IZVESTJE 16 • 2019 68 Članki O MOŽNOSTIH RAZVOJA KULTURNEGA TURIZMA V BRDIH DANILA ZULJAN KUMAR Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša DZuljan@zrc-sazu.si TANJA GOMIRŠEK Goriški muzej, Grad Dobrovo tanja.gomiršek@goriskimuzej.si Stanje razvoja turizma v Brdih danes Brda so v zadnjih dvajsetih, petindvaj- setih letih na turističnem področju naredila veliko. 1 Ko sem [prva navedena] konec 80. in v začetku 90. let 20. stoletja študirala v Ljubljani, sem ob odgovoru na vprašanje, od kod sem, pogosto poslušala izjave kot: »O, to je pa daleč.« Poznana je bila Medana zaradi šolskih ekskurzij na Gradnikovo domačijo in to je bilo vse, kar so moji vrstniki poznali o Brdih. Ko danes odgovarjam na taisto vpra- šanje, so izjave nekako takšne: »Tam je tako 1 V času, ko tole piševa, je Občina Brda pridobila zlati znak Slovenia Green Destination. Na svoji spletni stra- ni je zapisala: »Destinacija se je Zeleni shemi slovenskega turizma priključila leta 2015, jeseni 2016 pa izpolnila pogoje za srebrni znak Slovenia Green Destination. V za- dnjih treh letih je destinacija veliko truda vložila v trajno- sti razvoj, predvsem v širitev ponudbe čez vse leto, zmanj- ševanju turističnega pritiska na najbolj obiskane turistične točke in naravo, v spodbujanje mehke mobilnosti in loče- vanja odpadkov ter spodbujanje ponudnikov k vključitvi v mednarodne trajnostne sheme. Aktivnosti na vseh fron- tah trajnostnega razvoja so pripomogle, da je destinacija ob ponovnem ocenjevanju stopila stopničko višje in pridobila zlati znak« (Spletni vir 1). lepo,« »Bil sem v Biljani,« »Poznam vinarja iz Kozane,« »Šli smo po krajih, kjer so snema- li Žlahtno štorjo,« 2 »Kje je v Brdih Slapnik, kjer naj bi snemali resničnostni šov?« Če bo razvoj šel naprej v takem tempu, potem bo Slapnik, ki danes predstavlja le kup hudo na- četih hiš, toda v katerem je vseeno še lepo viden briško-beneški arhitekturni slog, v katerem so bile v preteklosti grajene vse bri- ške vasi (s strnjenimi ulicami, imenovanimi gase), morda res obnovljen v istem slogu in ga bodo Brda lahko tržila enako, kot danes tržijo vas Šmartno. Kot dobra se je izkazala odločitev Občine Brda, ki je pred leti začela Brda kot sredozem- 2 Ena žlahtna štorja je slovenska romantična komedija v nadaljevanjih produkcijske hiše Mangart, ki je bila na sporedu na POP TV tri sezone od leta 2015 naprej in so jo snemali predvsem v medanskem zaselku Gredič (Bri- ci rečemo v Grediču in ne na Grediču, kot se je uvelja- vilo v medijih glede na rabo v nadaljevanki), v Biljani in Snežečah. Z najinega stališča kot avtohtonih Brik so bili izjemno dragoceni predvsem panoramski posnetki Brd v vseh letnih časih, posneti z dronom, ki so tudi nam Bricem prinesli nove, še nevidene poglede na Brda. Izvleček: Prispevek na kratko predstavlja osebno razmišljanje avtoric prispevka o stanju na področju turizma v Brdih danes ter prinaša nekaj predlogov o njegovem nadaljnjem razvoju predvsem na podro- čju kulturnega turizma, temelječega na pripovedovanju zgodb. Ključne besede: Brda, turizem, kulturni turizem IZVESTJE 16 • 2019 69 Članki sko pokrajino na robu slovenskega in slovan- skega sveta oglaševati najprej na avstrijskem Koroškem, potem pa po celotnem avstrij- skem območju, pri čemer je najprej vzposta- vila sodelovanje z občinami s slovenskim pre- bivalstvom (Globasnica, Pliberk, Velikovec, potem pa