9
771580 372009
RADJO/BREZICE
no 88,7 in 95,8 MHz
Številka 153
Leto 6
m
<
■z
O
>
2. marec 2006
iz vsebine..
V Krškem jederska fronta
...stran 2
V Radečah ujeli preprodajalce drog
...stran 4
Računovodkinja nakazovala na svoj račun
...stran 5
Živinski sejem v Brežicah še letos?
.stran 6
Ukinitev komunalne takse na meji
...stran f,
Šestdeset let Knjižice Brežice
...stran 7
Biser,,a zakonca Baškovič „	...stran 8
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Peticija
proti
skladišču
Studenec - Nezadovoljni posamezniki s Studenca in drugih krajev v sevniški občini, ki so proti gradnji skladišča jedrskih odpadkov na Čagošu, so se formirali v Ljudsko iniciativo Sevnica. V imenu organiza-cijskega odbora je Boštjan Jakše na občino v vednost občinskemu svetu predal 1300 podpisov ljudi, ki želijo ustaviti načrtovane terenske raziskave za lokacijo Čagoš. Svetnikom predlagajo, naj razveljavijo podpisano pogodbo o lokalnem partnerstvu z Agencijo za radioaktivne odpadke in sprejmejo sklep, da nikjer na območju občine Sevnica ne bo skladišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Podpisniki se bojijo, da bo skladišče znižalo cene okohških zemljišč in da bi na to območje vozili podobne odpadke še iz drugih držav, če bo EU res sofinancirala raziskave za potrebno odlagališče.
Podpise so zbirali teden dni. 359 so jih dobili v KS Studenec in Primož, 572 v KS Blanca, 47 podpisnikov je iz mejnih vasi v občini Krško, ostali pa iz drugih vasi sev-niške občine. B.D.
Ptič iz Krke ni imel
ptičje gripe?
Slovenija, Posavje - Potem ko so bili potrjeni prvi pozitivni rezultati referenčnih laboratorijev v Italiji in Veliki Britaniji, da imamo v Sloveniji ptice okužene tudi z najbolj nevarnim virusom H5N1, je Veterinarska uprava celo državo razglasila za visoko tvegano območje. Takoj je uvedla temu primerne ukrepe; na ogroženem območju, kjer so biti najdeni okuženi ptiči, zaščitni pas, sicer pa velja, da mora perutnina živeti, spati, jesti in piti v zaprtih prostorih. Upoštevanje ukrepov nadzirajo inšpektorji in kršitelje kaznujejo. Simptom obolelosti je hiter množičen pogin v reji, mrtvih divjih ptic se nikakor ne smemo dotikati, vsem prebivalcem RS odsvetujejo sprehode ob vodah.
Uradnih rezultatov analize ostankov ptiča, najdenega 16. februarja v Krki, še ni, neuradno pa smo izvedeli, da o vseh negativnih rezultatih javnosti ne obveščajo.
Farme so pod strogim nadzorom že od konca lanskega leta, ko so se prvi primeri pojavili v Evropi; tudi večjega upada prodaje jajc in živali zaenkrat niso zaznali.
...na strani 3 V Krki zaenkrat plavajo se neokuženi labodi in race.
^SEVNICA,
Rabič obsojen
na zapor
Sevnica - Ko je Miha Rabič prevzel vodenje sevniške Jutranjke, je bil bolj znan kot državni prvak v plesu kakor menedžer. Le ozek krog ljudi, ki gaje postavil na to funkcijo, je poznal vsebino njegove magistrske naloge o prestrukturiranju Jutranjke in verjeli so, daje s to vizijo pravi človek za direktorja. Ni mu uspelo in Jutranjko je pripeljal do stečaja, saj je obvladovanje poslovnega parketa veliko zahtevnejše od plesnega podij a.
Državno pomoč, ki jo je podjetje dobilo kot nepovratna sredstva in dolgoročni kredit v skupni višini 180 milijonov SIT, je posojal v povezane družbe, s čimer je kršil pogodbo z' državo, ki prepoveduje prenos pravic o porabi denarja na tretjo osebo. Poročilo Jutranjke za gospodarsko ministrstvo o porabi nepovratne pomoči za izobraževanje je prikazovalo lažne podatke.
Okrožni državni tožilec Bogdan Matjašič je na podlagi zbranih dokazov iz kriminalistične preiskave lani v začetku marca zoper Rabiča na Okrajno sodišče v Miha Rabič	Sevnici podal obtožni predlog za
nespravičeno porabo sredstev državne pomoči in ponarejanje listin. Sodnik Ivan Kovač je letos februarja na zaključku glavne obravnave Rabiča spoznal za krivega in mu izrekel zaporno kazen. Rabič se je priložil, tožilec pa tudi, saj se mu zdi kazen preblaga.
...na strani5
Kosec zamenjal Matjašiča
Dobova - Oblast v občini Brežice je prevzel dobovski fašjenk. Župan Ivan Molan je šel kar na dopust, saj ni mogel gledati, kako se pustni župan vtika v kadrovanje. Vodjo gospodarskega oddelka Romana Matjašiča je namreč zamenjal dobovski kosec.
Nova oblast ni imela časa za vidnejše spremembe doma, saj je h>Ja zaposlena s številnimi gostovanji po slovenskih karnevalskih mesah. So pa edinstveni v tem, da pusta ne “pospravijo” na pepelnično sredo, ko se sicer po običaju z njegovim pokopom zaključijo norčije. Pri življenju ga držijo še do sobote, ko bo veliki zaključni mednarodni karneval.
...na strani 7
AKTUALNO
V Krškem odpirajo jedrsko fronto
Krško - Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) ima podpisane pogodbe o lokalnem partnerstvu s tremi posavskimi občinami, kjer so lokacije za skladišče radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Medtem ko bo v sevniški in brežiški občini lokalno partnerstvo osredotočeno zgolj na aktivnosti za izbor končne lokacije skladišča NSRAO, se “jedrska” občina Krško pripravlja na mnogo širšo razpravo.
Krško je glede na sosednji občini v specifični situaciji zaradi nuklearke ter začasnega skladišča nizko in visoko radioaktivnih odpadkov v njej. Postopek umeščanja trajnega skladišča NSRAO bo tam gotovo potekal drugače, saj se ne bo moč izogniti ne odprtim vprašanjem preteklosti ne prihodnosti v zvezi z nuklearno energijo. Pravzaprav se odgovorni za razvoj občine ozko in zgolj o bodoči lokaciji skladišča v Vrbini niti ne bi hoteli pogovarjati, je povedal župan Franci Bogovič, ko je z direktorjem Agencije za radioaktivne odpadke dr. Miroslavom Veseličem svetnikom predstavil, kako si lokalno partnerstvo zamišljajo v občini.
Ustanovljeni odbori bodo interesno pokrivali različno problematiko v zvezi z radioaktivnimi odpadki. Oblikovanih bo toliko, kot bo izkazanih potreb za širok dialog s prebivalstvom. Ob tem bo posvečena skrb specifičnim gospodarskim in razvojnim področjem, zato si Bogovič ne predstavlja koordinacijskega odbora brez gospodarskega ministra in ministra za okolje kot predstavnikov odlo-čevalske ravni. Pooblastila ARAO so ozko usmeijena samo 1 skladišče, zato brez predstavna vlade ne bi bilo možno dobiti odgovorov na druga, za
to okolje pomembna vprašanja v zvezi z rabo jedrske tehnologije. Kot je slikovito komentiral eden od svetnikov, gre v postopku umeščanja trajnega skladišča za “pogovor o oslovi senci”, v resnici pa je osrednje vprašanje, če se bo Slovenija odločila za gradnjo drugega bloka nuklearke in če si sploh upa odpreti to razpravo v javnosti.
Občina ima pravico s smernicami sodelovati v postopku priprave državnega lokacijskega načrta za skladišče NSRAO. Krško zahteva pridobljene pravice iz načrta za industrijsko cono Vrbina za gradnjo infrastrukture in Tehnološkega inkubatoija, pravico do gradnje v 1500-metr-skem pasu od nuklearke, pravico do izkoriščanja odvečne toplote iz njene proizvodnje, zahtevek pa je tudi o analizi potresne ogroženosti prostora elektrarne z okolico. V smernicah med drugim opozaija na potrebe povezovalne ceste Vrbina-Bre-žice, zahtevek do izboljšanja prometnega režima z Dmovega ima tudi KS Leskovec. Občina ne pristaja, da bi se v bodočem skladišču znašli kakšni odpadki, nastali zunaj Slovenije. Sedež Agencije za radioaktivne odpadke bi se po njihovem mnenju moral preseliti v Krško.
Odškodnina z naslova terenskih raziskav v Vrbini bo na-
menjena za komunalno infra-stukturov 1500-metrskempasu od reaktorja, gospodinjstva Vrbine od hišnih številk 1 do 11 pa bodo oproščena plačila komunalnih dajatev.
Direktor ARAO Veselič je povedal, da so ta hip angažirani s postopki izbora izvajalcev te-
renskih del, ki naj bi se pričela konec marca in zaključila v dveh mesecih. Opravili jih bodo za pet variant v Vrbini, dve na Čagošu in eno v Globokem. Raziskave bodo potekale za osemrazličnih sklopov, najdražje pa bodo geološke in hidrološke. Sestavo tal z vplivi podtalnice in stoletnih
vod bodo proučili za globino 160 metrov. Za vsako od lokacij so predvideni stroški od 160 do 190 milijonov SIT, ostali sklopi raziskav pa cenovno sodijo med naročila nižje vrednosti.
Za strokovno delo na terenu se poteguje 23 prijavljenih domačih skupin in posamezni-
kov, povezanih s tujo stroko. Raziskave za nekatere sklope so namreč tako zahtevne, da brez mednarodnega sodelovanja domačini ne bi mogli zadostiti vsem zahtevanim kriterijem razpisa, je povedal Veselič.
Branka Demovšek
Očitki o nelegalnosti in zahteve po brezplačni elektriki
Sevnica - Občinski svet je na izredni seji, ki se je je udeležil tudi dr. Mirko Veselič, direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), podal smernice za državni lokacijski načrt za prostorsko umestitev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). KS Blanca smernic ni podala, saj je proti odlagališču, na Studencu pa v zameno hočejo brezplačno elektriko in še kaj.
Večino sevniških občinskih svetnikov, ki so razpravljali o omenjenih smernicah, je zmotil sklep sveta KS Blanca V imenu KS Blanca je predsednica sveta Meri Kelemina sporočila, da ne dajejo nikakršnih smernic v zvezi z gradnjo odlagališča NSRAO, temveč odločno nasprotujejo ražiskavam in gradnji odlagališča tako na Čagošu pri Studencu kot na celotnem območju sevniške občine. To odločitev bodo do 1. marca potrdili z zbranimi podpisi krajanov Blance in sosednjih krajevnih skupnosti. V obrazložitvi navajajo, daje izbrana lokacija še bližja, kot je bila tista na Kališovcu in Pokleku, o katerih
se je govorilo leta 1993. Krajani Blance menijo, daje podpis pogodb o lokalnem partnerstvu, ki jih je z ARAO podpisal župan Kristijan Janc, nelegalen, saj širša skupnost o tem ni bila seznanjena. Svetniki so mnenja, da v teh časih lahko vsakdo pove svoje stališče, ne strinjajo pa se, da gre za nelegalen podpis, saj za njim stoji ves občinski svet.
So pa zato v KS Studenec, ki jo gradnja tega odlagališča najbolj zadeva, spisali obsežen seznam smernic, saj so prepričani, da gre za razvrednotenje celotnega prostora. Predlagajo, da se vsem krajanom KS Studenec zagotovi brezplačna do-
bava električne energije za nedoločen čas, prav tako naj ne bi imeli nikakršnih stroškov s komunalnimi odpadki vseh vrst, pri porabi pitne vode pa naj bi bile olajšave v višini 50 odstotkov. Ker naj bi bilo zaradi odlagališča trženje vseh kmetijskih pridelkov težje, zahtevajo rento, ki naj bi znašala 40 odstotkov po enoti pridelka ali izdelka. Kot so Studenčani zapi-
sali v smernice, naj bi vsako gospodinjstvo na Studencu prejemalo letno rento za nedoločen čas, ki naj bi znašala štiri povprečne letne plače. Poleg tega naj bi investitor asfaltiral še neko cesto v dolžini 1500 m ter družinam, ki živijo v neposredni bližini, zagotovil ustrezno nadomestilo.
Nada Černič Cvetanovski
Čeprav nekatere skupine občanov brezpogojno odklanjajo vse aktivnosti v zvezi z odlagališčem, je občinski svet sprejel sklep o nadaljevanju postopka. Tudi če bo ob koncu raziskav lokacija Čagoš pri Studencu izbrana kot primerna za odlagališče, bodo končno besedo rekli občani na referendumu, njihova odločitev pa bo za občino zavezujoča.
POSAVSKE rtVSICE \
Ploščad ali platforma
Zjutraj so se napotLli proti domu še zadnj’ pustni veseljaki, le ddboivski fašjenki bodo vztr Ijali do sobotnega mcdm odnega karnevala. Kmah1 bo spet na vrsti mednarodni' dan žena in še se bo kaj naši o, da tudi v Posavju ne bo do Igčas. Mnoge bodo ogrele lepotice, ki se bodo pridružile Rebeki Dremelj in Nataši- Pinoza. Pa Melaniji Kn-aus, katere soprog bogata?- Trump bo pokrovitelj zaključne prireditve Miss Universe 2006. Nataši in bogati ter razkošni sevniški lepoti zato Knausovi že lah-
c .Potenju okrog pomembnih razvojnih ciljev. Poslej naj treh občin ne bi povezovali zgolj seniorji (v ponedeljek bodo pripeljali v regijo kar
Nataša Pinoza
ko dajejo koristne napotke.
Koristni napotki, morda celo samega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, pa obetajo nekatere spremembe v posavskem dogovarjanju. Pravzaprav pri po-
Franc Češnovar
evropskega komisarja Janeza Potočnika!), ali lovci (dolgoletnega predsednika Antona Podgorška bo zdaj zamenjal Miha Molan), Posavski oktet ali sadjarji, marveč pravcata Regijskatazvojna agencija s Francom Češnovarjem na čelu. Posavski občinski svetniki, ki se odločajo o ustanovitvi Sveta regije Posavje, zato hkrati razmišljajo o ukinitvi Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, saj brežiški župan Molan, ki ga ta čas vodi, ni sklical še nobene seje!? So pa posavski župani medtem dosegli soglasje o programu oblikovanja Posavske gospodarske platforme in tretje razvojne osi. Med avtocesto in cerkljanskim letališčem naj bi namreč nastala gospodarska platforma, pomembna za vso državo, na poti iz Evrope na
Bližnji in Daljni vzhod pa pravzaprav tudi za celotno Evropsko unijo. Med Dmo-vim in Cerkljami bi z dvema priključkoma do letališča zrasli poslovni in drugi objekti, ki bi poleg zaposlitve prinašali celo vrsto razvojnih priložnosti. Če za vsem tem stoji minister Vizjak, bi mu poleg naziva Naj Posavec lahko pridali kar naziv častnega občana Posavja! Morda bi imel pomisleke zgolj kdo v njegovi domači občini, saj hkrati z načrtovanjem gospodarske platforme na Krško-brežiškem polju nič ne ostaja od projekta gospodarske ploščadi na Obrežju. Kar poldrugo desetletje jo je pripravljal Janez Avšič, a se zdaj zaradi dragih
Stari objekti so vse večje breme
Zaradi nezadostnih pobud pa na kadrovskem področju izgublja Posavje. Zunaj regije
na jug, če bi res uspela preselitev sedeža agencije iz Ljubljane v Krško!
Zato pa v Posavje prihaja vedno več trgovskih hiš, ki sem seveda ne selijo sedeže firm, pač pa gradijo le proda-
nice pa ostajajo prazni mnogi stari objekti, ki bi lahko z manjšimi popravki prav tako služili za podobne namene. Zdaj pa bodo predvsem balast in breme za občinske proračune. Kot da smo izgubili ves občutek za varčevanje in se ne zavedamo, da bo potrebno nove objekte tudi vzdrževati! Bodo vsaj v Krškem z odkupom uspeli rešiti stari zdrav-
Janez Avšič
zemljišč interesenti selijo na cenejše površine okrog Dmovega. Morda so posredi res tudi stroški za raziskave “žličkarjev”, toda dejstvo je, da je spričo premajhne pobude občina Brežice veliko izgubila.
Stari krški zdravstven i dom
so se uveljavili gospodarstveniki Igor Umek inAleš Mikeln, pa Andrej Šprajc in Matjaž Tavčar, ki nista bila dobra za Terme Čatež, ter cela vrsta kulturnih delavcev. Se bo tem osebnostim pridružil Boštjan Kozole, kandidat za Mladega managerja 2006? Priznanje bodo podelili v Portorožu, kjer je izjemne uspehe že dosegel brat Damjan, sicer na področju filma. Seveda ne gre pozabiti ambicioznega Romana Žvegliča, ki je medtem že postal predsednik sindikata slovenskih kmetov. Morda bodo kakšni dobri kadri le prišli tudi v Posavje. Denimo začudeni direktor agencije za RAO Miran Veselič, ki bi se moral voziti
jalne. V Brežicah medtem gre h konču še gradnja cele vrste neproduktivnih objektov (upravna enota, obmejna polici-
Mitja Jankovič
ja, pošta, Slomškov center), vse od Slovenske vasi do Sev-
Pavle Perc
stveni dom, kjer bi lahko dobila prostor različna društva? Hkrati bi izpraznili neugledne barake ob tržnici in okrog skupnega objekta urediti Bonov park s pravcatimi eksotičnimi drevesi! So se eksotično obnašali tudi nekateri posavski smučarji? Mitja Jankovič, ki bo do jeseni v Brežicah na čelu Pahorjevih socialnih demokratov, je takoj po izvolitvi zdrsnil na snegu in si menda natrgal tetivo, rebra pa sije nalomil tudi novinar Pavle Perc. Naj bosta oba, in drugi oškodovanci v zimskih radostih, kmalu spet v formi!
Vlado Podgoršek
/AR 1 U/ALUNU
Tudi Slovenija ni “ubežala” ptičji gripi
Posavje še ni ogroženo
Slovenija, Posavje - Ko so prišli prvi pozitivni rezultati iz tujih referenčnih laboratorijev, da sta poginuli labod, najden v Mariboru, in siva čaplja iz Dupleka okužena z najnevarnejšim virusom ptičje gripe H5N1, je Veterinarska uprava celotno Slovenijo proglasila za področje visokega tveganja, kar pomeni izvajanje strogih veterinarskih ukrepov. Nekaj dni prej pa so ostanke velikega ptiča, ki bi lahko bil labod ali raca, našli tudi v reki Krki med Pirošico in Cerkljami ob Krki. Čeprav naj bi bili prvi rezultati o sumu okuženosti z virusom ptičje gripe znani v nekaj dneh, uradnih rezultatov še vedno ni, neuradno pa smo izvedeli, da menda o vseh negativnih rezultatih javnosti niti ne obveščajo, saj je takšnih analiz preveč. Ker je od najdbe v Krki minilo že več kot 14 dni, bi lahko sklepali, da ti ostanki ptiča niso bili okuženi.

Regina Božič, upokojenka iz Sevnice: Ptičja gripa je nevarna bolezen, tudi za človeka, zato j o moramo jemati resno in upoštevati navodila. Čeprav inšpektorji pravijo, daje perutninsko meso v trgovinah zdravo in da se ob primerni toplotni obdelavi mesa nimamo česa bati, priznam, da trenutno pri nas ne jemo perutnine. Sicer imam v skrinji zamrznjeno piščančje in puranje meso in sem ga že kar nekajkrat vzela v roke, da bi ga spekla za kosilo, pa sem si vselej premislila.
Zaščitni ukrepi
Po vseh rezultatih, ki skoraj vsakodnevno prihajajo iz tujih referenčnih laboratorijev in potrjujejo okužbo ali z virusom H5, ki ni tako nevaren, ali okužbo z visoko patogenim virusom H5N1, je Slovenija proglašena za območje visokega tveganja. Po pojasnilu direktorice Veterinarske
VURS Vida Č. Špelič.
Simptomi okužbe
Živali zelo hitro zbolijo, nekatere poginejo prej, preden prepoznamo klinične znake. Pri domači perjadi se ti pokažejo s tem, da živali postanejo žalostne, prenehajo jesti, perje se jim našopiri, imajo otekle glave in izcedek iz nosu. Če rejci to opazijo, mo-
Po zagotovilih ministra za zdravje Andrej Bručana je najboljši način za preprečitev pandemije, do katere bi prišlo zaradi mutacije ptičjega in človeškega virusa, cepljenje proti običajni gripi.
Zato smo v posavski zdravstvenih domovih preverili, če se lahko občani še vedno cepijo proti gripi. V ZD Krško imajo na voljo še okoli 150 doz cepiva, v sevniškem se lahko cepi še sto občanov, prav tako imajo še dovolj cepiva v brežiškem zdravstvenem domu. V vseh treh zdravstvenih domovih so tudi povedali, da ob pojavu ptičje gripe v Sloveniji ni bistveno povečanega povpraševanja po cepljenju. V brežiškem zdravstvenem domu so zabeležili velik naval občanov lani novembra in decembra in sicer ob prvih sporočilih nevarnosti okužbe s ptičjo gripo.
uprave (VURS) Vide Čadonič Špelič to pomeni, da morajo vsi rejci perutnino rediti, čez dan in ponoči, hraniti in napajati v zaprtih prostorih, race in gosi, torej domačo vodno perutnino, je potrebno gojiti ločeno od ostale perjadi, voda za napajanje ne sme biti vzeta iz površinskih Voda, razen če se prej toplotno obdela. Na ogroženih območjih, torej tam, kjer so bile najdene okužene ptice (za sedaj je to področje ob reki Dravi od Maribora do Starš) Pa velja zaščitni pas v preme-| m 3 in 10 km, kjer so ukrepi 1 Še strožji, nujno je razkuževanje. To so ukrepi, ki veljajo, dokler je virus le pri divjih pticah, če bi preskočil na hornače ptice in domačo perutnino, bodo ukrepi drugačni, odrejena bi bila usmrtitev cestne reje.
rajo o tem takoj obvestiti pristojno veterinarsko inšpekcijo ali svojega terenskega veterinarja.
