iz zagate je bilo svobodno pisateljstvo. ln za to se mu je skoro ponudila prilika. (Dalje prihodnjič.) POGREB DEPRESIJE V Norfolku, Virginija, so se odločili, da odpravijo slabe čase. To so storili na sledeči način: Napravili so pod vodstvom trgovske komore tri figure; eni so dali ime Mr. Pesimizem , drugi M rs. Depresija, tretji pa Miss Nesreča. Položili so jih v rakve, naložili na mrtvaški voz ,in začel se je pogreb, katerega se je udeležilo nad tisoč trgovcev, bankirjev in industrialcev. "Trupla" te družine so potem naložili na ladjo, na katero so se ukrcali Hudi pogreb ni k i in se odpeljali na široko morje, kjer so "mrtvece" vrgli v valove. Uteže so jih potegnile na dno, predstavniki trgovske komore pa so imeli pogrebne govore, v katerih so navdušeno zatrjevali, da je s tem konec slabih časov. Nihče govornikov ni imel lepe besede za potopljene pokojnike, zato menda zdaj hodijo "nazaj" in strašijo dalje. To bržkone pojasni, čemu vedno ni dobrih ča sov niti v Virginiji. ALEKSANDER NEVEROV _ 9 Taškcnt-kruha bogato mesto (Ruska povest is dni velike lakote.) Prevedel Ivan V u k Dolžnost mi je, izraziti pisatelju Aleksandru Fedoroviču Nasimoviču svoje prisnanje. Pogovori s nJim o otrocih v sodobni literaturi so me vspodbudili, da sem napisal to povest. Aloksnadar Nevero*. 1. Ded je umrl, babica je umrla, nato še ode. Ostal je samo Miška z materjo in dvema bratcema. Mlajši je star štiri leta, srednji osem. Miška sam pa jih šteje dvanajst. Majhna družinica, za malo kaj sposobna. Ta prosi za ka&> ,drugi izrezuje vetrni mlin. Mati radi gladu boleha. Ko gre na reko po vodo, se s težavo vrne. Danes joka, jutri bo jokala, a glad nima usmiljenja. Danes nesejo mužika na pokopališče, jutri kar dva. Umrl je ded Mihajlo, umrla teta Marina. V vsaki hiši pripravljajo za pokojnika. Bili so konji s kravami, toda pojedli so jih; začeli so loviti pse in mačke. Krepko se je zamislil Miška. Družina je velika, delavci majhni. On je izmed njih največji. Oče je tudi rekel pred smrtjo: — Ti, Miška, bodi za gospodarja. Odšel je Miška na ulico. Mužiki govore o Taškentu. Kruh je tam zelo poceni, samo priti je tja težko. Dvatisoč vrst je do tja in od tam nazaj dva tisoč vrst. Brez denarja ni mogoče: za vozno karto in za potni list je treba plačati. Dolgo je Miška poslušal. Nato je vprašal: — Ali gredo majhni lahko tja? — Kaj, nameravaš iti? — Kakor bo, tako bo; Zlezem pod vagon. Ne opazijo me. Mužiki se smejejo. — Ne, Miška! Doma boš moral sedeti. Takšne glave se še ne vrte, kakor je potrebno. Rasti še pet let, tedaj lahko greš. Toda Miška ne verjame mužikom. Sliši: Taškent je mesto, bogato kruha, — ničesar se ne boji. Ako se ga začne lotevati bojazen, se že pomiri: — Poskusi, hm, saj vendar nisi deklič. Vse leto si namesto očeta oral s plugom. Konje znaš zapreči. Samo malo let šteješ, a pri delu te odrasli ne dohiti. Krepko se je zamislil Miška. Ne gre mu iz glave Taškent, mesto kruha bogato. Začne računati: dvatisoč vrst — ni tako daleč. Greš peš, potem je daleč. Sedeš na čugunko*) — v treh dneh priletiš. A potnega lista ne potrebuješ. Ce me vidijo — majhen deček se vozi, poreko: "Ne vznemirjajte ga, sodrugi ,to je Miška, ki je lačen. Kakšna moč je v njem? Se pol puda**) poleg drugih potrebščin ne zmore." Če ga vržejo iz vagona, se dva dni tudi na Strehi zdrži. Plezal je že in iskal vranja gnezda, kar je težje, kakor priti na streho, in niti enkrat ne padel . . . Zagledal je prijatelja Serjoško Karpuhina, leto dni mlajšega, in se je razveselil. — Pojdiva skupaj! — Kam? — Po kruh v Taškent. V dvoje je veselej-še. Ce se ti kaj zgodi, ti pomagam. Ce se z menoj kaj zgodi — pomagaš ti meni. Vseeno, tu se itak ne preživimo. Serjoška mu ni tako verjel. — A če začne deževati? — Poleti je dež topel. — A če naju naženejo vojaki? — Mimo njih bova hodila tiho ,na skrivaj. Serjoška je neodločen. Popraskal se je v nosu dvakrat in rekel: — Ne, Miška, ne bova prišla. Miška se je pokrižal: — Bog ve, bova, samo ne boj se. Sedaj so povsod rdečearmejci, oni naju ne bodo podili. Se kruha nama (ponudijo, ko uvidijo, da sva lačna. — Majhna sva, ustrašiva se. Miška je jel dokazovati: prav nič nista majhna. Nič strašnega ni to, če je Serjoška mlajši. Bo že Miška skrbel za vse: na železnici bo poiskal mesto, spraševal bo ljudi on. Kaj, saj nisva dekliča! Ce bo kaj slabega, težavnega — treba potrpeti. Ce ju z železnice zapode — nič zato — dvema je lažje prenšati krivico. Prenočita do jutra in gresta nekoliko peš. Potem zopet zlezeta na čugunko, kakor hitro se načelniki kam zagledajo. — A kedaj se vrneva? — je vprašal Serjoška. — Vrneva se kmalu* Tja potrebujeva največ štiri dni, a od tam največ štiri dni. Zbe-reva po dvajset pudov in vse bo v redu. Samo da bi ne bilo pretežko. Serjoški so se oči zasvetile od radosti. •> Čugunka= vlak ali bolje lokomotiva. Preprosto rusko ljudstvo navadno govori "¿ugunka", namesto vlak, lokomotiva.. Cugunka pomenja: slitnina, lito i> lezo. **) Pud = kg. Pismo iz rudarskih revirjev v Sloveniji ^ Li Wm. B. PUTZ Cicero's ( LEADING \ LARGEST ( OLDEST ) 5134 W. 25TH ST., Tel. : Cicero 69. Cvetlice in venci za vse slučaje. CICERO, ILL. Na domu Cicero 2143. . «M — Pud lahko nesem. — Ni treba puda. Vzamejo tistim, ki imajo mnogo. Rajši greva potem, ko bova poznala pot, Še dvakrat. — Greva, Miška, ali nikomur ne govori. — Greva! — Da veš, jaz in ti in nikdo drugi. Če bi hotela Kosjka in Vanjka, kam hočeš z njima ? Vsega se bojita. — A ti se ne bojiš? — Cesa se mi je bati! Grem na mazarko*) o polnoči brez vsakega strahu. 2. Mati je v postelji zdihovala. Mlajši, Fedj-ka, je vlekel za odejo, polagal prst v usta in prosil kruha. Srednji, Jaška, je delal leseno puško, da bo streljal vrabce in jih jedel. Razmišljal je: — Ubijem tri in se najem. Nekoliko dam FemV ker • baraka prav za prav strehe ni- p mnogo In kaj se obeta rudarjem še nadalje? Da jim razpustijo še te rudarake organizacije, ki jih imajo, in da postavijo enotno strokovno organizacijo za vijo. Pravila za tako ovratnikih! Radi bi vodili ru- palači Trboveljske . . , . .. darje, pa ne vedo ,kako bi jih kopne družbe v Ljubljani ter ^'JT* Je v /"dar8k^ druu pritegnili k sebi. O pa so si računali, koliko doička^bt ^ *K^do « ™ S' S^KT^ L^fiTk™^ T kak° ^ ^ o v konce m meseca nelk a j t ^sla------------------ bulicami! Dajmo rudarjem po- «e bolj lahko .zzel. kn iz ru- re M ki ne zadostujeniUJ organizacijo so preko bana že sebn, vlak i« bo*J° po na Bre; darjev. j P ^ ^ ¿« £ vložena notranjernu ,minigtru. zje, pa jih bomo imeli. Vsaj | Zakaj torej božja pot za ru- pretekH mesec. Kriza je med organizacija bi imela za na-starejše rudarje bomo vjeli na darje? Da bi jih napravili za Rudarji ki n^raio v sobotah delavstvom ju-ta način. Ponižne ovce, še bolj ponižne, nedeljJa'h in poIJeljkih hodHS ««.»ovanako nacionalno zave*, zatecimo se k Mariji I omočm- kakor zahtevajo že sedanji za- v D0 K(,be ali ' h kme_ Delovala bi pod kontrolo oblači na Brezjah da intervenira kt>ni sami, ki ne dopuščajo no- tom mo|edovat za sadje, v tor- Drugih .tokovnih organi-pn knstusu, da postane kralj benega razrednega delavskega kih gredah četrtUih in lkih zacij ne bi smelo biti več. n asi h src. gibanja. ^S Ali ni to genljivo? | Delavci v s\)jem gibanju pa na moč trdo garati pod ne zemljo, da zaslužijo vsaj nekaj In tako stojimo ob svojih ba- in — ali ni to povsem brez- smejo računati na nobeno po-kovačev in da jih delodajalec rakah' ob koncu delavsklh z misel no? moč z onostranstva ali z Bre- ne odpusti in jih beda ne pože- ,lomj' točimo svoje roke v žepe, V času, ko vsi rudarski re- zij, v njihovih pesteh samih ne v tujino. V teh barakah, mrko gledamo v dolino, kjer se virji stradajo, ko zaslužijo naj-'tiči sila, s katero naj računajo kjer strada mladina, da se člo- beli *z™e<1 zelenih vrtov in bolje plačani rudarji na mesec trboveljski mogotci. |Vek zgrozi, kaj bo iz teh bol- ,kaslanJev ravnateljeva grašči- Poglejmo le kakšen je po- nih obrazov, ko dorastejo in na' st™° v ^,tance K JM, rH _ i: or%,' u i; J .rudniških rovov, ki štirikrat na fcai v rudarskih revir h? Ce a» bodo sploh dorastli, v teh' _____. ____ _ največ do 800 Din in jih čaka doma družina petih ali osmih otrok, v času, ko delajo le po 16 dni v mesecu, v času, ko se morajo naši rudarji stalno izseljevati v Holandijo in Francijo, kjer se malo, prav malo ložaj v rudarskih revirjih? Ce j"" VV je^kriza"kiae imenuje teden *oltaj° naše si,e za vseh stopite v Zagorje, boste takoj °ar , Je knza' klimenuJe sedem dni v tednu, da nam kle- opazili, kaj vse gradi Trbo- .. Hnfti .... cajo kolena in ne moremo go- veljska družba. Ona razširja Vzemite dobesedno: lakota! J svoj obrat, postavila bo v Za- Nikarte misliti: Težko pač ži- vijo, ne morejo si kaj posebnega privoščiti! — Ne, dobe- ža in debelorejenega ravnatelja, ki gre ogledovat, kako na- SURI KNJIGE gorju novo separacijo, ki bo laže strada, v času ko je ves ru-jsta,a y b,ižini prostora> kjer je darski žrvelj zavržen od boga gta,a nekoč steklarna> do sepa. in posvetne gosposke, v času, racije napeljuje 8 postaje širo_ ko ni dovoljen niti en delavski kotirno ¿eleznico da bodo iz shod ne pravo delavsko giba- separacije sipa|i premog takoj Je stoie ob barakah in na kon-nje — v takem času se domi- y velike vaff0ne da bo vromeX cu kolonije ter tišče roke v že-slijo naši klerikalci, da se je hitrejši in ekspedicija cenejša.'Pe» otroke Pa 80 P°«nah na ce" treba zdaj zateči k bogu in Ma- Rudnifeki rovi ^ bodo razmno- st» in v *ozd- ln P° dolini dr" riji in sveti Barbari in vsem ne- žUi Kjavno pndobivanje pre- avtomobil visokospoštovane-beškim svetniškim legijam po ^^ ^ dnjžba 0iredatočW pomoč. In dasi so vrgli med zd na ZaKorjCf kjer je zalo. ljudstvo parole, ki so zelo po- premogovnih plasti še zelo dobne obljubam, da jim bo Ma- veHka Stro&ki za to reno- rija na Brezjah preskrbela zvi- y. e in razširitev so prera-šanja draginjskih in nabavnih čunan- na težke m[]ijorxe. prav doklad, so s svojim izletom na iakQ y Hrafitniku odpravljajo Brezje slabo uspeli. j gtarQ separacijo ter montirajo Dva posebna vlaka sta vozila te romarje. A bile so to povečini farovške kuharice, dekle in služkinje, kmetje in mladina, rudarjev je bilo bore malo. In ker ni bilo v vagonih rudarjev, so morali na vse va-gone zapisati: "Rudarji". X Na Brezjah je bila prirejena spoved, pete litanije, drugega dne, na nedeljo 24. t. m. pa je sam pomožni mariborski škof bral mašo. To vsekakor več zaleže, kot če bi bral mašo kak hribovski fajmošter. Toda prav nič ne verjamemo, da jim bo Marija na Brez j ah pripomogla do rešitve veh-ke rudarske krize, da jim bo pomagala preživljati veliko družino z 800 dinarji na mesec, pa čeprav ima na Brezjah Marija naslov Marije Pomočnice. voriti, ne da bi zakleli ali vzdihnili. Tako stojimo mrki ob svojih sedno vzemite: lakota jifi ta- bajtah, nič ne govorimo od šare, nimajo kaj jesti. 