PRIMORSKI DKEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA igto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sreda 17. novembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 268 (1053) laGionallzeni lo reulzHHiizem Vidalijevih frakcionašev Na II. kongresu KP Slovenije dan politbiroja CK KPJ tov. c'an Gornjak, pozdravil kon-jjje® m med drugim dejal tu-1,1 sledeče: •Herojski borbi vseh narodov Ju-•“lavije, ki je bila vodena pod **tvom naše partije, se moramo ^•valiti, da so bili na temelju mi-'°*Be pogodbe z Italijo priključeni Jugoslaviji nekateri naši kraji, ki *>Hi dotlej pod Italijo. Toda pri-Jučem je bil samo en del, med-v'ra k° je postal precejšen del še ,^>0 po<* ‘“ice111- Mi se nismo od-H tem krajem in se jim ne bo-nikoli odrekli. Mi imamo do teh ™)ev polno etnološko in zgodovin-Pravico. Ti kraji so od davnih •ko J**0* slovenski, v njih so živeli Slo-Mi se tem krajem ne moremo zato, ker v teh krajih tudi jjjjl žive Slovenci in ker Slovenci ker zahtevajo in se bore za /“‘Uučitev k FLRJ in njihovi ožji 7®°vini lr Sloveniji. Mi veruje-^ da bo prišel čas, ko slovenske-£ naroda ne bodo ločile razne me-, j® žične pregraje, marveč bo ves združen, nacionalno in osvobojen v Ljudski repu-Sloveniji v sestavu bratske "Pnosti narodov FLR Jugoslavije*. Te besede so zbodle Vidalije- * Irakcionase v isti men kot ° zbodle krajevne predstav-*e italijanskega imperializ-a> kar ponovno dokazuje, da njihovo stališče do sloven-narodnega vprašanja jj*1 s tem tudi njihovo stali-we do Slovencev na STO-ju) , ele na repu italijanske bur-na Goriškem pa, kjer * Je na prvi seji občinskega eta — -pred vsemi reakcio- svetniki — edino n.e^ftavnik italijanske komu-Wiene partije tov. Pustetto tod svetovati slovenskim ob-tnskim svetnikom, naj ne go-7*e v svojem jeziku, les da 0 se v tridesetih letih Sfce m, itali- okupacije itak priulili ,,-njansiine, se v obrambi ita- t,anstva italijanski komuni-,! nahajajo celo pred lastno Kttoazžjo za kar jih je — s f *njenimi zobmi, sicer — mo-ai Pohvaliti sam «Luned\>. Lavoratore> govori o re-‘hOnii.r,.. lopovov». ^ naj bi se pridružil revizio-imperialistov; o nacio-stilnem strupu, itd-, Mejmo si, kaj je dejansko J*stvari, da bo dejanski re-donizem in nacionalizem Vi-jnjevih frakcionašev otip-® tudi človeku, ki o te‘-jih ni rajen globlje raz- f^Preje ugotovimo nekaj e1stev. ni^apa tov. Gosnjaka ni nil eBa. izjava ponavlja pri-h^°, s katero je vlada FLR -V°slavije podpisala mirovno y°4bo z Italijo. Dalje, izja-°<2ra:a edino pravilno sta-"■a rl- *"* °a vsafc Tesnilni u ksist more imeti do slo-HUskega narodnega vprašata ftak° stalisie so na mirov->ta yerenci zastopali pred-Sovjetske zveze in di demokratičnih držav ter ?e komunistične partije. ralu italijanske!) Gre namreč ij0 ’iQl”eZno stalisie o narod-kLne,n vprašanju sploh, v W Primeru za stalisie do slo->*ega (ij. a~*ya narodnega «iQ' /Mimogrede: Ne vprašalno' 'mwiogrede: Ne razume-kako naj nekaj• kar je tetom dni bilo načelno postane danes na- 5?n°: a° zgrešeno!). °le0 tega lega pa gre tudi za hjj ®°> da kongres KP Slovenj * ne more iti mimo tega hii7San^a‘ ker je to vprašanje hflene važnosti za slovenski C*, ki se danes ni dosegel Ju narodnega zedinjenja. iyene samo. da svojega zedi-Se ni dosegel; napačno r0tf SCe* ki ga do našega na-hk e°a vprašanja zavzemata 4„ dalijanska K P kot K P spravlja slovensko 6 “.oo v naiiji in v Avstriji se e'ak položaj; " borbi h QWce namreč, da a svoje narodne kt„'7e ne more opirati na lt ste Jim jo dali na razpolago. Lnlo Ivanovič. Pero Dragila in, drugi »Američani« razpolagajo z velikimi zneski dolarjev, ki iih menjujejo, če je potrebno, na črni borzi po 600 kron za dolar. Vsi druoi. ki ne nrinadajo tei izbrani druščini. So bili prisiljeni na podlagi «direktiv» teh »voditeljev« baviti se s črno borzo. Evo, Jcakšni ljudje, nadaljuje Rajko Popovič, so si zastavili nalo- go mobilizirati »zdrave sile« za «borbo» proti voditeljem KPJ. Nekdo drugi, ki uživa posebno zaupanje »te elite«, je bivši agent Gestapa Miodrag Popovič, ki je brž ko je zvedel, da so oblasti v Jugoslaviji dobile informacije o njegovem vohunskem delovanju v korist Nemcev, zbežal iz Jugoslavije in se izrekel za resolucijo In-formbiroja. Predolgo bi bilo, pravi pismo, navajati vam vsa konkretna dejstva, ki označujejo to skupino, ki pod obliko »zdrava sila« uživa vašo zaščito. Vendar bi vam svetoval, da si preskrbite nekaj dodatnih informacij o preteklosti in sedanjem delovanju teh ljudi, ki vas že sedaj obtožujejo oportunizma in da niste po njihovem ugodili vsem njihovim željam. Ne smeli bi se čuditi, če bi ti ljudje nekega dne izdali boljševiško partijo Sovjetske zveze in vašo partijo in bi potem, ko so uživali tako izdatno podporo, prešli na stran naših skupnih sovražnikov. Popovič poudarja nato, da je o vsem tem govoril s številnimi člani češkoslovaške komunistične partije, ki so mu prigovarjali, naj se vrne v Jugoslavijo, ter so obsojali skupino jugoslovanskih izdajalcev kot stalni vir nesporazumljenj med Ju. goslavijo in CSR in ki so mu preskrbeli sredstva za beg v Jugoslavijo. Ko zapuščam bratsko Češkoslovaško, zaključuje Popovič, kjer delovno ljudstvo pod vodstvom CK KP doseza nove važne zmage nad reakcijo, sem prepričan, da bo to vodstvo znalo v pravem času zavreči zakrinkane izdajalce naše do. movine in tako prispevati k nagli rešitvi tega položaja, ki samo ško. di protiimperialističnemu taboru, ki ga vodi Sovjetska zveza, in še posebno dobrim odnosom med našimi narodi. stičnega venije. Glede delovanja v množičnih or-ganizacijah, v sindikatih, V AF2 in med mladino postavlja resolucija kot glavni namen borbo za večjo aktivizacijo množic pri gradnji socializma, pri izvajanju petletnega načrta in pri vzgajanju množic v duhu marksizma-leninizma. Kongres KPS nalaga paztijskim organizacijam tudi nalogo, da delajo na utrditvi in izgrajevanju ljudske oblasti. Posebno pozornost morajo partijske organizacije posvetiti izvajanju gospodarskih načrtov in utrditvi socialističnega sektorja gospodarstva in še posebno utrditvi zadružnega gibanja v poljedelstvu. Častni naslovi za delavce BEOGRAD, 16. — Zakonodajna komisija ljudske, skupščine FLRJ je včeraj v načelu sprejela zakon- ski načrt o častnih naslovih delavcev in o nagradam delavcem in skupinam delavcev, ki naj predstavljajo novo vzpodbudo za popularizacijo udarniškega dela. Zakon o častnih naslovih predvideva podelitev petih častnih naslovov za delavce: udarnik, pryak socialističnega dela, zaslužni prvak socialističnega dela, heroj socialističnega dela ljudske republike in heroj socialističnega dela FLRJ. Zakon predvideva podelitev takih naslovoy tudi poljedelskim delavcem ter delavcem kmetijskih zadrug. BUDIMPEŠTA, 16. — Madžarska vlada je določila rok 60 dni, v katerem se morajo vrniti iz Italije madžarski državljani, ki so doslej odklanjali povratek v domovino. Po tem roku jim bo odvzeto državljanstvo, njihova imovina pa bo zaplenjena. Prebivalci Proseka in Kontoveia Za resnična svobodne in demokratične volitve ANGLO-AMERIŠKI OKUPACIJSKI VOJAŠKI UPRAVI TRST Ljudski vollvai odbor za Prosek-Kontcvel je po preučitvi ukaza anglo. ameriške vojaške uprave št. 34J o sestavi volivnih imenikov ugotovil, da je ista povsem krivična, ker ni v skladu z predpisi mirovne pogodbe ter statutom Tržaškega ozemlja, ki določa, da imajo pravico do državljanstva vsi tisti, ki so imeli stalno bivališče na tem področju meseca junija 194«. 