Kako ravnati ob najdbi mrtve ptice?
Zaenkrat so okužbe zaznane ali potrjene le pri vodnih pticah, teoretično pa se lahko okužijo tudi druge ptice, recimo vrabci, čeprav takšnega primera v Evropi še niso odkrili, je dejala Čadoničeva; tudi domači ljubljenci (muce, psi), ki bi lahko prišli v stik z obolelo ptico, ne morejo okužiti^ človeka.
Če najdemo mrtvo domačo ptico na domačem dvorišču, jo lahko primemo zaščiteni zakopljemo, ali pokličemo na številko 112. Če najdemo mrtvo divjo ptico, pa seje nika-
Direktor ZD Brežice, asist.Rade Iljaž, dr.med.: “Simptomatika ptičje gripe pri človeku je povsem podobna okužbi z “običajno” gripo, torej slabost, povišana telesna temperatura, dražeč kašelj... Sum na okužbo se poda predvsem na podlagi anamnestičnih podatkov okuženega. To pomeni, - daje za utemeljen sum na okužbo s eucjo gripo najbolj pomemben podatek o stiku z okuženo Phco. Doslej v svetu ni bilo zabeleženih primerov prenosa °hužbe iz divje ptice na človeka, kar pomeni, daje potreb-n° biti pozoren predvsem na obolelo domačo perutnino.”
^ Veterinarski inšpektorji, ki ^sledno nadzirajo izvajanje ^epov, ugotavljajo, da se ■Ki zavedajo pomena zaščitiš k UbreP0V in jih - razen red-v h izjem - upoštevajo. Za kr-vi.eije je denarna kazen v
ijni 30-000 SIT' Če Pa bi se
i-t azalo, da je zaradi neupo->ffVaPja navodil ogroženo p ravJe ljudi ali Živah, bi to jje . ttilo tudi kaznivo dejan-’ Je povedala direktorica
kor ne smemo dotikati, pokličemo veterinarsko-higiensko službo ali na na številko 112. Še posebej hitro ukrepamo, če bi ptica lahko okužila širši krog, če je najdena v bližini vrtca ali šole.
Pomembno je, pravi Čadoničeva, da v tem času ljudje ne iščejo stikov z divjimi pticami, predvsem z vodno perutnino, naj ne hodijo na sprehode ob rekah, ribnikih in
potokih, naj se ne dotikajo teh ptic in naj jih ne hranijo. Zelo pomembna pa je tudi domača higiena, predvsem pogosto umivaje rok. Inštitut za varovanje zdravja je za morebitna vprašanja glede varovanja zdravja vzpostavil odprto telefonsko linijo 01/24-41-433, VURS pa ima odprto brezplačno telefonsko linijo 080-50-52.
Na farmah vse pod kontrolo
Družina Rostohar se na kmetiji na Bregah s perutninarstvom ukvarja 10 let. Osnovna proizvodnja so jajca ter ob tem prodaja kokoši za zakol in piščancev. Glede zaščitnih ukrepov na farmi je Erika Rostohar povedala: “Ko se je lani virus ptičje gripe pojavil na Hrvaškem, je bil pri nas opravljen izredni veterinarski nadzor. Dobili smo pisne ukrepe in vsa ustrezna navodila na posebej organiziranem srečanju za rejce perutnine. Sicer pa je naša farma kot organizirana dejavnost, podvržena rednemu nadzoru, kot je analiza jajc, iztrebkov, vode, kar se vodi v hlevski knjigi.”
Prodaja jajc, ki jih tržimo po menzah in v trgovini, zaenkrat ni upadla. Tudi za piščance je bilo do sedaj zanimanje, saj nam ljudje kot domačim rejcem zaupajo. Rekla bi, da so podeželski ljudje
zaradi ptičje gripe manj panični od mestnih. Ne vem pa, kako bo naprej, če se bo število odkritih okužb v Sloveniji večalo.”
Kako je poskrbljeno za varnost in kako je s prodajo na kokošji farmi v Cerkljah ob Krki, pa nam kljub večkratnim klicem ni uspelo izvedeti, saj je bil direktor Jate Emone Stojan Hergouth vedno nedosegljiv.
Službe so pripravljene
Veterinarska uprava RS ima načrt preventive in tudi načrt ukrepov ob izbruhu ptičje gripe. V sistemu so civilna zaščita, poklicne gasilske enote in prostovoljna gasilska društva ter policija. Poklicni gasilci so zadolženi za pomoč pri odstranjevanju perjadi na vodnih površinah, prostovoljni pa pri kontaminaciji. Za Posavje prihajajo navodila in ukrepi iz novomeškega območnega urada Veterinarske uprave, regijska koordinatorka pa je Zdenka Močnik na Upravi za zaščito in reševanje, izpostava Krško.
Zaščitna oprema, ki jo morajo uporabljati sodelujoči v sistemu ukrepov, gasilcem in štabom civilne zaščite ni razdeljena vnaprej, ampak ob samih akcijah.
Jelica Koršič Branka Demovšek Lidia Zbašnik
Andreja Dušak, lastnica več trgovin v brežiški in krški občini: Od
kar seje pojavila ptičja gripa v Sloveniji, prodaja jajc ni upadla, prodamo pa precej manj perutninskega mesa, približno za 30 odstotkov, čeprav imamo označeno, daje meso pregledano in da stranke seznanjamo s tem, da se ob toplotni obdelavi virus uniči.
Zelo pomembna je higiena, pomivanje nožev in desk, in umivanje rok.
Sicer pa mi živimo v Cerkljah ob Krki, perutnino imamo zaprto in tudi vse druge ukrepe Veterinarske uprave upoštevamo, saj se s to boleznijo ne gre igrati.
SES*
v^.'“
- m
Marija Roguljič, upokojena učiteljica iz Krške vasi: Živimo čisto ob reki Krki, pravzaprav nič drugače, kot pred ptičjo gripo, le sprehajamo se ne ob reki. Po medijih spremljamo, kaj je potrebno narediti in to tudi upoštevamo. Kokoši imamo zaprte, meso in jajca pa brez zadržkov jemo, ker vemo, da ni bilo možnosti za okužbo. Pravzaprav smo v Krki tudi že prej večkrat našli kakšno poginulo ptico, to je pač naravna selekcija, seveda pa v tem času previdnost ni od več.
Milica Kosar, upokojenka iz Brestanice: Različne kuge so bile in bodo. Ene bolezni se zatrejo, razvijejo se nove oblike. S tem je treba živeti, zato zaradi ptičje gripe ni neke posebne panike. Ne bojim se uživati kokošjega mesa in jajc. Sem pa pristaš spoštovanja higienskih ukrepov, kijih je zapovedala stroka. Odstranila sem ptičjo krmilnico. O nabavi zdravila Tamiflu nisem razmišljala, ker pravijo, da je v omejenih količinah. Menim, da bi ga morali najprej dobiti tisti, ki so zaradi službe ali načina življenja v stiku z živalmi.
Vodplan za 56 milijonov ne proda
krškega bazena
Krško - Leta 1953 je Krško kot prvo mesto v takratni Jugoslaviji dobilo bazen z ogrevano vodo. Odlični pogoji so botrovali razvoju plavalnega športa in Plavalni klub (PK) Celulozar je proslavil 50-letnico uspešnega delovanja. Sedaj pa ostaja brez možnosti za vadbo v starem bazenu, ki je naprodaj. Občina ga odkupi za 56 milijonov SIT, podjetnik pa zahteva več.
Bazenski kompleks v izmeri 9000 m2 je od leta 2001 v lasti podjetja Vodplan iz Ljubljane, ki ga je kupilo za 17,5 milijona SIT na javni dražbi od Vidma v stečaju. Tudi Občina Krško je takrat sodelovala na dražbi. Ker je bila izklicna cena 8 milijonov SIT, njen predstavnik ni imel pooblastil, da jo znatno preseže, saj nihče v občinski upravi ni pričakoval, da se bo še kdo potegoval za bazen.
Novi lastnik Andrej Vod-lan, nekoč aktiven v Plavalni zvezi Slovenije, je imel razumevanje za potrebe Plavalnega kluba in je z njim sklenil pogodbo za minimalno finančno nadomestilo. Imel je tudi načrt obnove kompleksa v rekreacijski park, a ni dobil soglasja za poseg v prostor.
Z iztekom lanskega leta je s plavalci prekinil pogodbo, ker namerava bazen prodati. V odkup ga je najprej ponudil občini za 120 milijonov SIT, nato je ceno znižal na 95 milijonov SIT, občina pa bi mu morala dati še gradbeno parcelo v izmeri 2500 m2 v industrijski coni. Cena je zasoljena glede na to, daje lastnik omejen s posegi v prostor zaradi obstoječih prostorskih planov.
Posebna komisija, ki se je ukvarjala s problemom bazena, je takšno vsoto ocenila za nesprejemljivo. Občina bi kompleks bazena odkupila za 56 milijonov SIT kot prevzem Vodplanovega neodplačanega kredita v omenjeni višini s pripadajočimi bančnimi obrestmi. Andrej Vod-
lan pravi, daje cena prenizka in ponudbe ne bo sprejel. “Imam kupca in s prodajo se mi nikamor ne mudi. Objekt bom zaklenil. Naslednja faza bo zasutje bazena, kjer bo parkirišče za hladilne komore za tovornjake. Žal mi je plavalcev, ampak tako poceni teh površin ne prodam, saj sem vmes vendarle nekaj vložil v obnovo,” je povedal v telefonskem pogovoru zaSavaGlas in dodal, “občina je zaradi prepričanja, daje edina inte-resentka, že enkrat izgubila bazen. Tudi sedaj misli, da nimam resnih kupcev in spet spušča priložnost, da pride do pomembne lokacije sredi mesta, saj so te površine pomembne še za gasilce in civilno zaščito.”
Ne glede na razplet situ-
acije v zvezi s starim bazenom bodo občinske službe takoj pristopile k iskanju primerne lokacije za gradnjo novega bazena, ki bo zrasel čez tri leta. Dve leti sta namreč minimalni čas za urejanje prostorske dokumentacije in drugih ‘potrebnih postopkov.
Če bi Vodlan po premisleku vseeno sprejel občinsko ponudbo za prodajo bazena, bi ga Celulozar uporabljal do odprtja novega. Če s tem ne bo nič, bodo v zimski sezoni lahko treninge opravljali v šolskih bazenih, v poletni sezoni pa bo ustrezal brestaniški bazen olimpijskih dimenzij, za katerega je pripravljen program temeljite obnove.
Branka Demovšek
KRONIKA
Socialna pomoč za kruh, prodaja drog za nadstandard
Namesto sodbe nova obtožnica
Radeče - Krajani Radeč, ki so lepo sobotno dopoldne izkoristili za sprehode, obisk trgovine in za nabiranje regrata, so bili prepričani, da je njihov rojak Igor Karlovšek spet napisal kakšno literarno predlogo in da so filmarji sobotni dan izkoristili za snemanje kriminalke. V resnici se je tam odvijala kriminalka v živo - po predlogi, ki jo piše življenje. Policisti Policijske uprave Krško so v sodelovanju s Policijsko upravo Celje organizirali pravi pogon na preprodajalce prepovedanih drog, ki imajo domicil v radeški občini.
Pri krajanih so že pred 9. uro zjutraj zbudili pozornost črni avtomobili, iz katerih so potem poskakali zamaskirani in do zob oboroženi specialci. Blokirane so bile tudi vse vpadne točke v Radeče, tako da pobeg, ki se gaje lotil eden od nepridipravov, ni bil uspešen, končal pa se je menda s pirueto oz. s “saltom mortale”.
Policisti so po polletnem spremljanju kriminalne združbe, ki je preprodajala mamila na območju posavske in celjske regije, prijeli pet preprodajalcev drog; štiri v Radečah, enega pa v Krškem. Pri vseh so bile opravljene tudi hišne preiskave. Vseh pet je bilo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je za 29- letnega, 31-letnega in 24-letnega Ra-dečana odredil pripor, za 28-letnega Radečana hišni pripor, 25-letnik iz Krškega pa je bil izpuščen. Združba je z mamili oskrbovala preko 40 odvisnikov z območja Posavja in Radeč z okolico. Preko deset osebje bilo z območja Krškega, pet iz Brežic, šest iz Sevnice, sedem iz Radeč... V času, kar jih je spremljala policija, so preprodali 900 g heroina in zaslužili 6 milijonov SIT. Heroin so prodajali od 5 do 10 tisoč SIT za gram, odvisno od kakovosti.
Izkazalo se je, da prav iz Radeč prihaja kakovosten heroin in da veliko odvisnikov zahaja po mamila prav tja. Že marca lani so policisti prijeli
24-	letnega Radečana, kije nekemu dekletu prodal heroin in konopljo. Maja lani je prišlo do predoziranje odvisnika s Senovega, ki je drogo nabavljal v Radečah. Lani poleti pa je zaradi predoziranja umrl
25-	letni Krčan, ki je mamila
prav tako nabavljal v Radečah.
Peterica je osumljena storitve devetih kaznivih dejanj po 196. členu Kazenskega zakonika, to je neupravičena proizvodnja in promet z mamili, zagrožena kazen pa je od 5 do 10 let zapora. Policisti so v omenjenem obdobju sicer zaznali kar šesto prodaj, a le devet jih dokazujejo.
Osumljeni so stari znanci
ft V T • V • V
Sašo Jejčič
policije, saj je bila večina že ovadena zaradi tatvin, vlomov, lahkih poškodb, napadov na uradno osebo, zaradi preprodaje orožja in mamil,
prevoza ilegalcev in podobno. Pri kaznivih dejanjih vodi 28-letni Radečan, zoper katerega je bilo podanih že 40 ovadb, skupaj je bilo zoper omenjeno peterico podanih že okrog 90 kazenskih ovadb. Vsi osumljeni so nezaposleni. Radečana (29-letnik in 31-letnik) sta prejemnika socialne pomoči in živita v socialnem stanovanju. Po besedah Saša Jejčiča, vodje kriminalistične policije, sta omenjena socialno pomoč in druge usluge izsiljevala z grožnjami. Tudi nasploh veljata za zelo nasilna, saj sta svoje podizvajalce celo pretepala. Navkljub socialni pomoči pa sta oba Radečana lastnika dobrih avtomobilov.
Sicer pa je bilo že dolgo znano, da so Radeče leglo tako preprodajalcev kot kupcev droge. Radeče so slepo črevo in ne sodijo ne v Posavje ne v Zasavje pa tudi ne na Celjsko. Tako tudi policijske postaje v Radečah ni, ampak dogajanja po potrebi nadzorujejo celjski ali posavski policisti. A teh v Radečah ne vidijo radi. Na vratih osrednjega lokala v mestu namreč visi obvestilo: “Psom in policajem vstop prepovedan”! P.U.
V teh dneh na Okrožnem sodišču v Krškem poteka sojenje kriminalni združbi, ki so jo ujeli lani in se je ukvarjala s preprodajo droge. Kmalu pa se bodo na sodišču znašli še številni drugi. Sredi decembra so namreč na mejnem prehodu Obrežje državljanu BiH zasegli 16 kg heroina, januarja pa 6 kg konoplje, namenjene na slovenski trg. V avtobusu, ki je vstopal v Slovenijo, so našli kg heroina, ki ni imel lastnika, ob koncu januarja pa so na Obrežju zasegli še 600 g konoplje.
Policisti pa so odkrili tudi tri preprodajalce kokaina. 35-letnega domačina iz okolice Brežic, 31-letnega Krčana ter osumljenca iz Žalca. Oba posavska preprodajalca sta tesno povezana z gostinstvom, eden od njih sije celo zgradil lokal na slovenski obali. P.U.
Mladoletniško izgredništvo ni kritično
Krško - V občini Krško se število primerov mladoletniškega izgredništva in drugih prekrškov ne povečuje glede na obdobje zadnjih treh let. Na največji osnovni šoli celo zadovoljno ugotavljajo, daje nasilniškega vedenja manj. Kljub temu pa v Svetu Krajevne skupnosti mesta Krško menijo, daje potrebno stanje nadzirati in širše družbeno ukrepati v dobrobit mladih, zato so tej problematiki posvetili posebno sejo.
Predstavniki šolstva, centra za socialno delo, mladinskega centra in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki in starejšimi mladoletniki, se strinjajo, da je prva najodgovornejša za otrokovo vzgojo družino. Vsi ostali le nadgrajujejo otrokov osvojeni sistem vrednot. Za kaj drugega nimajo ne moči ne pristojnosti, saj s svojimi vzgojnimi ukrepi ne morejo nastopiti brez soglasja staršev. Tako se učitelji na Srednji šoli Krško srečujejo s primeri, ko starši z odvetnikom ščitijo otroka, ki je bil na šoli zaloten pri kajenju trave. Tudi ra-
jonski policist Ivan Kostanjšek in pomočnik komandirja Policijske postaje Krško Milan Sušin imata izkušnje, da problematični otroci v prvi fazi dobijo pri starših potuho, če pa se z leti problemi stopnjujejo, začnejo starši v policiji iskati zaveznika.
Lani je bilo ovadenih 27 mladoletnih osumljencev, povečano je bilo število prekrškov v zvezi s prepovedanimi drogami. Mamila so problem, porazdeljen na celotno občino in ni več meje med varnim, “nedolžnim” podeželjem in mestnim središčem. Nekateri mladi so se
po vaseh usmerili v gojenje konoplje, ki jo potem prodajajo v šoli, če jim seveda policija ne uniči pridelka, je povedal Kostanjšek.
Pri mladoletnikih je vzgojno edino hitro ukrepanje, hitro izrečena kazen. Na centru za socialno delo zato pozdravljajo spremembo, ki pomeni, da lahko tožilstvo prekrškarjem začetnikom takoj izreče vzgojni ukrep, kajti do začetka procesa na sodišču minejo leta in iz malega prekrškarja se lahko razvije delikventen mladostnik.
Branka Demovšek
Krško - Na pustni torek, ko so maškare ravno zavzele krško občinsko stavbo, naj bi se v sosednji stavbi, na sodišču, zgodil epilog sojenja nekdanji bizeljski ravnateljici Vidi Najger in poslovodkinji trgovine na Bizeljskem Ivanki Babič. Po podanih zaključnih govorih je okrožni državni tožilec modificiral obtožbo oziroma vložil novo obtožnico, zato je bila obravnava preložena.
Po poprejšnji obtožnici je tožilec Jože Ževnik zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja za obdolženo Vido Najger predlagal dve leti in pol zapora, za ponarejanje poslovnih listin pa šest mesecev zapora. Za Ivanko Babič, ki je pomagala pri tem kaznivem dejanju, pa je predlagal eno leto in pol zapora ter šest mesecev za ponarejanje poslovnih listin. V postopku je bilo dokazano, da so bili stroški prehrane na OŠ Bizeljsko za sto odstotkov večji kot na ostalih osnovnih šolah. Čeprav je imela šola redne dobavitelje, manjkajoče stvari pa je nabavljala v trgovini Denžič, je ob tem poravnavala še račune trgovine Babič. Redne dobave so skupaj z nabavami pri Denžiču tako letno znašale devet milijonov in pol, samo v trgovini Babič pa naj bi šola nabavila še za sedem milijonov SIT artiklov. Tožilstvo dopušča možnost, da je bilo od tega zneska za milijon dvesto dejanskih dobav za šolo.
Po prejemu anonimnega pisma seje dobava iz trgovine Babič zmanjšala na minimum, medtem ko so ostale dobave ostale v prejšnjem okviru, čeprav bi se morale povečati za toliko, za kolikor so se zmanjšale pri Babičevih. To kaže, je dejal tožilec, daje šola plačevala račune za stvari, ki niso bile kupljene, ali pa je plačevala račune za stvari, ki jih je vzel nekdo drug. Dejanski nakupi pri Babičevih so bili zabeleženi v zvezek, ki se je nahajal v trgovini in naj bi bili priloga izstavljeni fakturi.
A teh prilog, ki naj bi jih šola vodila v dokumentaciji, ni. Poleg tega pa naj bi trgovina Babič po potrebi šoli posojala gotovino in za to izstavila račun.
Več kot očitno je, je v zaključni besedi dejal tožilec, daje Babičeva šoli pošiljala račune v dogovoru z Najger-jevo, saj je imela od tega neposredno korist. Nedvomno pa je bila tudi Najgerjeva od Babičeve nagrajena za svoje delo.
Zagovornik Najgerjeve je pred zaključnim govorom podai kratek filozofski pogled na to sojenje, pri čemer je ocenil, da mediji s svojimi članki vplivajo na sodišče; sodnik ga je pri tem ostro zavrnil. Zagovornik je prepričan, da bi sodišče moralo izreči oprostilno sodbo, ker je Najgerjeva opravljala funkcijo ravnateljice v vzgojno izobraževalnem zavodu, zloraba pa je uvrščena v poglavje gospodarstva. Šola se sicer ukvarja s pridelavo grozdja, a očitki ne letijo na ta del poslovanja, zato je zagovornik menil, da bi bilo treba presoditi, ah opis obtožbe ne vsebuje znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja. V zvezi s ponarejanjem poslovnih listin pa zagovornik Najgerjeve meni, daje to dejanje že zajeto v prvi točki obtožbe. Poleg tega po njegovem mnenju ni jasno določeno, katere poslovne listine oz. račune tožilstvo šteje kot lažne in v kakšnem obsegu. Zagovornik tudi ugotavlja, da dokazni postopek potrjuje tisti del zagovora, ki temelji na treh
vrstah uslug, ki jih je trgovina Babič nudila šoli: to je izdaja gotovine - gre za šolski črni fond, s katerim naj bi šola plačevala posamezne storitve, nato pa za ta znesek Babičevim poravnala račun; za kompenzacija med šolo in posameznimi izvajalci, ki niso dobili plačila, ampak so v tolikšnem znesku kupili material v trgovini, dokazana pa naj bi bila tudi podedovana stara praksa, da se določeni artikli ne pišejo na račun -denimo pijača, kava in podobno. Obramba je tako menila, da obsodilna sodba ne more temeljiti na domnevah in ocenah, koliko je bila kakšna storitev vredna, in dejala, naj tožilstvo predlaga dodatne dokaze. Prav tako je mnenja, da Najgerjeva ni imela motiva, da bi storila kaznivo dejanje v prid Babičeve. Tudi zagovornik Babičeve je enakega mnenja in meni, da bi morala biti izrečena oprostilna sodba.