2ene solme tegobe, le usta pokušajo oplenile že ves vrt salate, mož- besede "Svoboda v naši državi", ki smo jih brali te dni v časopisju, pa jih ne morejo izgovoriti. Tedaj le izpljunemo, se obrnemo in odtavamo nazaj v svoje žalostno bolne, zamazane sobe. Rudar I. L., Trbovlje. novo. Trboveljska družba ni v nobeni krizi, kakor govore na vsa usta; vneto razširjeva-nje obratov priča o nasprotnem. John Metelko, 0. D. PreiMemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Če hočete DOBRE, trpežne harmonike, ae obrnite name. i ► '¡I Florist Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Weat 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 4 1. pop. do 8. zvečer. TH., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. Frank Mivšek ; Coal, Coke and Wo«d.—Gravai. J a- WAUKEGAN, ILL. Phone 2726. t RtfmitnmNtimmmuuifHviinfmftifftmtmfiiiiiiintfiHitfiniifVfmiitiiniitTmn Dr. John J. Zavertnih PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 2fith Stree- Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:80 — fi:30 — 8:30 DaU> at Hlavaty's Drug Store 1 ASS WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only b> appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 Izdelujem jih lično z vsakovrstnimi okraski iz celuloida. PIŠITE PO CENIK john mikuš 6607 EDNA AVENUE CLEVELAND, OHIO SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO merkur 3551 W. 26th St., CHICAGO, 1LL. (V bližini urada SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lasteik. CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1 in 10c za poiiljalne stroške. Pošljite naročilo Proletarcu. Velika izbira raznih drugih knjig. CENIK KNJIG JE PRIOBCEN V TEJ ŠTEVILKI. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, III. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svaia cvetlice ta piti«, «vadbe, J pogrebe itd. S ♦♦♦♦♦♦•••♦♦•••4 MI t Or. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogden Bank Bldf.) • Uradne ure: Od 0. do 12. dop., ' od 1. do 5. popoldne in od 6. do * 9. ivočer. Ob sredah od 9. do j 12. dop., in od 6. do 9. «večer. Tal. Crawford 2893. i Tel. na domu Rockwell 2816. ^ ♦ • ........................ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI narodna' tiskarna 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiakamo T Slovanskem, Hrvaškem, Slovaškem, češkem, Poljakom, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša poeobnoet »o tiskovino za društva in trgovco. i- ---- Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravočasno! Slabe case e lahko prebrede, ako imate hranilno i ogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, III. 1 *** Adam Mllkovlčt SUŽNJI KRVI ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm pravic« do M«»'1" t*r»U»«rc* »rfclriu|« ivtor. A, / Ai i A» • âllIii 71 IVI ITI IVI 1 Moderne trgovske smernice in bo dočnost slovenskih trgovcev P/se Joseph A. Siskovich (Nadaljevanje). < "Pomagal ti bom/' je nadaljeval brat. "Vse ti dam, kar sem s težkim delom prislužil v teh dolgih letih tu na ladji ,tej moji drugi rodni hi&i. Vse, prav vse ti dam, samo obljubi mi, poAteno mi obljubi kot svojemu krvnemu bratu, da boš zavrgla to gnusno ime — vla-čuga. Daj, draga sestra, ualiii prošnjo svojega brata in zavrzi, ¿e nocoj o Madalena, zavrzi to strašno ime. Naj ga pogoltnejo valovi, da se potopi do dna in &e dalje naj se zarije v blato." "Hočem," je obljubljala Madalena, "povedala sem že najini mrtvi materi, da hočem ..." "Hočeš? O, Madalena — kaj si rekla? Mrtvi materi? Govori, Madalena!" je ukazal brat. "Kje je moja mati?" "V zemlji." "V zemlji?" Mornar se je zaprl vase, a hip nato dvignil glavo in uprl pogled nekam daleč. 4t8aj sem vedel!" je glasno jeknil, potem pa povesil oči in se mrmraje izpovedal: "O mati! Nikoli te nisem dobro poznal, nikoli videl solze v tvojih očeh in vendar vem, da je bilo v tebi morje solza in gora trpljenja; zakaj časi si me zaklicala ko si stala pozno v noč na pragu: Pojdi, otrok moj, poišči o-čeia, že zopet pije, pije ... Jaz pa sem se ti režal v obraz, kakor raztrgan hudič sem akakal pred teboj in te nisem nikoli ubogal. Ti pa si ob takih trenotkih molče sklonila glavo, ničesar mi nisi rekla — a tvoj obraz je postajal od dne do dne bledejši . . . Potem je dolgo strmel v morje. Madalena je prekinila molk. Pripovedovala je bratu, kako se je vrnila k njej mrtva mati, kako se je zagrebla v prsi in si trgala ž njih srce. "Etf," je dejal Inor, "vedel sem, da tudi mati plaka nad teboj. Vidiš, najina mrtva mati se vrača z bolečino iz groba; daj, Madalena, usiiši vsaj njen glas iz zemlje!" In takrat se je Madalena zaklela drugič. Vrgla je vso gnusobo svoje preteklosti v morje. Inor je prijel njeno glavo v svoje roke in ji poljubil oči. izza oblaka se je prikazala luna in oblila pojoče valove z bledim plamenom. "Vidiš, Madalena," je stegnil brat desnico in pokazal od severa do juga, od izhoda do zahoda, "to je moj dom. Morje to je moja trata, valovi so moje gore in njih šumenje to je moja najlepša pesem. V tej pesmi pojočega morja, sem se čeSio spomnil najine matere. In da ti povem," je širje odprl oči, "stal sem nekoč na tem jamboru in strmel v razjarjeno morje. In tedaj zagledam tik nad gladino — najino mater. Bila je lepa, toda silno žalostna in solzne oči je imela. Preko valov je zaječal vihar in takrat me je streslo kakor še nikoli v življenju. Mati se je pogrezala, valovi so jo goltali in še preden so jo pogoltnili, je stegnila roke proti nebu in bolestno zaječala: Otrok moj ... hotela je nekaj povedati, pa ni mogla. Valovi so jo bili v tistem hipu pogoltnili, zahropali in vrgli visoko prot nebu svojo srd. Vso tisto noč," je nadaljeval brat, "je tulilo morje kakor razjarjena zver. Bilo me je strah, čeprav še nikdar nisem občutil bojazni." "Kdaj je bilo to?" "E," je zategnil brat, "od tega bo že mnogo let." "Torej ,tudi ti si jo videl. Sedaj verujem, da se mati Vrača iz groba. Sirota!" je povesila ob tej besedi glavo. "Govori," je skoro zahteval brat, "povej, kako je bilo tisti čas, ko je umirala." "Takrat?" je boječe vprašala Madalena. "Sirah me je. Zdi se mi, da sem sama Mo-rani odprla vrata in ji z nasmehom pokazala umirajočo mater." Tedaj je umolknila, kakor umolkne človek, ki ga je sram pred samim seboj, da bi si potrkal na srce rekoč: govori, ako te ni strah! "Povej!" je ukazal brat. "Govori dalje, Madalena 1" "Oni trenotek," se je mrmraje izpovedovala Madalena, "ko je ugašal plamen v njenih očeh, je strmela v mene in mi zašepetala: Poljubi me, da čutim tvoj zadnji dih ... Če srečaš kdaj svojega bratca, reci mu, da mislim nanj... Potem je strmela vame, jaz sem zbežala." "In potem?" se je zaril s prsti vanjo brat. "Ko se je jelo daniti, sem se prestrašena priplazila domov. Ob materi je plapolalo dvoje sveč, oče je smrčal pijan kraj njih..." Ko se je naslednjega dne bližal parnik francoski obali, je segel brat Inor v žep modrega jopiča in stegnil k sestri desnico. "Osem dolgih let ga nosim s seboj, danes ga dam tebi." Madalena je uprla oči v bratovo dlan. Majhen križ z razpetim Kristom je zableščal pred njo. Prepojena s prisego minule noči, je stopila MadaUna na francoska tla. Kako lepa je ta dežela \ Marsikaj je že čula o njej, marsikaj je videla še kot dete, a sedaj se ji zdi vsa drugačna, vsa lepša. Danes stoji zopet v njej in ji gleda v solnčno lice. A kam naj se obrne? Brat se je moral vrniti na ladjo. Nikogar ni, ki bi svetoval smer njenemu koraku. Madalena je tedaj segla v žep, stisnila v pest bratov križ in ga skrivaj poljubila. Ves dan je tavala po pristanišču. Kam? Denar, ki ga ji je dal brat ne zadostuje niti za teden dni. Ali naj se ponudi tej ali oni družini za deklo ? Morda kot sobarica ali hišna ? Kje? Komu? Mesto je veliko, ljudje tuji po obrazu, tuji po srcu. Kaj naj se ponudi v kaki tovarni kot delavka? Ali naj stopi v upravništvo kakega dnevnika, jim vrže na mizo par frankov in — naslednji dan čita v došiih ponudbah, da jo vabi ta ali oni v pošteno siužbo?! "Ej," je zategnila polglasno, "to bi ne bilo slabo!" Potem je tavala še dolgo po ulicah, misel je pobijala misel, načrt je koval zopet nov načrt. Postajala je pred izložbami, obstala casin sredi ceste in ogledovala živahni promet na križiščih ulic. Srečavala je lju-ui, stare in mlade, gospodo in lamnazo, ki je postajala po piočniKih in ji poinežikovala in požvižgavala