tudi z Mestnima občinama Beljak in Celovec) (Spletni vir 2). Danes je v Brdih videti veliko avtomobilov z avstrijskimi kot tudi nemškimi registrskimi tablicami. Tisti, ki razpolagajo s prenočitvenimi kapaciteta- mi, ugotavljajo, da narašča število Hrvatov, Belgijcev, Nizozemcev, Francozov, Švicarjev, Izraelcev, tudi Američanov, Kitajcev idr., ob seveda že stalnih italijanskih gostih (gl. tudi Spletni vir 3). Poleg enološkega in gastronomskega tu- rizma se tu vedno bolj razvijata tudi festival- sko dogajanje, 3 pohodništvo 4 in kolesarstvo. T udi ponudba kulturnih dogodkov je bogata in raznolika. 5 Velik korak v razvoju Brd bo prispeval tudi vpis pokrajine na Unescov se- 3 Kot kaže, uspeva Zavodu za turizem, kulturo, mlade in šport (dalje ZTKMŠ) voditi dejavnosti v Vili Vipolže uravnoteženo. Poleg profi tnih komercialnih dogodkov (poslovni turizem in poroke), iz katerih se Vila Vipolže fi nancira, je bera umetniških, neprofi tnih kulturnih do- godkov, ki se v njej prirejajo, raznolika in bogata. Ome- niti gre npr. Festival renesančne glasbe Flores Musicae ter festival Sanje v Medani, ki potekata tudi v Vili Vi- polže, ter Brda contemporary music festival, ki je po- svečen džezu in improvizacijski glasbi ter ga vodi Bric in nagrajenec Prešernovega sklada Zlatko Kaučič, Gra- dnikove večere, otroške predstave s skupnim naslovom Miškina potepanja po Vili, predstavitve knjig, razstave, gledališke, fi lmske in operne predstave. Gl. Vila Vipol- že: koledar dogodkov (Spletni vir 4). 4 Občina Brda je v zadnjih letih vzpostavila več pohodnih poti, tj. sklop več poti s skupnim imenom Poti češnjeve- ga cveta, Gradnikovo učno pot ter eno od etap pohodne poti Alpe Adria (Spletni vir 5). 5 Poleg fi nančne podpore gre tu omeniti tudi to, da je na- jem Viteške dvorane gradu Dobrovo ali Vile Vipolže za domača društva brezplačen. Enako tudi za posamezni- ke, ki organizirajo kulturne dogodke, povezane z Brdi. Prva od obeh avtoric prispevka sem se pogovarjala z več predstavniki kulturnih društev iz drugih slovenskih ob- čin in vtis je, da manjše občine bolje skrbijo za kulturna društva kot velike. znam kulturne dediščine, za katerega doku- mentacijo skupaj pripravljajo Občina Brda na slovenski strani ter občine Dolenje (Dole- gna), Koprivno (Capriva), Fara ob Soči (Far- ra d'Isonzo), Moš (Mossa), Šlovrenc ob Soči (San Lorenzo Isontino), Krmin (Cormons), Števerjan (San Floriano-Števerjan) in Gorica (Gorizia) na italijanski strani. Vizija razvoja kulturnega turizma v priho- dnje Glede na ponudbo in cene so Brda usmer- jena v višji srednji in visoki razred turistov (prim. Spletni vir 7). Odločitev je prava, saj si masovnega turizma v Brdih niti ne želimo. Kljub zgoraj navedenim dosežkom se nama zdi, da Brici potrebujemo razmislek, kako naprej, kaj si želimo obiskovalcu Brd še po- nuditi, da ga zadržimo več kot le dva ali tri dni in ne da bi vmes skočil do Pirana, Benetk ali Bleda. T u puščava ob strani infrastruktur- no plat razvoja in se osredotočava predvsem na vsebinska vprašanja. Poleg nadstandardne ponudbe prenočišč ter vsega, kar Brda danes že ponujajo, misliva, da moramo gostu ponu- diti nekaj, kar je našega in je vendar obisko- valcu neznano. To pa je – po najinem mne- Dimnik na kolonski hiši v Višnjeviku leta 1958 (Karel Plestenjak, fototeka Goriškega muzeja). IZVESTJE 16 • 2019 70 Članki nju – intimen vpogled v