Obdolženi Najgerjeva in Babičeva sta prepričani, da sta nedolžni. Babičeva priznava, da je na račune sicer pisala drugačno blago, kot je bilo v resnici kupljeno, Najgerjeva pa dodaja, da če je iz nepoznavanja koga oškodovala, bo to škodo tudi poravnala.
Okrožni državni tožilec se je po zaključnih besedah odločil, da spremeni obtožnico, pri čemer je delno prisluhnil obema zagovornikoma, predvsem pa mu je kot osnova služila najnovejša sodba Vrhovnega sodišča, ki je razsojalo podoben primer. N.Č.C.
Povratnikoma dodatni dve leti zapora
Krško - Na okrožnem sodišču sta bila 27. septembra lani zaradi ropa in nasilništva obsojena Darjan Hudorovac in Darinko Brajdič. Sodišče jima je dosodilo osem ož-šest let in šest mesecev zapora. Oba sta se pritožila in dobila dodatni dve leti zapora-
Prvostopenjsko sodišče je Darjanu Hudorovcu za rop starejše ženske Alojzije Cula z Rake ter za nasilništvo in zanemarjanje mladoletne osebe izrekel 8-letno zaporno kazen, njegovemu pomočniku Darinku Brajdiču pa šest let in šest mesecev zapora. Kazni so bile za tretjino nižje, kot jih je predlagalo tožilstvo. Slednje je namreč upoštevalo oteževalne okoliščine, saj sta oba Roma specialna povratnika, za žrtev pa sta si izbrala starejšo in onemoglo žensko ter ji vzela ves denar. Kot je takrat dejal tožilec Bogdan Matjašič, je potrebno upoštevati tudi strah, ki ga ženska nikoli ne bo pozabila, poleg tega pa bi bile visoke zaporne kazni lahko opomin vsem Romom, ki ustrahujejo okolico, saj so tovrstna roparska in nasilniška dejanja na našem območju v porastu. Zoper
sodbo sta se pritožila tako zagovornika obdolženih, ki sta predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje, kot okrožni državni tožilec, ki se ni strinjal z višino kazni glede kaznivega dejanja ropa.
Višje sodišče v Ljubljani je konec januarja 2006 pritožbi zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeni, ugodilo pa pritožbi okrožnega državnega tožilca in obema obdolžencema za kaznivo dejanje ropa zvišalo kazni zapora, vsakemu za 2 leti (za ostala kazniva dejanja iz te sodbe so kazni ostale nespremenjene) in tako obdolženemu Darjanu Brajdiču izreklo enotno kazen 10 let zapora, obdolženemu Darinku Brajdiču pa enotno kazen 8 let in 6 mesecev zapora. Sodba je pravnomočna.
Višje sodišče v Ljubljani je pritrdilo argumentom, ki jih je v pritožbi navedel okrožni
državni tožilec Bogdan Maf' jašič. Poudarilo je, da je sodišče I. stopnje dalo premalo teže obteževalnim okolis' činam, ki jih je sicer pravila0 in v celoti ugotovilo. SodiŠce I. stopnje je premalo uposhj' valo, da sta obtoženca special' na povratnika in nasilna storilca ter da sta si pri kaznive11’ dejanju ropa izbrala za žrte starejšo, 74-letno slabotn žensko, ki živi sama, P°*e? tega pa je invalidka, ki si hoji pomaga z berglo. R°lT1_ sta pri dejanju pokazala izjeI^ no vztrajnost in ji pobrala v denar, pri tem pa je še p°s^j bej surovo ravnal obtoA •
Hudorovac. Oškodovanka imela nikakršne možnosti j rambe in ji je dogodek p°
ne le telesne, temveč tudi n y
psihične posledice, saj J . solzah v očeh na glavni ^ ravnavi prosila, da seJf/-C.
kega ne bi več zgodilo. N •
KKUJN1KA
Nekdanji direktor Jutranjke obsojen
Rabiču enajst mesecev zapora
Sevnica - Nekdanji direktor Jutranjke Miha Rabič je bil na Okrajnem sodišču Sevnica obsojen za neupravičeno porabo sredstev državne pomoči in ponarejanje listin. Sodnik Ivan Kovač mu je dosodil enotno kazen enajst mesece zapora. Rabičev zagovornik Stojan Zdolšek je napovedal pritožbo, ker želi doseči oprostilno sodbo. Pritožil se bo tudi okrožni državni tožilec Bogdan Matjašič, ki ocenjuje, da je kazen preblaga.
Tožilec Bogdan Matjašič
je na podlagi zbranih dokazov in zaslišanj prič o porabi sredstev državne pomoči v Jutranjki v zaključnem govora na glavni obravnavi natančno nanizal, kako seje prelivalo 150 milijonov SIT dolgoročnega kredita za prestrukturiranje firme in 35,5 milijonov SIT nepovratne pomoči za izobraževanje zaposlenih. Istega dne, ko je Jutranjka na račun prejela nepovratno pomoč, je bilo po nalogu Rabiča Red-cosu nakazanih 30 milijonov kot posojilo. Od kreditnih sredstev je bilo takoj po dospetju 140 milijonov SIT zopet nakazanih Redcosu. Taje denar, obogaten z 8 milijoni obresti, sicer vrnil že čez mesec dni, vendar ga je Rabič zopet isti dan v celoti prenaka-zal Jutranjki Naložbe kot posojilo za dobo enega leta. Na pogodbi se je Rabičevo ime znašlo pod odgovorno osebo posojilodajalca kot tudi posojilojemalca, saj je bil direktor obeh dražb. Jutranjka Naložbe je čez nekaj dni Rabiču kot fizični osebi posodila 35 milijonov SIT za obdobje do enega leta. Istega dne je posojilo prejel tudi Peter Sulek, družbenik v Redcosu. Posojilo v višini 66 milijonov SIT je bilo
dano brez zavarovanja tudi Studiu V, velenjski družbi, v kateri sta bila Rabič in Šulek med družbeniki.
Matjašič utemeljuje neupravičeno porabo sredstev z določbami v pogodbah, kijih je Jutranjka ob odobritvi pomoči podpisala z gospodarskim ministrstvom. Te so Jutranjko zavezovale, da brez predhodnega pisnega soglasja posojilodajalca ne bo prenesla pravic s pogodbe na tretjo osebo, izvedla kapitalskih naložb ali statusnih sprememb v druge pravne ali fizične osebe.
Če ne bi bil namen teh finančnih transakcij osebno okoriščanje, ne bi Rabič pred ministrstvom in delavci Jutranjke skrival ustanovitve Jutranjke Naložb in početja v zvezi s tem, kar je posledično pripeljalo dražbo v stečaj.
Jutranjka je v poročilu za ministrstvo prikazala, daje državno pomoč v celoti namensko porabila za posodobitev proizvodnje in kadrovsko pre-
strukturiranje. Revizija pa je pokazala, da je bilo od 35,5 milijona SIT pomoči namensko porabljenih le 700 tisoč SIT. Za tožilca je to dokaz, daje Rabič kriv ponarejanja listine.
Za obe točki obtožnice je tožileč predlagal tri leta in dva meseca zapora.
Rabičev zagovornik Stojan Zdolšek pa je v zaključnem govoru sodišče pozval, naj ovrže obtožnico, ker da tožilec ni predložil stvarnih dokazov za očitana kazniva deja-nja. Dejal je, da je tožilčev prikaz pravzaprav “moralka” o prelivanju sredstev med podjetji, kar ni kaznivo in je pri tem Jutranjka zaslužila 8 milijonov SIT. Glede ponarejanja listin je Zdolšek poudaril, da poročilo o porabi sredstev za ministrstvo ne šteje za listino v takšnem smislu, kot to opredeljuje 240. člen Kazenskega zakonika. Če ministrstvo stroškov, ki jih je navedla Jutranjka, ni spoznalo kot namenska, s tem Rabič ni
ponaredil listine, ampak je vsebina poročila stvar arbitraže vpletenih strani.
Okrajni sodnik Ivan Kovač je Rabiča spoznal za krivega, saj zaradi njegove osebne vpletenosti v povezanih dražbah ne gre za transparentno varovanje namenskih sredstev, da jih na primer na računu Jutranjke ne bi “naskočili” upniki in ne bi ostalo ničesar za prestrukturiranje. Glede na riskantno kroženje denarja brez stvarnih zavarovanj se govori o naklepu in ne o nezavednem kaznivem dejanju. Tudi poročilo za gospodarsko ministrstvo o namenski porabi nepovratnih sredstev ima težo poslovne listine, ker je stvarno poročanje pogodbena dolžnost prejemnika sredstev.
Kovač je za očitano neupravičeno rabo sredstev državne pomoči Rabiča obsodil na deset mesecev zapora, za ponarejanje listin na dva meseca zapora in izrekel enotno zaporno kazen za dobo enajst mesecev.
Rabičev zagovornik se bo pritožil, prav tako tožilec, saj se mu zdi kazen prenizka, kakor tudi povprečnina 60 tisoč SIT, naložena Rabiču, za poplačilo stroškov postopka. B.D.
Stečajni upravitelj Jutranjke Tomaž Kos se pospešeno pripravlja na vložitev odškodninske tožbe in kazenske ovadbe zoper Rabiča. Pravi, da bo odškodninski zahtevek za oškodovanje dražbe Jutranjka v višini 240 milijonov SIT.
Paštriku je “štrikal” nezakonito
Krško - Kriminalisti Policijske uprave Krško so zaradi suma storitve kaznivega dejanja ovadili ustanovitelja in direktorja gradbenega podjetja iz Krškega pa tudi samo pravno osebo. Sumijo ga davčne zatajitve po 254. členu in ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 240. členu Kazenskega zakonika RS.
Šlo naj bi za gradbeno podjetje z imenom Paštriku Commerce, ki jo je leta 1993 v Krškem (na istem naslovu, kot je podjetje Timi Agima Krasniqija) registriral Morina s Kosova. Prekaljeni podjetnik je v letih od 1999 do 2003 v posameznih obračunih davka na dodano vrednost uveljavljal na vstopu DDV, ki je bil obračunan na prejetih fiktivnih računih družb, ki sploh niso obstajale in dela sploh niso bila opravljena. Skupno je takp Slovenijo oškodoval za 122 milijonov SIT z naslova davka na dodano vrednost. Slišati pa je, daje bil dolg podjetja Paštriku vsaj še enkrat tolikšen in gaje davčna uprava uspela izterjati tako, daje Podjetju blokirala račun.
Lastnik Morina ni državljan Slovenije in se tudi ne nahaja več v naši državi, temveč nekje na Kosovu, saj seje umaknil takoj, ko mu je začelo goreti pod nogami. Podjetje, ki naj bi se ukvarjalo z različnimi gradbenimi deli, tudi ne obstaja več. Njihovo poslovno stavbo je odkupil Agiin Krasniqi, Saj je bil Paštriku commerc menda njegov poslovni partner °ziroma kooperant.
Ker Slovenija s Srbijo in Črno goro nima sporazuma, je vPrašanje, kako bo roka pravice sploh dosegla kosovskega §radbinca in kdo bo poravnal dolg in kazen. N.Č.C.
Pretep v lokalu
Krško, 25. februar - Ob pol enih zjutraj so policiste napo-11 Pred lokal Markiz v Brežicah, kjer naj pri prišlo do pretepa ^ed več osebami. Ugotovili so, daje eden od gostov v skupi-’ kije odhajala iz lokala zaradi zaprtja, domnevno brez ra-l0ga udaril drugega in nato s kraja dogodka s prijatelji odšel, i. cisti bodo zanj podali obdolžilni predlog na okrajno sodišče, Jer bodo vpleteni pojasnili vse okoliščine dogodka.
Namesto invalidom . v svoj žep
Krško - Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Krško je na Okrožno državno tožilstvo podal kazensko ovadbo zoper občanko, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic. Šlo naj bi za računovodkinjo družbe Levas, doma s Studenca.
Levas je dražba za zaposlovanje in usposabljanje invalidov, ki se ukvarja z varovanjem, mizarskimi deli, proizvodnjo lesene embalaže in podobno. Med drugim izdelujejo palete, tudi nestandardne. Kot kaže, pa je bilo nestandardno tudi poslovanje njihove računovodkinje Matilde Črtalič, ki je vodila tako trženje kot računovodstvo in je pravzaprav nadzirala sama sebe. Osumljena naj bi v letih od 2001 do 2005 iz finančnih sredstev podjetja Levas, v katerem je bila zaposlena, na svoj transakcijski račun ter na račune drugih fizičnih in pravnih oseb brez
vednosti ali odobritve direktorja podjetja izplačala več zneskov v skupni vrednosti 11,8 milijona SIT.
Že lani seje šušljalo, da naj bi notranja revizija poslovanja podjetja Levas, ki je skoraj v 100-odstotni lasti družbe Vipap Videm Krško in zaposluje okrog 90 invalidov, ugotovila kar nekaj nepravilnosti. Notranjo revizijo naj bi naročil direktor Roman Gane, ki je pred tremi leti prevzel vodenje podjetja. Pravjon naj bi po končani reviziji Črtali-čevo tudi ovadil, potem ko je bila zaradi nepravilnosti odpuščena. N.Č.C.
Opiti razgrajali
Brežice, 24. februar - Malo pred polnočjo so policisti obiskali Mladinski center Brežice. Policisti so ugotovili, daje pred vhodom v MC več mladostnikov, ki so želeli vstopiti, a jim varnostniki zaradi opitosti tega niso dovolili. Policisti so najprej opozorili 21-letnika iz Brežic, naj preneha s kršitvijo (česar ni storil), nato pa še 17-letnika, ki seje vmešal v postopek in poskušal preprečiti izvedbo postopka. Zaradi nevarnosti, da bi prišlo do množične kršitve, je na kraj prispelo še več patrulj, a ko so vklenili oba kršitelja, posredovanje ni bilo več potrebno. Epilog: zoper 21-letnika je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve, zoper oba pa bo podan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Brežice zaradi kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir.
Nikoli več ne bom imel miru!
Krško - Pod obtožbo neupravičene proizvodnje z mamili so se na sodišču znašli Aleksander Ajdišek in Sašo Šober* ki se zagovarjata enako kot v preiskavi in ne odgovarjata na vprašanja, prav tako tudi ne Rafet Shatmani, ki je pripravil pisni zagovor. Edini, ki se zagovarja in je pri tem celo zelo zgovoren, pa je stari znanec Franc Arh.
“Tožilstvo je iz vsega, tudi če sem šel le na kavo, naredilo zgodbo,” pravi Arh, “zato bom sedaj tudi jaz povedal svojo zgodbo, ki bo imela rep in glavo.” Arh si je nato vzel več kot dve uri časa, daje obrazložil svoje videnje dogodkov, ki so se 25. junija lani končali z njegovim priprtjem.
Arh pripoveduje, daje soobdolženca Ajdiška iz Trebnjega spoznal spomladi leta 2004, ko je bil sam pogojno spuščen iz zapora. Izpust so proslavili s popivanjem. Arh si je sposodil Ajdiškov avto in ga razbil, vendar Ajdišek ni zahteval, da mu poravna škodo. Arhje v tistem času začel prijateljevati s sedanjo partnerico Catibo Redžič in enkrat mesečno sta skupaj z njeno materjo odšla k sorodnikom v Bosno. Tam naj bi imel svoje dekle tudi Ajdišek, zato so se dogovorili, da se bodo enkrat srečali v Bosni. Dogovorjenega dne je Ajdišek sporočil, da ne more priti. Arh seje odpravil v gostišče, ki mu gaje svetoval Ajdišek, kmalu za tem pa naj bi se ob njegovem ustavil črn avto. Izkazalo seje, tako pravi Arh, da so bili v njem ljudje, od katerih je leta 1998 skupaj s kolegom prevzel pol kilograma heroina in jamčil, da bo heroin v vrednosti 23 tisoč mark plačan. Človek, ki je prepoznal Arha, je hotel vedeti, kje je bil toliko let in zakaj ni poravnal dolga. Arh naj bi mu povedal, da je bil ves ta čas v zapora, a mu niso verjeli. Grozili so mu in zahtevali, da v roku enega meseca plača 10 tisoč evrov za drogo, ki jo je prevzel pred leti in 10 tisoč evrov za človeka, ki se je zaradi njega znašel v zapora. Ajdišku je Arh kasneje po telefonu rekel: “Če ti stojiš za vsem tem, se bova pogovorila,” saj mu ni bilo jasno, kako so ga našli v gostišču, kamor gaje napotil prav Ajdišek.
Kot je pojasnjeval Arh, je nato mislil le še o tem, kako bo zbal denar, saj so mu iz Bosne in preko nekega posrednika v Ljubljani nenehno grozili po telefonu. Vmes jim je naredil uslugo, daje v Italijo odpeljal neko njihovo sorodnico, ki naj bi šla na operacijo. V Bosni so mu za mesec dni odložili dolg in mu rekli, da lahko to poravna tudi tako, da bo preko meje prepeljal travo. S seboj je vzel Šobra. Ugotovila sta, da ne vozita trave, temveč heroin. Ker ju je bilo strah, sta robo pustila pri sorodnikih. Šober se je vrnil, Arh pa je ostal v Bosni. Naslednji dan mu je Šober sporočil, da so ga ustavili na meji in mu pregledali avto. Ker naj bi Arhu Albanci kar naprej grozili, se je odločil, da bo drogo skupaj s pomočniki kljub tveganju vendarle prepeljal v Slovenijo. Sledila je aretacija in pripor, od koder so ga tudi pripeljali na obravnavo.
Arh je nekatere stvari iz obtožnice zanikal in tudi ni pozabil dodati, da ga imajo v Krškem na piki in bi se ga radi znebili. Za glavnega krivca je Arh tudi tokrat označil kriminalista Franca Božičnika, ki zagovarja svoje interese in ne loči med poklicnim in zasebnim, kot se je izrazil Arh. Tožilka iz skupine tožilcev za posebne zadeve ga je spomnila, da seje v preiskavi zagovarjal drugače, Arh pa je dejal, da takrat ni bil priseben, saj naj bi bil pod vplivom droge.
Kot pravijo poznavalci, bi bila zgodba o izsiljevanju med preprodajalci drog sicer možna, saj je celo Arh rekel, da nikoli več ne bo imel mira, vendarle pa je bolj verjetna njegova izjava v preiskavi, kjer je menda dejal, daje moral nekako dobiti denar, da bi Ajdišku poravnal škodo za razbiti avto. P.U.
Včasih z izvijačem, danes z računalnikom
Brežice - Brežiški policisti so na delu ujeli tatinsko trojko iz okolice Slovenske Bistrice. Izsledili in prijeli so 19, 24 in 28 let stare nepridiprave, ki so v Brežicah poskušali odtujiti osebni avtomobil znamke WV Passat.
Gre za dobro opremljene tatove, saj so policisti med preiskavo vozila našli različno vlomilsko orodje in tudi računalnik za dekodiranje in vžig motorjev. Na podlagi odredbe sodišča in ob sodelovanju kriminalistov PU Celje in PU Maribor so opravili hišne preiskave tudi pri osumljenih doma. Našli so različne dele odtujenih osebnih avtomobilov znamke Golf in WV Passat, ki sojih decembra in januarja 2006 dvema Posavcema ukradli na območju Rogle in Treh kraljev nad Slovensko Bistrico. Tatovi so avtomobile razstavili in jih po delih prodajah. Zoper osumljene so bile podane kazenske ovadbe. N.Č.C.
LUJNAUNib ^UriNUMJL
Živinski sejem v Brežicah še letos?
Brežice - Potem ko so v Brežicah zaprli živinski sejem, po čemer je bilo mesto znano daleč naokoli, in podobno grozi še klavnici, je nezadovoljstvo kmetov, predvsem živinorejcev, vse večje. Tako sejem kot klavnica namreč ne izpolnjujeta zahtev nove zakonodaje, posodobitev pa zaradi takih in drugačnih razlogov ni bila izvedljiva. Vendar zdaj kaže, da bo vsaj sejem v Brežicah še letos znova zaživel.
Župan Ivan Molan je z razumevanjem sprejel negodovanje kmetov ob zaprtju sejma, in se zavzel za rešitev omenjenega problema. Vendar bi bila na obstoječi lokaciji investicija predraga in dolgoročno vprašljiva, saj gre za področje arheoloških najdbišč. Zato je občina iskala nadomestne rešitve in drago lokacijo, čeprav je dosedanja prav zaradi bližine veterinarske bolnišnice izredno primerna. Ena od možnosti je bila lokacija pri Treppatovi vili v Šentlenartu, kjer pa niso urejeni lastniški odnosi na zemljišču, Kmečka zadruga Brežice pa tudi ni pokazala večjega interesa za prevzem koncesije za izvajanje dejavnosti, potem ko bi bil objekt zgrajen. Tako se je občina odločila za lokacijo
pri silosih v Brežini, kjer je zemljišče sedaj v občinski lasti. Vodja oddelka za gospodarstvo na občini Brežice Roman Matjašič je zatrdil, da je projektna dokumentacija že v izdelavi, da bo izgradnja tekla dvostopenjsko; v prvi fazi bo urejeno samo sejmišče, v dragi
pa še zbirni center. Investicija v sejmišče bo vredna med 10 in 12 milijoni SIT, pokrita bo iz občinskega proračuna in če bo vse teklo po načrtih, bi naj po Matjašičevih besedah brežiški živinski sejem na novi lokaciji znova zaživel še letos.