za njo. O da, marsikdo se je potopu v njenih sanjavih očeh, a Madaiem ni bilo do ten pogledov; zakaj v srcu je čutila pronicujoči poljub svoje mrtve maiere, čutna je dano prisego in bratov križ, ki ga je pou-zavestno stiskala med potnimi prsti. Potem ko je prenočila prvo noč v hotelu, jo je že navsezgodaj zvaouo poulično vrvenje v mesto. Ko je preblodila glavne ulice, je zašla v stranske. V ozki, komaj nekaj korakov široki lici se je zaustavila in ob visel a x očmi v precej velikem kavarniškem oknu. v njem se je prav na steklu viueia slika mia-de ženske, očividno plesalke. Madalena je skrčila ustni, stopila naprej in se usedla za malo marmornato mizo. V nasprotnem koncu obokanega prostora je zagledala majhen oder. napravljen iz deska in okrašen z zastavicami. V desni kot tega odra je bil postavljen črn klavir, ki je kazal svoje dolge, bele tipke kakor lačna zver bele zobe. Madalena je nemo gledala v ta mračni prostor. Oder, klavir? Kaj, ali morda plešejo tu na večer? Morda. Morda tudi ne. Ali bi se ona ne mogla pokazati s svojimi starimi španskimi plesi? Lahko! Zaslužek je tu! Ako se ji ne posreči, glave ji ne bodo odrezali. "Hej, točaj!" je zaklicala po kratkem u-gibanju mladega, črnega mladeniča dolgih rok in nog, kar je vidni znak poklicnega natakarja. Točaj je tedaj pritekel od nekje in se globoko priklonil mladi dami. "Čemu to?" je dvignila Madalena glavo in s palcem desnice parkrat sunila proti kotu. "Čemu oni oder tam?" "Ples, madame," se je priklonil oni v črnem jopiču skoro do mize. "Ples, vsak večer ples, madame." "Kdo pleše?" ; Točaj, ki se je bil zagledal v prelepi obraz, je zmedeno odgovoril: "Kdor hoče". "Prosim vas," je hitela Madalena v slabi francoščini, "dovedite me vašemu šefu." Minuto kesneje je stala Madalena pred visokim gospodom. Njene oči so ga skoro proseče zrle v koščeni obraz. Gospod Cor-vier, šef, kakor so ga na kratko nazivali u-službenci, si je pogladil kratko, rdečo kozjo brado in se nasmejal. "Dobro, poizkusili bomo. Ako bomo zadovoljni z vami mi, boste zadovoljni tudi vi z nami. In pa," je dodal z globokim glasom in stiskal živahni gospodični mehko ročico," vaše oči so črne, kje vam je tekla zibel? Pri nas ni takih oči." Madalena je povedala svojo preteklost po svoje in gospod Corvier je z zadovoljstvom končal: "Izvolite gospodična, da se vam od-kaže stanovanje." Ko se je poslovil, je ugotovila Madalena, da ji je gospod šef poljubil roko. Sramežljivo jo je pritegnila in povesila oči. Gospod Corvier je bil iznenaden nad toliko blaženostjo njenega nedolžnega smehljaja in je sklenil, da obdrži to damo pod vsakim pogojem pod svojo streho. Se tisti večer se je priklanjala Madalena v posrebrenih šolnih in krasnem plesnem kostumu mnogobrojnim gostom, ki so se u-dobno naslanjali v foteljih in srebali iz rožnatih čaš sladke opojne pijače. Videti jj bilo, da ljudje niso zahajali v ta lokal toliko zaradi umetnosti, kakor zaradi zabave in razuzdanosti. Madalena jih je očarala že pivi večer s svojim sladkim nasmeškom, z očmi in kakor jeklo prožnim telesom. Gospod Corvier je stal za prozorno zaveso in si zadovoljno gladil svojo kozjo brado. Oni, ki je tolkel po tipkah, in ki mu je manjkalo polovico nosu, menda so mu, ga odbili v vojski, Jfe verno bulil v pajiir in zobal ž njega debele pike, zraven pa venomer migal z desnin uhljem. (Dalje prihodnjič.) Nobona trgovin« ni boljža kot ajoai vodniki. Nobena trgovina ne more u-spevati z odbijanjem odjemalcev. Trgovec, ki ai nakopava sovražnike, škoduje svoji prodajalni. Statistika pravi, da povprečna trgovina izgubi vsako leto 16 odstotkov svojih stalnih odjemalcev: nekaj radi smrti, nekaj rad; selitve, ostali pa si izberejo radi zamere ali že kakršnegakoli vzroka druge trgovine. Ako trgovec hoče, da se mu število odjemalcev ne manjša, si mora namesto teh petnajst visnemu trgovcu. Da bi po-družne trgovine skušale ugajati okusu posameznih odjemalcev, ni nobenega govora, še manj pa da bi uspešno konkurirale z modnim blagom. Rastoča važnost mode daje ne- bak, mehko pijačo in sladoled, slaščice in žvečilni gum, za zlatnino, ure itd., za glasovirje, harmonike in drugo, kožuhovi-no, parfume ter druga lepotič-na sredstva, za milo in razno. To bi nam pokazalo kje so še odvisni trgovini posebno pred-j kake trgovske prilike med na-nost nad podružniškimi. Zad- mi in kje ne. Mogoče sestavim nje čase je opažati, da tako- itak pregled kasneje, zvane "specialty" trgovine ra-1 Značilno je, da "Department stejo v številu, ker ustrezalo Stores" stržijo 16% vsega bla-zahtevi po modnem blagu. Ne-!ga, ki se ga proda na drobno, odvisne trgovine so deležne Za naše trgovce je zanimivo in podpore tudi radi dejstva, daj potrebno , da vedo, da te trgo- dobiček podružnih trgovin ne ostane v mestu kjer tržijo, tem«? več je poslan iz njega nepozna- odstotkov, ki jih izgubi, dobiti nemu lastniku, vsaj toliko novih. j obe vrste trgovin vršijo svo- Sedaj pa poglejmo, kaj namf je funkcije. Podrijžne so do-nudi v tekmi s podružnimi tr-i kazale, da njihova uprava sta-govinami ter drugimi konku-j ne manj kot ona neodvisnih, renti za odjemalčev dolar Dokazale so, da so potrebne, vine prodajo preko polovico ženske m otroške obleke, veliko več kot polovico blaga, ki se prodaja na jarde in veliko proporcijo toaletnega blaga. Približno nad 40% vsega blaga, ki ga vključujemo pod imenom "dry-goods" se danes prodaja v teh trgovinah. Vse te samostojen trgovec. j jn s tem zrevolucionirale na-|stev»lke imajo svoj pomen za Department m podružne tr- drobno distribucijo blaga, govine stržijo 34% vsega kar Največja konkurenca šele ne' ali Pa "TiaJ° v od- se proda na drobno. Neodvisne prihaja. Kazni "Mail Order preti novo» le dobro po- | trgovine stržijo 56.7%, ali bli-1 Houses", kot Sears and Roe- z.navanje razmer v svoji stroki zu dvakrat toliko. Nekateri buck ter drugi, so začeli odpi- •jihrbo varovaI° Pr«d neuspehi. odjemalcem in njimi. Oni vedo, da ves businses sloni na trgovskem prijateljstvu, da tr, govina ni boljša kot ljudje, kateri delajo v nji, ljudje, ki so ji na čelu! Oglaševanje je drugo sredstvo, ki se ga poslužujejo, kajti znano je vsem, da oglaševanje je sredstvo, s katerim se doseže največ ljudi, sredstvo, ki privede največ ljudi k nakupu enega ali drugega blaga. O tem več kasneje. Zaenkrat bodi povedano, da preko 85% posameznih podvzetij bankrotira v prvih petih letih obstoja radi neoglašanja. Prihodnji članek bo prinesel osnovne nauke o načinu kako se pridobi dobro voljo — prijateljstvo — trgovini. Prinesel bo tudi razloge zakaj bi lahko vsak slovenski trgovec povečal promet svojega pod v zet j a ne glede na krize. On je gospodar nad njim in on ima najlepšo priliko to uresničiti. V zaključnem članku bo nekaj naukov glede oglaševanja in kaj tvori dober oglas. To bi zadostovalo, treba bo pa še do- ♦ ui a i • • . , . . i dati načine oglaševanja, kajti " ti rdlJ0 take naši ljudje so največ navajeni na enega — liste. Vzemimo za primero podružne trgovine. Kaj je njim pokazalo bodočnost? Najprvo so spoznale znamenja časa in možnosti nove distribucije blaga. Eno teh znamenj je bilo ekonomi domnevajo, da so po- rati svoje department trgovi-; družne trgovine že dosegle ne v večjih mestih Sirom d<*-svoj višek in v zagovor tega ¿ele. K temu je prišel na trg j mnenja navajajo dejstva, da razprodajalni stroj, ali tr so nekatere podružne trgovine g0\ski robot, kateremu se daje začele upeljavati več razno- čezdalje več pozornosti. Ta vrstnega blaga, da jemljejo te- prodajalski robot je že prine-lefonska naročila in Jih prosto sel lepe milijone svojim last-dostavldajo — da so začele nikom. Ali prehajamo v do-prodajati tudi na kredit. Vse bo, ki jo bomo nazivali — ro-to jim dela višje upravne atro- 6oti namesto prodajalcev? Vse ške in izenačuje cene med nji- je možno! Pri tem vprašanju mi in neodvisnimi trgovinami. , pridejo v poštev samo potrate Vsak trgovec se mora zave- pri upravi trgovin in teh se ne dati, da ima več in boljše pred- da odpraviti z dodatki k dese-nosti v nakupovanju blaga, in tim božjim zapovedim alr z u-to kljub že podanim argumen- siljevanjem istih. Ekonomske, tom v prilog podružnih ter dru-(sile se ne dajo tijeti s pomočjo "J0*10 ******* od Paketa gih trgovin. Te morajo spreje-1 policaja. Treba bo iskati dru- ah zavoJa trgovini in ta jih je znižala odjemalcu. Od tedaj , . . , , __ smo opažali, da so distribucij- . . Cleveland ima nekako 35,- ¡.u nro-**i«anii« «« najbolje za vse trgovine širom 000 slovenskih orebivalcev Na1® »nfanizacije rastle, da so Neodvisen tnrov-c ? preb,va cev' Wa "mail-order houses" postajale blago ki mu ga povprfČno4f f večje ter da so se zajedale od , ... • j i I- g potroši za vsakega za živež, dnev_ do dneva v dobi*ek ki drugje izberejo; določi si ga (>bleko in druire stvari okroir u- aneva v doDiCek ki sam in takeira ki odirovaria • o, . bl *a ,meIe. doblti neodvisne sam m lanega, ki oago\arja $40o, ali vsi Slovenci v mestu' trcrnvinp Vso se je centralizi- zanimivo kot ta Na povratku v Ameriko (Nadaljevanje s 4. strani.) Zopot lov na "lazioe". Pred izkrcanjem v New Yorku smo šli skozi še eno ka- li ono, kar nakupi centralna gih izhodov, organizacija. To ni vedno najbolje Amerike, ni navezan na zahtevam njegovih odjema!