1. Zahteva, da se ta ukaz prekliče in izda nov, ter da se da votivna pravica vsem tistim, ki so bili po fašističnem terorju prisiljeni zapustiti rodni kraj. 2. Sestavljena naj bo komisija iz predstavnikov vseh demokratičnih organizacij, ki bi bila pooblaščena strogo nadzorovati votivne sezname ter pregledati anagrafske knjige stalnega prebivalstva dne 10. junija 194«, Ljudski votivni odbor za Prosek - Kontovel BEOGRAD, 16. — Do oktobra so člani Ljudske fronte v Beogradu opravili v letošnjem letu 3 milijone 400 tisoč prostovoljnih delovnih ur pri gradbenih delih in pri delih za preureditev mesta Beograda. ZSSR dala nov dokaz pripravljenosti do mednarodnega sodelovanja Odgovor Višinskega na pismo Evatta in Trygve Liea - Sovjetska vlada se zahvaljuje za napore za ugladitev sedanjih težkoč in poudarja, da mora nemško vprašanje rešiti na podlagi potsdamskih dogovorov se PARIZ, 16. — Moskovski radio je nocoj oddajal celotno besedilo pisma, ki sta ga Irygve Lie in Evatt poslala vladam štirih velikih držav z vabilom, naj nemudoma obnovijo razgovore glede Berlina. Danes je Višinski izročil glavnemu tajniku OZN odgovor na omenjeno pismo. V pismu pravi: Vaše pismo, od 13. novembra je sovjetska yl#da ugodna sprejela in se vam zahvaljuje za vaše napore za ugladitev sedanjih težkoč. Sovjetska vlada se strinja z vašim mnenjem glede važnosti osebnih stikov in vzajemnega zaupanja med državnimi voditelji za izboljšanje' mednarodnega položaja. Višinski pripominja nato, da je sovjetska vlada že 3. oktobra t. 1. poslala vladam ZDA, Velike Britanije in Francije noto, s katero ju predlagala, naj se priznajo direktive vrhovnim poveljnikom v Berlinu in glede katerih so se sporazumeli 30. avgusta. V istem času je sovjetska vlada predlagala sklicanje sveta zunanjih ministrov, da preučijo tako ta položaj kakor tudi celotno nemško vprašanje na splošno v smislu potsdamskih dogovorov. Sovjetska vlada se drži stališča ki ga je takrat zavzela. Strinja se z vašim mnenjem, da je rešitev berlinskega vprašanja poglavitno važnosti za rešitev drugih vprašan) kakor so sklenitev mirovne pogod be z Nemčijo, Avstrijo in Japonsao V Parizu so se danes sestali Schu-man, Marshall in Mac Neil, ki so se sporazumeli glede odgovora na omenjeno pismo, ki ga bodo izročili jutri zjutraj, objavili pa popoldne. V glavnem ostajajo, kakor Zboljšanje preshrbe v ČSR PRAGA, 16. — Minister za preskrbo Ljudmila Jankoucova je izjavila dopisniku «Rude Prava«, da se oskrba v CSR zboljšuje, ter je dodala’ da bo socialističen red zagotovil popolno zadostitev prebival-j stva z živili in ostalimi proizvodi. poročajo agencije, tri zahodne države na dosedanjem nespravljivem stališču in izjavljajo, da je še vedno naloga Varnostnega sveta, da preuči to vprašanje in da za sedaj ne more biti govora, da bi o tem razpravljali drugje. Varnostni svet sprejel resolucijo o premirju v Palestini PARIZ, 16. — Danes je Var- nostni svet nadaljeval z razpravljanjem o palestinskem vprašanju. Predstavnik židovske države je pristal na resolucijo kanadske, bel. gijske in francoske delegacije. Izjavil pa je, da Židje ne bodo izpraznili Negeva. Sirijski delegat je izjavil, da se Arabci ne mislijo pogajati, ker bi to pomenilo, da priznavajo suverenost židovske države, kar da ne bodo Arabci nikoli napravili. Sprejeli so nato resolucijo Kanade, Francije in Belgije, na podlagi katere določa Varnostni svet, naj se sklene na vseh sektorjih Palestine premirje ter nalaga, naj se stranke začnejo takoj pogajati ne. posredno ali pa s pomočjo začasnega posredovalca. Proti resoluciji je glasovala Sirija, vzdržali pa sta se Sovjetska zveza in Ukrajina. Nato je bila seja zaključena. Sovjetski protest zaradi volitev v zahodnem Berlinu BERLIN, 16. -— Sovjetski podpoveljnik Berlina polk. Jelizarov je poslal berlinskemu podžupanu dr. Friedensburgu pismo, v katerem označuje volitve, ki se v zahodnih odsekih Berlina pripravljajo za 5. december, kot protiustavne in protidemokratične. Polk. Je-lizarov je poudaril, da organizacija teh volitev in drugi ukrepi dokazujejo, da ima dr. Friedensburg po ukazu ameriških in britanskih oblasti namen razdvojiti glavno mesto Nemčije in ustvariti občinski svet za zahodne odseke v nasprotju z željami in koristmi berlinskega prebivalstva. Jelizarov je nadalje poudaril, da predstavljajo prepoved svobodnih nemških sindikatov v ameriškem sektorju mesta, nap>adi policije proti pripadnikom gibanja za enotnost Nemčije, oviranje demokratičnih gibanj in poživitev reakcionarnih sil V zahodnih sektorjih Berlina neovrgljiv dokaz za protidemokratično politiko reakcionarne večine občinskega sčeta, katerega delovanje predstavlja atentat na koristi berlinskega prebivalstva. Polkovnik Jelizarov je poslal pismo tudi polk. Wallisu, poveljniku ameriške posadke v Berlinu. V tem pismu ga opozarja na premišljene napade, ki so se izvršili v ameriškem sektorju Berlina na železniške proge, in zahteva, naj mu sporoči, kaj namerava ukreniti, da se taki dpgodki ne bodo ponavljali. Minister Mach vara Irancnshn ljudstva PARIZ, 16. — Notranji minister Jules Moch je dejal danes v francoskem parlamentu, da je «Komin-form finansiral stavko rudarjev«. S takimi blaznimi trditvami skuša ((socialistični« minister odvrniti francosko javno mnenje od pravih vzrokov, ki so privedli francosko delavstvo, da je poseglo po svojem skrajnem obrambnem sredstvu. Ko minister Moch govori o nekih milijonih frankov, ki da prihajajo iz Romunije, oziroma iz Prage, hoče namenoma prezreti, da gre za velike vsote, ki so jih delavci ljudskih demokracij zbrali in jih še zbirajo za stavkajoče francoske rudarje. Dvema govornikoma, ki sta govorila o njegovem stališču na-pram stavki rudarjev, je Moch izjavil, da je bilo že pred desetimi meseci na konferencah med civilnimi in vojaškimi oblastmi dogovorjeno, kako se bo v vsakem primeru postopalo. De Gaullova skupina je objavila, da bo predložila kot delegata za odbor mestnega sveta Pierra De Gaulla," sedanjega predsednika mestnega sveta. Čigava je v ulici Monte To pojasnilo smo že enkrat objavili v našem dnevniku in ga zaradi zadnjih dogodkov ponovno objavljamo: Ker sl neki krogi po pisanju lista «11 Lavoratore« prisvajajo razpolaganje s Tržaškim tiskarskim zavodom pri Sv. Jakobu na osnovi ljudskega prostovoljnega dela, ugotavlja Založništvo tržaškega tiska: 1. Stavba pri Sv. Jakobu, kjer je Tržaški tiskarski zavod, je last Ciril-Metodove družbe, ki jo je zgradila že pred desetletji s prostovolj-mi prispevki, da v njej omogoči šolsko vzgojo tržaških slovenskih otrok v njihovi materinščini. 2. Fašistični režim, ki je šolo zatrl, je uporabil stavbo za svoje raznarodovalne namene. 