Jelica Koršič
Klavnica v Brežicah še vedno odkupuje živino, obratujejo tudi vse poslovalnice Agrojura, za storitev klanja pa živino vozijo v sevniško klavnico, ker brežiška ne izpolnjuje pogojev, kijih zahteva nova zakonodaje. Prvi sestanek, ki ga je zaradi zaprtja klavnice sklical župan Ivan Molan, je bil neuspešen, ker se ga ni udeležil stečajni upravitelj Agrarie v stečaju. Sestanka minuli petek so se udeležili vsi vpleteni, vendar rešitve niso našli. Poleg nerešenega lastništva so ugotovili še, da dolgoročno klavnica v Brežicah nima perspektive, saj je prevelika in se investicija ne bi splačala. Kljub temu so sklenili, da v mesecu dni Kmečka zadruga, Agraria Brežice in Agrojur skušajo najti rešitev za obstoječo klavnico, sicer se bo občina po besedah župana zavzela za neko drugo strategijo in poskušala rešiti problem brežiških živinorejcev.
Zaradi cincanja občine šola brez telovadnice
Brežice - Ekonomska in trgovska šola Brežice je bila zgrajena leta 1998 brez telovadnice. Občina je namreč nameravala izkoristiti priložnost, da bi z zagotavljanjem sredstev za nadstandard prišla do športne dvorane, a se v vsem tem času še ni odločila, kje naj bi stala. Šolsko ministrstvo je zato že dvakrat preložilo načrt financiranja standardne telovadnice, ki po normativih pripada šoli.
Občinski svet Brežice je leta 1996 sprejel sklep o izgradnji večnamenske telovadnice pri Ekonomski in trgovski šoli. Sa-vaprojekt je leta 2000 izdelal idejno zasnovo dvorane, locirane na občinskem zemljišču med šolo in atletskim stadionom. Ob srednji šoli so bile evidentirane še tri možne lokacije. Štiri leta kasneje je Region naredil idejno zasnovo za dvorano zahodno od osnovne šole.
Šolsko ministrstvo je imelo v investicijskem načrtu denar za telovadnico spet leta 2002, a ker v občini niso bili pripravljeni na gradnjo dvorane, je rešitev preložilo na letošnje leto. Tudi ta termin je najbrž izgubljen, bo pa končno izbra-
na vsaj lokacija.
Strokovni svet za šport je pred kratkim obravnaval variantne predloge in se odločil za lokacijo ob osnovni šoli. Pa ne za varianto, ki jo je ponudil Region, temveč za umestitev dvorane vzhodno od šole. Dokončno lokacijo za dvorano bodo izbrali občinski svetniki. Obstaja kar šest variant, od katerih so z vidika občinskega sofinanciranja ugodnejše tiste, ki predvidevajo gradnjo na občinski zemlji. Na Ekonomski in trgovski šoli profesoiji navijajo za lokacijo jugozahodno od njihove šole na zasebnem kmetijskem zemljišču, kar zahteva spremembo prostorskih aktov.
Takšen postopek traja tri do štiri leta. Umestitev dvorane ob osnovni šoli pa bi preveč obremenila že sicer utesnjen prometni režim.
Svetniki, ki so razpravo o najprimernejšem mestu za dvorano začeli na februarski seji občinskega sveta, so odločanje preložili na sejo v marcu. Potrebno je namreč zbrati še dodatne podatke o predlaganih variantah, ki vplivajo na strošek priprave zemljišča ter na prometno obremenjenost.
Branka Demovšek
Ukinitev
takse
Brežice - Občina Brežice je bila med tistimi obmejnimi slovenskimi občinami, ki so se pred leti odločile, da bodo zaradi obremenitev s tovornim prometom na mednarodnih mejnih prehodih pobirale posebno komunalno takso. Letno so na Obrežju in v Rigoncah od tujih prevoznikov zbrali 180 milijonov SIT. Kmalu bo občina ostala brez tega dohodka, ogrožena pa so tudi delovna mesta ljudi, ki takso pobirajo.
Vlada RS je občine opozorila, da omenjena taksa ni v skladu z evropskim redom “prostega prometa”. Ustavno sodišče je dobilo v presojo, ah so občinski odloki kot podlaga za pobiranje takse v skladu z ustavo. Brežiški župan Ivan Molan je povedal, da bodo s pobiranjem takse prenehali takoj, ko bo ustavna presoja objavljena v Uradnem listu. Pričakujejo, da bo to najbrž kmalu. Občina bo ob približno 100 milijonov SIT čistega dohodka, kije ostal proračunu po odbitku stroškov s pobiranjem taks in soudeležbo pri stroških infrastrukture za tovornjakarje na mejnem prehodu Obrežje, je povedal Mladen Amšek iz občinske uprave. Prizadeta bo tudi KS Jesenice na Dolenjskem, ki je dobila 20 odstotkov od te takse.
Za pobiranje taks je občina sklenila pogodbeni odnos s pod-jetjem G7 za varovanje premoženja iz Krškega, kjer je bilo na to delo razporejenih 13 ljudi. Podjetje ima 66 zaposlenih in je kot samostojni pravni subjekt v skupini G7 s skupno 1500 zaposlenimi, je povedal direktor Jože Mihelin. Zaradi omenjenega problema je v stiku tako s centralo v Ljubljani kot s posavskimi župani, da bi našli rešitev za delavce in ne bi prišlo do odpuščanj. B.D.
Gradnja šole še letos
Brežice - Ministrstvo za šolstvo in šport bo po zadnjem usklajevanju glede sofinanciranja gradnje Osnovne šole Bizeljsko prispevalo dobrih 35 odstotkov od 810 milijonov SIT ocenjene investicijske vrednosti novogradnje. Ker je bil v predhodnem dogovora državni delež za 4 odstotke manjši, je moral Občinski svet Brežice spremembo potrditi v investicijskem programu.
Nuša Hribar z oddelka za družbene dejavnosti je pojasnila, daje za zadnje usklajevanje šolsko ministrstvo uporabilo cenik iz letošnjega januarja in posledica je za 31 milijonov SIT povečan državni delež. Ta sedaj znaša 286 milijonov SIT. Ker projektantska investicijska vrednost ostaja na lanski oceni 810 milijonov, povečan sofinancerski delež za občino pomeni, da bo finančno investicijo lahko zaprla v treh, namesto v prvotno načrtovanih štirih letih. Občinski delež znaša dobrih 400 milijonov SIT, 120 milijonov pa bo morala v petih letih prispevati Krajevna skupnost Bizeljsko. V občini namreč velja sklep, po katerem mora krajevna skupnost za gradnjo šole primakniti 15 odstotkov od investicijske vrednosti objekta.
Bizeljskemu bi sicer bolj ustrezalo, da bi se njihov delež obračunal od vsote, ki jo mora zagotoviti občina, a občinski svet ne namerava narediti izjeme. Tudi Kapele so plačale svoj “polni” delež pri novi šoli.
Občina bo od 300 milijonov SIT kredita, ki ga namerava letos najeti za investicije, 150 milijonov namenila za gradnjo šole Bizeljsko, 50 milijonov pa za brežiško knjižnico. B.D.
Okrepljeno sodišče
Ljubljana, Brežice - Pred predsednikom državnega zbora dr. Francetom Cukjatijem je pretekli teden priseglo šest sodnic, med njimi 31 -letna Milena Novak iz Dolenje vasi pri Krškem. Po besedah dr. Cukjatija je sodniški poklic zanimiv, a hkrati zelo težak, saj mora človek sam odgovarjati za zadeve, ki so za druge izredno pomembne. “Pri delu, kjer ima človek veliko oblast, veliko samostojnost, ima tudi veliko odgovornost in je pri svojih odločitvah pogosto zelo sam,” s temi besedami je dr. Cukjati sodnice pospremil na novo pot.
Novakova, ki prihaja iz pravniške družine, saj sta bila starša sodnika, je okrepila kolektiv Okrajnega sodišča v Brežicah, ki mu predseduje Maja Baškovič in ima sedaj pet sodnikov ter tri sodnike za prekrške. B.D.
Na spominskifotogralijiis svečanostijeMilenaNovakdrugazdesne.
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, lOOO Ljubljana
Radioaktivne snovi v industriji
Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) že vrsto let z anketami preverja mnenje slovenske populacije o rabi jedrske energije. Velika večina anketirancev je mnenja, da to ni energija prihodnosti in se zavzema za izrabo sončne, vodne in vetrne energije. Podpirajo pa uporabo radioaktivnih materialov v medicini in znanosti. Najbrž pa velika večina ljudi ne ve, da je uporaba radioaktivnih snovi v našem vsakdanjem življenju tako raznovrstna, da so včasih presenečeni celo poznavalci radioaktivnosti.
Meritve debeline pločevine in papirja
Merilniki debeline pločevine v kovinski industriji za merjenje tanjših materialov uporabljajo beta sevalce. To so stroncij 90, kripton 85 in rutenij 106. Za merjenje debelejših materialov so gama sevalci iridij 192, cezij 137 in kobalt 60. Delujejo preprosto - na eni strani merjene pločevine je vir sevanja, na drugi detektor. Energija radioaktivnega sevanja se pri prehodu skozi pločevino zmanjša, kar na drugi strani meri detektor. Debelejša ko je pločevina, bolj se zmanjša energija žarkov. Zaradi izredne natančnosti takšne merilnike uporabljajo tudi v papirni industriji.
Preverjanje brezhibnosti materialov
Letala, ladje, avtomobili, turbine, cisterne, cevi in še drugi artikli so med uporabo izpostavljeni velikim obremenitvam, zato v kovinskih materialih ne sme biti mehurčkov in drugih napak, ki bi zmanjšali njihovo trdnost. Včasih so napake v kovinskih materialih odkrivali z rentgensko defektoskopijo, danes to opravljajo z gama defektoskopijo, pri kateri se uporabljajo radioaktivni izotopi kobalt 60, cezij 137 in iridij 192. Prednost gama defektoskopov pred rentgenskimi cevmi je v tem, da ne zahtevajo visoke napetosti, ne trošijo energije in so uporabni za na teren.
Merjenje gostote in vlage materialov
Gostoto peska, betona, opeke ali asfalta v gradbeništvu merijo podobno kot debelino pločevine. Saj uporabljajo merilnike gostote z virom sevanja cezijem 137. V merjeno snov usmerijo gama žarke in izmerijo razliko med energijo vstopajočih in izstopajočih žarkov. Večja je razlika, gostejša je snov in obratno.
Merjenje vlage v nekovinskih materialih pa temelji na vsebnosti vodika. Vlago merijo z merilniki, ki kot izvor nevtronov uporabljajo zmes americija in berilija, merjenje pa temelji na lastnosti vodika, da upočasnjuje nevtrone.
Štetje in tehtanje predmetov
Serijska proizvodnja zahteva štetje in tehtanje predmetov na tekočem traku. Poleg mehanskih, optičnih in drugih števcev se uporabljajo tudi števci z radioaktivnimi izotopi. Njihova prednost je, da se snovi ne dotikajo in montaža je zelo preprosta. Delujejo tako, da se gama žarki sipljejo na material na tekočem traku, prestreza pa jih detektor. Tudi merilniki za nivo tekočin, na primer v industriji pijač, kot vir sevanja uporabljajo kobalt 60 in cezij 137.
Strelovodi in javljalniki požarov
Se nedavno so bili zelo priljubljeni strelovodi, opremljeni z izvorom radioaktivnega sevanja, saj je veljalo prepričanje, da so učinkovitejši od navadnih kovinskih strelovodov. Kot vir sevanja so bili v uporabi gama sevalci kobalt 60 ter evropij 152 in 154, ki so ionizirali zrak nad strelovodom. S tem so povečali električno prevodnost zraka in obstajala naj bi večja verjetnost, da bo strela udarila v strelovod, ne v okolico. Ker učinkovitost radioaktivnih strelovodov niso nikoli dokazali, jih opuščajo. V Sloveniji jih ne nameščajo od leta 1984.
Je pa radioaktivno sevanje nenadomestljivo pri javljalnikih dima oziroma požara. Najpogostejši so ionizacijski, ki na požar opozorijo na začetku gorenja z odzivanjem na dim-So tako občutljivi, da zaznajo celo cigaretni dim.
Delujejo tako, da americij 241 kot trajen vir ionizira zrak v eni zaprti in eni odprti celici, med katerima obstaja električno ravnovesje. Dimni plini ga porušijo, kar se na centrali zvočno ali svetlobno signalizira kot požar.
Vse opisane naprave so izdelane tako, da osebe, ki Z njimi upravljajo, niso izpostavljene sevanju. Njihova slabo * je, da po koncu svoje učinkovitosti ali življenjske dobe pos tanejo radioaktiven odpadek in jih je kot takšnega potrebn ustrezno skladiščiti.
Vir: Branko Čeh, Sergej Omladič, Raopis 5
Šestdeset let Knjižnice Brežice
Brežice - S kulturno prireditvijo je Knjižnica Brežice začela s prireditvami ob svoji 60-letnici. Leta 1946 je namreč ustanova uvedla redno izposojo skromnega fonda knjig, za kar je vrsto let zvesto skrbela Savica Zorko. Brežiška knjižnica zadnja leta seveda ni več zgolj izposojevalnica in skladišče knjig, marveč po besedah sedanje direktorice Teje Bemkoč vse bolj tudi sodobno informacijsko-izobraževalno središče. Ko bodo jeseni s prizidkom zaključili 420 milijonov vredno naložbo, bo brežiška kulturna ustanova dobila še preostale pogoje za rast in razcvet. Podporo ji je v nagovoru obljubil tudi župan Ivan Molan, novih uspehov pa zaželel Častni občan in rojak Miloš Poljanšek. Na prireditvi so podelili tudi priznanja dolgoletnim uspešnim knjižničarkam Mileni Černoš, Jožici Merslavič in Miji Šebek.
Zametke knjižnice, ki ima zdaj poleg osnovne enote v Brežicah še oddelka v Pišecah in v Vojašnici v Cerkljah ob Krki, najdemo že leta 1880 v prvi čitalnici. Med prvo svetovno vojno je njeno delo zamrlo, dejavnost je prevzelo Sokolsko društvo, prišla je druga svetovna vojna in knjižnica je bila popolnoma uničena. Za začetek delovanja sedanje Knjižnice Brežice tako šteje leto 1946. Po skromnih začetkih, ko je njen fond obsegal nekaj manj kot 300 knjig, je to zdaj sodoben informacijski center s skoraj 100 tisoč knjižnimi enotami, 5600 bralci in 120 tisoč obiskovalci na leto. Danes se knjižnica seveda ne ukvarja le s knjigami - svojim uporabnikom omogoča brezplačen dostop do interneta, elektronske pošte, elektronskih baz podatkov.
Sprva je knjižnica delovala v osnovni šoli, prva selitev je
Mija Šebek, Milena Černoš in Jožica Merslavič
sledila leta 1955, še 10 let kasneje je prostor našla v takrat novem Prosvetnem domu, na zdajšnji lokaciji se je v zgornjih nadstropjih znašla leta 1980. Lani seje razširila še na pritličje, še letos pa bodo odprli nov prizidek. Že tri leta potekajo dela, naložba, vredna
preko 400 milijonov SIT, ki jo vodi občina, pa je bila nujna.
Potem, ko so knjižnično dejavnost že razširili na pritličje, naj bi tudi prizidek sicer že dokončali - prvi rok je bil februarja, pa so se dela zavlekla. Zdaj naj bi uporabno dovoljenje za prizidek pri-
dobili konec aprila, sledila bo nabava opreme, pa selitev in jeseni končno - odprtje. Tako bo knjižnica pridobila še dodatnih 1000 m2 in potem bo njena dejavnost zaokrožena. Tudi na primernem mestu stoji ustanova, pravi direktorica Tea Bemkoč, meni le, da bi bilo bolje, če bi tudi Srednja ekonomska in trgovska šola bila v njeni bližini.
Knižnica izvaja še številne dejavnosti za otroke in mladino, pa prireditve za odrasle, predavanja, bralne večere. Opažajo, da jim število članov morda ne narašča tako skokovito kot kje drugje, so pa zato njihovi bralci zvesti in strastni - glede na število izposojenega gradiva. Knjige so v Sloveniji drage, tudi v brežiški knjižnici jih na leto lahko kupijo manj, kot bi želeli. Občina jim letno daje 11 milijonov SIT, pristojno ministrstvo nekaj manj.
Mirjana Martinovič Vlado Podgoršek
Dobovški fašjenk
Brežiški župan predal oblast
Bobova, Brežice - Brežiški župan Ivan Molan je v petek pred pustno soboto predal oblast Jožetu Ogorevcu iz Bobove. Zadeva ni v zvezi z nasilnim prevzemom oblasti zaradi nezadovoljstva, ker jim ni uspelo z novo občino, ampak že tradicionalni naskok dobovškega fašjenka na oblast v pustnem času, ki jo bo iz rok spustil komaj to soboto z zaključnim karnevalom. A ne bo odšel praznih rok. Šušlja se namreč nekaj o ropu bančnih sefov - na karnevalu, da ne bo panike!
Jože Ogorevc je prekaljeni pustni župan, ki je letos že Petič prevzel mestni ključ za teden dni. Pravi, naj se ta čas Ivan Molan malo spočije, saj yerzirana ekipa dobovškega fašjenka vlada v dobrobit cestne občine. Ker je Ogorevc slišal, da Romana Matjašiča ne zanima več vodenje gospodarskega oddelka, je za čas Svoje oblasti na to funkcijo Postavil enega od prekaljenih Dobovških koscev.
Ogorevc s svojo pustno vlado navezuje številne stike P° domovini in tujini, Gos-°vali so v Šoštanju, ki se je
letos pridružilo družini evropskih karnevalskih mest, z dobovskimi mažoretkami, Pihalnim orkestrom Loče ter kosci in orači so bili na karnevalu v Cerknici, skupina The Kikkl Dancers pa je šla na karneval v Kostanjevico. Radio Vrbina se je podal v tujino, v hrvaško Harmico.
Na pustni dan so kosci in orači Ločane vrgli pokonci že ob 6. uri zjutraj, kasneje pa je bila otroška pustna svadba. Ena skupina je odšla v Mozirje, kjer bo srečanje predstavnikov evropskih pustnih mest.
Glede na to, da fašjenk to-
liko potuje, si v Dobovi pustno veselje podaljšajo še na soboto po pepelnici, ko bo
tradicionalni pustni karneval z mednarodno udeležbo.
B.D.
Šelmarija
Dobovški fašjenk napoveduje prevzem oblasti.
n .^°stanjevici na Krki se je preteklo nedeljo s pustno bud-'c° Začela Šelmarija. Popoldne so še oklicali kurenta in ^Pfjavili pustno povorko po mestnih ulicah (nafotografiji).
Prekaljeni pustni župan se je “naselil” v pisarni brežiškega Župana.
SavaGfe, 2.3.2006
Šola se bo začela graditi leta 2008
Tržišče - Mojca Škrinjar in Damir Karpljuk z Ministrstva za šolstvo in šport, predstavniki občine, krajevne skupnosti in šole so se zedinili, da je leto 2008 (končni) rok, ko naj bi se začela gradnja osnovne šole. Pogoji, v kakršnih poteka pouk v Tržišču, so eni najslabših v državi.
Pouk poteka na štirih lokacijah - v stari in novi šoli, telovadijo v kulturnem domu, računalniško učilnico pa imajo v garsonjeri bloka. Otroci so kar naprej na poti, kar je nevarno že z vidika prometne varnosti.
Že vrsto let si zlasti v kraju prizadevajo, da bi prišli do spodobnih prostorov, a se vedno nekje zalomi. Ko bi vendarle v načrte morala priti dograditev šole in izgradnja telovadnice, ki jo bodo delno sofinancirali tudi krajani s pomočjo samoprispevka, je Ministrstvo za šolstvo zahtevalo, da občina opravi analizo šolstva z vidika prostorskih zmogljivosti. V sevniški občini je namreč ob glasbeni šoli in šoli s prilagojenim programom še sedem šol, en vrtec z 21 oddelki ter dva vrtca v sklopu osnovnih šol. Dejstvo je, da niso vsi objekti polno zasedeni, saj število otrok upada. Na srečanju s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport je Darja Lekše z oddelka za družbene dejavnosti priznala, kakšni so bili učinki omenjene analize. Še preden so uradni podatki prišli v javnost, so ljudje že protestirali. Bali so se, da bodo nekatere šole ukinjene, s čemer pa se ne strinjajo.
Mojca Škrinjar z Ministrstva za šolstvo in šport je dejala, da tudi mednarodni monetarni sklad ocenjuje, da to ne gre, da imamo v Sloveniji enega učitelja na deset otrok, razrede z 19 otroki in podobno, saj takega standarda nimata ne Evropa ne Amerika. Škrinjarjeva se strinja, da je Slovenija pač izjema in da morajo šole na podeželju ostati.
Sevniška občina bo v letošnjem letu dokončala gradnjo športnega doma pri bazenu (v teku je razpis za na-
bavo opreme), prihodnje leto bo prišla na vrsto gradnja vrtca v Sevnici, v letu 2008 pa naj bi se začela gradnja telovadnice in dveh učilnic v Tržišču. Že v letošnjem letu so za nakup zemljišča predvideni 3 milijoni ter nekaj sredstev za pripravo dokumentacije. Sevnica se bo prijavila na državni razpis, saj sama ne bo mogla financirati tako zahtevnega projekta. Kot je povedal dr. Damir Karpljuk z ministrstva, bodo za telovadnico prispevali 20 odstotkov sredstev, občina pa mora do objave razpisa pripraviti vso potrebno dokumentacijo. Na letošnji razpis, ki bo objavljen v marcu, se občina ne bo prijavila, mora pa zbrati vso potrebno dokumentacijo do prihodnjega leta.
Čeprav je videti, da je časa več kot dovolj, pa ni tako in tudi primeri iz prakse kažejo, da zaradi banalnih zadev, kot je denimo bolezen strokovnjaka, prihaja do zamud. Tako so namreč v. Tržišču, preden se lotijo adaptacije stare šole, morali opraviti raziskave glede statike stavbe, ki bo prihodnje leto stara 120 let. Rezultati, ki prihajajo s polletno zamudo, niso najbolj spodbudni, tako da je vprašanje, če bo sanacija stare šole sploh možna. Ob tem pa je tudi t.i. nova šola, ki ne zasluži tega imena, skoraj brez vrednosti, saj je montažna in popolnoma nefunkcionalna že od vsega začetka.