- $14,(K)(),00()7 WM,000 oTtehl ^"le Zu t cev. Če k temu dodamo, da štirinajstih mili ionov rre neod ♦ * zan,mlvo kot ta so nekateri neodvisni trcrnvri ** J m iijonov gre neod- rastoča centralizacija je od- so nekateri neodvisni trgovci že vlsrum trgovinam v naselbini, D0rn0 naraoAaioča Jner nroti! ira ; začeli skupno nakupovati, te- ai; vsai moraii hi iti SpHp™ ? naraščajoča smer proti l^* J daj ie prednost chain tnrovin T u i «^centralizaciji. Odpiranje ma- blast uaj j prtanoei cnain trgovin miljonov bo bolj pravilno, kaj- i;h trgovin nH strani "mail šeni v konkurenci popolnoma od- ti okoli 10% naših liudi n* ki. \ tr^vln . stram mail-^enj, straniena. kaiti združeno im*. '^.ii0?, k"\order houses" je en znak de-, ušive stranjena, kajti združeno ima- puje pri slovenskih trgovci, (centralizacije - namesto do-jo samostojni trgovci močno Ker pretežna večina našeira t * f \ namesto po-nakuDovalno moč ki iim nri j i preiez"a. xecina našega §tmh poslijatev se poslužijo na Kupoval no moc, ki jim pri- delavstva dela navadna in tnrovin ki rredo direktno ki pomore do nižjih cen in s tem SDi0šna poklicna dela tip bom \ 7 \ £ direktno k do samoohrAnitvp spiosna poKiicna aeia ne Dom odjemalcu. Oni se dobro za- do samoohranitve. Jemal poštev Engelsove za- 'vedaj0f da pošta ni najboljše Bežni pogled na blago v po- kone, katen pravijo, da se z sredstvo za dosego odjemalca družnih trgovinah nam takoj ¡zvišanjem dohodkov sorazmer- st roški oglaševanje tovarnarjev, dru- rantensko preiskavo. Poklica-go pa paketiranje vsakovrst- H *o v«e potnike v dvorano in nega blaga v tovarnah direkt- uradnik je klical kakih 15 no za odjemalce, kar je zelo imen, samo potnike is Jugosla-zmanjšalo prodajanje na fun- ▼U®» brez razlike če so ameri-te in odlomke; to standarizi- &ki državljani ali ne, in jih ranje je nadomestilo že dolo- postal v stransko sobo, kjer so čeno težo ali mero. S tem na- iskali na njih lazice. Razen činom se je pripomoglo k pove- Par Hrvatov in Srbov so bili čanju konsuma, to je, prodalo v«i ti potniki Slovenci, med nji-se je več blaga, kar je pripo-1 mi eden rojen v Ameriki. Cul 1 se opazko zdravstvenega uradnika, da bodo najprvo preiskali le kakih 15 potnikov iz Jugoslavije. Če ne bo na njih uši, bodo drugi prosti preiskave. In res, nikomur izmed o-istalih 300 potnikov III. razreda ni bilo treba na to preiskavo, dasi je bik) med njimi precej Judov iz raznih držav, Poljakov in Italijanov sumljive "snage". To je tisti dokaz, da smatra ameriška naseljeniška o-vsaj kar imam jaz sku-Jugoslovane za najbolj e ljudi. (Dalje prihodnjič.) ter njegovega prijateljstva na-j p ram podjetju. Zanimiv je tudi pojav odpiranja podružnih prodajalen od pove, da le deloma zadostijo no znižajo stroški za hrano, potrebam in zahtevam ljud- medtem ko gre procentuelnost stva. Najprvo kar opazimo za različne druge stvari kvišku. je da so privlačne najrevnej- Po domače povedano se pravi:, . . . A„ . «m delavskim slojem, ker se Cimtežje delaS. več potrebuješ str.a.n.' deP?rtment trgovin v jako omejujejo na blago niz- hrane in „vanj ostane za dru- VeHklh meat,h- Navadno J'h kih cen. Nadalje opazimo, da go, ali pa, čimlajše delo imaš postrežba v njih ni tista kot v in čim boljše je plačano, tem-neod^snih trgovinah, dasirav- manj ješ in toliko več lahko no odjemalci zahtevajo več potrošiš za druge reči. Zado-postrežbe in so jo tudi pri vo- stuje naj dejstvo, da približno lji plačati. Nekaj kar v po- polovico vseh dohodkov gre v jih odpro v predmestjih. To je spet znak decentralizacije velikih trgovin v prizadevanjih dobiti kontrolo nad distribucijo ter tako omogočiti svojim tr-o vi na m prodati največji od- i: Waterloo Dry :: o « ► Cleaning Co. COLLINWOOD, O. Frank Trebeč, lutnik Čistimo, likamo in popravljamo moške in ienske obleke 15805 Waterloo Rd. Tol. Konmoro 127S «MOOOOOOOOOOOOOOOOOOMOOOO družnih trgovinah manjka, so trgovine. ' Zanimiva bi bila stotek VSega raipečane*a bla" vsakojake novolarije produk- sestava tabele, ki bi pokazala tov, ki jih človek laglje dobi koliko se potroši za hrano, o-pri enemu ali drugemu neod- bleko, pohištvo, avtomobile, to- tfa. Slehrna veletrgovina priznava, da je najtežji problem de- _ lavec, katerega uposljuje. Ta . _ _ | je prvi, šele potem pride blago. NEVARNO IGRANJE S TRAČNICAMI Ak° imaJo prave in sposobne 'delavce, je vse drugo lahko. , Mogoče nikjer drugje toliko ne spoznavajo dejstva, da de-llaj o dobiček ljudje in ne blago. Zato so jako previdni kdo predstavlja njihove interese, kdo je njihov posredovalec med Anton Zornik HERM1N1E, PA. Trgovino s moianim blag Peči in pralni stroji posebnost Tel. Herminie 2221. Koliko izvodov "Prolotarca" zahaja v vašo naselbino? AH bi so moglo število naročnikov povečati? Poskusite! Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik.—Norocniaat $6.00 na leto. $3.00 sa pol leta« $1.60 sa tri mesece. NmIo?! 828 Jwnooa A to. MILWAUKEE. WIS. No »liki jo broš....................................... S poti, (Izidor Cankar), potopisne črtice, broš................. Sosadja in druga novela (A. P. Čehov), broš......................... Sisto a Sosto, (Federer-Polja-nec), povest iz Abrucev, broš. Srca, (Amicis-Miklavčičeva), k vzgoji mladine, ve«....... Spomini na Praiarna, (Erne-stina Jelovšek), broš........... Srečolovec (H. Majar), povest, broš.................................... Samosilnik, (Anton Novačan), 10 povesti, broš................... Staroindijske pripovedka, (Jos. Suchy), s slikr.nri. broš......... Spoved, (L. N. Tolstoj), broš. Stapni kralj Laar in hiia ob Volgi, (Stepnjak Turgenjev), broš. —......................... .75 1.00 .60 .75 .80 .65 .15 .85 1.26 .80 .40 .75 .75 .50 .75 .50 .75 1.50 1.25 .40 1.00 1.25 .75 .50 .26 .40 2.00 .40 1.25 .45 .50 .50 .76 .60 1.00 .40 .75 .40 .40 6.00 .40 2.00 .75 .25 .50 .75 1.80 .60 1.50 .76 .85 1.50 1.25 -80 .60 .90 .50 .75 .60 .86 1.50 .75 .85 .75 .35 .40 .60 Tarsan sin opica (Edgar R. li ur rough), broš. 75c, vez. Tarsan in svat, (Edgar R. Bur- rough), ve». ________________ Tarsaaeve šivali, (Edgar R. Burrough), broš. 76c, vez. Tarsanev sin, (Edgar R. Burrough), vez. __________________ Tarsanava mladost v dšungli, (Edgar R. Burrough), vez. (Vseh 5 knjig $4.60.) Taras Buljba, (N. Gogolj), satirična povest, broš. 76c, Tri povosti, (L. N. Tolstoj), (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko zemlje potrebuje človek), broš. ________________________ Tri povasti, (G. Flaubert), broš.__________________ Tik sa fronto, (Damir Feigel), Udovica, (I. E. Tomic), povest, broš. 60c, vez.................... Umirajoče duša, (lika VaŠte-Burgerjeva), zgodovinski roman iz baročne Ljubljane, broš. $1.25, vez..... Uporniki, (Ivan Lah), povest kmečkih uporov, vez......... V Ameriko in po Ameriki, (A. Kristan), broi..................... Višnjeva repatica, (VI. Lev- , stik), satiričen roman v dveh delih, broš. $2.00, vez......... Vitas is rdeče hiia, (A. Du-mas), roman iz časov francoske revolucije, broš. 75c, vez. Vladka in Mitka, (Zofka K veder), vez............................. V noči in ledu, (F. Nansen), potopis ekspedicije na severni tečaj, s slikami, broš. V oklopnjaku okoli svata, (R. Kraft), v dveh delih, broš. V robstvu, (Ivan Matičič), roman tuge in boli, vez.___ V sablodah, (France Bevk), roman, broš. ______________________ Zadnja pot kapitana Scotta, (Pavel Kunaver), potopisne črtice skspedicije na severni tečaj, broi............. Zadnja kmečka vojska (A. Šenoa), zgodovina kmetskih uporov v 14. in 16. stoletju, vez________________________ Zadnji val, (Ivo Šorli), roman, broš. ................................. Zločin in kasan. (F. M. Dostojevski), roman v dveh delih, ve». ________________________ Zapiski is mrtvega doma. (F. M. Dostojevski), v dveh delih, ve». ____________________________ Za miljoni, (A. K. Green) roman, broš. _______________...____.. Želesna pata, (Jack London), socialen roman, v dveh delih, broš. _____________________..___ Zmota in konec goapodične Pavla, (Ivan Zoreč), broš. Za srečo, (Fr. Malograjski), povest, broš. ..................... Zvonarjava hči, (M iller-Ster- £aj) povest; broš................. Znanci, (Rado Murnik), povesti in orisi, ve»..................... Ženini naša Koprnela, (Rado Murnik), satiričen roman, broš..................................... Z ognjem in mečem, (H. Sien-kiewics), povest iz davnih let, 681 strani, vez..................... Zlatar je vo slato, (Avgust Se-noa), zgodovinska povest iz 16. stoletja, broš........— Zgodba o nevidnem človeku, (H. G. Wells), broš. ............ Zgodbe is doline šentflorjanske, (Ivan Cankar, broš............. Zabavna knjižnica, vsebina: Zločin in madei, Mojster Roba, in Mladih zanikarnežev lastni iivotopis, vez............. Zeleni kader, (I. Zoreč), povest, broš. ........................... Zbrani spisi, (Dr. Hinko Dolenjec), broš......................... Zbrani spisi, Val. Vodnika, broš....................................... 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .40 .65 .75 1 .75 1.50 .76 .40 2.50 1.00 .50 1.00 1.50 1.25 1.25 1.00 1.25 1.00 2.26 2.26 .65 1.00 .40 .40 .60 .85 .85 3.25 .75 .35 1.00 .85 .45 .60 .35 SLOVENSKI PISATELJI. Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika .izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................ II. zvezek: Citice in povesti ter Kritični in polemični spisi, vezana ...................... III. zvezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana ........................ IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci vez. V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu in Črtice, vezana ................................ VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novliana in Hiša Marije pomočnice, vezana .......................,............ VII. zvezek. Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana................ VIII. zvezek: Gospa Judit, Križ na gori; Potepuh Marko in Kralj Matjaž, vezana IX. zvezek: V mesečini; Martin Kačur; Nina; Iz Otta-kringa v Oberhollabrunn, vezana ............................... Finšgar F. S. Zbrani spisi: IV. zvezek: Dekla Ančka in Srečala sta se, vezana ----- V. zvezek: Boji. Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, vezana ...................... VI. zvezek: Sama. Kakor Pelikan. Boltriar. Naš vsakdanji kruh in Tri črne iene, vezai.a ........................ (Vse tri knjige skupaj $3.50.) 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 1.00 1.25 1.50 Levstik Frant Zbrani spisi sa mladino, vez. _________________ Masalj Fran-Podlim bar »ki: Zbrani spisi, fina vesba. I. zvesek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariš Damian broš. $1.50 ve». ... II. svesek: Potresna povaat. Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice, broi. $1.50, ve». ______________ Oba skupaj, broš. $2.75, ve» progalj Ivan, »brani spisi: I. svesek. Štefan Golja In njegovi. Tolminske novele, broš. $1.86, fina vesba .... II. svesek: Bogovec Jernej. Balade v prosi, broš. $1.35, fina vesha .................... IV. svesek. Zgodbe »d ravnika Muznika, Tolminske matere sveta noč vez._________________ Tavčar Ivant Zbrani spisi. III. zvesek: Otok in struga, Tiberius Pannocius, Kuzov-ci„ Vita vitae mesae, Janez Solnce, broš. $2.10, vezana ..... ................. IV. zvezek Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljeni Bog in Pomlad, vez......... V. zvezek. Izza kongresa________ VI. zvezek: Cvetje v jeseni in Viaoška kronika ................ Trdina Janes: Zbrani spisi, fina vezba, vsebina: I. sv.: Bahovi huzarji in Iliri ter verske bajke stare in nove .................................. II. zv.: Bajke in povesti o Gorjancih ........................... III. zv.. Bajke in povesti .._____ IV. zv.: Bajke in povesti ........ V. zv. lzprehod v Belo Krajino .................................. Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vezba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda. Prazna vera, Uboitvo in bogastvo, Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kosjak in Domen ___________ II. svesek. Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja. Vr-ban Smukova ienitev in Grad Rojinje .................... III. svesek: Kloštrski iolnir in Deaeti brat .................... IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika. Nemški val-pet, Dva Brata, Božidar TirtelJ, Kozlovska sodba v Višnji gori črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ____________________ V. zvezek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem ¿dolu. v rojni krajini, Telečja pečenka, Ivan Erazem Tatten-bach, Bela ruta, Bel denar Na Kolpskem ustju in Doktor Zober,_________— Kersnik Janko. Zbrani spisi, broširani I. zvezek: Agitator ....i------— II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament ....................... III. zvezek: Rošlin Vrjanko, J ara gospoda in Očetov greh .................................... IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humorske, Povesti za ljudstvo ............ V. zvezek: Pesmi, Berite no-ivce Kritike, Komentar .... VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. sešitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. sešitek: Novelist in Politik Strup is Judeja, (J. S. Machar), 125 vez. .......................................... Trbovlje, proletarske pesmi, (Tone Seliškar), broš. 60c, vez. .................................... Svojemu narodu (Val. Vodnik), 200 brt4.......................... V sa rja Vidove. (Oton Zupančič), pesnitve, broš. ............... 2.00 8.76 1.75 1.75 1.76 2.60 2.50 2.50 2.50 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 .76 .25 .40 _____________ 1.60 1.60 1.60 2.00 _______ 2.60 .75 .85 1.25 1.25 1.50 2.50 PESMI IN POEZIJE. Akropolis in piramida, (Ant, A-škerc), poetični sprehodi po Orientu, fina vezba............— Atila v Emoni in Romanca, (Ant. Aškerc), broš. ---------- Balada in romanca in Stara pravda, broš........................... Basni, (Jean de la Fountaine), iz francoščine prevel I. Hribar vez................................. Jadranski bisari, (Ant. Aškerc), fina vezba —..................— Job in Psalrn 118, (S. Gregorčič), vez................................. Junaki, epske pesnitve, (Ant. Aškerc), fina vezba .............. Moderna francoska lirika, (Ante Debeljak), vez...................— Mučaniki. slika iz naše protire-formacije, (Ant Aškerc), fina vezba ................................ Mlada pota, (Oton Zupančič), broš. .................................... Poesije, (S. Gregorčič), I. zve-vez. Poesije (S. Gregorčič), II. zve zek, vez...................... Poesija, (S. Gregorčič), ilustrirana izdaja, velik format, vez...................................... Poasija, (Dragotin Kette), vez. Poosija, (Fr. Levstik), vez....... Pesmi šivljanja, (Fr. Albrecht), vez.......................................... Pasmi, (Srečko Kosovel), broš. Pohorska poti, (Janko Glaser), broš. ........................................ Primoš Trubar, (Ant. Aškerc), zgodovinska epska pesnitev, vez.................................. Solnca in sance, (Ante Debeljak, broš. .............................. Slutnja, (Ivan Albrecht), broš. ¿leske pasmi, (P. Bezruč), vez. Plamtači okovi, (Mile Klopčič), broš. 85c, vez. ....................... Pesmica is prirode, (VI. Kapus), broš. ........................................ Sto lat slovanska lirika, od Vodnika do modeme, (Cvetko Golar), broš. 90c, vez......... 1.25 .50 .50 1.00 1.25 .75 1.25 .75 1.26 .40 .60 ____ 1.25 1.50 1.10 .80 .60 .75 .35 .65 .50 .45 .50 .60 .45 1.25 IGRE. Aafisa, (Leonid Andrejev), broširana ............................ Beneški trgovec (Wm Shakespeare), vezana_______________ čarlijeva Senitev—Trije šanini (F. S. Tsuchsr), dve šalo- igri »nodejanke, broš. ______ Golgota (M. Krlež), drama ? treh dejanjih ------------------ Gaapa s morja (Henrik Ibaen), igra v petih dejanjih, broš ... Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih a prologom in epilogom ................................ Julij Cesar (Wm. Shakespeare), vezana ............................ Mac bet h (Wm. Shakespeare), vezana ................................ Othello (Wm. Shakespeare), vezana ................................... Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v šestih scenah .... Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana .................................85 San Krasne noči (Wm. Shakea- peare), vezana __________________ .75 Umetidkova trilogija (Alois Kraigher) tri enodejanke, ki so celota zase. BroŠ. 75c., vezana ................................ 1.00 , m yud"r> (Niccolo Machievelli), 110 broš...................................... ' V novo dešelo (E. K.), broš..... Zadružna prodajalna ali kon- sum ....................................... Zadružni koledar 1929, izdala Zadruina založba v Ljubljani ................................... Zadružni koledar 1930, izdala Zadružna založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec .................................. Zbirka domačik sdravil, a poljudnim opisom človeškega telesa, broš. ................... Zbirka rudarskik in fušinskik israsor (J. Boslaj) ........... Zdravja ia kolesen v domači hiši Dr. Juat Bačar). I. del: Sestava, delovanj« in nega Smernice zdravega življenja. Ilustrirana, vezana __________ človeškega telesa; II. del: Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani .ilustrirana ................ Zgodovina socialisma v Srbiji (Fran Erjavec) ................... .76 j Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka broširana, I. zv. 85c; II. zv. 75c; oba zvezka sku-paj ........................................ Živčevja človeka (Dr. Alfred Serko), ilustrirana, vez..... .50 .76 .26 .60 .60 .25 .76 .75 .50 _______ 1.00 .75 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE TER BROŠURE. Ali jo roligija prenehala funkcionirati? Debata .................25 a Angleško-slovensko borilo (Dr. F. J. Kern), vez.................. 2.00 Čuda in tajna življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno živ- ljenjeslovje ........................85 Čitanka a higijent, (dr. Ivo Pire), z 236 sliakmi vez......... 2.00 Domači sdravnik, (pr. Kneipp), broš. __________________ Elem eati moderne isobrasbe (I. Molek), broš. 60c, vez......... Idejni predhodniki današnjega socialisma in komunisma (Abditus), broš. ______________ Ilustrirana lapa maska, navodila za šminkanje vez. __________ Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrozič) s 30 slikami Jugoslavija (Ant Melik) I. in II. del. broš. $2.50, vez..... Kako je nastalo današnje delavstvo in njagovo gibanje (dr. D. Lončar), broš. ................ Kari Mars, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer) ____ Kletarstvo, (Bohuslav Skali-cky), broš. $1.75, vezana .... Kolodar Cankarjeve družbe 1930. broš. ....I.............,....».... Kratka srbska gramatika (Dr. Josip Mencej) .................... Kratka sgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) ................................ Mezdno delo in kapital, (Kari Marx), broš. .......................... Mistarij duše (Dr. Fr. Gosti), poljudni pregled psihiatrije, ve»ana .................................... Naš josik, (dr. Joža Glonar), vez. _____________________________________ Naš sadašnji ustavni pološaj (Dr. Stefan Sagadin) _______ Narodnogospodarski eseji ________ O dolavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do U-stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranice (1848-1896) (A. Kristan), broš. $1.00 vezana ............ 