naše življenje, naše delo, naše vrednote in naše sanje. Če stopiva na gledišče sodobne kultivirane turistke – ta svoj odklop od vsakodnevnih obveznosti na dopustu želi zapolniti z vsebinami, ki člove- ku dajo misliti, mu razširijo obzorja vedenja, hkrati pa prinašajo spodbudna sporočila o preživetju neke skupnosti, ki se je morala skozi zgodovino vedno zanesti nase, na svoje sposobnosti in je hkrati ohranjala spoštova- nje do narave, čeprav jo je vseskozi kultivi- rala –, je prikaz življenja skozi zgodovino Brd dobra odločitev. Kajti življenje v Brdih je dejansko posebno. Prva navedena avtorica sem se tega zavedela, ko sem se zaradi študi- ja preselila v Ljubljano. V študentski družbi sem tako enkrat omenila, kako sem nesla tr- gačem kosilo v naš vinograd v Italijo in kako sem se bala, da bo italijanski fi nancar kom- pliciral, ker sem hotela skozi mejni prehod Ceglo, skozi katerega smo lahko prehajali le z dvolastniškimi propustnicami, jaz pa sem imela to pretečeno. Študentje iz drugih delov Slovenije so se samo čudili, kako pri nas pre- hajamo mejo. Takrat me je zadelo spoznanje, da je briško življenje v slovenskem merilu res posebno. Ne samo, da smo poleg potnih li- stov poznali propustnice, tisti, ki smo imeli zemljo v Italiji (tudi to je nekaj posebnega), smo poznali še dvolastniško propustnico, s katero smo lahko prehajali mejo le na dolo- čenih t. i. kmečkih mejnih prehodih. Kaj si želimo obiskovalcu še prikazati? Starejši Brici radi povedo, da se kmet pri vsa- ki trti na leto ustavi devetnajstkrat (!). Želiva, si, da bi posneli fi lm, ki bi v vsej svoji razse- žnosti prikazal sožitje briškega kmeta s trto, njuno medsebojno povezanost, predanost briškega človeka svoji zemlji. Film naj bo osnovan na pripovedih kmetov, tako starejših kot mladih, saj oboji s svojim aktivnim de- lom ustvarjajo pokrajino, ki jo lahko vidimo na sodobnih z droni posnetih razgledih Brd. Briška terasirana pokrajina je nekaj, kar člo- veku ob obisku Brd takoj pade v oči. Zakaj ne bi našim obiskovalcem predstavili, kako je moral človek zaradi močne erozije sicer trde fl išnate, a zelo rodovitne zemlje najti način, Razgibana pokrajina Goriških Brd s kulturnimi terasami in vasmi na vrhu slemen (arhiv ZTKMŠ Brda, foto: Damijan Simčič - Zoso Foto). IZVESTJE 16 • 2019 71 Članki kako to zadržati? V svetu poznamo predvsem terase, na katerih se gojijo monokulture (npr. riževe terase), briška terasa pa je izrazito več- kulturna. Na njej najdemo trto, sadje, oljko, vrbo, katere veje so bile v preteklosti izjemne- ga pomena za privezovanje mladih poganj- kov trte. Kot je nekoč rekel Bruno Podveršič, kateremu gredo velike zasluge za vnovično uvajanje oljk in oljčnikov v Brdih, je briška kmetija izrazito mediteranska, na njej najde- mo širok izbor sadja, od prvih češenj v začet- ku maja do kostanja v novembru. Vse to je znal kmet dobro izkoristiti, da je preživel. In to, se nama zdi, bo turista zanimalo. Druga stvar, ki bo turista zanimala, je naša obmejnost. In čeprav smo Brici obmej- ni, nismo nikoli bili (o-)/zamejeni. Starejši ljudje so nama pripovedovali, kako so vsi go- vorili furlansko in tudi Furlani, s katerimi so trgovali, so znali slovensko. Kar ni tako obi- čajno na romansko-slovanski meji, toda oba naroda sta bila ekonomsko soodvisna in če je nekaj v tvojem ekonomskem interesu, se boš pač potrudil. Sabotinska ali