3. Ker je bila stavba v drugi svetovni vojni domala porušena, se je takoj po osvoboditvi porodila zamisel, da se obnovi in v njej uredi kulturni dom. 4. Ker niti demokratične organizacije, niti lastnica CMD niso imele na razpolago zadostnih denarnih sredstev, se je Založništvo tržaškega tiska (tedaj se je imenovalo »Založništvo Primorski dnevnik«) ponudilo lastnici, da stavbo na svoj račun obnovi in si v njej uredi svojo tiskarno in uredniške prostore. Na to je Ciril-Metodova družba ob koncu leta 1947 pogodbeno pristala. 5. Na podlagi te pogodbe je Založništvo tržaškega tiska s svojimi sredstvi izvedlo obnovo in adaptacijo stavbe, ki je sedaj v njegovem najemu. Lastnica CMD mu odplačuje investirana sredstva na ta način, da mu odšteje dolžno najemnino. V primeru, da se pogodbeno razmerje prekine, predno so plačane vse investicije, je CMD dolžna povrniti Založništvu preostali del investicij. 6. Pomoč pri obnovi stavbe, ki je še vedno izključna last CMD, pa kljub požrtvovalnosti prostovoljnih delavcev in zbranih prispevkov, za katere izraža Založništvo tržaškega tiska polno priznanje, čeprav ni šla vsa ta pomoč neposredno v njegovo korist, marveč v glavnem v prilog Clril-Metodove družbe, po svoji vrednosti ni presegla pičlega odstotka investiranih sredstev. Založništvo tržaškega tiska Ukine nai se sodni postopek proti članom stavkovnega odboral Prejeli smo zopet nove prepise resolucij, ki jih demokratično ljudstvo pošajja vojaški upravi z zahtevo, da se ukine sodni postopek proti ysetn članom stavkovnega'odbora, ki je leta 1946 vodil slavno dvanajstdnevno stavko kot protest proti terorističnim dejanjem fašističnih elementov. Istrski okrožni ljudski odbor je poslal sledečo resolucijo: Istrski okrožni ljudski odbor, zbran li. novembra 1948 na svojem zasedanju zaradi važnih ukrepov na področju javne uprave in ljudskega gospodarstva v duhu poglobitve pridobitev osvobodilne borbe delovnega ljudstva v delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravlja Vojna uprava JA, ugotavlja, da se ob istem času v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja postavljajo na zatožno klop predstavniki delavstva, ki se je v borbi proti krvavim izpadom protidemokratičnih elementov poslužilo svoje osnovne pravice, pravice stavke. Proces proti članom bivšega tržaškega stavkovnega odbora pa ne pomeni samo žalitev demokratičnih čustev prebivalstva vsega Tržaškega ozemlja, katerega veliki del predstavlja istrski okrožni ljudski odbor, ampak prizadeva tudi pobliže koristi istrskega okrožja, katerim je v zadnji dobi več preganjanih pripadnikov bivšega stavkovnega odbora posvetilo vse svoje sile in sposobnosti. Med njimi je tudi vidni član istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki je kot tajnik njegovega izvršilnega odbora doprinesel izdaten delež k velikim uspehom ljudske oblasti v naši coni. Istrski okrožni ljudski odbor izraža globoko ogorčenje ljudstva istrskega okrožja nad preganjanjem demokratičnih borcev in odločno protestira proti teptanju osnovnih pravic delovnega človeka, ki je v Solidarnost z obsojenimi tovariši ki so branili dvojezičnost Za obsojene tovariše in njihove družine so darovali: Prejšnji znesek 292.146 lir. Nabergoj Josip 100, Kodelja Angela 150, J. T. S00. Dolinski okraj OF: Žerjal Justina 100, Sancin Ivanka 290, Cač Marija 100, Cunja Marija 100, Poles Olga 100, Mihalič Vida 100. OF iz Rojana: Ukmar Alojz 100, Ukmar Mario 50, Sosič Robert 50, Sosič Katarina 50, Maršič Justina 100, Deangell Alojzija 25, Čermelj Marija 50, Bandei Ivan 200, Vatta 200, Konič Giordano 100. Člani SNG 10.050, Počkar Sabina 140. Do sedaj nabrano 304.711 lir. Prispevke je pošiljati na upravo »Primorskega dnevnika« v ul R Manna 2». nasprotju z duhom mednarodnih določb, ki zadevajo Tržaško ozemlje. ISTRSKI OKROŽNI LJUDSKI ODBOR. Protestno resolucijo so poleg drugih poslali tudi učitelji koprskega okiaja. Odločna borba italijanskih delavcev RIM, 16. — V Italiji je razburjen nje delavstva vedno veliko. Italijanska Splošna zveza dela je proglasila za četrtek 24urno splošno stavko. Prekinjen bo tudi železniški, telefonski, brzojavni in poštni promet. Splošna zveza dela je vladi predložila sledeče zahteve državnih uradnikov: 1. Vlada se mora obvezati, da bo sprejela zahteve o prilagoditvi in revalutaciji plač. 2. Ta izboljšanja se morajo nanašati na Čas od 1. novembra dalje. Zveza rudarjev je včeraj pozva-la rudarje na splošno stavko iz solidarnosti z delavci Carbo-Sarda, ki se že mesec dni borijo proti poizkusom demontiranja industrije. Tudi v podjetjih ILVA v Torre Annunzihta je položaj nespremenjen in tovarne so še vedno okupirane. Danes je v vsem mestu delo prenehalo za 24 ur. Protestna stav. ka se je razširila tudi na otok Elbo, kjer so proglasili 24-urno stavko, ki je popolnoma uspela. Včeraj so proglasili šesturno stavko tudi v pokrajini Grossetto kot protest proti aretaciji šestih delavcev. Želeinišlka konferenca v Hrahomi in Trsi Italijansko časopisje poroča, da so zastopniki državnih železnic na evropski železniški konferenci v Krakovu, ki se je vršila konec oktobra, dosegli mnogo ugodnosti v korist Genove in izboljšali prometne zveze te luke z evropskimi državami. Poleg drugega so se tudi dogovorili, da se uvede tako imenovani «Baltik orient-ekspress, mednarodni ekspresni vlak, ki naj bi povezal Genovo preko Trbiža s Stokholmom, Oslom, Sčeč inom, Vroclavom s prestopanjem na Dunaju in v Behuminu. Razen tega bo okrepljen tudi dosedanji promet s posebnimi direktnimi vagoni proti Dunaju in Budimpešti. Kakor znano, je bil Trst tudi za. stopan na tej konferenci po direktorju za železnice VU, vendar pa nismo culi ničesar o uspehu tega zastopanja. Treba bi bilo spregovoriti, sicer bo prevladalo mnenje, da interesi Trsta na tej konferenci niso bili zaščiteni nasproti tekmecema Benetkam in Genovi. Omenjeni ekspresni vlak bi namreč prej privada! Trstu, kakor Genovi, ker vozi izključno po tržaškem zaledju. Zakaj torej ne končuje v Trstu ? Za tržaško ženo bo nedvomno veliko doživetje, ko se bo približala volivnim skrinjicam, kjer naj bi oddala svoj glas onim, ki naj bi jih v sebi zaznala, da bodo najbolje zastopali koristi tržaškega delovnega ljudstva. Odkar teče zgodovina našega mesta, se bo to prvič zgodilo. In zgoditi se mora, ker ženi je dana že s Statutom Tržaškega ozemlja, ki pravi na nekem mestu: «Zakonodajno oblast bo vršila ljudska skup ščina, katero bo sestavljal en sam dom in bo izvoljen na temelju sorazmernega predstavništva državljanov obojega spola«, pravica, da izreče svojo besedo in poseže v naše javno življenje. Tako se bodo verige našega sto in stoletnega robovanja razklepale in dobile bomo možnost, da zase in za svoje odpahnemo vrata jasnejši in lepši prihodnosti. Hrepenenje po njej se je e naših ženah razraščalo, odkar so odkrile vzroke bede in zatiranja, ki se je nanje v dvojni meri nagri-njalo, jih v dvojni meri davilo. Tiste Leninove besede, s katerimi pravi, da je v vseh civiliziranih deželah in tudi najnaprednejših, položaj žena tak, da jih ne naziva jo zaman »sužnje doma« (Dela zv. XXIII str. 28S), so njim v polnosti