1.26 O konsumnih društvih.............10 Osmutek slov. nar. gospodarstva ...................................... Politika in sgodovina (Dr. Drag Lončar), broš..................... Praktični socialisem, broš..... Priče avolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broš. 60c, vezana ........................ Proletarska etika in morala (Ivan Molek), broš............. Prva pomoč, (dr. M. Rus), s 40 slikami, broš.................... Psihične motnje na alkoholski podlagi, broi. $1, vez......... Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) ........X......................... Rasvoj Socialisma od utopija do snanosti (Friderik Engels, prevel M. Žagar) ................ Roparska trojica (Claessens- Molek) ................................ .85 Slovenski pravopis, (dr. A. Breznik), broš............................. Socialni ideali in Kako si )• človek vstvaril boga. (Molek- Keracher) broš..................... Slovenska kuhari~a (S. Felicita Kalinšek). ve»., 666 strani, ilustrirana ............................ Smernico novega šivljanja (Dr. K. OzvHld), broš..........*..... Spol, ljubesen — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Sprotna kuharica, vesana ........ Strokovna organisacija v Sloveniji, broš........................— Svetovna vojna in odgovornost socialisma (E. K.) broš..... Uvod v Buddhisem (Jos. Suchy) ...........................- Varčna kuharica (Marija Re-jmec), vezana .....................— .50 1.60 .40 3.50 .45 .50 2.25 .50 .26 .40 .26 1.25 .25 .75 .85 ALBUMI S SLIKAMI. Tratnik Franc: Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ............ RAZNO. Ameriški Družinski Koledar, letnik 1916, vezan ______________ letnik 1919, vezan ................ letnik 1920 vezan ............. letnik 1922, v«an ................ letnik 1922, broš. ______________ letnik 1925, vezan ______________ letnik 1926, vezan .............. letnik 1927, ve»an ............ letnik 1928, vezan ____________L letnik 1929 vezan__________ letnik 1930 vezan ................ Cankarjeva slika na dopisnicah, 2 za--------------------------------- (Imamo jih dvojne vrste.) Demokracija, soc. revija, Cankarjeva številka s njegovo sliko........................................ Krea, vezan, letnik 1921-22 .... Info rmacije a dobavi državljanstva Zedinjenih držav _______ O sdravstvenih nalogah soc. sa-varovanja (Dr. Demet Blei-wei s-T rs teniški) _______________ Proletarec, vezani letniki, 1919-28, vsak ............................... .60 .25 .10 .60 .50 .50 .65 .80 1.25 4.00 .26 1.60 3.50 .50 .40 .50 .65 .75 .60 .76 .75 1.00 1.00 1.00 1.00 .06 .10 1.50 .40 .10 3.50 Savage Survivals (J. Howard Moore), vezana .................... 1.25 Science and Revolution (Ernest Unterman), vez. .................so Sas Science (Jos. H. Greer. M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez......... 1.00 Social Revolution (Karl Kaut- *ky), vezana ........................go Spies in steel (F. L. Palmer), ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne- »ote, broš............................. M Struggle Between Scienca and Superstition (A. M. Lewis), ............—....................«e They Call Me Carpenter (Upton Sinclair), povest iz Los Angeles», broširana ................ i.oo The Cry for Juetice (Upton Sinclair), vezana.......................... 2.H0 The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatne interese, vezana ------------------- 50 The Social Revolution (Karl Kautsky), vezana .................69 Universal Kinship (J. Howard Moore) izredno zanimiv apis dokazov evolucije, vez......... 1.26 Vital Problems in Social Evolution (A. M. Lewis), vez......60 Vcrney's Justice (Ivan C«.nkar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič*. vezana v platno .....................60 Walls and Bars (Eugene V. I>ebs. — Njegova poslednja knjiga, vezana .................. j jo Naročilom priložite poštni ali eka-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo proštnine prosto. Klubom in čitalnicam pri večjih naročilih popust. PROLETAREC, 3639 W. 26th Street, Chicago, III. Protestni shod proti fa- šizmu .60 .50 .10 .75 .10 .80 1.50 .75 .36 .40 .35 5.00 .60 .40 1.40 .25 .50 .25 1.40 ANGLEŠKE KNJIGE. All Quiet on the Western Front, (Erich Maria Remarque, najboljši opis svetovne vojne .... American Communism (James Oneal ) vezana .................... Anarchism and Socialism (Geo. Plechanoff), vez................. Ancient Lowly (C. Osborne Ward, dve knjigi, 1313 strani, vezane ............................ Ancient Society ( Lewis H. Morgan, vezana ........................ Boston (Upton Sinclair), novela o življenju in smrti Sacco in Vanzettija ter civilizaciji, ki ju je poslala na električni stol. Dve knjigi ........................... Brass Check (Upton Sinclair) Slika korumpiranosti kapitalističnega žumalizma, vez. "Debs, His Authorised Life and Latters" (David Kalsner), vezana v platno .................... Debs and the War, njegov govor v Can&onu, O. in pred poroto na sodišču ............................ Drugless Health (Jos. H. Greer, M. D.), zdravljenje brez zdravil, broširana ................ End of the World (Dr. M. Wil- helm Bolsche), vez............. God and My Neighbor (Robert Blatchford), vez................. Goose-Step (Upton Sinclair). Študija ameriškega visokošol-stva, nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vez. Goslings (Upton Sinclair), vez. Hundred Per Cent (Upton Sinclair). Povest patri jota .... Jungle (Upton Sinclair), povest iz čiknških klavnic ................ Jimmie Higgins (Upton Sinclair), povest socialističnrga agitatorja med vojno ............ Karl Mars, biographical memoirs ( Wilhelm Liebknecht) vezana .................................... Kine Ceal (Upton Sinclair), povest iz štrajka cnlorndskih premogarjev 1. 1913-14. V.«z. Law of Biogenesis (J. Howard Moore), vezana .................... Life and Death (Dr. E. Teich- mann), vezana .................... Money Changer» (I'pton Sinclair), novrla t Wall Stroeta, v kateri pisatelj opisuje vzroke finančtie krize I. 1907. Zanimiva vie skozi, vezano .... Mountain City, (Upton Sinclair),, novrla, vezana .. .. Oil (Upton Sinclair), nov* la, vezana ......................... ........ Outlina of History (H. G. Wells), vez., 1171 strani .... Physician in the House (J. H. Greer M. D.). Domači zdravnik, vezana ............................ Republic of Plato veZ............. Right to be Lasy 'Paul Lafar- guv), vezana ......................— Roberts Rulas of Ordor, vez..... 2.50 1.50 .60 5.00 1.50 3.50 1.20 1.00 .25 1.00 .60 1.25 2.00 2.00 1.20 2.00 2.00 .60 1.50 .60 .60 1.60 2.50 2.60 5.00 2.00 2.00 .60 1.60 Jugoslovanski klub, ki je bil ustanovljen letos v Chicagu, sklicuje v nedeljo 21. sept. ob 2. pop. v dvorani Sokola Chicago, 2345 S. Kedzie Ave. protestni shod proti krvoločnemu italijanskemu fašističnemu režimu povodom zavratnega uboja štirih nedolžnih jugoslovanskih dijakov v Trstu, kakor se glasi pismo odbora. Pismo nadalje pojasnuje, da bo govorilo nekoliko zunanjih kakor tudi jugoslovanskih govornikov, več podrobnosti o shodu pa oblju-bujejo pozneje. Predsednik tega jugoslovanskega kluba je dr. RužiČ. Izmed Slovencev so v odboru, Andrej Kpbal, ki je klubov tajnik, Frank Vidmar in dr. Pau-lich. Resnici na ljubo Milwaukee, Wia. — Naše društvo št. 7 JPZS je na redni sejo 5. sept. vzelo pismo konferenčnega odbora na znanje, ni pa aklenilo, da pošlje delegata na izredno konvencijo, ki ae jo aklicuje za dne 5. nov. Če posije /delegata ali ne, o tem se bo razpravljalo na prihodnji redni seji! Toliko v popravek radi napačnega poročila v "Obzoru" z dne 11. sept.. Čudno, kako more "Obzor" poročati o stvari, ki se godi na društveni seji, brez da bi bilo o tem uradno poročano 1 Na članstvo apeliramo, da se v polnem številu udeleži prihodnje redne seje ter pocla svoje mnenje radi te konvencije. Za druš. Bratje Svobode, št. 7 JPZS., Joe Vidmar, predsednik, Joe Grivetz, tajnik? Lawrence Mesarich, blagajnik. Izletniki S. N. F. J. za Proletarca Ko so se izletniki S. N. P. J. mudili v Jugoslaviji zadnji mesec, je skupina teh položila lep venec na grob Ivana Cankarja v Ljubljani dne 10. avgusta. Kasneje, ko so se izletniki vračali v Ameriko, so prispevali $14.60 v svrho pokritja »trt«Š-kov za omenjeni venec. To vsoto je nabrala Mary Udovič . na painiau Mauretaniji. Ker pa je veiec ftal le $4.50, je ostalo $10. V s), rorazumu s priapevatelji se preostanek pokloni Proletarcu v podporo. Prispevali so sledeči: Ivan Molek $1.00; po 60c so dali: John Olip, Michael Pleše, Jakob in Katka Zupančič, Frances Trampuš, Jos. Zri-mec, Anton Jurca, Ignac Hajnrihar, Mary Udovich, Anton Tratnik In žena, Jennie Estenich, Mary Jurca, Frances Robsel, Ignac Kricl, Antonija Jančar, Frank Brence, Frank Longar, Pauline Vogrich, Terezia Blasnik, Jožefa Antončič, Mary Anžiček, Mary Kapušar, John Ce-mažar, Anton Jermol, Jennie Hro-vat, Matija Leskovec, Andrej Krvina in Mary Matjazich. Hvala vsem prispevateljem. límlrtarcr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1201; PublUhod Wookly at 363W W. 26th Si CHICAGO, ILL., SEPTEMBER 18th, 1930. Tolophonot RockwoJI 2864. VOL. XXV. JOBS, THE BIGGEST PROBLEM President William Green of the A. F. of L., who spoke at the New York state fair at Syracuse, urged private industry to provide secure yearly income for the worker, a 5-day week, and old age insurance. He did not mention unemployment insurance except in connection with "purely seasonal industries", the funds to be "jointly created". The Conference for Progressive Labor „ Action asked for unemployment insurance aqualling from 40% to 60% of the workers' prevailing wage, depending on the size