Čeprav so na sestanku v Tržišču vsi zbrani, vključno z županom Jancem, predstavniki šole in staršev ter seveda ministrstva sami sebi zagotovili, da se bo gradnja pričela leta 2008, pa se vendarle zdi še odprto vprašanje, kje se bo gradilo, kako in v kakšnem obsegu.
Nada Černič Cvetanovski
3* _ v
BREŽIŠKI
FLOSARJI
r5^obletnica
v nedeljo 12« marec
ob 17* uri v športni dvorani OŠ ARTIČE
ZGOSTI:
ans. BRATOV POLJANŠEK LEPI CAJTIS KUMROVCA MLADI DOLENCI ans. TONIJA VERDERBERJA HUMORIST PEPI IZ PTUJA
ans. EKART
ans. PETRA FINKA
KORADO
skupina HARM0NY
VODITELJICA : DARJA VRHOVNIK
||BseTOjca
K
RADIO/BREŽICE
M M,* 1* »t,»

ir.a M £

SSS>m***
rojstva v porodnišnici brežice
Dijak fest 2006
Brežice - Društvo študen- želimo, zato obljubljajo, da se prihodnje še več takšnih kon tov Brežice in Dijaška skup- bodo potrudili, da bo tudi v certov. B.B. nost Posavja sta pretekli petek priredila koncert z naslovom “Dijak fest 2006”. Ozračje sta pred skupino Dan D do dobra ogreli predskupini Puppetz in Marshmallovv. Prireditev je bila izjemno obiskana, saj je bila dvorana brežiškega Mladinskega centra nabito polna.
Mladi iz Brežic in bližnje okolice so tako zopet imeli priložnost, da se po napornem tednu pred zimskimi počitnicami sprostijo ter zabavajo ob dobri rock glasbi novomeške skupine Dan D. Po besedah predsednika Društva študentov Brežice Mitja Vranetiča si takšnih koncertov lahko le
Biserna poroka
v
Se vedno sama skrbita
zase in dom
Brežice - Na brežiškem gradu sta preteklo soboto biserni jubilej skupnega življenja potrdila Franc in Marija Baškovič iz Brežic. Skupno življenjsko pot sta pričela pred šestdesetimi leti.
Franc in Marija sta se
spoznala v času preseljevanja slovenskih družin iz enega la-gerja v drugega. Po štiriletnem izgnanstvu sta se vsak s svojo družino vrnila domov.
Biserna zakonca Baškovič
Franc je leta 1945 nastopil službo poslovodje pogrebnega zavoda v Brežicah, istočasno pa je orglal v brežiški in okoliških cerkvah ter vodil cerkveni pevski zbor, začel pa je tudi z vodenjem še nekaterih pevskih zborov v brežiški občini. Marija je dobila službo pri družini De Costa in prišla živet v Brežice. 25. februarja 1946 sta se v Krškem poročila. Živela sta pri De Costovih in dobila sina Cirila. Kasneje seje družina preselila v staro mestno hišo, kjer seje rodil sin Branko. 1955 so se preselili v svojo novo hišo na Cankarjevi 3, kjer živita še danes in dve leti kasneje se jima je rodil še sin Aleš.
Medtem ko je Marija skrbela za dom in skozi poklic v brežiški bolnišnici nudila pomoč mnogim, je Franc nesebično deloval na področju ljubiteljske kulture. Temu je za-
niška strežnica, kjer je delala do upokojitve. Ves ta čas pa je stala ob strani možu pri njegovem delu s številnimi zbori.
Franc je po vojni začel ustanavljati in voditi številne pevske zbore po brežiški občini. Tako je vodil zbore v Selah, na Skopicah, v Brežicah, na Sromljah, v Pišecah, Dobovi, Cerkljah, na gimnaziji, po osnovnih šolah, sindikalne zbore v Slovinu in Jutranjki ter PPV Dobova, moški zbor in oktet v Krški vasi, od leta 1988 do 2003 pa je vodil Moški pevski zbor Dmštva upokojencev Brežice.
Takrat je pri svojih 88 letih, ob 15-letnici zbora, zaključil svojo več kot 70-letno neprekinjeno predajanje glasbi in zborom. Včasih je namreč vodil tudi po šest zborov hkrati. Poleg zborov je vodil še
Foto Rožman
pisal sedemdeset let svojega življenja. V začetkih tridesetih je prvič stopil pred mešani pevski zbor in svojo dirigentsko palico odložil šele z novim stoletjem. V zborniku “65 let s pesmijo” ob 80-letnici Franca Baškoviča, ki gaje izdala Zveza kulturnih organizacij Brežice, je zapisano, daje svojim naslednikom zapustil bogate korenine, iz katerih so zrasli številni kakovostni zbori po vsej občini. Franc je bil leta 1946 med ustanovitelji Glasbene šole v Brežicah in je od takrat pa do upokojitve redno učil na šoli.
Marijajedoleta 1961 gospodinjila družini, potem seje zaposlila v bolnišnici kot bol-
pisal je nešteto partitur, napisal in priredil pa kar nekaj zborovskih skladb. Na vaje je prihajal najprej peš, s kolesom, kasneje z mopedom v lepem in grdem vremenu in za svoje delo nikoli ni zahteval, niti ni dobil plačila. Bil je tudi med ustanovitelji Radia Brežice leta 1963, kjer je bil nekaj časa tonski tehnik.
Danes imata štiri vnuke Mitjo, Tadeja, Urbana in Barbaro. Še vedno sama skrbita zase in za dom, za živali, urejata vrt in rože, ki se jim je Franc z užitkom predajal v prostem času. Franc rešuje križanke, hodi v trgovino, ureja slikovni in notni arhiv, pogreša zbore, vaje, nastope in druženja po uspešno opravljenem delu. Marija gospodinji, ureja vrt in prebira časopise. Rada imata svojo družino
Baškovičeva sta svoj biserni jubilej potrdila pred županom Ivanom Molanom. Priči sta bila vnuka Tadej in Mitja.
tamburaški orkester v Brežicah in v PPV Dobova, režiral dramska dela in pripravljal spevoigre. Razmnožil in pre-
otroke, snaho, vnuke,... in jim še vedno z veseljem priskočita na pomoč z lepo, modro besedo ali dejanjem. L.Z.
Zupanovo vino je Kozinčev cviček
Studenec - Sedemčlanska strokovna komisija pod vodstvom enologa Jožeta Simončiča iz kartuzije Pleterje je izbrala po eno najboljše vino z leve in desne strani Save. Miss Universum Nataša Pinoza pa je z žrebom odločila, da bo županovo vino cviček.
Izbor za županovo vino 2006, ki bo protokolarno vino občine, so v sodelovanju z občino organizirala vsa štiri vinogradniška društva. K sodelovanju so bili povabljeni vsi vinogradniki, ki imajo svoje vinograde vpisane v register pridelovalcev vin in za zadnji vinski letnik opravljeno prijavo pridelka. Poleg tega so se lahko za ta naziv potegovali vsi, ki lahko v odkup ponudijo 500 litrov vina.
Ker cviček in sremičan ne nastopata v isti kategoriji, je strokovna komisija izbrala najboljše vino cviček in najboljše vino sremičan. Sodelovalo je 37 vzorcev cvička in le dva sremičana. Vzrok za nizko udeležbo iščejo v nekoliko slabši letini in v tem, da nekateri vinogradniki svojega pridelka niso prijavili.
Zmagal je cviček, ki gaje pridelal Drago Kozinc iz Dolnjih Impolj. Med sremičani pa
je visoko zmagalo vino Janka Kobala iz Trnovca.
Na prireditvi, ki so jo popestrili učenci tamkajšnje osnovne šole, Fantje s Preske, Pevci iz Boštanja, Mešani pevski zbor Studenec ter jezični Miro Klinc alias Klobasekov
Pepi, je miss Universum Nataša Pinoza med dvema najboljšima izžrebala županovo vino. Izžreban je bil cviček Draga Kozinca, kije tako postal županovo vino. Lično etiketo za steklenice je izdelal Lojze Konec. N.Č.C.
Janko Kobal,Nataša Pinoza, Kristijan Janc in Drago Kozinc
Najstarejša krajanka je Ločanka
Zdole - Turistično hortikulturno društvo (THD) Zdole in Krajevna skupnost (KS) Zdole sta v nedeljo, 19. februarja, pripravila srečanje starejših krajanov. Povabljene sta nagovorila predsednik Sveta KS Jože Slivšek in predsednik THD Daniel Novak. Ob tej priložnosti sta najstarejši krajanki 95-letni Tereziji Zupančič z Lok izročila šopek. Ob kulturnem programu “Prepelic” iz Dolenje vasi in zvokih Ansambla bratov Zeijav iz Sp. Pohance so krajani preživeli prijetno nedeljski popoldne. Organizatorji si želijo, da bi se prihodnje leto srečanja udeležilo še več starostnikov; letos se jih je od 87 povabljenih vabilu odzvala malo manj kot polovica. B.G.
Foto: Rok Germovšek
Jože Slivšek, Terezija Zupančič in Daniel Novak (stojijo)
Mojco Vesel z Velikega Mraševega je prav na pustno nedeljo (nekaj dni prej, kot je bilo napovedano) razveselila njena prvorojenka. Ime ji je Mia, težka je bila 2900 g in dolga 49 cm, glede na to, da rada spi in je, pa bo gotovo kmalu večja in težja. Porod je potekal povsem normalno, mlado mamico je ob poroda spodbujal tudi ati Tonči, ki najbrž že nestrpno čaka, da bo mlada družina spet skupaj in da se bo po hiši slišalo “otroško petje
Rojstva od 14. do 27. februarja 2006
Deklice so rodile: Alja Krajnc z Malega Vrha, Elvira Delibašič s Senovega, Nataša Renko z Malenc, Željka Fendre iz Polja ob Bistrici ob Sotli, Mojca Vesel z Velikega Mraševega in Brigita Nečemer iz Leskovca pri Krškem.
• •
Dečke so rodile: Polonca Petan iz Krškega, Marija Hudo' rovič z Loke, Nataša Kovačič z Loke, Helena Vučajnk V Krškega, Suzana Novak iz Krškega, Damjana Pigac iz Sevnice-Monika Kodrin z Gorjan, Alojzija Drmaž iz Podbočja h1 Ivančiča Požun s Senovega.
/
/
stran 9
T
SavaGlas, 2.3-2006
Knjiga Vlaste Nussdorfer
Naše deklice z vžigalicami
Sevnica - Bilo je Valentinovo, dan zaljubljenih. Na stole v občinski knjižnici so bili simbolično položeni čokoladni srčki. Obiskovalci so prišli v velikem številu, česar se je iskreno razveselila višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer, ki po Sloveniji predstavlja svojo knjigo “Naše deklice z vžigalicami”. Knjiga popisuje, da se številne ljubezni ne končajo tako lepo, kot so se začele.
“To je naj lepše obdobje mojega življenja,” je odkrito priznala Vlasta Nussdorfer, “hodim po Sloveniji, predstavljam knjigo in se srečujem z ljudmi, ki prostovoljno pridejo zato, ker bi radi zvedeli kaj več ali pa na svoj način pomagali.” Navdušena je bila tudi nad Sevničani, ki so prišli v tako velikem številu, čeprav je bil “dan ljubezni”. Žal pa se številne ljubezni končajo z jokom, prepiri in pretepi, s spolnim, fizičnim in psihičnim nasiljem ter z neizmernim sovraštvom. Kot državna tožilka se je Nussdorferjeva v svoji dolgoletni karieri srečevala s takimi ljudmi. Marsikdaj je videla, da bi človek, ki je žrtev, lahko izstopil, a ne more ali pa ne zna. Ko odide iz sodne dvorane, ko je zadeva rešena, človeka kvečjemu vprašajo po potnih stroških, ostalo sodišča ne zanima. Žrtev, tudi če je dobila sodbo, pa večkrat ne ve, ne kod ne kam, nima denarja, počuti se zaznamovano. Tožilko Nussdorferjevo, ki vzbuja toplino in zaupanje, so žrtve klicale tudi popoldne, ko je bila njena delovna obveznost že zdavnaj mimo. “Zakaj ne bi pomagala, če lahko,” si je rekla, se srečevala z njimi in jim svetovala.
Nekega dne je ugotovila, da bi bilo škoda, če bi vse te tragične zgodbe ostale le v po-
zabljenih sodnih spisih, zato seje odločila, da napiše knjigo. Ker se je je že kot deklice dotaknila Andersenova pravljica Deklica z vžigalicami, v kateri ubogo dekletce zmrzne na ulici, je knjigo poimenovala “Naše deklice z vžigalica-
nistično. Dala jih je v presojo izključno moškim, znanim in neznanim . Slovencem. Kot pravi Nussdorferjeva, se je vsak odzval na svoj način. Nekateri so reagirali pretreseno, drugi ogorčeno, pesniki po svoje, politiki so obljubili
..Semičani so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi Vlaste Nussdorfer.
mi”. To so žalostne in nesrečne zgodbe žrtev spolnega, fizičnega in psihičnega nasilja s komentarji znanih in neznanih Slovencev. Zapisala je dvanajst resničnih zgodb. Dvanajst je simbolika; toliko je mesecev v letu in ur na številčnici. S tem je hotela pokazati, da se zlorabe dogajajo tu in zdaj, sleherni dan in sleherno uro. Sprva je načrtovala, da bi dala zgodbe pokomentirati ženskam, a se je zbala, da bi izzvenelo preveč femi-
spremembe. Tako seje nabralo kar 45 komentarjev.
Najbolj pomembno pa je, da se knjiga, ki jo je mogoče za 3.000 SIT kupiti v Merca-
torjevih in Tuševih prodajalnah ter v knjigarnah, odlično prodaja. V treh mesecih prva izdaja (pet tisoč izvodov) že pohaja, pripravljajo ponatis. Knjiga osvešča in opozarja na pojav zlorab pri nas, izkupiček od prodaje pa se steka v sklad Plamen dobrote, katerega zakladnik je dr. France Arhar. V ta sklad se steka tudi denar od prodaje posebnih vžigalic, ki jih lahko ob tem kupite, pošljete pa lahko tudi SMS sporočilo in tako prispevate sredstva za žrtve zlorab.
Zgodbe v knjigah niso prijetne, so pa resnične, pravi Vlasta Nussdorfer, ki si prizadeva tudi za prijazne sobe za zaslišanje otrok, želi pa si tudi, da bi na vsako šolo postavili nabiralnike, kamor bi lahko otroci oddali pripombe, predvsem pa sporočili svoje stiske ob izsiljevanjih, grožnjah, zlorabah in podobno. Četudi bi šlo za anonimke, bi jih šole morale vzeti zares in ukrepati.
Nada Černič Cvetanovski
V plesnem vrtincu
Brežice - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila že tretje območno srečanje plesnih skupin, ki so se ga poleg 15 domačih skupin udeležile tudi 4 iz sevniške občine.
Velika večina nastopajočih je pod vodstvom prizadevnih J^entorjev pripravila nadvse pester plesni večer, ki ga je z °°gato kostumacijo uvedla skupina Celestina iz OŠ Brežice, sklenili pa plesalciAcrobatic Breakers KD k.u.t GAS. Prireditev “V plesnem vrtincu” je strokovno spremljala Gor-®ana Stefanovič Erjavec. V.P.
n
!W
vAia/točite I
^TeCeion 07/49-91-250
na/točmfce je cenejši!
Nakit je osebna izkaznica človeka
Sevnica - Jožica Krhen Udovč, ki je v Lekosovi galeriji že razstavljala, je tokrat na ogled postavila dela, ki so nastala v zadnjih devetih mesecih. Gre za slike žensk, kakršne nastajajo v njeni glavi ob različnih razpoloženjih, poleg tega pa je razstavila tudi imeniten nakit, ki ga je izdelala sama.
Nakit je vedno spomin, spomin na včeraj, danes, jutri, pravi prof. Marija Cene in dodaja, daje nakit materializirana zgodba tistega, ki ga je ustvaril, in tistega, ki bo ta nakit nosil. Nakit Jožice Krhen Udovč je njena zgodba. Pogled nanjo je listanje po trenutkih, je bliskovit doživljaj, je utrinek noči... Avtorica posega po različnih materialih kot so les, keramika in srebrne žice. Spretno izrablja njihovo materialnost, ki jo nadgrajuje z raznolikimi motivi in osebno likovno govorico, v
čuje ob petih, tudi šestih zjutraj, toda mož Vid ima razumevanje za njeno ustvarjalnost. Na pomoč ji, kadar je potrebna računalniška podpora, priskočita tudi sin in hči.
Ob vsej raznolikosti ponudbe na likovnem področju, ki smo ji danes izpostavljeni, je subtilnost del Jožice Krhen Udovč prijetna in balzamično delujoča aktivnost, pravi Marija Cene. Zakaj bi si vedno želeli trde, surove, skorajda provokativne umetnosti. Kaj ni dovolj, da je že življenje tako?
Breda Drenek Sotošek in Jožica Krhen Udovč
kateri se izmenjujejo risarski in slikarski elementi.
Njena dela navadno nastajajo ponoči, ko je mir in tišina. Včasih svoje delo kon-
Razstava, ki stajo z glasbo še polepšali Mateja in Jerneja Zarn, je prodajna, odprta pa bo do 25. marca.
Nada Černič Cvetanovski
IZPOVED!
Izobraževanje
Sevnica - predavanje o alkoholu in prepovedanih drogah, ob 18. uri, mladinski center
9.	marec
Brežice - predavanje “Spomladanska dela”, ob 18. uri, knjižnica
Prireditve
3.	marec
Dobova - Fašjenk - poslovitev od pokojnega “SKB-jeviča”, ropanje sefa, Pihalni orkester Loče in mažuretke, Lučka žlahta the Kikll Dancers in domače skupine, ob 19. uri
Krško - “Mladost na harmoniki”, koncertni večer v sodelovanju s Tonijem Sotoškom in učenci njegove šole za frajtonarico, ob 17. in 20. uri, Kulturni dom
Krško - večer animiranega filma (ogled odsvetujejo mlajšim od 15 let), ob 21. uri, ČebeTnak
4.	marec
Dobova - Fašjenk - 8. mednarodni karneval (ob 14. uri), prihod povorke v Dobovo (ob 15. uri), vesela sedmina (ob 17. uri)
Senuše - “Ob dnevu žena”, v programu sodelujejo Mlade stražanke, dekliška skupina z Rake, Doroteja Jazbec, ob 19. uri, dvorana
Krško - tematski večer - najboljši rock kitaristi, ob 21.uri, Čebel’nak
Za otroke
Krško - lutkovna predstava, otroke bo zabaval krtek Zlatko, ob 17. uri, Valvasorjeva knjižnica
Kultura
2. marec
Brežice - v okviru pomladnih večerov pogovor o prebranih knjigah, tokrat o knjigi “Šepetati konjem” Nicholasa Evansa, ob 17. uri, knjižnica
10.	marec
Sevnica - gledališka predstava “Plešasta pevka” v izvedbi KUD Franjo Stiplovšek Gimnazija Brežice, ob 19.30, kulturna dvorana
Črne pri Brežicah - “Še sem v besedi in barvi...”, druženje z Bredo Videnič Kuplenik in KUD Odskočna deska, ob 18. uri, atelje Vladke Sumrek
12. marec
Krško- opereta Radovana Gobca “Hmeljska princesa” v produkciji Zavoda za kulturo, šport in turizem iz Žalca, režija Miha Alujevič, ob 16. uri, Kulturni dom (predstava je za izven)
14. marec
Brežice - gledališka predstava “Agencija za ločitve”, igrata Nataša Tič Ralijan in Gašper Tič, ob 19.30, Prosvetni dom
Mala velika Klara
Sevnica - Skupina devetošolcev iz OŠ Savo Kladnik Sevnica je pod mentorstvom prof. Danice Prnaver napisala knjigo “Mala velika Klara”. Knjiga je nastala kot podajanka, saj je vsakdo napisal eno poglavje in knjigo podal naprej. Gre za ljubezensko zgodbo med Klaro in Simonom, ki jo spremlja vrsta zapletov.
Knjigo so uspešno promovirali v okviru projekta Rastoča knjiga. Med drugim so za starše pripravili tudi izvirno dramatizacijo posameznih odlomkov. Sedaj si želijo le še, da bi knjiga našla pot med bralce. Med svoje knjige na knjižni polici pa jo bodo položili tudi avtorji sami. Ko odrastejo, bodo o njejmishli podobno kot Marion C. Garretty: “Vsi hranimo na svojih policah knjige, ki smo jih prerasli, pa jih ne moremo zavreči. Med svojimi listi namreč hranijo našo mladost, kot cvetje, ki smo ga stisnilivza herbarij nekega skoraj pozabljenega poletnega dne.” N.Č.C.
___________________________________LOKALNE SKUPNOSTI_______________________________________
stran 10	*	SavaGlas, 2.3.2006
Uspešen zaključek akcije Naj-Posavec 2005
Vizjak: “Ta naslov je izziv in odgovornost”
Brežice - V Prosvetnem domu Brežice se je s svečano razglasitvijo zmagovalca zaključila akcija časopisa SavaGlas Naj-Posavka oz. Naj-Posavec 2005. Bralci so za naj-Posavca 2005 izbrali mag. Andreja Vizjaka. Akcija zbiranja predlogov za naj-Posavca je preko objavljenih glasovnic v časopisu tekla od lanskega septembra, v januarju pa smo izvedli še radijsko glasovanje. V uredništvo smo prejeli preko tisoč glasovnic naših bralcev.
V ožji izbor seje po številu v Brežicah zaključil tudi po-prejetih glasov uvrstilo pet diplomski študij na Fakulteti kandidatov - poleg zmago- za elektrotehniko in računal-valca mag. Andreja Vizjaka ništvo v Ljubljani in dosegel so največ glasov prejeli še naziv magister elektrotehnike.