veljale ter v deset in deset- Tržaške žene za demo tisočih primerih v polnosti še danes veljajo. V iskanju rešitve iz suženjstva, v katerega so bile priklenjene s svojim ljudstvom vred in zaradi svojega neenakopravnega položaja same še posebej, so mnoge našle že 1941. leta stezo, ki jih je peljala v narodno-osvo-dilno borbo. Pod njihovimi koraki se je izpreminjala v široko cesto, po kateri jih je hodilo vedno več in več. Lenin pravi isto tam, da nas izkušnja vseh osvobodilnih gibanj uči, da zavisi uspeh revolucije od tega, v koliki meri sodelujejo v njem žene. To njegovo globoko trditev je življenje tudi samo razgrinjalo pred našimi ženami. Istočasno jim je tudi odkrivalo neizpodbitno resnico, da je samo revolucionarna borba za narodno in socialno osvoboditev obenem borba za osvoboditev žene in uspešno rešitev ženskega vprašanja. Tako je vsestransko prepleteno Z narodnimi in socialnimi problemi in z našo narodno-osvobodil-no borbo, ki je te probleme reševala, da ga nikakor ne moremo in kot glasniki napredne misli ne smemo vzeti samo po sebi, nego v sklopu in prepletenosti z dvema drugima. Naše žene so ga popolnoma pravilno tako sprejele in iz tega zrelišča nanj gledale ter dale za to vse svoje moči za naš narodnoosvobodilni boj, ter pozneje zato, da se pravično zaključi pravda za Trst. Ustanovitev Tržaškega ozemlja je bila le delna rešitev te pravde in plod narodnega osvobodilnega boja, zakaj, če bi njega ne bilo, bi se pravda za Trst zaključila v popolno korist domače reakcije in anglo-ameriških imperialistov, ki niso odnehali v svojih zahtevah in še vedno odpirajo svoje pogoltno žrelo. To dvoje je krivo, da vse do sedaj niso ukrenili ničesar za volitve, ki jih je tržaško demokratično ljudstvo nenehno zahtevalo in da so zloglasni ukaz 345 o volivnih imenikih izdali šele v trenutku, ko je naše demokratično gibanje razdvojeno, z namenom, da podaljšajo sedanje stanje. Razdvojenost demo- kratičnega gibanja utira pot ustoličenju reakcije v tržaški upravi, ki bo potem dala samo še zakonito vrednost temu, kar je bilo do sedaj ukrenjenega proti tržaškemu delovnemu ljudstvu. Zloglasna uredba 345, s katero imajo pravico vpisa v volivni imenik vsi fašisti, ki so se naplavili k nam, daje ključe tržaške uprave naravnost tudi njim v roke. Nihče nam ne more biti porok, če bi ta odredba obveljala, da se to ne bi zgodilo. Tu je tista zagozda, ki ustvarja nevarnost zlasti pri onem delu žena, ki se niso še dovolj prosvetlile, da bodo bodisi zaradi svoje premajhne politične razgledanosti bodisi zaradi čustvenega enostranskega dojemanja, direktno ali indirektno, vsekakor pa podprle reakcijo. Na ta način lahko izpremenijo v bodoče volitve iz borbenega orožja proti imperializmu v orožje, katerega bo imperializem naperil proti delovnemu ljudstvu, ki mu pripadajo. V tem primeru ne bi imele naše žene skoraj ničesar drugega od svoje volivne pravice, kakor bridko zavest, da so jo zlorabile. Njihova zloraba pa je pripomogla k maršalizaciji Trsta in s tem k njegovi jvopolni ekonomski in politični odvisnosti. Tudi same bi nosile krivdo, da si njihovi sinovi morajo iskati v svetu zaslužka, ker ga domača zemlja zanje nima, da se jim hčere prostituirajo, če hočejo živeti doma. Z vso živostjo in bliskostjo si morejo naše žene predočiti to brezdanje brezno in potem bodo vedele, kakor so vedele v osvobodilni borbi, kaj jim je storiti, kako jim je usmeriti svoj korak. Podprle bodo delo naših volivnih odborov v njihovi več kot upravičeni zahtevi, da se razveljavi krivična uredba 345. Zagrizle se bodo v boj, da se pravda za Trst dof.ene do kraja, da postane Tržaško ozemlje živa stvarnost. V svojem srcu bodo izrekle obsodbo nad onimi, ki nosijo krivdo, da se je tržaško demokratično gibanje razdvojilo in jim ni do enotnega nastopa tržaškega demokratičnega ljudstva v okviru Slovensko-italijanske ljudske fronte. Samo tak nastop bi lahko do kraja preprečil pohod reakciji. Bil bi tudi porok, da bi si žene izvojevale tudi stvarno in ne bi imele le «papirnnte» enakopravnosti. MARA SAMSA Kdo razbija SHPZ? Tečaj za žensko domačo obrt in vidalijevstvo Kako globoko so nekateri ljudje padli v svojem besnenju proti vsemu, kar je ostalo zvestega dosedanji smeri v tržaškem demokratičnem gibanju, kaže članek «Kdo razbija SHPZ v objavljen v «Lavoratore» dne 11. t. m. in podpisan od glavnega odbora ASIZZ. Ta članek je odgovor na pojasnilo o usodi tečaja za žensko domačo obrt, ki je bilo objavljeno pod naslovom «Razbijajo, krivdo pa valijo na žrtev«, v «Primorskem dnevniku» 6. t. .m V svojem članku prizadete odbornice (ne verujemo, da bi ves odbor 'ASIZZ bil pripravljen podpirati laži) obdolžujejo nas, da smo najhujši sovražniki resnice, istočasno pa same popolnoma zavestno lažejo. Mi smo o zadevi ženskega obrtnega tečaja molčali do tistega časa, ko se je oglasila pri SHPZ delegacija staršev, ki je prišla protestirat zaradi tega, ker se tečaj letos ne odpre. Ker je bil eden izmed članov te delegacije o zadevi prav dobro poučen (iz njegovih ust smo na primer izvedeli, da je v VOM-u bilo pet dlasov proti in le 2 zato, da dobi tečaj prostore), smo mogli takoj ugotoviti, da se hoče z usodo tečaja zopet provocirati. Tedaj smo smatrali za potrebno, da objavimo članek, ki naj vsem pojasni, kje so vzroki, da letos SHPZ tečaja ne more odpreti. To se je zgodilo 6. t. m. Se isti dan so bile pozvane tovarišice, ki so v tečaju poučevale, na sedež ASIZZ, kjer so se nekatere funkcionarke razburjale, obdolževale tovarišice, da so one članek napisale, nato Zahtevale, da morajo poizvedeti, kdo je članek napisal in končno zahtevale, da se objavi v nedeljskem ((Primorskem dnevniku* (t. j. 7. t. m.) popravek. V nasprotnem, primeru, so zagrozile, da bo-df> one objavile v ponedeljskem «tl Lavoratore» v slovenščini in italijanščini imena vseh učiteljic in da bodo potem po vaseh ženam pokazale oba članka, onega v «Primorskem dnevniku« in one-00 v «11 Lavoratore«. (V zvezi s to grožnjo toplo priporočamo vsem ženam, da v resnici vzamejo v roke oba članka, ponavljamo «Primorski dnevnik» otf 6. t. m. in «11 Lavoratore» od '11. t. m. in pazljivo prečitajo Oba: Zaupamo razsodnosti naših iona, ki bodo spoznale, da se s psovkami, kot so nanizane v nji-IKovem članku, ne da skriti resnice). Ob tem razgovoru t. j. v soboto 6. t. m. so odbornice ASIZZ povedale tudi, da se je oglasil V obrambo tečaja odbor na Op-anah s tov. Katro in tajnikom vred. Ta intervencija ljudi, ki se jim je vendar vsaj za trenutek skozi meglo zasvetilo, da vidalijevstvo utegne res škoditi slovenski prosveti, je povzročila Vnemo nekaterih frakclonark 'ASIZZ, da odvrnejo vsako krivdo Od sebe. Zato so potuhtale še naslednje: V torek 9. t. m. okrog 11 in pol se je oglasila na domu tov. Zore Ciino ve neka tov. Olga, ki je prinesla v podpis nekako potrdilo, v tem potrdilu je stalo napisano, 'da je podpisana (torej tov. Lič-•nova) dobila gradivo za otvoritev obrtnega tečaja od odbora ASIZZ. Poleg tega je bilo še nekaj besedila v potrdilo, da je bilo gradivo shranjeno pri ASIZZ, ker tečaj ni imel med počitnicami