of his family, to be paid not more than 26 weeks out of the year, all funds to be contributed by the employer. Secretary Frank Morrison of the A. F. of L., speaking before the Baltimore Federation of Labor, pointed out the unusually sweeping character of the present depression, which he said was caused by machinery displacing industrial workers, mergers and chain stores displacing clerks and salespeople, and large-scale farming displacing farmers. Thus non-consumers—those with no pay to spend—increase in all walks of life. Morrison stated that an old age pension system was inevitable in the United States, and he urged a shorter working day and week. Shorter working time with high wages was also advocated by President George L. Berry of the printing pressmen at Little Rock, Ark.; by President Charles P. Howard of the typographical union at Houston, Tex.; and by President Joseph P. Ryan of the New York Central Trades and Labor Council. Berry also advocated legislation "to prevent competition in labor between children and able-bodied men." While Morrison said that this depression had not been marked by charges that wages were too high, Howard stated that the organized workers have recently been confronted with demands for wage reduction and the unorganized had suffered greatly all year from "the moth-eaten industrial philosophy of wage reduction and increased hours." The unorganized, he pointed out, must depend on the conscience of tfieir employers for protection, and* "business has no conscience." • A rosy picture, contradicted by reports from-all over the country, was painted by Secretary of Labor James J. Davis, who asserted, "The old sweeping layoffs and wage slashes have not been resorted to in this period of depression. We may congratulate ourselves", he declared, "on the spirit of cooperation that generally prevails between American employers and workers." Labor cannot get security against the ordinary risk of modern industrial civilization without political activity, declared Louis Waldman, Socialist candidate for governor of New York. Purely economic organization it not enough, he said. John P. Frey of the metal trades department of the A. F. of L. stated that organized labor is determined to establish . industrial liberty li.te the political and religious liberty guaranteed to American citizens: the right of men "to participate in determining the conditions under which they shall live and work." P. Haivy Jennings, New England organizer for the teamsters' unions, advocated the 5-day week and unemployment insurance to be provided by organized industry." Throughout the entire nation the big problem in the minds of the working class was jobs. The job question of 1930 is comparable in import to the slavery question oi the early 19th century. Like the problem of chattel slavery, the question of what to do with surplus human life will not down .It will be answered because it must be. Whether or not it will find its solution in the same kind of disorder which eventuated out of the slave question depends upon how well the workers of the world organize their forces to brr.g Socialist order out of Capita ist chaos DON'T QUIT When things go wrong, as they sometimes will, When the road you're treading seems all up hill, When the funds are low and the debts are . i hi*h And you want to smile, but you have to sigh. When care is pressing you down a bit, Rest, if you must—but don't you quit. Success is failure turned inside out — The silver tint of the clouds of doubt, And you never can tell how close you are, It may be near when it seems afar; So stick to the fight when you'rt hardest hit_ It's when things seem worst that you must not Quit. —Selected. WHEN A FELLOW IS OUT OF A JOB All nature it sick from her heels to her hair, W'en a feller it out of a job. She it all out of kilter and out of repair, W'en a feller is out of a job. Ain't no juice in the earth an' no salt in the sea; Ain't no ginger in life in this land of the free, An' the universe ain't what it's cracked up to be, W'en a feller is out of a job. W'at's the good of blue skies an' blossoming ti . W'en a feller is out of a job? W'en your boy has large patches on both of his knees, W'en a feller is out of a job? Them patches, I say, look so big to your eye That they abet out the lan'scape and cover the sky, An' the sun can't shine through em, the best it can try, W'en a feller is out of a job. t For you've jest lost holt with the rest of the crowd, W'en a feller is out of a job; And you feel like a dead man with nary a shroud, W'en a feller is out of a job. You are crawling around, but you're $ut of the game, You may hustle about—but yer dead just the same— Yer dead, with no tombstone to pull up yer name, W'en a feller is out of a job. Everyman that's a man wants to help push the world, But he can't if he's out of a job; He is left out behind, on the shelf he is curled, W'en a feller is out of a job. Ain't no juice in the earth an 'no salt in the sea; Ain't no ginger in life in this land of the free, An' the universe ain't what it's cracked up to bs, W en a feller is out of a job. James Whitcomb Riley. ¿V , SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich THE SOCIALIST PARTY AT WORK Socialist News From Milwaukee Contribuí««! by Tony J. Kunnikar Jr. t The unemployment situation in Milwaukee is no better than it wu a month ago. There «till are thousands of people waiting patiently to be called back to their jobs. "The Milwaukee Leader" is the only paper that is trying its utmost to help the great mass of unemployed. On its front pages it carries every day a headline "Milwaukooans No*d Work; Will You Holp?" This is an appeal to the home owners, garages owners, store keepers and factories for temporary or permanet jobs for the needy. Frank Metcalfe, Socialist—Phil La Follette, Progressive—Charles Ham-mersley Democrat, all three candidates lor governor of Wisconsin, have been disqualified by no other than Governor Kohler, running for reelection on the Republican ticket. He stated in his speech that: "No man is qualified for a public office unless he is the head of a large busines". Might as well forget about the rest. There was Abraham Lincoln, Thomas Jefferson, and yes, even the silent Mr. Coolidge who were not qualified for their positions, because none of them was ever at the head of a business a id never had a payroll to meet. I suppose Harry Sinclair would be eligible for public office. He couiu meet a payroll — ask any conservative Republican. Recently a Young Workmens Circle was formed in Milwaukee with a membership of 35. There were aDout 75 people present at the meeting, and it is expected that they will ail be enrolled soon. The Milwaukee Musicians union has agreed with the employers upon the same conditions as those of the past year. The agreement provides that the same number of musicians be employed to play in theaters, and that all ¿heaters must employ union orchestras or organists. "All Quite on the Western Front" is again being shown in the theaters of Milwaukee. All those who can should see it From that picture one learns that there is no geniune heroism in war. War is disgraceful unless used strictly in selfdefense, that is if our country was actually invaded by another. No other war is justifiable. ' C. Schallitz, sheriff of Milwaukee running for re-election travels with 10 concertina players from one place to another where the crowd likes to hear "Clap Hands, Here Comes Charlie". Charlie has decided that such methods are better than his speeches. Some people liked his clownish tactics when he tried "to steal the show" in the Lindbergh parade, but the intelligent voters want a serious, dependable sheriff and not a clown in office. The conditions in the southern textile mills as described in Mil- waukee by two - women speakers from the south at Washington park are deplorable and extreme. It doesn't seem human . that civilized beings could inflict such conditions upon the workers. There is no way to bring such employers to their senses except through the power oi the organized workers standing together and demanding their rights. I t The Wall Street Journal states that as large as the consuming power of tne American public is, it is not t*juai to the producing power. It goes on to say that 50 million dollars s year income is paid to workers as compared to the nation's income of SJO mihion dollars in 11*28. Editors are gradually learning that under the private ownership system, wages are not high enough to enable the workers to buy back the things they produce. Ihe 15th biennial report of the department of labor and the industrial statistics of the wage scales and hours per day in Louisiana show the reason for the present depression. Their average hours of labor per day is 10 V4, while the earnings average about $1.86 per day. Very encouraging isn't it It is enough to condemn the present social system to the hottest and deepest part of hell. | Sheboygan, Wis. will be the scent* of the next conference of the Illinois and Wisconsin Clubs and Lodges of the Educational Bureau of the J. S. F. on Sunday, September 28. There will also be a mass meeting on Saturday, September 27th, under the auspices of our Sheboyga i branch. • • * When we speak of dates our readers must not forget to patronize two early dances. One by l^adie« Lodge ¡Nada, No. 102, S N. P. J. on Saturday evening, October 4, and the other by the Pioneers, No. o5U, S. P. J. on October 11. The former at the lower hall of the