Mag. Vizjak je kot spomin na ta dogodek prejel skulpturo, ki predstavlja posavske griče, vinograde in reko Savo, tri najbolj prepoznavne elemente, ki zaznamujejo Posavje in mu prinašajo možnost razvoja. Skulpturo je za to priložnost izdelal Andrej Pinterič, ljubiteljski slikar in kipar, član likovnih družin Dobova in Brežice.
pevka Nuša Derenda, direktorica Mladinskega centra Brežice Patricia Čular, vodja Plesne šole Lukec Krško in kolesar Dušan Vodlan ter ravnateljica Srednje šole Sevnica Alenka Žuraj Balog.
Zmagovalec mag. Andrej Vizjak, ki je od decembra 2004 minister za gospodarstvo RS, je po končani gimnaziji
Delal je kot inšpektor za delo, bil državni sekretar na Ministrstvu za delo, na volitvah v državni zbor leta 2000 je bil izvoljen za poslanca in bil vodja poslanske skupine SDS. Leta 2002 je bil izvoljen tudi za župana občine Brežice.
V ožji izbor se je uvrstila direktorica Mladinskega centra Brežice Patricia Čular, ki
je s svojim delom mladinski tudi pevka Nuša Deren-center pripeljala do enega da.Orion, MMS, festival Hit, izmed najboljših v Sloveniji. EMA 2001 in Evrosong na Čularjeva je s svojim delom Danskem, različni festivali po in prepričanji v Brežicah in Evropi, Viktor popularnosti, širše v celem Posavju vzpo- Zlati petelin, nominacija za stavila okolje, kjer se mladi Slovenko leta, pa spet EMA
Nominiranci in obiskovalci v napetem pričakovanju razglasitve rezultatov
2005 in številni uspešni nastopi - to je le nekaj vrhuncev v karieri Nuše Derenda. Nedavno je presenetila tudi z albumom Nuša za otroke.
Med prvih pet seje uvrstil še vodja Plesne šole Lukec Krško in ekstremni kolesar Dušan Vodlan, kije pred leti prebudil ples v celotnem Posavju.
Pred 20 deti je ustanovil plesno skupino, ki je pozneje prerasla v plesni klub in plesno šolo Lukec, ki jo še vedno uspešno vodi. Leta 2004, ko je prevozil 1900 km na odprtje olimpijskih iger v Atene in ustanovil Kolesarski klub Olimp, pa je postal tudi ekstremni kolesar.
Finalistka Alenka Žuraj Balog, ravnateljica Srednje šole Sevnica, je idealistka z veliko idejami, ki jih usmerja v kakovostno povezovanje šole
lahko udejstvujejo. Brez razlikovanj podpira ideje mladih, njihove želje in interese.
Med finaliste seje uvrstila
Vodja projekta Naj Posavec 2005 Suzana Petrovič je uspešno poskrbela za scenarij in izvedbo prireditve.

m
Patricia Čular, Nuša Derenda, mag. Andrej Vizjak, Dušan Vodlan in Alenka Žuraj Balog
Za sproščeno vzdušje in obilico smeha na prireditvi so poskrbeli igralci DKD Svoboda Senovo s Partljičevo komedijo Nasvidenje nad zvezdami.
Po prireditvi so obiskovalci v avli prosvebiega doma nazdravili in pokramljali z nominiranci ter čestitali zmagovalcu mag. Vizjaku.
z okoljem. Ves čas se zavzema za razvoj šole in dijaškega doma, aktivno sodeluje z obrtno in gospodarsko zbornico v Posavju, postavila je idejno zasnovo poletne šole za Zoisove štipendiste. Na šoli pa je zdaj tudi 150 študentk in študentov, saj se je leta 2003 pričelo izobraževanje v okvi-
ru univerze za tretje življenjsko obdobje.
Zaključno prireditev Naj Posavec 2005 je s Partljičevo komedijo “Nasvidenje nad zvezdami” začinila gledališka skupina DKD Svoboda Senovo.
Lidia Zbašnik Foto: Marjan Priveršek
Andrej Vizjak: “Tega naziva sem zelo vesel, pomeni priznanje za dosedanje delo, predvsem pa spodbudo in odgovornost za naprej. Kot član vlade lahko s svojim delom vplivam na boljše pogoje, zlasti za gospodarjenje in gospodarstvo v Sloveniji. S svojim delom želim vplivati na enakomernejši razvoj Slovenije, kar pomeni hitrejši razvoj za Posavje kot doslej in izenačevanje z najrazvitejšimi regijami v Sloveniji. Tak naslov, kot so mi ga dodelili bralci in poslušalci, je zame izziv in odgovornost.”
Patricia Čular: “V čast mi je, da so bralci in poslušalci moje ime uvrstili v krog tako velikih in široko prepoznavnih imen. To štejem kot podporo temu, kar delam - mladinskemu delu. Vesela sem, saj je tudi to dokaz, daje to delo doseglo neko prepoznavnost v našem okolju.”
Nuša Derenda: “Nisem spremljala izbora, zato sem bila še toliko bolj presenečena, ko sem prejela vabilo na prireditev. Prav počaščena sem, da so me bralci in poslušalci uvrstili med prvih pet.”
Dušan Vodlan: “Zelo sem vesel današnje prireditve-Predvsem pa bi se rad zahvalil poslušalcem in bralcem, & so glasovali zame. Vesel sem, da sem v družbi takih finalistov. Očitno sem v vseh teh letih s svojimi rezultati stopil ospredje in verjetno je tudi ta nagrada posledica tega. MoJs delo je očitno nekaj vredno, kar pomeni, da moram nadalje vati in še kaj doseči.”
Alenka Žuraj Balog: “Počutim se zelo prijetno, počaŠ^ čeno, nad pričakovanji in v veliko čast si štejem svoj uvrstitev, predvsem, ko sem poslušala dosežke ostalih nonn nirancev. Čestitam ministru Vizjaku za to imenovanje- s^. menim, da si gaje zaslužil. Mislim, da smo zelo veseli tu ostali, saj smo dobili potrditev za svoje delo, kajti dejai ^ na področjih, kjer so takšna priznanja redkejša. NajRP hvala vsem tistim, ki zaupajo v nas.”
ZANIMIVOSTI, NASVETI
r
L.
za mlade.
moda
Elektro Celje na obisku pri učencih OŠ Velika Dolina
Pogosto se govori, da je potrebno stvari na posameznih področjih spremeniti, izboljšati. A pogosto ostane le pri besedah. Ko se takšen trend pojavlja na področjih, ki znatno vplivajo na kakovost našega življenja, je to še veliko bolj zaskrbljujoče.
V podjetju Elektro Celje se močno zavedamo negativnih posledic v primeru nepravočasnega ukrepanja, zato smo pripravili projekt “Z igro v novo šolsko leto”. V okviru omenjenega projekta že najmlajšim državljanom predstavimo pomen varovanja okolja. Vsebina se predvsem nanaša na področje rabe električne energije iz obnovljivih virov, to je področje, na katerega dajemo največji poudarek. Skozi interaktivna predavanja predstavimo še, kaj to električna energija je, proizvodnjo električne energije, varčno rabo električne energije ter ravnanje v stiku z električno energijo.
Učenci na OŠ Velika Dolina, ki so nas veselo in prijazno sprejeli medse, so z velikim zanimanjem poslušali nove vsebine. Zanje je bilo povedanega veliko novega, prav zaradi njihove starosti in vsebin, ki jih v šoli še niso poslušali. Nad dosedanjim znanjem otrok je bil presenečen tudi ravnatelj osnovne šole, kar dokazuje, da so učitelji otrok tudi njihovi starši.
Po predavanjih, v katerih so veliko spraševali in še več povedali, so najmlajši učenci ustvaijali v likovni delavnici, nekoliko starejši so se igrali z računalniško igrico Modrijan. Da je bilo njihovo veselje še večje, smo jih na koncu uspešnega dne nagradili z majčkami, ki nosijo vsebine čistega okolja.
Irena Zupančič
Krizni center za otroke in mladostnike Krško
CKŽ105, Krško 041-886-208, 07/49-05-177
Ko si v stiski, ko nekoga potrebuješ, ko imaš težave doma..., lahko pokličeš ali prideš na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostaneš. Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu!
Tehnični dnevi v OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško
Tako kot v rednih osnovnih šolah, smo tudi v šolah s prilagojenim programom trdno zakorakali v devetletko. Ena izmed sprememb, ki jo ta prinaša, so tudi tehnični dnevi. Učenci 9. in 8. razreda jih imajo deset, štiri tehnične dneve imajo učenci od 4. do 7. razreda, medtem ko so v prvi triadi trije.
V	letošnjem letu smo nekaj dni porabili za izdelavo jabolčnega kisa in soka. Jabolka pridelamo v šolskem sadovnjaku, jih zmeljemo, stisnemo in potem iz njih pripravimo odličen kis, ki ga lahko pri nas tudi dobite.
V	januarju pa so učenci 9. in 8. razreda opravili še šest tehničnih dni, ko so izdelovali didaktične igrače iz lesa in plastične kazalke za šolsko knjižnico.
Izdelke so nato porazdelili po razredih, kjer jih zdaj učenci in učitelji z veseljem uporabljajo.
Prav tako so primerni za pripomočke v mobilni specialno pedagoški službi, ki jo izvajajo naši učitelji.
M.H.
KANAL 2000
v
Sola za junake
Kot sin dveh legendarnih super junakov, Poveljnika (Russell) in Burje (Preston), Will Branik na svojih plečih nosi ogromna pričakovanja, ko začne obiskovati šolo za junake. A ker očitno nima nadnaravnih sposobnosti, mu preostane navadno življenje in vloga pomočnika. Sčasoma odkrije svoje izjemne sposobnosti, medtem pa spozna, kako pomembna sta zvestoba in timsko delo.
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezke.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
davčna številka podjetja
Hiša voščenih lutk
Neugodnosti in razburjenj ni nikoli konec, dokler gledate film Hiša voščenih figur, produkcijske hiše Dark Castle Entertainment in legendarnih producentov Joela Silverja in Roberta Zemeckisa. Ko se jim med izletom pokvari avto, se šest fakultetnih prijateljev znajde v odročnem in grozljivem mestecu. Vedoželjnost se še stopnjuje, ko vstopijo v strah zbujajočo Hišo voščenih figur. Naši junaki hitro spoznajo, da mestece niti v sanjah ni takšno, kot se zdi na prvi pogled. Ne ostane jim nič drugega, kot najti možnost za pobeg, preden postanejo žrtve grozljivo iznajdljivih morilcev.
HtoA VUoCtNIH Hi»UH
Zavezanec za DDV
Kraj	Poštna št.
Ulica	Telefon
Uatum	Podpis
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR Pteračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško azmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine Je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
40-letni devičnik
Andy Stitzer (Steve Carell) je zdržal 40 let, ne da bi kdaj koli počel “tisto”. Zdaj se njegovi prijatelji na vse kriplje trudijo, da bi Andy čim prej “dobil”. Pa bo lahko preživel njihove noro smešne poskuse? Bo končal v objemu preveč izkušene ali preveč pijane? Ali pa bo mogoče našel pravo ljubezen tam, kjer jo najmanj pričakuje - pri prelepi babici (Cathe-rine Keener)?
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Rubriko je pripravila:
Nadaljujmo z modnimi smernicami pomlad/poletje 2006.
Krila so obvezen del vaše poletne garderobe. Vedno bolj se uveljavljajo in prodirajo. Sploh v toplejših dneh so bolj priljubljena in ugodnejša za nošenje. Mini oblekice ali mini krilca so še vedno modema in tiste, ki imate suhe in dolge noge, imate pri tem prednost. Krila v vseh oblikah, barvah in vzorcih, pa tudi v različnih slogih so želen kos oblačila. Prav tako oblekice do kolen ali malce pod... Nežna, padajoča so primerna ne samo za “suhice”, celo zaželjena je bolj ženstvena postava, da pride obleka do izraza. Nikar ne nosite nogavic, to je najhuje, kar lahko naredite. Obleka in obutev, to je vse!
Hlače so na splošno bolj ugoden kos oblačila za prihajajočo modno sezono, pa poletni lahki kostimi svetlih barv - široko padajoče hlače z ozkim sakojem. Zelo modno, elegantno in ženstveno. In obujte sandale, to je pika na i. Omeniti je potrebno še kratke hlače, ki nikakor ne smejo biti preozke.
Modeme, elegantne in ugodne, ampak seveda drugačne od tistih, ki so se nosile lani; kombinirajte jih z natikači, kakšnimi, je seveda odvisno od sloga, in lepo poletno bluzo ah topom. Vroče, zapeljivo, ampak še vedno s stilom.
Tudi hlače iz jeansa bodo še vedno aktualne, v vseh variantah - % dolžine in enake širine, % dolžine in ozke, ozke dolge, kakšne želite - seveda bodite glede na svojo postavo
previdni pri izbiri kroja. Obstaja kroj za vsako postavo, vsaka postava pa si ne more privoščiti vsakega kroja. Zanimivo je, da bodo v modi temne barve jeansa.
To nas lahko malce preseneti, saj smo vajeni svetlih. Toda v modnem svetu je poskrbljeno za novosti in presenečenja.
Nekatere trgovine z oblačili že nudijo spomladansko kolekcijo, ali vsaj delno, in tako si prihajajočo modo že lahko ogledate tudi od blizu.
Lea Šinko Štraus
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
C! Perma Art)
^TEL: 07/49-66-044, GSM: 031-681-401
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
OVEM
Te dni si boste želeli predvsem samote. Izbirčni boste pri izbiri tistih, s katerimi želite imeti minimalne stike. Vaša hladnost in odmaknjenost bosta ustavili neko osebo, ki se vas je namenila osvojiti. V službi se bo povečal obseg obveznosti.
BIK
Skrajni čas je, da priznate sebi in drugim, da se vaš izbor ni izkazal za najbolj posrečeno rešitev. Ljubezen in prijateljstvo bosta naletela na veliko ovir, ki bodo le preizkus iskrenosti in resnične naklonjenosti.
.DVOJČKft
Četudi si boste zaželeli kak skupen večer v samoti, vam bodo prijatelji pokvarili načrte. Partner vam lahko zameri; pomislite, da nihče ne bi toleriral še prijateljev ali neprestano brnečega telefona. Ta teden se boste najbolje ujeli z Ovnom.
RAK
V ljubezni boste našli vse, kar vam zagotavlja dobro razpoloženje. Novica iz “skrivnih logov” pa zna pokvariti veselje. Ker boste želeli izvedeti, kdo z vami nima dobrih namenov, se boste spričkali s partnerjem.
LEV
Čepenje doma in smiljenje samemu sebi še nikoli ni rešilo problemov. Najprej se potrudite poiskati vir svojih težav, nato jih začnite reševati. Če boste ravnali smotrno in previdno, boste že do konca tedna mimo spali.
DEVICA
Vaši bližnji bodo izpostavljeni pravim mukam zaradi vaše trmoglavosti. Želeli vas bodo prepričati, kaj je dobro za vas, vi pa boste svojeglavo težili v napačno smer. Zaradi zdravstvenih težav boste morali počivati večkrat kot običajno.
TEHTNICA
Presodite, koliko vam včasih pomeni omejujoče življenje v dvoje v primerjavi z neprecenljivo vrednostjo svobode. Zadnje čase seje v vašo notranjost zasidral občutek, da morate biti povsod in vedno v središču pozornosti.
ŠKORPIJON
Nikar se ne mučite zaradi nepomembnih malenkosti. Če boste bolj sproščeni, se vam utegne posrečiti tisto, po čemer že dolgo hrepenite; izpolniti se znajo tudi najdrznejše sanje.
Popazite na zdravje.
STRELEC
Vaša energija je preveč dragocena, da bi jo kar takole razmetavali. Omejite se na eno samo nalogo, če bi se radi povzpeli še na kakšno višjo stopničko, pri tem pa nikar ne odklonite v pomoč ponujene roke. Končno vam bo uspelo.
KOZOROG
Najprej boste malce otožni, potem pa kar preveč prešerni. Če boste do zaželenega cilja prišli z goljufijo, vam bo kasneje hudo žal. Srečni boste z nekom, ki bo srečen z vami, obdajale pa vas bodo tudi precej prepirljive osebe.
vodmar
Bridko se boste kesali, ker ste pred nedavnim toliko govorili. Vaša jezikavost in čuden smisel za humor bosta nekoga odbila, nekoga drugega pa pritegnila. Kljub temu vas nihče ne bo zaustavil, da ne bi izpeljali nekega načrta.
Preveč boste zapravljivi, kupovali boste drage stvari in slaba stran življenja na visoki nogi se bo najprej pokazala v denarnici. Ob praznem mošnjičku boste začeli razmišljati o spremembi življenjskega sloga.
RAZVEDRILU_______________________________________________j
__________________________________________________Sava Glas, 2.3.2006
MA6RADMA KR1ŽAMKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Boris Stariha,
Cesta na Dobravo 30,
8290 Sevnica
2.	nagrada - zgoščenka
Aleksandra Petrovič,
Log 111, 8294 Boštanj
3.	nagrada - kaseta Majda Bizjak,
Golovec 40, 1422 Trbovlje
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
ANODA, RABIN, AROMA, CIAN, ML, OPIS, POEM, PLAST, AZTEKI, DA, OA, NAOČARKA, IST, JR, REALISTI, TONALNOST, SOBA, LA, TROP, KVARTIR, RASA, AORTA, KRATER, AAR, ARNIKA.
Geslo: MOZARTOVO LETO
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 10.3.2006, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice š pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
Kino servis Brežice
Četrtek, 2.3., in petek,
3.3.,	ob 18. uri Cmok cmok, bang bang, kriminalka, in ob 20. uri Zvesti vrtnar, triler; sobota, 4.3., in nedelja, 5.3., ob 18. uri Cmok cmok, bang bang, in ob 20. uri Gejša, romantična drama; četrtek,
9.3.,	in petek, 10.3., ob 18. uri Usodna prevara, triler, in ob 20. uri Strti cvetovi, kriminalna drama; sobota,
11.3.,	in nedelja, 12.3., ob 18. uri Žaga 2, grozljivka, in ob 20. uri Usodna prevara.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 2.3., ob 19. uri Marinec, vojna drama; sobota, 4.3., ob 18. uri Prekletstvo Strahouhca, animirana družinska komedija, in ob 20. uri Zadnji dnevi Sophie Scholl, vojna drama; nedelja, 5.3., ob 18. uri Prekletstvo Strahouhca; četrtek,
9.3.,	ob 19. uri Zvesti vrtnar, triler; petek, 10.3., ob 18. uri Usodna prevara, triler, in ob 20. uri Miinchen, zgodovinska akcijska drama; sobota,
11.3.,	ob 18. uri Usodna prevara, in ob 20. uri Zvesti vrtnar; nedelja, 12.3., ob 18. uri Miinchen.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 3.3., ob 19. uri Film za ženske, romantična komedija; nedelja, 5.3., ob 19. uri Žaga 2, grozljivka; nedelja, 12.3., ob 17. uri Prekletstvo Strahouhca, animirana družinska komedi-ja, in ob 19. uri Megla, grozljivka.
RECEPT Zft VSftK DftM
Zdrobovi zrezki
Sestavine:
20 dag pšeničnega zdroba 20 dag mletega govejaga mesa 4 del mleka 30 dag krompirja
1	korenček
2	jajci morska sol česen peteršilj bazilika
1	čebula
2	žlici olja
4 žlice olja za cvrtje
Postopek:
Na vročem olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo zmleto meso in začimbe, malo zalijemo in dušimo do mehkega.
Posebej skuhamo zdrob v soljenem mleku, v vodi pa na koščke narezan krompir in korenje. Krompir pretlačimo, dodamo na kocke narezano korenje, kuhan zdrob, dušeno govedino, jajci in vse skupaj dobro premešamo. Iz te goste zmesi oblikujemo okrogle zrezke in jih popečemo na vročem olju.
Riževa juha z zelenjavo
Sestavine:
6 dag dolgozrnatega riža 3 paradižnike 2 zeleni papriki morska sol črni poper beli poper
1	liter pripravljene goveje juhe žafranika
malo šerija
2	dag masla drobnjak
Postopek:
Paradižnik operemo, potopimo v vrelo vodo, olupimo, razrežemo na četrtine, odstranimo semenje in narežemo na majhne
kocke. Papriko operemo, razpolovimo, očistimo, narežemo na tanke trakove, jih zdušimo na maslu in ohladimo. Juhi dodamo žafraniko in zavremo, nato dodamo riž in ga na majhnem ognju kuhamo do mehkega približno 20 minut. Dodamo dušene paprikine trakove in paradižnikove kocke ter hitro zavremo. Juho na koncu izboljšamo s soljo, poprom in šerijem. Preden juho ponudimo, jo potresemo z drobnjakom.
Riževa torta
Sestavine:
40 dag riža za domače jedi
1 liter mleka
ljajce
1 pomaranča 10 dag rozin 20 dag mandljev 5 dag sladkorja 3 dag masla
Postopek:
Rozine pol ure namakamo v mlačni vodi. Mandlje raztresemo po žarni rešetki v pečici, obloženi z aluminijevo folijo in jih 10 minut pražimo pod žarom. Nato jih vzamemo iz pečice, odstranimo ijavo kožico in jih nasekljamo. Mleko nalijemo v kozico ter dodamo sladkor in ščepec soli. Na zmernem ognju ga zavremo, stresemo vanj riž in dodamo nastrgano pomarančno lupino. Riž naj se počasi kuha 15 minut, vmes ga večkrat premešamo s kuhalnico. Nato kozico odstavimo z ognja in riž ohladimo. V ohlajen riž vmešamo razžvrkljan jajčni rumenjak, ožete rozine in trd sneg beljaka. Okrogel tortni model namažemo z maslom >n vanj nadevamo riževo zmes. Nato postavimo model v pečico, ogreto na 180’C in pečemo približno 40 minut. Pečeno tort vzamemo iz pečice, jo malo ohladimo L potresemo z nasekljanimi opraženih** mandlji. Riževe torte nikoli ne ponudin* vroče, saj je mnogo bolj okusna, če je neko liko ohlajena, nekaterim pa najbolj tek popolnoma hladna.