prostorov in končno, da je odbor ASIZZ pripravljen sodelovati s ŠOlo. Računale so, da bodo tov. Lič-novo prevarale, da bo podpisala potrdilo, ki ni resnično. Tov. Lič-nova v svoji poštenosti ni sicer pomislila na kako nastavljeno past in je potrdilo podpisala, vendar je v prvem stavku, kjer je govora o vrnjenem materialu Vstavila svojeročno in s črnilom napisani besedi delno vrnjen, tore) točno isto, kar smo mi trdili v svojem članku 6. t. m., ko smo napisali: «Resnlci na ljubo moramo povedati, da so se pri 'ASIZZ medtem premislile, ker so menda uvidele, da so ustrelile prevelikega kozla, in so začela inventar vračati, toda niso ga vrnile še vsega«. Poskus s potrdilom jim torej tli povsem uspel, a kljub temu v Svojem članku 11. t. m. trdijo, da je ASIZZ #ob začetku šolskega leta v oktobru izročila material upravnici iole Zori Ličen, ki je pirejem tega materiala tudi potrdila«. (Katra naj si gre ogledat to potrdilo, toda po vsem kar se je zgodilo, smo upravičeni, da ji priporočamo, da pazi na - falzi-ftkate). Resnica je ix>vsem drugačna Icot jo hočejo prikazati nekatere odbornice ASIZZ. IS. oktobra, ko so se tovarišice od obrtnega tečaja oglasile pri ASIZZ, sta sicer Pina in Karleta izjavljale, da mislita vse vrniti, toda zahtevale sta od tovarišic nekako posredovanje pri Babiču, da jim povrne stroške za pariško razstavo; v nasprotnem primeru pač da si morajo s stroji in ostalim inventarjem zaslužiti ta denar. Izjavile so, da so si izposodile vse, kar potrebujejo. Izposodile so si tvdi take predmete, ki so bili v makije-njeni omari in katere ključ je hranila voditeljica tečaja. Ze v svojem prvem članku smo povedali, da so pričele inventar vračati, toda še sedaj niso vrnile šivalnega stroja «Singer» (Katra naj hitro s topi v ul. Imbriani in pogleda, ali nima stroj, ki se tam nahaja, matične številke 457279), pupo, 5 obešal za obleko, žimnate krtače, priprave za likanje («mez-zaluna«), emajlirane skledice, španske stene, podstavka za likalnik, prevleke za likanje, 200 s večne žarnice in pol kilograma specialnih buck za klfkljanje. To je resnica, ki ostane resnica tudi če jo objavi «trockistično glasilo« «Primorski dnevnik» in jo povedo narodni odpadniki in SHPZ. Priporočamo ponovno, da zares vse žene rpečitajo naš prejšnji in članek «11 Lavoratore». Ugotovile bodo, da smo v našem članku zmerno in stvarno povedali vzroke, zakaj letos tečaja za žensko domačo obrt ni. V članku smo kot prvi in s tem glavni razlog navedli, da so nam bili odklonjeni prostori, ki so nam bili prvotno obljubljeni. Osebno zmeren je bil odstavek, v katerem rmo iznesli tudi dejstvo, da so nam pri ASIZZ zadržali inventar. Poglejte pa članek v «11 Lavoratore». Tam mrgoli poleg zgoraj dokazanih laži takih cvetk kot to Hrockisti«, klevete, šovinizem, turioazni nacionalisti, narodni TRŽAŠKI DNEVNIK Postavili smo njihovo delo pred slovenski narod StBVilkG Id POlM iZ IflkilllBflS bot primer lažnivosti, praznih besed, ki naj s hrupom in vikom preslepijo naivne ljudi; obenem je to primer tudi najčistejšega narodnega izdajstva Vidalijevo glasilo «11 Lavoratore« je «pozvalo» v svojem članku z dne 30. oktobra pod naslovom »Dejanja in besede!« naš časopis, da odgovori na razne njegove lažne trditve ter da dokaže z objavo obveze, katero so morali slovenski učitelji podpisati ter obljubiti, da se ne bodo udeležili nobene stavke, da slovenski učitelji niso nikoli zapustili borbe vsega tržaškega delavstva za svoje pravice. Ker resnice ni težko dokazati, se hočemo odzvati temu »pozivu« ter objaviti vse, kar si gospodje pisuni pri «11 Lavoratore« tako »iskreno« želijo... seveda v interesu samega slovenskega učiteljstva. Torej gospodje iz izvršilnega odbora ES kakor tudi vsi ostali »zagovorniki« interesov slovenskega ljudstva in še prav posebno interesov slovenskega učiteljstva niso bili nikoli obveščeni o obvezi, ki so jo morali dati leta 1946 vojaški upravi slovenski učitelji? Naj jim nekoliko osvežimo njihov spomin ter opomnimo na to, da je o tem pisal že «Primorski dnevnik« 30. novembra 1946 v članku pod naslovom «Profesorji In demokracija«. Ker so takrat ti današnji »interna-cionalisti« še čitali naš časopis, jim te pozabljivosti skorajda ne moremo odpustiti. Ce bi bilo to danes, bi bila stvar seveda drugačna... Ker se torej vsebine tega članka ne spominjajo več, jih vabimo, da si ga ponovno preiitajo. Prepričani smo, da bi vsebino tega članka prav dobro poznali, če bi ta odgovarjala njihovim razbijaškim in likvidatorskim nakanam. Tako pa je seveda žalostno vedeti, da obstajajo dokazi, ki pridejo slej ali prej na plan. Da jim kljub temu olajšamo nekoliko njihovo trudapolno delo, jim bomo navedli odstavek iz te izjave, ki so jo morali slovenski učitelji podpisati še pred začetkom šolskega leta 1946—47 in ki se glasi: «V šoli se bom vzdržal kakršne koli demonstracije, politične manifestacije ali stavke«. Primorski dnevnik pa je v svojem članku 30. novembra 1946 pisal med drugim sledeče: «Pretekli četrtek so morali slovenski profesorji na slovenskih srednjih šolah v Trstu podpisati v navzočnosti g. Simonija obvezo o tako zvanih častnik dolžnostih profesorjev. Pri tem se nam takoj vsili vprašanje: Zakaj so deležni «dobrot» raznih častnih dolžnosti samo slovenski profesorji? Kako je pa v tej zadevi z italijanskimi profesorji?-.. Ker obtožujejo sedanji voditelji ES naše slovensko učiteljstvo, da ni hotelo obvestiti o tej zadevi s podpisom vso javnost ter da je hotelo vso stvar prikriti, jim hočemo nayesti še vsebino protestne note, ki so jo poslali slovenski učitelji izvršilnemu odboru Svetovne sindikalne zveze 10.XI.1946, ki se lovama SPIRDE je pričela s selitvijo Kot smo Že pisali pred dnevi v našem časopisu, je dobila tovarna SPIRDE na ukaz škofa Santina ln predsednika cone ukaz, da se prisilno izseli takoj iz poslopja, v katerem bo tržaška duhovščina ustanovila otroško gledališče in molilnico. Mislili in upali smo, da bosta i škof i predsednik cone spremenila do ponedeljka, v katerem je bila predvidena izselitev, svoje mnenje ter da ne bosta dovolila, da ostane deset delavcev brez službe. Toda kot so dogodki pokazali, je bilo tako upanje popolnoma zastonj. V ponedeljek se je namreč zgla. sil v tovarni sodni uradnik, ki je zahteval, da se prične z izseljevanjem strojev. Ker je videl, da io bili vsi delavat re4no delu, Je seveda telefoniral po nadaljnja navodila o postopanju. In dobil je odgovor, da mora postopati tako, kot je bilo v predhodnem ukazu določeno. Tovarna SPIRDE je zaprosila že pred meseci dr. Ealutana, da bi od-godil to izselitev vsaj do januarja meseca in ta jim ie to «sveto» ob. ljubil, pa Je svojo obljubo prav na «demokratični» način tudi prekršil. In tako so prišli v torek na delo v tovarno samo trije delavci; vsi ostali so morali ostati doma, ker so njihove stroje že odpeljali, ali pa jih žele nakladajo. Kot smo izvedeli, so ti gospodje milostno dovolili tovarni SPIRDE, da se izselitev lahko podaljša za sedem dni, nakar pa ne bo nobena prošnja več pomagala. Tako bodo ostali vsi delavci brez dela, če v tem času ne bo