t. i. osimska cesta je primer ceste, ki je speljana po ozemlju druge države, kar morda z današnje perspektive ni nekaj posebnega, toda če vemo, da je bila zasnova- na konec 70. let 20. stoletja, torej še v času, ko je bila meja med Vzhodno in Zahodno Evropo še kako živa, potem razumemo, da je bila že ideja o taki cesti res nekaj neobi- čajnega. Za turiste bo zanimivo tudi, kako je bila dejansko meja propustna, čeprav so bili ca- riniki in miličniki na njej zelo strogi. Konec koncev prva navedena Nove Gorice v ranih otroških letih sploh nisem poznala, saj smo vse nakupe opravljali v Krminu in Čedadu. V Novi Gorici sem bila prvič, ko smo šli kupit šolsko haljico, to pomeni pri sedmih letih. To je del naše zgodovine, o katerem bi turistom morali pripovedovati. Pripovedo- vanje zgodb (story-telling) namreč postaja vedno pomembnejši del turistične ponudbe. Način, kako obiskovalcem predstaviti sebe in svoje življenje, je po najinem mne- nju vzpostavitev sodobnega multimedijskega muzeja, pri čemer je poudarek na pridev- niku sodobnega. Muzej si namreč še vedno predstavljamo kot vitrine s predmeti in ta- ble z napisi. Morda bi bil boljši izraz center. Taki centri po svetu že dolgo obstajajo, nam najbližji je Slovensko multimedijsko okno (SMO), ki so ga zasnovali Slovenci v Špetru v Benečiji. Center prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove obli- ke tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. 6 Zastavljen je kot aktiven, dina- mičen, prijazen in spodbuden prostor, kjer se skozi značilne vidike krajevne kulture razvija pripoved o teh krajih. V tem prostoru se pre- pletata umetniško eksperimentiranje in raz- sežnost spomina, obiskovalcu muzej ponuja interaktivna popotovanja in multimedialne freske krajine, ki je skupek ljudi in krajev, zgodb in spominov in ki vzbuja dražljaje in razmišljanja. Skozi pripoved prepoznavamo krajino, jo lahko poslušamo in ugotavljamo, kako je jezik povezovalec mnogih kulturnih variant, mikrokozmosov, ki prekipevajo od zgodb (Spletni vir 8). Snovalci muzeja so ži- vljenje Slovencev na tem območju prikazali ne kot trpljenje, muke, strah (čeprav dejan- sko je bil to del življenja), ampak kot ume- tnost preživetja kljub težkim razmeram. To pa je nekaj, kar zanima nas vse, kako preži- veti in osmisliti naše bivanje ne glede na raz- mere v družbi. V tem smislu se nama Brda z vsemi resničnimi! (ne izmišljenimi) zgodba- mi iz svoje zgodovine zdijo odlično izhodišče 6 SMO (Slovensko multimedialno okno – Finestra mul- timediale slovena) je muzej v Špetru v Beneški Sloveni- ji, ki je bil narejen v okviru strateškega projekta JEZIK/ LINGUA, fi nanciranega v okviru Programa čezmejne- ga sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. IZVESTJE 16 • 2019 72 Članki za razvoj kulturnega turizma na temelju pri- povedovanja zgodb – katerih cilj je sodobne- mu človeku pokazati pot naprej na izkušnjah preteklih rodov. Lep primer je npr. tudi No- rdijski center v Planici (Spletni vir 9). Del dejavnosti je za obiskovalca brezplačen, del pa plačljiv. Sam se odločaš, ali si boš ogledal proste vsebine ali pa izbral tudi plačljive in katere. Podobno bi morali, seveda s primer- nimi vsebinami, vezanimi na naše območje, načrtovati tudi v Brdih. Predlagava, da bi tak center postavili na Dobrovem, ki je dejansko središče Brd. Ena od možnosti je v okviru grajskega kompleksa, ki