SFOKT
naj športniki
rokomet
Zmage posavskih rokometašev
Dobova, Krško, Sevnica -Vsi trije posavski rokometni klubi so v 14. krogu l.B. rokometne lige na domačih tleh zabeležili zmage. Dobova je premagala Gorico (36:35) in navdušila s prikazano igro. Na koncu so odločale malenkosti, saj Goričani na srečo niso realizirali zadnjega napada in Dobovčani so tekmo uspešno pripeljali do konca.
Krški Atom je gostil Gorišnico in zabeležil zmago (36:28). Po odličnem začetku,
so malce popustili, a jih je rešil rokometni veteran Uroš Šerbec, kije z odločilnimi zadetki rešil tekmo.
Sevnica je gostila Izolo in prav tako zmagala (30:26).
V naslednjem krogu se bodo to soboto, 4. marca, vsi trije klubi pomerili v gosteh, in sicer krški Atom s Svišem, Dobova z Dolom pri Hrastniku, Sevnica pa z Gorico.
rokomet
Še ena zmaga
Brežice - V 18. krogu so se brežiške rokometašice pomerile z Burjo in dosegle zmago (30:27). Omenjena
zmaga jih zagotavlja varno končnico prvenstva. V naslednjem krogu se bo to soboto, 4. marca, brežiški Euro-produkt v gosteh pomeril s Celjankami.
mali nogomet
Zmagi Sevnice
Sevnica - V 13. krogu druge malonogometne lige so Sevničani doma premagali Izolo (9:5). V naslednjem krogu bi se prav tako doma morali pomeriti z ekipo Divače, a gostov ni bilo in tako so Sevničani dobili tudi to tekmo (3:0). V 15. krogu se bodo 10. marca v gosteh pomerili s Kix Ajdovščino.
Mednarodni turnir Robi Rajh open 2005
Maribor - Po krajših počitnicah so s svojimi tekmovanji pričeli tudi ju-jitsarji. Prva tekma v letošnjem letu seje odvijala v Mariboru, kjer je 11. februarja potekal mednarodni turnir, posvečen preminulemu slovenskemu reprezentantu v judu in ju-jitsu Robertu Rajhu. Mednarodnega turnirja “Robi Rajh open 2006” se je udeležilo 40 tekmovalcev iz štirih držav. Med nastopajočimi so bili tudi tekmovalci DBV Ippon Rucanor
iz Sevnice in DBV Katana iz Globokega, ki so posegli po najvišjih odličjih. V ženski kategoriji do 55 kg je zmaga-
Daniel Lipar v borbi z Boštjanom Bevcem
la Janja Vavtar (DBV Ippon), v kategoriji do 62 kg pa je bila druga. Pri moških je v kategoriji do 62 kg zmagal Andrej Cešek (DBV Ippon), v kategoriji do 85 kg pa je Danel Lipar (DBV Katana) zasedel 3. mesto. Na mednarodnem turnirju Robi Rajh open 2006 so se kot gostje predstavili tudi mladi člani Društva borilnih veščin Katana iz Globokega s tehnikami v duo sistemu in borbeni akciji. J.M.
Bogovič sprejel športnike
Krško - Krški župan Franc Bogove je v Dvorani v parku sprejel športnike, ki so lani dosegli vidnejše rezultate v svojih disciplinah. Seznani uspešnih posameznikov in športnih klubov je za sprejem pripravila občinska strokovna komisija za šport, ki jo vodi Miro Mikeln. Po kriterijih, kot so osvojeno 1. mesto na uradnih državnih prvenstvih, dosežena kategorizacija pri Olimpijskem komiteju Slovenije in nastop za državno reprezentanco ter starost nad 14 let, je bilo izbranih 20 športnikov in pet ekip.
Ekipna priznanja so prejeli Šahovski klub. Košarkarski klub, Strelski klub Leskovec, Gimnastično društvo Rain in Radio klub Krško. Slednji je na prireditvi prejel spominski pokal občine, ker dosega izjemne rezultate, vendar pa za področje tehnične kulture doslej še ni bilo organiziranih prireditev, na katerih bi se tekmovalcem zahvalili za vložen trud.
Kot športniki posamezniki so se odlično izkazali karateistke iz brestaniškega Kluba borilnih športov Marija in Sara Jeler, Jasmina in Danijela Grilc, plavalca Celulozama Rok Kerin in Jernej Omerzel, rokometaša Klemen Cehte in Tomislav Slainar, nogometaš Robert Berič, plezalca Andrej Sotel-šek in Nejc Pozvek, biatlonki Nina Mandl in Nina Andri-jaševič, strelci Urban Zigan-te, Andrej in Damjan Pavlin
ter Jelica Majstorovič, speed-weyist Izak Šantej ter plesalca Amadeja Plevel in Luka Vodlan.
Častni gost sprejema je bil Uroš Šerbec, legenda posavskega rokometa, ki je z županom podelil spominska odličja športnikom.
Občina Krško s sofinanci-
ranjem športne klubske dejavnosti pomaga vztrajnim in talentiranim, da imajo možnost treningov in napredovanja v lastni sredini. Trenutno so v najslabšem položaju glede vadbe plavalci Celulozaija, a tudi za njih se intenzivno išče rešitev (podrobnosti v članku na strani 3). B.D.
Izbrali športnike leta
Tržišče - Športna zveza Sevnica (ŠZ) je v sodelovanju z občino pripravila tradicionalno prireditev Športnik leta, ki se zadnja leta seli iz kraja v kraj. V Tržišče je privabila toliko obiskovalcev, da vsi niso mogli v dvorano kulturnega doma. Prireditev so s kulturnim programom popestrili učenci tamkajšnje OŠ in duo Mambo. Kot gost je nastopil perspektivni novomeški košarkar Matej Venta, ki je skupaj s predsednikom ŠZ Robertom Percem in županom Kristijanom Jancem tudi podeljeval pokale.
Naziv Športna osebnost leta je pripadel treneiju Atletskega kluba Sevnica Rafku Povhetu.
Najboljša športna ekipa v individualnih športih je Šahovski klub Milan Majcen Sevnica, katerega članska ekipa je v 1. ligi vzhod osvojila 2. mesto, drugo mesto so osvojile tudi mladinke v ženski mladinski ligi; kadeti pa so osvojili tretje mesto na ekipnem državnem prvenstvu. Med kolektivnimi športi je naslov najboljše ekipe pripadel dekletom OŠ Tržišče, ki so osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu v malem nogometu, čeprav šola sploh nima telovadnice.
Naziv športnica leta si je prislužila judoistka Tina Kukec, kije državna mladinska prvakinja, poleg ostalih uspehov pa je zabeležila tudi sedmo mesto na mediteranskih igrah.
Športnik leta je postal Andrej Cešek, tekmovalec v ju-jitsu. Tekmovalec perspektivnega razreda je državni mladinski prvak, na mladinskem svetovnem prvenstvu je osvojil drugo mesto, predlagan pa je
bil tudi za mednarodno priznanje v fair playu.
ŠZ je imela zelo težko nalogo, kako med dobrimi izbrati najboljše. V okviru ŠZ namreč deluje 34 klubov oz. društev, ki vključujejo 2600 članov^ aktivnih pa je okrog 2000. Čeprav pogoji za športno vadbo v občini niso najboljši, saj ni ustreznih športnih površin in objektov, pa sevniški športniki dosegajo izjemne uspehe. Kar 41 Sevničanov je državnih reprezentantov, ki so
osvojiti 24 nazivov državnih prvakov. Poleg tega so na državnem nivoju osvojiti še 27 drugih in 29 tretjih mest. Sevnica ima 20 kategoriziranih športnikov; dva v mednarodnem razredu, enega v perspektivnem, pet v državnem in 12 v mladinskem razredu. Zasluge za izjemne uspehe gre pripisati tako športnikom kot njihovim vaditeljem, a tudi staršem, ki moralno in finančno ter s prevozi podpirajo svoje otroke. N.Č.C.
Motor;
'Šestvaljni (V6)turbodiesel ' prostornina: 2958 cm3 ' naj večja moč: 180 KM (130 kW)
'navor: 350Nmpri 1800/ min
ftVTOflOBILIZE/n
Vel Satis 3.0 dV6 dCi 24V
Vel Satis ni več nov, je pa Prenovljen, saj je v jeseni doživel nekaj opaznih popravkov (predvsem spredaj), ki so mu vdihniti svežino. Da ne bo Pomote, osvežitev je bila zgolj rutinska, saj je Vel Satis ne bi potreboval, ker je njego-va zasnova v segmentu, kjer Je doma še vedno prava Renaultova provokacija in predstavlja drzen, če ne celo predrzen izziv strogemu poslovnemu razredu limuzin cenovnega razreda okrog 10 milijonov.
Petvratna zasnova Vel Sa-hsa je nekakšen kompromis ^ed limuzino in karavanom.
Morda tudi zato, ker si pri konkurenci kupci večkrat belijo glavo ob izbiri naštetih možnosti. Renault ponuja preverjeno in v Vel Satisu aktualizirano rešitev - kombitimuzi-no z videzom limuzine, oblečeno v nekonvencionalno, po mojem mnenju “retro-oglato” obliko, ki je nekaterim zelo
všeč, nekaterim pa sploh ne.
Priznam! Vsakič, ko se peljem v ogromni in visoki pet-vratni limuzini, najdem zanimivo in učinkovito alternativo sicer preverjenim in uveljavljenim nemškim limuzinam. Pripadnost višjemu in ambicije visokega razreda potrjuje razkošna notranjost, prav tako
ogromna, izjemno prostorna in udobna, namenjena potovalnemu ugodju. Razvaja s svetlim visoko kakovostnim usnjem in opremo najbogatejšega paketa opreme Initiale.
Voznikovo okolje je nekaj posebnega, kar se ne vidi ravno pogosto. Sedi visoko, prostora je toliko, da daje vozniku veliko svobode. Tudi visokemu ati obilnejšemu vozniku, ki kljub globokemu odmiku sedeža ne omejuje svobode sopotnikom zadaj. In potem velja omeniti še prednja sedeža, ki sta prava udobna ergonomsko zasnovana fotelja, v tej različici seveda
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 210 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 10,5 s
-kombiniranaporaba (proizvajalec): 8,7 l/100km -testno povprečje: 9,91/100 km
električno nastavljiva. Vel Satis je s tri-litrskim tur-bodieselskim šestvaljnikom in. samodejnim menjalnikom proaetive ustvarjen za potovanja v velikem slogu. To velja za pogonski sklop, za udobje na sedežih in nenazadnje za velikost prtljažnika.
Med vožnjo ni pretresov. Tudi nevešči velikih limuzin se lahko z Vel Satisom zlahka popeljejo naokrog. Nekoliko preglavic jim lahko povzroča le uporaba vzvratnih ogledal, ki so za velikost avtomobila po mojem mnenju premajhna. K sreči jih dopolnjuje elektronska pomoč za parkiranje. Tudi sicer je električnih in
elektronskih pripomočkov veliko in seje nanje potrebno privaditi. A nič zato, po začetnem privajanju so prav vsi dobrodošli, od električne zavore, do posebnega kartičnega ključa, ki so ga zdaj “renojev-ci” že kar vajeni. Tudi zaradi njih je vožnja z Vel Satisom prijetna, lastnik pa v koraku s časom.
Aleksander Krebelj
OBČINA BREŽICE
Aktivnosti v občini Brežice v preteklih 14 dneh
OBČINA
Brežice
Aktivnosti glede mestnega jedra so v polnem zagonu. Tako smo se predstavniki občinske uprave in projektant sestali s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), kjer smo dosegli določene kompromisne rešitve. Na podlagi omenjenih rešitev je projektant izdelal idejno zasnovo mesta, ki smo jo predstavili Krajevni skupnosti (KS) Brežice, odboru za mestno jedro in odboru obrtnikov, ki delujejo v mestnem jedru, ter ZVKD. Udeleženci sestanka so ugotovili, da idejna zasnova pomeni bistven napredek, saj je sprejemljiva tako za občane kot tudi za sam videz mestnega jedra. Na podlagi končnega do-
govora med občino in ZVKD bomo naredili tudi finančno konstrukcijo celotnega projekta obnove infrastrukturnih vodov v mestnem središču Brežic. Zahteve ZVKD bodo celotno finančno konstrukcijo podražile, kar pa upam, da bodo razumeli tudi svetniki Občinskega sveta občine Brežice, ko bodo na seji obravnavah ter s sklepom potrdili povečanje finančni sredstev za izpeljavo celotnega projekta.
20. februarja je potekala 24. redna seja občinskega sveta, kjer je bilo na dnevnem redu kar 16 točk. Med pomembnejšimi izpostavljam vzpostavitev lokalnega partnerstva, ki pomeni aktivno vključevanje občine in občanov v pripravo in sprejem državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Na podlagi omenjene vzpostavitve lokalnega partnerstva bo oblikovan vodstveni odbor s sedežem v prostorih KS Globoko, kar pomeni, da bo deloval v neposredni bližini same potencialne lokacije za odlagališče. Posledično bo to omogočalo še večje sodelovanje zainteresiranih krajanov in tudi občanov. Vodstveni
odbor bo sestavljalo 9 članov, od tega bosta 2 predstavnika KS Globoko, 2 predstavnika bo imenoval župan, 3 predstavniki pa bo imenoval občinski svet. ARAO bo v vodstvenem odbom imela le 2 svoja predstavnika. Ponovno bi rad opozoril, da nam podpisani pogodbi (Pogodba o izvrševanju lokalnega partnerstva in Pogodba o nadomestilu lokalni skupnosti v skladu s programom državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov) ter sporazum (Sporazum o lokalnem partnerstvu) dovoljujejo, da lahko kadarkoli izstopimo in s tem prekinemo lokalno partnerstvo ter onemogočimo nadaljnje raziskave na lokaciji Globoko. ARAO je po pogodbah dolžna pred vsakim posamičnim programom terenskih raziskav o tem obvestiti vodstveni odbor, občino in lastnike nepremičnin.
Sprejet je bil tudi Dokument identifikacije investicijskega projekta za OS Bizeljsko. Po uspešnih pogajanjih z Ministrstvom za šolstvo smo dosegli povečanje njegovega deleža pri omenjeni investiciji. Tako bo financiranje izgradnje osnovne šole potekalo nasled-
nja tri leta, medtem ko se bo ob pridobitvi gradbenega dovoljenja gradnja pričela že to jesen. V Uradnem listu RS je bil že objavljen razpis za investitoija gradbenih del. Pričakujemo, da bo investitor izbran v mesecu maju, s čimer bo lahko postavljena tudi končna finančna konstrukcija.
Pomembna točka dnevnega reda je bil tudi Predlog sklepa o določitvi lokacije za izgradnjo športne dvorane Brežice. Ponujen predlog lokacije za športno dvorano je bil zahodno od OŠ Brežice, a je žal ponovno odprl številna vprašanja občinskih svetnikov, med katerimi so izstopajoča: “Ah športna dvorana sploh sodi v tisto območje, vprašanje možnosti zagotavljanja parkirišč, ah ne prinaša omenjeni objekt več hrupa v okohco in kako je glede arhitekturne umeščenosti športne dvorane v okohco osnovne šole, stanovanjskih blokov, bolnišnice in zdravstvenega doma?”
Poudariti želim, da imamo že sedaj pri osnovni šoh športno dvorano - “balon”, ki je ob določenih prireditvah sprejela tudi do tisoč ljudi. Zelo slaba izoliranost je prevladujoča pomanjkljivost omen-
jene dvorane. Nova športna dvorana, ki bi bila na prej omenjeni lokaciji v bližini osnovne šole, bi vsekakor bila bolje izolirana, lahko bi bila podkletena tudi z garažno hišo, prav tako pa bi se lahko vprašanje parkirnih prostorov uredilo s parkiriščem na travniku pred bolnišnico. Omenjeno parkirišče bi bilo v dopoldanskih urah namenjeno predvsem zaposlenim v zdravstvenem domu in v bolnišnici, ob prireditvah v športni dvorani pa bi zagotavljalo zadostno število parkirnih mest za udeležence teh prireditev.
Najbolj pereč problem ob tem pa predstavlja še ne zgrajena telovadnica pri Srednji ekonomski in trgovski šoh, zaradi česar so dijaki vsakodnevno izpostavljeni različnim nevarnostim v prometu, prav tako pa tudi spreminjajočim vremenskim razmeram. Menim, da bi bilo najbolj smotrno, če naredimo za potrebe teh dijakov eno manjšo telovadnico v njihovi neposredni bližini. Z gradnjo riove osnovne šole v Brežicah je planirana tudi izgradnja nove telovadnice, ki bi jo lahko ob doseženem kompromisu dograditi v športno dvorano v izmeri 3000 m2. Omenjeni ob-
Ivan Molan
jekt ne bi bil namenjen le športnim prireditvam, ampak bi omogočal tudi bolj kakovostne prireditve in bi sprejemal tudi večje število ljudi.
Občinski svetniki so potrdili Natašo Šerbec, kije včasih že delala na Razvojnem centru Brežice, za vršilko dolžnosti omenjenega zavoda. S tem bo ponovno omogočena pomoč vsem obrtnikom pri njihovem delovanju, kar je bilo sicer v preteklosti že predvideno. Prav tako so svetniki za člana Sveta javnega zavoda Splošne bolnišnice Brežice kot predstavnika lokalne skupnosti imenovati Ivana Vogrinca.
Ivan Molan, župan občine Brežice
občinski svet brežice
SDS
Ali bomo v Brežicah končno dobili športno dvorano?
V Brežicah se že desetletje ah celo več ugotavlja potreba po izgradnji športne dvorane, čeprav vsi vemo, da imamo v Brežicah zelo dobre športnike tako v klubskih kot v individualnih športih, ki za vadbo in tekmovanja takšen objekt nujno potrebujejo. Vedno pa je prišlo do težav, ko bi se bilo potrebno odločiti, kje je najboljša lokacija za izgradnjo, koliko sedežev mora imeti, kako rešiti finančno situacijo, ah bo potrebno zbrati celo samoprispevek. Ugotavljam, da so takšna vprašanja verjetno postavljati nekateri lobiji iz zasebnih interesov, saj je bila športna dvorana že predvidena, pa so na potencialnih lokacijah zgrajeni dragi objekti. Športno dvorano in telovadnico je potrebno zgraditi tudi zato, da zadovoljimo potrebe dijakov Ekonomske in trgovske šole ter brežiške osnovne šole. Zupan občine Brežice Ivan Molan je na pobudo strokovnega sveta za šport občinskemu svetu predlagal nekaj variant za izgradnjo omenjenih objektov. Na zahodni strani osnovne šole bi se zgradila športna dvorana v velikosti okoh 4.000 m2, ki bi zagotovila okoh tisoč sedežev in spremljajoče objekte. To bi bila v tem trenutku dobra rešitev za osnovno šolo in za vse brežiške športnike. Parkirišča bi zgraditi pri zdravstvenem domu, uporabna pa bi bila tako za potrebe športne dvorane kot tudi za delavce zdravstvenega doma in bolnišnice. Po drugi varianti je možnost izgradnje parkirne hiše pod športno dvorano. Prav tako bi lahko ekonomska šola kandidirala pri Ministrstvu za šport za izgradnjo telovadnice.
Omenil bi le še polemiko nekaterih svetnikov na sami seji občinskega sveta, ki imajo seveda drugačna stališča in lokacije, kar bi lahko zadeve ponovno oddaljilo.
Na koncu razprave je le prišlo do dogovora, da se do naslednje seje občinskega sveta pripravijo, še dodatne študije variant in vsi upamo, da bomo že po seji v marcu narediti prve korake k športni dvorani in telovadnici.
Za svetniško skupino SDS Jože Sepec
LDS
Pomembna
odločitev
Na dnevnem redu zadnje seje Občinskega sveta Brežice je bil v obravnavi tudi sklep o določitvi lokacije za izgradnjo športne dvorane v Brežicah. Gre za pomembno odločanje, saj je potrebno najprej in nujno rešiti problem zaprtih telovadnih prostorov (telovadnice) pri Ekonomski in trgovski šoti Brežice. Resnici na ljubo je potrebno poudariti, da bi šola telovadnico že imela, če ne bi prevladati “višji” interesi, saj smo v Brežicah želeti zgraditi večnamensko športno dvorano za potrebe občinskega in brežiškega športa v celoti. Ta želja še vedno obstaja, žal pa odgovornim vse od odprtja nove šole oz. od odprtja atletskega stadiona ni uspelo pridobiti ustreznih manjkajočih zemljišč, da bi bila možna umestitev tega prepotrebnega objekta pri šoti.
Potrebno bo torej podpreti predloge, da se športna dvorana v Brežicah zgradi v okvira razreševanja prostorske problematike OŠ Brežice, pri ETrš pa le telovadnica v skladu s šolskimi normativi. Vendar pa smo v razpravi ob tej točki, ki ni bila zaključena, predstaviti številne pomisleke in vprašanja. Slednja so povezana predvsem s prometom. Kako bo s parkirišči, ati so morebiti predvidene podzemne garaže? O tem se sicer govori, v predlogu, poslanem občinskemu svetu, pa o tem ni bilo nič. K odločanju o tako pomembnem vprašanju, kot je lokacija športne dvorane v že sedaj dokaj strnjenem delu mesta, bo potrebno poleg strokovne športne javnosti pritegniti tudi in predvsem prebivalce Brežic.
Za svetniško skupino LDS J. Avšič
LORKS
Spoštovane občanke in občani!
Zadnja seja občinskega sveta je bila polna zanimivih razprav, saj so bile nekatere točke dnevnega reda še kako pomembne. Žal se nekateri svetniki še vedno niso sprijazniti, da je samo moč argumentov in korektno opravljeno delo pogoj za uspešen rezultat. Še posebej so zanimivi nekateri svet-
niki, saj se še kar naprej smešijo z nizkotnimi izjavami in zamorjenimi nastopi za govorniškim odrom in si s tem želijo pridobiti občutek pomembnosti. Draga skrajnost pa so posamezniki, ki pridejo na sejo samo na uvodni del; upati je, da se uspejo vsaj podpisati na prezenčne tiste, saj je to pogoj za izplačilo sejnine. Dogodek ne bi bil opažen, če ne bi na mizi ostalo gradivo za sejo...