našla tovarna primernega prostora, kjer bi lahko nadaljevala s proizvodnjo. Res zelo ((demokratični* postopek. In kakšna ironija, če iz ust takih gospodov slišimo še besede »krščanska ljubezen« in «skrb za interese delovnega ljudstva«. Seje ja občinskega sosveta Dr. Gratton zapušča sosvet Ponedeljkova seja občinskega sosveta se je vršila pod predsedstvom župana odvetnika Mianija. $e preden so začeli z razpravljanjem točk, ki so bile postavljene na dnevni red, se je svetnik dr. Tullio Gratton prisrčno poslovil od občinskega sosveta. Omenjeni doktor zapušča Trst, ker odhaja v Ar-gentinijo. Tam ga namreč čaka odgovorno službeno mesto v zavarovalni stroki. Med drugim je bivši sosvetnik izrazil svojo veliko bol, ker zapušča svojo rodno mesto. Zahvalil se je županu za zaupanje, ki mu ga je slednji izkazoval in obenem še enkrat izrazil svojo žalost, da mora prav sedaj prekiniti svoje delovanje, ko je bil imenovan za sosvetnika. Sledile so ?mile in lepe besede* gospoda župana, ki se je najprej zahvalil dr. Grattonu za njegovo dosedanje delo v okviru občinskega sosveta, potem pa je (seveda drugače tudi ne more biti v teh krogih) primešal govoru še nekaj besed o italijanstvu, češ da naj doktor tudi v tujini brani čisto ita- XX03XC300CCj669£ odpadniki, nacionalistična skupina, sovražnikov resnice, slovansko italijanskega bratstva in ljudstva. Ker pa so čutile, da tudi s temi klevetami ne bodo mogle zakriti resnice, vmešavajo v svoj »odgovor« tudi MDFZ, ki pač ni prav nič kriva, če se je del ženskega demokratičnega gibanja v Trstu izrodil. Pina in Karleta sta mislili, da bosta dali svojemu članku značaj verodostojnega dokumenta, če članku pripiiejo podpis «Glavni odbor ASIZZ«. Kljub žalostnim izkušnjam zadnjih mesecev pa smo še vedno prepričanja, da je med preostalimi članicami glavnega odbora ASIZZ še vedno nekaj talcih, ki imajo toliko osebnega in političnega poštenja, da ne bodo pristale, da se podpisuje ime glavnega odbora na tako očitne in lisičje skonstruirane laži, lijanstvo Trsta kot je to delal med pariško mirovno konferenco. Ro teh »srčnih izlivih« je sosvet med drugim potrdil nakup materiala za ulične napise in ortope-dižnih aparatov, ki so namenjeni revnim. Za člana upravnega sveta zavoda slepih «Rittmayer» je bil imenovan odvetnik Josip Lozich. Po izčrpnem dnevnem redu se Je začelo obravnavanje o občinskem proračunu za leto 1949. To razpravljanje bo nedvomno predmet obravnav še mnogih drugih sej. Pryi obrisi novega proračuna in to na podlagi najnižjih dohodkov in obratno pri najvišjih izdatkih, kažejo ogromen deficit, in sicer preko dve milijardi lir, prav za prav skoraj tri milijarde. Vse kaže, "“d«—proračuna n« bo mogoče spraviti v r&vriotežje, pač pa bo treba gledati, da deficit vsaj občutno znižajo. Zveza vojnih invalidov in družin padlih borcev z začasnim sedežem na trgu Ponte-rosso vabi spodaj navedene, da se čimprej oglase pri tajništvu: Mars! Ana ul Cancellieri 8, Col Aloizija ul. Cancellieri 12, Tomažič Ivanka ul. Cancellieri 15, Grmek Ivanka ul. Mo-Jin a Vento 5, Sancin Rozina ul. Industria ' 2, Svozil Josipina Ul. Molin a Vento 71, Kaučič Adele ul. dei Gardi 1, Vali« Jože ul. D’Alviano II, Millo Anton ul. Industria 53, Stopnič Elizabeta ul. del Bosco 5, Ercolani Ortenzija ul. Molin a Vento 111, Del Conte Jože ul. Industria 28, Sancin Jože ul. Industria 2, German Marija ul Rlgutti 7, Orel Antonija ul. del-ristria 15, Pulgher Antonija ui ,D’A1-vlano 60, Počkaj Jože ul. Molin a Vento 100, Parovel Ivan ul. Della Guardia 44, Rocco Jolanda ul. D’Alvlano 78, Ribarič Kateri na ul. Montecchi 15, Sik Rozalija ul. Don Bosco 20, Slak Marcela ul. Industria 1, Tiroeus Marija ul. del Pozzo 5, Cagnin Ivanka ul. Industria 26, Kerkoč FrančiSka ul. Sv. Marko 55, Colombini Natalla ul. del Pozzo 15, Drašlč Ana ul. Industria 6, Kressi Elena ul. del Rivo 30, Koren Josipina ul. della Guardia 48, Miedi Matilda ul. Sv. Giacomo 11, Jenko Erminija ul. Androna 1, Vidonis Ka-terlna ul. Milano 25, Skaracol Ester ul. Geppa 6, Giacominl Ida ul. Valdl-rlvo 15, Zgur Angela ul. Lavatolo 4, Modrijan FrančiSka ui Montecueco 37, Bresič Aldo ul. Navali 48, Ribarič Anton ul. Giulla 66, Peršič Andrej ul. Colonia 26, Pieri Filomena ul. Crlspl 81, Fogliani Marija ul. F. Severo 80, Salvagna Ida ul. Giulia 122. glasi: Zveza prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov v Trstu v zavesti, da v območju ozemlja pod upravo ZVU kolektivno predstavlja in brani interese organiziranega učiteljstva in profesorjev, šolstva in vzgoje, ugotavlja, da ZVU v Trstu sistematično z nedemokratičnimi ukrepi ovira normalni razvoj šolstva, preganja najbolj zavedno demokratično učiteljstvo... Zahteva, da se zajamči v zakonodaji popolna enakopravnost narodnostnih pravic tako na političnem kakor kulturnem področju ter zatre vsako narodnostno, rasno in versko nestrpnost». Gospod Destradi si je dovolil na zadnjem izrednem občnem zboru celo izjaviti, da niso slovenski učitelji še nikoli pomagali delovnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja v njegovi borbi za svoje pravice in za uresničitev upravičenih zahtev. Kaj so ti gospodje res že pozabili, ali pa se nočejo več spomniti, ker to njihovim podlim nakanam bolj odgovarja, da je bilo zaradi udeležbe v dvanajstdnevni stavki odpuščenih v coni A 110 učiteljev in zaprtih 85 šol. Kako to, da je na tako nesramno trditev molčal navzoči prof. Ferlan, ki je, kot vsi vemo, dobro poučen o vprašanju slovenskih šol? Kje je vse tisto poštenje in ljubezen do resnicoljubnosti, ki ga imajo ti ninternaciona-listi» vedno na ustih? Ali se prof. Ferlan ne spominja več, da je prav y tej. zadevi predložil tudi Mestni osvobodilni svet Vojaški upravi protestno resolucijo ? Se danes je več sloveaskih u?l-teljev, ki zaman čakajo na zaposlitev 4n t° prav zaradi tega, ker so brez obotavljanja stopili skupno z demokratičnim tržaškim ljudstvom v njegovo dvanajstdnevno stavko. Seveda to ni prav nič mar »zagovornikom« interesov slovenskega prebivalstva in še prav posebno slovenskega učiteljstva, katerim je trn v peti dejstvo, da so prav ti profesorji in učitelji ostali kljub vsej gonji, ki jo danes vodijo proti njim šovinistični časopisi, med njimi tudi Vidalijevo glasilo «11 Lavoratore«, zvesti tisti Sindikalni liniji, ki je vodila naie delavstvo v nj[egovi borbi proti imperialistom. Kaj ko bi pisuni članka v «11 Lavoratore« sprejeli kar nase tisti odstavek iz svojega članka, ki pra. vi, da bodo «postavili njegovo delo pred slovenski narod, kot primer lažnivosti, praznih in donečih besed, ki naj s hrupom in vikom preslepijo naivne ljudi, obenem pa bi bil primer tudi najčistejšega narodnega izdajstva? Indeks cen za življenjske potrebščine narašča - Trg z nepremičninami - Tržaška notranja in zunanja trgovina Tržaški odbor za izračunavanje življenjskih stroškov je objavil po. datke za oktober t. 1. Indeksne številke so v primeri s poprejšnjimi meseci občutno zrasle. Ako vzamemo za osnovo povprečje mesečnega potroška tipične družine (oče, mati, dva otroka) v tromesečju julij— september 1946 in ga označimo s 