bi poleg temeljite obnove potreboval povezavo vseh vsebin, ki se tu nakazujejo v prihodnosti. Brda bi bilo potrebno na nek način pove- zati tudi z več muzejskimi zbirkami. Povsem skrita je še hiša v lasti Darinke Sirk v zasel- ku Frlanšče v Krasnem. Gre za popolnoma ohranjeno staro briško kolonsko hišo s tal- nim ognjiščem in situ. Poleg te stoji še ena zapuščena hiša, ki bi jo lahko preuredili v so- dobni del etnološkega muzeja z recepcijo in sanitarijami za obiskovalce. Zaradi specifi k v briški materialni kulturi bi predlagali or- ganizacijo tudi drugih razpršenih etnoloških zbirk. Poleg gradu Dobrovo je tako možno razširiti muzejsko ponudbo v prostorih, ki jih ima danes mladinski klub Strelišče, saj so za take namene odprli Mladinski center v t. i. Štalonih (Spletni vir 10). Tu bi lahko razstavili in predstavili del zasebne zbirke tekstila Darinke Sirk, ki obsega okoli 1000 kosov. V Šmartnem je že na ogled t. i. briška hiša, ki je bila leta 2003 obnovljena (Sple- tni vir 11). V njej je bila sprva predstavljena razstava o arhitekturni zasnovi briških hiš (Briška hiša 2015). V letu 2019 pa je bila do- polnjena z muzejskimi predmeti. Poleg te bi kazalo v Šmartnem odpreti še kakšno zbirko. V okroglem obrambnem stolpu predlagava predstavitev razstave o meji v zgodovini. V pritličju praznega šmartenskega župnišča bi lahko uredili sakralni muzej Brd. Vsa župni- šča hranijo med drugim tudi dragocene pla- stike iz različnih obdobij pa tudi neuporab- no cerkveno opremo. Glavno parkirišče pri vhodu v Šmartno, imenovano Padrate, stoji na visokih stebrih, pod katerimi je velik in visok prostor. Tu bi lahko predstavili agrar- no zgodovino Brd z večjim pa tudi manjšim obdelovalnim orodjem, kot so vozovi, brane, plugi, koši, žbrenčlje idr. Poseben in za oglede praktično še neizko- riščen kraj je Kojsko. T u bi bilo lepo povezati skrite zaklade v župnijski cerkvi, glavni ol- tar, slike Sebastijana de Vite (Šerbelj 1999: 135–155) ter še zlasti sedanjo zakristijo, ki je pravzaprav lep, a neurejen in neobnovljen gotski prezbiterij. V eni od sob nekdanjega gradu v Kojskem bi lahko uredili spomin- sko sobo Srečka Kumarja in le-to navezali na predstavitev aleksandrink ter drugih načinov preživetja briških družin v preteklosti. Za ve- čino obiskovalcev Brd je za ogled nedosto- pen najstarejši gotski krilni oltar iz leta 1515, ki stoji v cerkvi Svetega križa nad Kojskim (Peskar 2016: 35–50). Cerkev bi morala biti tako kot tista v Hrastovljah odprta za oglede. V tem primeru bi turist v Kojskem za ogled potreboval najmanj en dopoldan, če ne cel dan. Zaradi organizacijskih zapletov, zlasti osebja, bi določene zbirke imele prosti vstop na račun povišanja turistične takse ali pa bi uredili elektronski dostop s centralno proda- jo kart. Če dajemo poudarek posameznim go- stom in njihovim individualnim obiskom in izkušnjam, bi se lahko pred posamezne cerkve 7 – ki zaradi lege 8 ne morejo biti tako kot cerkvi v Medani in Šmartnem čez dan odprte –, postavilo informacijske table s fo- 7 Marsikatera cerkev je pravi umetnostnozgodovinski bi- ser. Naj med drugim omeniva freske v cerkvi sv. Andreja v Vrhovlju pri Kožbani, Mušičev križev pot v Gradnem, gotski prezbiterij in novo odkrite freske v Biljani (Pre- mrl 2011) idr. 8 Nekatere cerkve ležijo izven naselij, kar pomeni nevar- nost vandalizma ali kraj. IZVESTJE 16 • 2019 73 Članki