Vsekakor je bila ena od temeljnih točk obravnavanje lokalnega partnerstva z Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO). V naši svetniški skupini smo odgovorno pristopili k tej nalogi, zavedajoč se pomembnosti odločitve za celotno občino, še posebej pa za ljudi, ki bodo živeti v neposredni bližini Naš temeljni pogoj je, da je korektno obveščena in vključena javnost ter ljudje, ki bodo živeti v najožjem pasu. Zato bomo podprti tiste možnosti, ki jih bodo krajani sami sprejeti.
Vroča razprava seje razvila tudi ob ponovni pobudi za izgradnjo športne dvorane v Brežicah. Upravičene so biti kritike glede pomanjkljivih podatkov v gradivu in pomembnosti odločitve za ekonomsko šolo, ki je zaradi neodločnosti pri odločitvi o izgradnji športne dvorane že pred sedmimi leti ostala brez športnega objekta za pouk. Upamo lahko le, da ne bo minilo naslednjih sedem let, saj je potrebno pred odločitvijo pridobiti še kar zajeten niz konkretnih informacij, na osnovi ka-
terih se bodo svetniki odločati o lokaciji izgradnje omenjenega objekta.
Za LORKS mag. Stanka Preskar
DeSUS
Od seje do seje občinskega sveta se prepletajo ista vprašanja, ponavljajo enake zahteve. Nasvetov ne upoštevamo. Čas beži. Nekateri so veseli, da se posamezniki starajo, ne da bi se zavedali, da tudi njim sočasno tečejo leta in da jih je že obiskal Abraham, ati se jim je že napovedal v goste. Ureditvene načrte spreminjamo po želji posameznih interesov. Za komunalno infrastrukturo nimamo izdelanih planov in se vsak meter pločnika, vsaka svetilka javne razsvetljave, prometnice, križišča, kanalizacija s čistilnimi napravami (mislimo predvsem na lokacijo) urejajo sprotno in premalo poglobljeno, čeprav je vsako leto v proračunu planiranega precej denarja. Že ob planiranju posamezniki vedo, da nekatere postavke ne bodo realizirane, in so ugodne za izbris ob rebalansu. Komunalno obrtno podjetje je zelo posrečena združba. Navadiš se in vajeti moraš in ni problema. Si lastnik 25 % deleža, ne odločaš o njem, ga ne vidiš in vse je v najlepšem redu. Vse je dobro planirano, nadzorovano preko župana in še na misel ne pride večini svetnikom, da bi jih kaj zanimalo. Sprijaznimo se s povečanjem cene vode in dragih komunalnih storitev. Pri rekonstrukciji napeljav in urejanju mestnega jedra smo nekateri predlagati skupen nadzor vseh izvajalskih del ter najboljšo organizacijo pri izvajanju del. Dovoljujem si vprašati Brežičane: ”Ati ste zadovoljni z izgledom objekta nove pošte, objekta za upravno enoto? Kako
gm ■ mm
hr3 \m asi . m
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
razmišljate o omejenem prostora pri osnovni šoti in vrtcu? Kdaj bo urejen primeren dostop reševalnim vozilom k bolnišnici? Koliko športnih objektov si še želite v Brežicah?” Nekateri, čeprav ne živimo v mestu, pričakujemo prostorske plane s predvidenimi objekti, ki temeljijo na realni zasnovi po uporabnosti in zgledu. Toliko je govora o strokovnosti, odloča pa le vsakokratni politični posluh ati ne-posluh. Čas pa teče in teče!!!
Volitve, volitve! Kdo koga, komu in kaj!? Poslušamo že lahko o večjem prizadevanju za varovanje narave (rastlinstva in živalstva), več smisla imamo za klošaije (manj za izbrisane ). O preteklosti le toliko, kolikor nam ne škodi pri volilnem telesu! O prihodnosti le o reformah, ki nas ne bodo prizadele... (Zakaj jih potem uvajamo!?)
Nadaljevanje sledi !
Za svetniško skupino DeSUS Rok Kržan
PUM
Kdo tu “telovadi”?!
PUM je v preteklih treh letih vztrajno opozaijal občino k aktivnejšemu pristopu reševanja problema izvajanja športne vzgoje na Ekonomski in trgovski šoti, kjer so dijaki ostali brez telovadnice zaradi še danes nedorečene rešitve občine glede izgradnje nove športne infrastrukture. Na zadnji seji občinskega sveta smo prejeti gradivo s potencialnimi predlogi izgradnje telovadnice in športne dvorane. Odprla se je že 10 let trajajoča razprava, kjer se ugotavlja tisto, kar bi se lahko že pred leti ugotovilo in bi dijaki srednje šole že imeti redno telesno vzgojo v svoji telovadnici, občina pa bi imela večjo športno dvorano. Kljub temu pogrešamo predloge, ki so danes aktualni; govori se samo, koliko bo dala občina, koliko bo dalo ministrstvo, nič pa ni slišati o novih gospodarnejših možnostih, da se ponudi sodelovanje zasebnim partnerjem (t.i. javno zasebno partnerstvo, ki ga promovira tudi EU), občina pa naj zgradi potrebne dvorane za normalen potek izobraževalnih procesov. Izgradnja športne dvorane je enkraten strošek, pravi stroški šele nastanejo z vzdrževanjem (čiščenje, hišniki, materiali...); zakaj se ne bi poskušati teh stroškov znebiti z naslova davkoplačevalskega denarja in jih prenesti na trg. Odprite oči in poglejte malo preko
svojih meja, ne iščete problemov ampak rešitve, da ne bomo po 10 letih zopet ugotoviti, da smo telovadili brez pravega učinka.
Za PUM Davor Račič
SD
Na 24. seji občinskega sveta je bila ena od pomembnejših točk dnevnega reda predlog sklepa o določitvi lokacije za izgradnjo športne dvorane Brežice. Pričakovati je bilo živahno razpravo, saj je to tema, kije stara nekaj mandatov, posledice pa najbolj občutijo dijaki ekonomske srednje šole, ki še vedno nimajo telovadnice. Vzrokov je kar nekaj, krivcev prav tako. V podrobnosti se zaradi omejenega prostora ne bom spuščala, se pa zgodba ponavlja Svetniki smo tokrat dobili v presojo 6 možnih lokacij - 4 pri ETrŠ in 2 pri OŠ, s tem daje strokovni svet za šport naklonjen umestitvi na lokaciji ob OS in sicer na sedanjem atletskem stadionu ob Čemelčevi utici. Tudi svetnika SD sva opozorila, da bi ob razpravi o tako pomembni zadevi, kot je ravnanje z mestnim prostorom in izgradnjo take dvorane, ki zahteva parkirne prostore in še kaj, morali imeti več podatkov. Samo na osnovi shematskega prikaza na map-ni kopiji in mnenja strokovnega sveta za šport, ki mu ne oporekamo strokovnosti za področje športa, se nismo mogli odločiti. Pogrešati smo mnenje predstavnika oddelka za prostorsko urejanje, predstavnika OŠ Brežice, KS Brežice-Na osnovi izrečenih pripomb seje župan odločil, da bomo razprav0 nadaljevati na naslednji seji. Nikakor ni naš namen zavlačevati postopka, vendar ne želimo brez nekaterih dodatnih pojasnil in utemeljitev sprejeti odločitve, ki 6° imela pomembne posledice v pr°s' tora in življenjskem okolju. Dvorana ne bo ne poceni ne za kratek čas. In spet je potrjen predlog SD. da bi za urejanje mesta potrebovati arhitekta, ki bi skrbel za staro j11 novo podobo občinskega ^111 turistično pomembnega središča-Za svetniško skupino S Milena JesenW
N Si
Nova Slovenil"
Britanska ljudska stran
stran 15		Sava Glas, 2.3-2006
.		
		
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tidi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.1.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Odprto pismo ministru za zdravje dr. Andreju Bručanu
Spoštovani!
Bolniki z rakom, ozdravljeni od raka in drugi že nekaj časa nemočni, mnogokrat razdvojeni, opazujemo vedno pogostejše nastope znanih osebnosti, zdravilcev in samooklicanih zdravilcev, ki predavajo ali nastopajo v različnih medijih in pripovedujejo, kako so premagali raka. Nekateri med njimi prisegajo le na različne metode alternativnega zdravljenja in so v celoti obšli uradno medicino, nekateri priznavajo, da se ob uradni medicini zatekajo tudi h komplementarni medicini.
Ob vsej tej poplavi različnih, tudi nasprotujočih si informacij se posamezttik, ki se mora spoprijemati z rakom, boleznijo, ki jo enačimo s smrtjo, težko znajde. Komu verjeti?
Tem, ki glasno pripovedujejo, kako se da premagati raka le s spremenjenim načinom življenja, ali uradni medicini, katere predstavniki ob tem skoraj molčijo?
Spoštovani g. minister, sprašujemo Vas, kdaj bo tudi v Sloveniji zakonsko urejeno področje komplementarne medicine, h kateri se zateka po evropskih statistikah od 30 do 40 odstotkov bolnikov zrakom?
Pred tem si ne moremo zatiskati oči. Z ureditvijo tega področja pa bi lahko obvarovali mnoge bolnike pred številnimi šarlatani, ki s svojimi zavajajoči-
mi metodami in obljubami odvrnejo prenekaterega bolnika Z rakom od resnega zdravljenja.
Europa Donna, slovensko združenje za boj proti raku dojk
Mojca Senčar, predsednica
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc, predsednica
Zveza slovenskih društev za boj proti raku Borut Štabuc, predsednik
Odprto pismo g. ministru Andreju Vizjaku!
Po mesecu in pol poslušanja, gledanja in branja v medijih okrog tragedije v klubu Lipa sem se odločil, da napišem tole pismo g. ministru in ostalim pristojnim službam.
Kdo je bil kriv za nesrečo pred klubom Upa, bo seveda pokazala preiskava, zato se v to ne bi spuščal. Omeniti je potrebno, da zaenkrat naši organi pregona delajo zelo dobro na tem primeru, kar lahko razberemo iz raznih medijev. Vendar pa do sedaj še nobena služba ni ponudila konkretnih
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube in nepozabne mame, babice, prababice, sestre, tete in botre
MARIJE KRATOFIL
iz Dobove, rojene Deržič na Velikem Obrežu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, društvoma upokojencev in izgnancev iz Dobove za tople besede tolažbe in izraženo sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti in sočustvovali z nami ob besedah slovesa, ko je bila orisana njena življenjska zgodba. Hvala za sočutno zapete pesmi - petje je nadvse ljubila. Hvala vsem pri organizaciji pogreba, vsem dobrim sosedom za obiske na domu, posebno gospe Tatjani za vso pomoč v času njene bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste se poklonili spominu na njeno dobro dušo in srce, polno ljubezni do vseh nas, ki smo jo imeli radi in jo neizmerno pogrešamo.
Žalujoči: vsi njeni!
ZAHVALA
“Besede molčijo, nimajo moči, da bi v oči povrnile nekdanji lesk.
Ostaja upanje, da je ljubezen močnejša od pokrajin za smrtjo.
Ostaja tolažba,
da ob bolečem slovesu od drage osebe vse lepo in dobro, ki ju je v obilju daroval, živita v nas naprej. ”
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, botra, zeta, tasta, brata in strica
MILANA ČULARJA
iz Podvinj
se neizmerno zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali. Preveč vas je, dobrih ljudi, da bi vas lahko našteli. Ohranite ga med nami v spominu in besedi.
Vsi njegovi!
rešitev za preprečitev takšnih in podobnih nesreč, ki se lahko zgodijo v javnih zaprtih prostorih (lokali, diskoteke...). Rešitve, ki jih ponujam, najbrž ne bodo v dobro ne varnosmim službam in ne lastnikom imenovanih objektov.
Kot rešitve navajam:
-	Vsi lastniki javnih zaprtih prostorov, ki zraven požarno varnostnega reda vključujejo načrt evakuacije, morajo od pristojnih organov pridobiti tudi soglasje števila obiskovalcev na razpoložljivo kvadraturo. To pomeni, da se v določenem najkrajšem času skozi zasilne izhode evakuira predpisano število ljudi. Te predpise morajo nadzirati tudi inšpekcijske službe. Ali morda veste, da vam v “nabito polni” diskoteki (kjer se ne moreš niti premikati) ne pomaga niti dvakratno število predpisanih zasilnih izhodov, da bi se izognili nesreči - npr. v primeru požara. Prav zaradi tega bi morali predpisati določeno kvadraturo na posameznika, kar pa pri nas (žal) ni praksa. Od tega imajo korist obiskovalci, ne pa lastnik
-	Lastniki zaprtih prostorov bi morali imeti pred svojimi objekti postavljeno varnostno ograjo v obliki črke “S” ali koridorja, ki bi onemogočala pritisk množice na vhod. Tudi v tem primeru imajo
korist obiskovalci, ne pa lastnik
-	V zgornjih dveh alineah navajam rešitve, za katere nične pomagajo licencirani varnostniki, ampak vsakdo, ki je zaposlen pri lastniku objekta in ima pooblastilo lastnika, da izvaja hišni red. Da bi bilo to v praksi izvedljivo, bi morali spremeniti zakon o zaščiti privatne in osebne lastnine.
-	S tem zakonom lasmiki pridobijo večje pristojnosti za reševanje sporov (v in pred objektom), tudi s pomočjo zaposlenih, na katere bi prenesli pooblastila. S tem pa lastnik nase prevzema tudi večjo odgovornost. Da bi se lastniki izognili dolgim in dragim sodnim procesom, bi objekt moral biti pod video nadzorom.
Danes pa je tako, da lahko lastnik lokala v primeru nasilja pokliče le policijo. Kajti v primeru reševanja sporov na “lastno pest” lastniku grozi najmanj sodnik za prekrške. S tem zakonom pridobijo korist tako obiskovalci kot tudi lastniki, brez koristi pa ostajajo varnostne službe.
-	Zaradi tega bi morali spremeniti tudi kazenski zakonik, ki bi moral takšne kršitelje denarno in kazensko preganjati. Kar pomeni, da bi moral kršitelj od aretacije do preiskovalnega sodnika počakati za zapahi. Ta čas pa bi moral
biti v skladu z ustavo in zakonodajo (ne gre za mesece, ampak za dneve pridržanja). Če je to v interesu države in njene blagajne, bi to moralo funkcionirati. Praksa namreč kaže, da začnemo zakon spoštovati šele takrat, ko nas udari po žepu. Pri tem zakonu gre za korist države, lastnika ter “mirnih ” obiskovalcev, slabo pa se piše kršiteljem.
Da ne boste mislili, da je vse to zraslo le na mojem zelniku, vam lahko povem, da so to preverjene prakse razvitih držav (ZDA, Kanada, Avstralija...). Sam imam kar 15 let izkušenj in prakse pri opravljanju dela na področju varovanja, od tega dobro leto v zgoraj navedenih državah. Povem vam, da se bodo takšne tragedije (kot so se že zgodile) še dogajale doma in po svetu.
Preprečit se jih ne da niti z listom papirja (licenca), niti s “šnel kur som" (teden tečaja usposabljanja za varnostnika), ampak s praktičnimi potezami (kot sem jih že prej omenil). Rešitev je mogoče še več, kot sem jih naštel, zato svetujem vsem, ki ste odgovorni za reševanje te problematike, da se obrnete ne samo na strokovnjake teoretike, ampak tudi m ljudi, ki imamo s to problematiko vsak dan opravka - tako doma kot po svetu.
Sam imam opravljenih več mednarodnih izobraževanj (mednarodno priznane šole) na področju osebnega varovanja in sledim takšnim problematikam že lep čas -ker moram.
Matjaž Ozim, International bodyguard association
mali oglasi
Prodam kostanjevo kolje različnih dolžin.
Pokličite 041-653-875.
V Brežicah prodam dvosobno stanovanje velikosti 55 m2 z etažnim centralnim ogrevanjem. Pokličite 031-722-411.
Kupim motorno škropilnico -samokolnico ali nahrbtno škropilnico. Pokličite 49-56-911 ali 041-315-848.
V SPOMIN
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnice ne da se verjeti. Še ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
22. februarja sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil
STANKO DERŽIČ
iz Podvmj pri Kapelah
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči: žena Milena, mama in brat z družino!
ZAHVALA
Je čas, ki da in čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, brata, tasta, svaka in strica
ŠTEFANA KRESONJA
iz Brežine
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Se posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali, pa ste pokojnemu darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Anica in vsi njegovi!
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik
Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev - 1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT ).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po' stopnji 8.5%.
Šestnajsta


»REKLA KAZALA « i
.- -   '  ~~ ~ •              —->■  
Grobar (Ernest Breznikar) iz predstave Nasvidenje nad zvezdami se je po prireditvi Naj Posavec 2005 zapletel v pogovor s krškim županom Bogovičem. Ker ima izkušnje s “podzemeljskimi” deli, je županu zaupal, da mu lahko priskoči na pomoč, če bo v krški občini prišlo do skladiščenja radioaktivnih odpadkov.
Na zaključni prireditvi Naj Posavec 2005 je ministra Vizjaka spremljala njegova žena (v ospredju), ki je prav tistega dne praznovala “okrogli” jubilej. Gotovo je eno lepših daril, ki jih je ta dan prejela, dejstvo, da ima odslej za moža naj-Posavca 2005.
Na županovem sprejemu za Miss Universe Slovenije se je zmagovalka Nataša Pinoza iz Sevnice kar za glavo prijela, ko je Kristijan Janc rekel, da se počuti, kot bi bil na poroki.
Na sestanku v Tržišču, kjer je tekla beseda o gradnji nove šole, so sevniškemu županu zabičali, da mora tudi v naslednjem mandatu ostati župan. Jancu je tako prigovarjanje godilo, a krajani ga niso nagovarjali k temu početju zato, ker bi ga imeli tako silno radi, temveč zato - kot je dejala nekdanja ravnateljica Breda Rman - da se občinska politika ne bi zamenjala in bi spet ostali brez nove šole.
Po štirih plodnih letih je sevniški pustni karneval preminil, a ga niso pustili počivati v miru. Nekateri liki iz prejšnjih karnevalov, kot so pionirčki, Tito z Jovanko, vinske mušice, paroh srbske pravoslavne cerkve in še nekateri so pripravili sedmino. Igrala je žalna glasba in zastava je bila spuščena na pol droga, paroh pa je skupaj z zbrano druščino molil za dušo pokojnega karnevala. Nekateri so darovali za maše, sevniška kultura je namesto za mašo darovala za tri reflektorje, Slovenske elektrarne pa so ob maši darovale še za most na Logu.
i
Na prireditvi Naj Posavec 2005 je imel direktor radia in časopisa SavaGlas Edi Štraus tako kratek govor, da ga naš fotograf sploh ni uspel ujeti na odru. Sicer pa se je večina napovedi iz direktorjevega govora ob koncu olimpijskih iger v Torinu žal uresničila. Direktorje namreč med drugim povedal, da bo prireditev hitrejša od naših alpskih smučarjev in kljub vsemu daljša kot so skoki naših skakalcev.
Kdo ve, ah je film o legendarnem country pevcu Johnnyju Cashu navdihnil sodnika Petra Žnideršiča, da je odvetnika Luko Zajca okrcal, da “HODI PO ROBU”. Po sodnikovem mnenju odvetnik že nekaj časa hodi po tanki meji med dopustnim in nedopustnim.
Občinski in državni svetnik ter podžupan občine Sevnica Stefan Teraž, ki bo zamenjal direktorja Stillesa Aleksandra Hatlaka, v spremstvu pustnih šem.
Boj se ljudi, ki ne znajo jokati, ki ne gledajo v oči in ne znajo stisniti roke.
cz>
Človek vidi resnico iz lica v lice samo dvakrat -v ljubezni in v smrti.
Resnica je hrana kot pšenica.
<cr>
Govorjenje resnice je pogosto največja pustolovščina.
Ni večjega izvora zablode, kot je iskanje absolutne resnice.
Dober del lepega govorjenja vsebuje znanje, kako se laže.
Laž je kot snežna kepa; čim dalj jo porivamo, tem večja je.
Pokažite mi lažnivca in jaz vam bom pokazal lopova.
<Z>
Polovica ljudi ne ve, kako druga polovica laže.
Tudi takrat lahko lažeš, kadar ne rečeš ničesar.
Laž je ključ h koncu.
mm
POUCAJ
Na vlaku v kupeju neki potnik vpraša sopotnika: “Ah ste že slišali šalo o policajih?” “Ne. Samo pazite, kaj boste povedali. Jaz sem namreč policaj.”
“Nič hudega. Vam jo bom pa dvakrat povedal...”
ZADNJA ŽELJA
Mož na smrtni postelji pravi zdravniku: “Gospod zdravnik, vem, da ne bom več dolgo pri življenju. Bi mi izpolnili zadnjo željo?“ “Katero?”
“Po moji smrti, prosim, napišite, da sem umrl zaradi aidsa.”
“Zakaj pa to?”
“Zato, da bodo vsi moški pustih mojo ženo pri miru, tisti, ki pa so kaj imeli z njo, naj umrejo od strahu.”
SLUŽBENO VOZILO
Stane na cesti z avtom povozi ostarelo gospo. Ustavi avto, steče k njej in jo vpraša: “Oprostite gospa, nisem vas videl, je kaj hudo narobe z vami?”
“Sinko, srečo imaš, nič mi ni!” “Tudi vi imate srečo, da vas nisem povozil s službenim avtomobilom?”
“Res? Kakšno vozilo pa vozite v službi?”
“Valjar!”
VREAE

NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 2. marec 2006
Danes bo oblačno z občasnimi padavinami. Ob morju bo povečini deževalo, drugod pa snežilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
Jutri bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho vreme. Pihal bo jugozahodni veter.
Nedelja
m
0/2 °C
Petek
-4/7 °C

pf'eč(sm:a
0*
O
O
'v
BREŽICE