100, znašajo v primeri z njim indeksna števila za poslednja dva meseca t. 1.: postavke sept. oktob. prehrana 156.67 173.09 obleka 174.44 174.80 stanarina 324.63 324.63 kurjava in razgvet-ljava 225.09 225.09 razni stroški 204.38 227.29 skupaj 167.93 181.61 Glavni povišek je torej pri postavki za prehrano in za razne stroške. Izvira predvsem iz povišanih uradnih cen življenjskim po. trebščinam, ki se dele na nakaznice. Prav tako niso delili na nakaznice masti in so morali potrošniki kupovati na prostem trgu. Hkrati so narasle pristojbine za vožnjo na električni cestni železnici. Vse to so tedaj vzroki, ki izvirajo iz ukrepov javne uprave in to pot izpremembe cen na tržiščih niso bile odločilne. Za 5avno upravo in njene .vodilne organe so te ugotovitve, ki si jih niso izmislili kaki «slavokomunisti», milo rečeno porazne, potem ko je bilo z najrazličnejših strani postreženo z ogromnimi številkami, milijoni dolarjev, milijardami lir, izdelanimi plani in sklenjen potok pogodb, kar vse naj bi bilo osrečilo Tržačane in jim dokazalo nesebično skrb zanje s strani uniformiranih in ne-uniformiranih oblastnikov. Kako otrplo je gospodarsko delo-uanje v mestu, pokazuje tudi skromen promet nepremičninskega trga. V poslednjih dveh mesecih je bilo naprodaj nešteto zemljišč, stanovanj, poslopij in vil, ker so mnogi lastniki hoteli realizirati svoje premoženje. Toda fcupci so bili zelo zdrzni, bodisi da kljub oficielnim izjavam glede priMjučitve Trsta Italiji nimajo te vere, bodisi ker se nočejo izpostavljati stroškom prepisov. V tem času je bilo 117 sklenjenih nakupov v vrednosti 63 milijonov lir v septembru in 152 v vrednosti S4 milijonov lir v oktobru. Dva nakupa sta pomembnejša: švicarska vlada je kupila neko vilo za '15 milijonov lir, občina pa je prodala neko zemljišče za 13 milijonov. Pdč. pa je bil živahnejši promet hipotečnih posojil: 450 mili. jonov lir v obeh mesecih, od tega odpade 300 milijonov na neko lokalno veleindustrijo. Investicijske takse so znašale S—S,5%, le v nekaj redkih primerih 4,5%. Tržaška trgovina ne kaže še ni-kakih znakov oživljen ja, Četudi so jih nekateri napovedovali že pred dalj časa. Nekaj več prometa imajo trgovine s čevlji in tekstilijami, pač zaradi prihajajoče zimske dobe. Trg s pohištvom in gospodinjskimi predmeti je mrtev, tudi zaradi cen, ki so jih bili trgovci navili zelo visoko in sedaj nočejo popustiti. Tudi zunanja trgovina je skromna, bodisi glede kolonialnih predmetov., kakor glede suhega sadja in kož. Nekaj živahnosti kaže trg z lesom zaradi nekaterih večjih kompenzacijskih poslov za privatni račun. Zelo slabo pa je zaposleno tržaško ladjevje. Zakaj ni za nas trgovske šole? Praktična potreba je pokazala, da Slovenci v Trstu nujno rabimo dveletno trgovsko šolo. Mislili smo, da se bo tudi pri tem vprašanju šolski oddelek VU držal pravila, kakor že pri drugih srednjih šolah, da bo dovolil otvoritev, če bo dovolj vpisanih učencev. Zato se je istočasno z vložitvijo prošnje pri šolsfci oblasti začelo s poskusnim vpisovanjem učencev za to šolo. V kratkem se jih je priglasilo 46 za prvi razred, kar je več kot opravičuje potrebo za njegovo otvoritev. Kljub temu pa je šolska oblast pri VU odgovorila na prošnjo negativno in ko so jo tskrbno» preučili, so prišli do zaključka, da je «neizvedljiva» in da ne morejo odpreti v Trstu dvoletne slovenske trgovske šole. Zakaj je ta stvar neizvedjiva, so gospodje skrbno zamolčali, ker Verjetno nimajo nobenega argumenta, ki bi res držal. Omenili smo že, da se je vpisalo dovolj učencev in tudi profesorjev ne manjka. Prav tako bi ne mogli delati preglavice šolski prostori, saj je še vse polno šolskih poslopij, ki služijo vse drugim namenom, le ne za šolo, pa čeprav bi jih lahko ponekod izpraznili. Tržaški Slovenci torej upravičeno pričakujejo, da bo šolska oblast preučila to vprašanje in tokrat Še bolj skrbno, ter ugodila njihovim upravičenim zahtevam. Dober plen na meji V nedeljo okrog 12 je civilna policija zaplenila dvem mladenkam iz Jugoslavije tri vole, 77.000 lir in A ameriški dolar. Mladenki sta 19)«tna Danica Cek in 27 letna Mamič Stanislava, obe iz Kurcike v Jugoslaviji. ICer policija *e nadaljuje s svojo preiskavo, Js njeno poročilo tako kratko in lakonično, da ni mogoče razumeti, kaj so delale obe ženski y Bazovici in če so morda pritihotapile blago iz Jugoslavije ali ne. Jetnik pobegnil policajem pred nosom Gotovo je še vsem znana zadeva s tatvino bakra m drugih kovin, ki so ga na debelo odpeljavali iz mestnega pristanišča pod Skednjem civilni uzmoviči V sodelovanju z nekaterimi člani vojaške in civilne policije, ki ga je čuvala. Med glavnimi krivci, vsaj med tistimj, ki so takrat prišli pod ključ, je bil tudi Libero Degrassi, ki ga je sodišče obsodilo na tri leta zapora in je imel zadnje čase svoje bivališče pri jezuitih. Ker pa se je v zvezi s to tatvino še vedno vodila preiskava, je prišla od časa do časa policija po kakšnega jetnika k jezuitom in ga odpeljala na zaslišanje. Tako je bil predsinočnjim okrog 18 ure na vrsti za tako zaslišanje naš junak Libero Degrassi. Civilna policija, ki je dodeljena ameriški vojaški policiji, je prišla z jeepom po njega in ga odpeljala po mestu proti sedežu ameriške policije. Ko so se peljali preko Goldonijevega trga pa je naenkrat postalo Degrassiju slabo, ali vsaj hlinil je, da mu je tako. Svojo vlogo je tako dobro igral, da so mu verjeli celo policaji, se ga usmilili in ga odpeljali v neki bar. Bili pa so toliko neprevidni, da so izbrali ravno bar Cimetta. Tam je mož naenkrat začutil potrebo PO stranišču. Eden policajev se je postavil pred vrata in čakal, da se bo jetnik vrnil. Ko pa se mu je zdelo le predolgo, je odprl vrata in našel prazen prostor. Sele takrat so se spomnili, da ima bar notranjo zvezo s taverno Cimetta in po tej poti jo je Degrassi ubrisal skozi izhod na ul. Carducci In i d tam na svobodo. Policija je šla takoj na lov in preiskala vso bližnjo okolico. Toda ves njihov trud je bil zaman, ker je bil ubežnik že na varnem. Tudi preiskava na njegovem stanovanju ni imela nikakega uspeha. Truplo brez glave in rok v Nabrežini V ponedeljek; okrog 18.30 so našli blizu nabrežinske postaje tik pod železniškim viaduktom že razpadajoče truplo neznanca. Truplo brez glave in brez obeh rok. Poleg njega so našli železne dele vojaške puške. Devinska policija je takoj sporo- zjutraj se je odpravila skoro vsa leteča četa s svojim načelnikom inšpektorjem Barbaro na čelu na kraj, kjer so našli truplo. Ves dan so delali preiskavo in ugibali, če je bil neznanec ubit, ali če gre morda za nesrečo. V zvezi s tem so menda tudi zaslišali nekaj oseb in nekatere pridržali. Doslej Se niso mogli ugotovtti, kdo naj bi bil umorjeni, vendar so začeli nekateri govoriti, da je morda to Emil Ca-harfja iz Nabrežine, katerega že nekaj časa pogrešajo. Policija o tem še ni izdala nobenega poročila. Nazadnje je moral v bolnico V nedeljo zvečer okrog polnoči je šel 531etni Juriševič Karel iz ul. Pondares 5 po ul. Caccia proti svojemu domu. Tedaj je privozil mimo neznan avto in ga podrl na tla. Avto se ni