tografi jami in osnovnimi informacijami. Za zahtevnejše obiskovalce bi na tablah postavili povezave na spletne strani, kjer lahko pose- gajo po razširjenih vsebinah ali celo virtual- nem sprehodu po notranjosti zaprte zgradbe. Enako bi uredili tudi informacije v posame- znih vaseh. Primer dobre prakse je Šmartno, kjer so bile s projektnimi sredstvi po vasi po- stavljene večjezične informativne table. Po- dobno bi kazalo urediti tudi v drugih briških vaseh. Na izhodišču bi bila tabla z osnovnimi podatki in zemljevidom, kje se v vasi nahaja zanimiva točka. V nadaljevanju pa bi podob- ne table postavili še pri posameznih točkah. S tem bi si turisti lahko samostojno ogledali Brda in se glede na želje in zahteve poučili o zanimivosti krajev, v katerih se nahajajo. Take zanimive točke so bile že evidentirane s projektom PHARE leta 2000. Enako bi ka- zalo opremiti pohodne poti. Z imeni starih briških sort češenj so opremljene danes ure- jene pešpoti, ki pa turistom razen eksotične- ga imena ne povedo ničesar. Dodati bi jim morali fotografi je in opise imenovanih sort iz knjige Zorana in Gregorja Božiča (Božič 2013). Brda lahko prepredemo tudi z novimi potmi, vezanimi na našo kulturno dediščino. Kot osnovo lahko vzamemo recimo zgodo- vinske pripovedke, že zbrane v publikaciji Zlata koza pod razvalinami (2008) in pove- žemo ruševine ali zgolj lokacije vseh nekda- njih gradov, ki so zaradi meje stali v Brdih od srednjega veka dalje. Pogosto slišimo, da Brda v arhitekturnem pogledu »niso več to, kar so bila v preteklo- sti«. Tudi arhitektura je vitalen in spremi- njajoč se element kulturne dediščine. Na splošno ugotavljamo, da se je s popotresno obnovo izgubil marsikateri za Brda tipični arhitekturni element, kot sta npr. žbatafur (spahnjenica) in ganjk (leseni balkon). Ne- katere turistične kmetije že ponujajo sobe in apartmaje v stavbah, ki jih krasijo elementi briške arhitekturne dediščine (Spletna vira 12, 13). V Šmartnem so na posameznih hi- šah postavljeni panoji, ki kažejo posamezne stavbe leta 1953, da jih lahko primerjamo s trenutnim stanjem. Zelo zanimiv se nama zdi predlog Darinke Sirk, da bi na gričku na Vrhovlju postavili apartmajsko naselje, ki bi ga sestavljale majhne hišice, oblikovane tako, kot so bile briške hiše v preteklosti, a hkrati z vsem udobjem, ki ga nudi sodobni način gradnje. Vsaka hišica bi imela drugačen di- mnik, ki bi ga oblikovali po skicah, narejenih leta 1953 v okviru raziskovalne t. i. Orlove ekipe (Sosič 1992: 366–367). Taki projekti prispevajo k revalorizaciji in dvigu zavesti o vrednosti tradicionalne stavbne dediščine. Brda se s svojimi posebnostmi in že ra- ziskanim bogastvom kulturne in zgodovinske dediščine lahko na različnih ravneh povežejo v zanimivo in privlačno turistično destina- cijo. Kulturni turizem je eden od še ne do- volj izkoriščenih segmentov te destinacije. Marsikateri od predlogov ne zahteva večjih investicij in ga je mogoče izvesti z malo tru- da. Pogosto imava vtis, da so turisti, ki pri- hajajo v Brda, tisti, ki so prepoznali vrednost in pomen naše dediščine, morda še pred nami samimi. Da se je del kulturne dedišči- ne ohranil, se moramo zahvaliti tistim red- kim Bricem, ki so bogastvo naše preteklosti ohranjali ne glede na v vsakem obdobju nove »modne« težnje. Šele v zadnjem (morda pet- najstletnem) obdobju se je namreč spremenil trend razvoja v