Lawndale Masonic Temple and the latter at So- kol Havlicek Hall. » * • The weather was bad last Sunday so only a fair crowd attended the Chicago S. N. P. J. Federation picnic at Kegels Grove, Willow Springs. Andy Grum from Detroit brought the Young American girls ball team ior a game with Chicago's Pioieer girls. The game was well played with the score winding up 6 to 5 in favor of the Pioneers. m " m A couple of years ago the now forsaken President of Argentine Republic of South America was one of the most popular preside its ever to be elected in Argentine. While he was radically inclined he was not stern yet the people admired him. However he was what we wou'd call "easy going." And becausa fte did not favor the big business interests of other countries, our U. S. commercial interests being prominently included in that group, the conservatives managed to depose him through means of the army. Immediately the U. S. press comes out with praise for the revolutionists and much criticism for the old regime. This same U. S. press that gives shelter to revolution in Argentine would be the first to cry borror should we Socialists overturn the crooked politicians with honesty and idealism. How well the press does serve its class! It makes â lot of difference for whose benefit the d"ed shall be committed. The season for plays is with us again. Sava's singers urge its members to attend rehearsals regularly. Journeys End will be the first play of this season at C. S. P. S. Hall on Sunday, October 26th. • • • Prohibition, say the large newspapers,, will be the main issue in the coming elections. People everywhere are demanding an adjustment of tht Prohibition Law, and the two old parties will blind the people by howling its pros and cons. Our people must not permit themselves to be led astray by these perpetual tactics. Let us ask you to get into the fight for some real beneficial legislation. Better working conditions, unemployment insurance, aid old age pensions are only three of the more vital questions. Colorado The newly organized Colorado Springs local has now passed the DenVer local membership and has put a ticket in the field of three candidates for the lower house and one for the state senate. Kansas Our Day On Sunday, Sept. 21, Milwaukee's Federation of lodges will give a mammoth entertainment at the S. S. Turner Hall. The committer assures everyone an enjoyable afternoon and evening. The program starts at 2:30 P. M. with a short English play. Following this another play in Slovene is scheduled and many otht# individual and group programs. The speaker for this event will be Donald J. Lotrich, a most ardent worker among the Slovene Youth. As most lodges of Milwaukee are members of the Federation, it is therefore expected that good cooperation will be shown on the part of its members to help make this celebration a huge success. L_ Tony Kamnikar, Jr. The most enthusiastic socialist state convention since the war has inaugurated plans for a militant fall campaign in Kansas, with a full ticket for state offices. More than 50% of the delegates were farmers, and major consideration was given in the state platform to the socialist program of farm relief. In addition, strong planks were adopted on unemployment relief, labor legislation, protection of purchasers in installment buying, repeal of the criminal sy idicalist law and abolition of the Kansas Industrial Court. The socialists were the only ones to adopt the planks of the Kansas Federation of Labor in tuil, but tne union planks were not nearly enough for the party, and it added provisions for a six-hour day and nve-uuy woe*, abolition ot injunctions and "yellow-dog contracts ,old age and unemployment insurance, state employment offices and strict regulation of private agencies, payment of full wages to families of prison workers, and union conditions for state employees. After the convention, Clarence Senior and Ha/old Kelso, a Kansas University student and correspondent lor Federated Press, made an auto tour of the south central and eastern part oi the state, speaking aid meeting comrades and newspaper men. Stops were made in Wichita, Augusta, Emporia, Arkansas City, Independence, Coffeyville, Girard, Arma, and Pittsburg. i he Associated Press sent out a twelve inch story on the convention while a good deal publicity was secured tn the other places where stops were made. New Jersey Chicago's gangsters and racketeers have had their hands in the labor unions. For years the rank and file had little control over their destinies. Guns, and the power of the gangsters led many locals of the various unions and the members filed behind this outlawry against their will. Our States Attorney has enlisted the assistance of big labor men to clean the unions. Knowing that they really need a good house cleaning we welcome the move and hope that the outcome will be the end of terrors reign in the unions. If the leaders of the Federation of Labor wanted to clean them out they would have done so long ago. But Who Ever Heard Of I Them Resigning? A member of the senate or of the house of representatives resigns by transmitting a letter of resignation either directly to the executive of his state or to the presiding officer of the house of congress of which he is a member. In the house the usual practice is to transmit the letter of resignation directly to the governor, at the same time notifying the speaker of the house of the action. When a member resigns directly to the senate or to the house the body to which the resigning member belongs orders its presiding officer to inform the governor of the state of the resignation.—The Pathfinder. Doing Well Father—How are you getting along at school, my boy? , Teddy (triumphantly) — Awfully well. Dad. The teacher said that if all the boys were like me he would shut up the school tomorrow.— 1 Vancouver Sun. The New View, monthly paper started some time ago by Henry Jager, has been taaen over by the New Jersey state organization. Send for samples to P. O. Box iy2, Hoboken, N. J. New York The news is piling up so fast from the battles of the Socialists East of the Hudson that it is difficult to choose a small item that will give our readers the trend of events. The capitalist press of New York city, while continuing hostile to Socialism, now respects the party for its fighting qualities and is giving it the news space it deserves. Literature distribution, street corner speaking, talks over the radio, and appearances before all kinds of audiences are under way more extensively than ever before. In Harlem, the Socialists have the only Negro candidate in the field, giving them an initial advantage that is greatly strengthened by the fact that Frank Crosswaith is the one running. His street meetings are growing into traffic blockers each night. Literature sales are mounting. The Barbers Union and the Mechanics are aiding in the campaign, and the local press is beginning to take notice after years of indifference and hostility. Oregon HIS DREAM OF HEAVEN i. -». o. «,. '•» J ahm McCatfheon in Th The (Socialists are striving to get enough money together to enable them to have their platform and ticket printed in the official bulletin that the govern ment mails to every voter in the state. They need $200 right away — before September 15, and those who can affort to do so will be enabling the party to propagandize the voters 600% more cheaply than otherwise they could by contributing. Send check or money order to Chas. Kolb, Labor Temple, Portland. Utah Ben F. Wilson talked to a crowd of over 300 at an open air meeting in city hall park at Ogden last week. Wisconsin Socialists of this state are putting on a campaign that rivals the one in New York for intensity, even if it is not so spectacular. The van is covering the state as it has not been covered for years, and *he response at street corner meetings is unequaled in the history of the party. Noon day shop meetings are being held or planned before every large factory in Milwaukee, Sheboygan, West Allis, Racine, Kenosha, and other industrial cities. PAPER FROM SEAWEED The first factory for the production of paper from seaweeds is nearing completion in Novosibirsk. The method by which paper is produced from the Siberian lake weeds has been invented by the Russian engineer Velijev. The lakes of the Chansk district alone in Siberia can furnish annually 100,000 tons of seaweeds, which represent almost pure cellulose. The results of the examination of these seaweeds in the Leningrad Technological institute exceeded all expectations. The conversion of the weeds into paper takes less than half an hour while in the ordinary process of paper production more than ,a day passes before the raw material is transformed in to the Jinish-ed product. Sixteen different kinds of paper as well as cardboard and glue have been obtained from the seaweeds. The waste is used to produce a fireproof plastic mass which can be manufactured into tiles and other products. The seaweeds contain also iodine and bromine. The centra] industrial organs in Moscow have become interested in the new method of producing paper and have decided to take measures to make use of seaweeds for industrial purposes on a large scale wherever this is possible.—Soviet Union Review. Chicago Tribune MARRIAGES OF CONVENIENCE Mrs. Newset—O, John! Daughter has married the chauffeur. Mr. Newset—O, that's not so bad. Now if Clarence would only consent to marry the cook we would be well fixed.—Exchange.