prid ohranjanja tradicionalne arhitekture, starih sadnih in trtnih sort ter lokalne kulinarike. T o je razveseljivo, saj kaže na dejstvo, da Brici ozaveščamo svojo identi- teto, postajamo ponosni na svoje korenine in to želimo deliti s tistimi, ki nas obiščejo, zato svojo bogato dediščino uspešno vpletamo v mozaik turistične ponudbe. IZVESTJE 16 • 2019 74 Članki VIRI IN LITERATURA Literatura: Božič, Z., Božič, G., Gumzi, M. 2013: Stare sadne sorte na Goriškem. Ljubljana: Nosorogi, zavod za kulturno dejavnost. Briška hiša: katalog k stalni razstavi v Šmartnem = Brda house: catalogue for the permanent exhibition in Šmartno. 2015. Dobrovo: TD+M biro. Peskar, R. 2016: Cerkev sv. Križa v Kojskem v luči poznogotske arhitekturne produkcije na Goriškem. V: Poznogotski krilni oltar v cerkvi sv. Križa v Kojskem (1515) in življenje v Brdih v 16. stoletju. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 35–50. Premrl, B. 2011: Briški teri: zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih. Sežana: Kulturno društvo Vilenica. Sosič, B. 1992: Terenska ekipa Etnografskega muzeja v Goriških Brdih. V: Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja, št. 2, 345–376. Šerbelj, F . 2016: Slikar Sebastiano Devita in njegova dela na Goriškem. V: Acta historiae artis Slovenica, 4, 1999, str. 135–150. Zlata koza pod razvalinami: vjedence in druge folklorne pripovedi iz Brd in okolice Gorice. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba, 2008. Spletni viri: Spletni vir 1: Občina Brda pridobila zlati znak Slovenia Green Destination. https://www.obcina- brda.si/obcina_brda/novice/2019111921193107 (dostop: november 2019). Spletni vir 2: občina Brda. Pobratene občin. https://www.obcina-brda.si/obcina_brda/o_obcini/ pobratene_obcine (dostop: november 2019). Spletni vir 3: Katja Željan: Ne le češnje, vino in olive, Brda imajo še zvezde in sanje. Del, 24. 8. 2011. https://www.delo.si/druzba/trip/ne-le-cesnje- vino-in-olive-brda-imajo-se-zvezde-in-sanje.html (dostop: november 2019). Spletni vir 4: Vila Vipolže: koledar dogodkov. https://www.vilavipolze.eu/koledar_dogodkov (dostop: november 2019). Spletni vir 5: Pohodna pot Alpe Adria. Dosegljivo na: https://brda.si/dozivetja/tematske_ poti/2012071809091143/Pohodna%20pot%20 Alpe%20Adria (dostop: november 2019). Spletni vir 6: Tatjana Gregorič: Opoldan in pol. https://4d.rtvslo.si/arhiv/dopoldan-in- pol/174642119 (dostop: november 2019). Spletni vir 7: Strategija celostne komunikacije enotne tržne turistične znamke Banjška in T rnovska planota (Fundacija Bit Planota), 2013, str. 67. http://www.motor-mti.eu/resources/fi les/ Strategija_celostne_komunikacije_enotne_trzne_ turisticne_znamke_Banjske_in_T rnovske_planote. pdf (dostop: november 2019). Spletni vir 8: SMO. https://www.mismotu.it (dostop: december 2019). Spletni vir 9: Nordijski center. https://www.nc- planica.si (dostop: december 2019). Spletni vir 10: Mladinski center štaloni na Dobrovem. https://www.mc-novagorica.si/ mladinski-center-staloni-na-dobrovem (dostop: december 2019). Spletni vir 11: https://www.brda.si/znamenitosti/ kulturne_znamenitosti/2012051414572992/%C5 %A0martno (dostop: december 2019). Spletni vir 12: http://www.klinecplesivo.si (dostop: december 2019). Spletni vir 13: https://www.info-slovenija.si/sl/ imenik/turizem/apartmaji/valentincic-turizem- kojsko (dostop: december 2019).