ustavil, ampak je 5e hitreje vozil dalje in izginil za vogalom. Juriševič je začutil bolečine ob strani, vendar se je vseeno pobral in se zavlekel domov. Ker pa bolečine tudi v ponedeljek niso ponehale, ampak so bile vedno hujše, se j.e odpravil včeraj ob 9 v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljenih nekaj reber na levi strani. Zdravnik ga je dobro Sreda 17. novembra Gregor, Zmaga Sonce vzhaja ob 7.07, zahaja ob 16.32. Dolžina dneva 9.23. Luna vzhaja ob 1S.43, zahaja ob 7.55 Jutri 18. novembra Milko SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Pojutrišnjem nova premiera Komaj je izzvenel smeh pri Sv. Ivanu v Shakespearovi komediji «KAR HOČETE», že Se obeta »popolnoma neverjeten dogodek« v Kinu ob morju. Ce nas je prej zabaval veliki Britanec iz 17. stoletja, nas bo zdaj znameniti Rus iz 19. stoletja s prešerno igro iz. svoje dobe. Gogolj je svetovno znan po svojem romanu «Mrtve duše« in po ■i v o jem slovitem «Re-vizorju«. Ali to pot se ne bomo smejali pokvarjenosti caristične-ga režima, temveč se razvedrimo ob veselih prizorih meščanskega izbiranja ženinov. Nevesta jih• ima skoraj pet na vsak prst, prebira jih in rešeta, da je kaj. Zadeva ne bo tako zapletena kakor ondan v Shakespearu. Tudi brez velikega duševnega napora bo vsakdo lahko sledil in se muzal ali smejal, kakor mu bo všeč pri Gogoljevi komediji «ZENITEV«. Casl so resni, prizori pa prav nič. Iz nasprotja med resnobo časov in veselostjo novih prizorov si vsakdo lahko skuje novo notranje ravnotežje, če mu ga je življenje kaj zmajalo. Nevesto Agaijo Tih°-novno bo igrala Štefka Drolčeva, slavne ženine pa naši vrli * je: Jožko Lukeš, Juf* Košuta, Modest Sanein in Božo Podkrajšek. Posredovalki Fjokli —” Angeli Rakarjevi bo lezel v zelje Kockarja) — Rado Nakerst. V. bavnih vlogah nastopajo še: Vera Rertice v a, Ernest Z ega in Josip Fišer. Režija in scena: Jože Babič. Tudi kisli obrazi naJ pridejo v petek 19. *■ m. zvečer v dvorano Kina ob morju. Iz «** se ne vrnejo kisli. P?eJ nas je vedril zapao> zdaj nas bo vzhod. SPOMINSKI DNEVI 1946 se je pričelo I. zasedanje ustavodajne skupščine LRS. Trajalo je do 20. novembra. PRESKRBA Razdeljevanje riža. Danes bodo v mestu in podeželju začeli deliti po 1 kg riža navadnim potrošnikom na odrezek II - testenine. Istočasno bodo pooblaščene trgovine delile riž na do. datne nakaznice. Konec razdeljevanja 30. t, m. Cena v mestu 124, na podeželju 126 lir za kg. ENOTNI SINDIKATI Obvestilo pekom. Opozarjamo peke, da sl preskrbe kvalifikacijsko spričevalo, ki bo izdano po paritetni komisiji, kakor je bilo sklenjeno med sindikalnimi organizacijami in zvezo pekov po pravilniku paritetne in kvalifikacijske komisije. Spričevalo sl morajo preskrbeti tudi brezposelni peki. Obrazci za prošnjo so na razpolago na sedežu v ul. Imbriani 5-1 soba 16. Zveza kovinarske stroke. Zaupniki delavnic majhne industrije in rokodelstva so vabljeni na sedež v ul. Imbriani 5 danes 17. t. m. ob 15 zaradi dviga volivnih obrazcev za kongres zveze ES. Zveza občinskih nameščencev. Danes 17. t. m, ob 15.30 na sedežu seja upravnega odbora. Novinarji. Danes v sredo 17. t. m. ob 18 Je v ul. Imbriani St. 5 odborova seja. Občni zbor kovinarjev. Danes ob 1.9.30 bo v. dvorani DSZ v ul. Conti št. 11 občni zbor kovinarjev Strojne tovarne pri Sv. Andreju. Razpraljali bodo o mezdnem vprašanju in kongresu konfederacije. IZLETI Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 5. decembra izlet na Trstelj skozi 2elezna vrata in Dornberg. Odhod ob 6 iz ul. F. SeveTO. Vpisovanje v ui. F. Filzi 10-1 in v Rojanu v čevljarni Gec, na trgu tra i Rivi 2 do vključno 23. t.m. Smučarsko planinsko zimovanje PDT. Planinsko društvo v Trstu priredi v letošnji zimi okrog božiča in novepa leta smučarsko planinsko zimovanje na Pokljuki (1400 m) nad Bledom, In sicer v treh enotedenskih dobah. (Kdor hoče, si lahko podaljša zimovanje za več kot en teden). Prva tedenska skupina bo zimovala od 19. do 26. decembra, druga od 26. decembra do 2. januarja in tretja od 2. do 9. januarja 1949. Ker gre za najlepše smučarske terene na Gorenjskem, za prvovrstno hotelsko oskrbo ter je i vračunan že istočasno prevoz z direkt. nim avtom tja in nazaj po zelo zmernih cenah in ker je število mest omejeno ter v precejšnji meri že krito, opozarjamo, da naj se Interesenti takoj priglase v ul. F. Filzi 10 I. nadstropje od 17 do 1 vsak dan. Tudi pojasnila prejmejo Interesenti v ul. F Filzi. Tržaška borza Zlati šterling 9300, papirnati šter-ling 1800, dolar (telegr.) 652, dolar 645, švicarski rfank 164, 100 francoskih frankov 140, avstrijski šiling 16. čila o tej najdbi y Trst in včeraj | obvezal in ga poslal domov. jF izkulturne tekme ob koncu mednarodnega dijaškega tedna LONGYKA MIRO Dijaško ftzkulturno društvo Je z uspehom zaključilo mednarodni dijaški teden s svojim zmagami na turnirju odbojke in košarke, Izmed turnirjev je bil najzanimivejši turnir košarke. Mlada ekipa Tomažiča B je zasedla na turnirju prvo mesto in s tem prejela v dar pokal Zveze tržaških vlsokošolcev. Na drugem mestu je Dijaško FD, ki je s precejšnjo razliko premagalo ekipo Hediva, ki je zasedba tretje mesto po zmagi nad Dijaškim FD B. V odbojki je ženska ekipa Dijaškega FD premagala z lahkoto žensko ekipo Sv. Marka In Je zato prejela v dar lep pokal. Moška ekipa odbojke Dijaškega FD je prinesla svojemu društvu drugi pokai dneva z zmago nad odlično ekipo Tomažiča, ki je zasedel z zmago nad Delavskim športnim društvom ES drugo mesto. Po finalnih tekmah Je bilo v dvorani DSZ ES med odmorom po dijakih organiziranega plesa obdarovanje zmagovalskih ekip. Moštva košarke ZDTV se uveljavljajo na tekmah v tujini V nedeljo 14. t, m. je ženska ekipa DSZ ES nastopila v Vidmu proti ekipi ARI, ki je zasedla prvo mesto na tekmah Zveze Italijanskega ljudskega športa v Bologni. TržaSkega ekipa je presenetila z zmago 22:8 in najboljša izmed Tržačank je bila nedvomno Della Pietra Lina. Prvaki Tržaškega ozemlja v košarki ekipa Tomažiča se je v Pulju srečala z tamkajšnjo ekipo FD Pulja, ki je zasedla na hrvaškem prvenstvu drugo mesto. Nad vse srečen dan za Tržačane je pomagal, da so igralci Tomažiča z velikim uspehom končali igro v svojo korist z razliko 54:18. Zenska ekipa FD Medusa je v Pulju ravno tako odigrala tekmo s tamkajšnjo Jensko ekipo In je zmagala 18:12. Res srečen dan je bil v nedeljo za naše igralce košarke, ki so v Jugoslaviji in Italiji pokazali, s kakšnim uspehom gojijo to športno panogo. PRED DVOBOJEM TRST:UUBUANA V VAJAH NA ORODJU Sestavljena je moška reprezentanca Ljubljane V soboto, 20. t m. bo v Ljubljani dvoboj v vajah na orodju med moško In žensko reprezentanco Trsta In Ljubljane ter istočasno telovadna aka. demlja Tržačanov. Moška reprezentanca Ljubljane Je že določena in sicer je tvorijo: Lon-gyka, Subelj, Lesjak, VVildmann, Oblak In Miloševič. Longyka In Subelj sta olimpijska reprezentanta In bosta Imela pri tekmi nedvomno odločilno vlogo. Wlldmann je pred vojno tekmoval na tekmah v višjem oddelku, po vojni pa je nastopil le dvakrat In sicer 1 1946. Lesjak se Je letos udeležil olimpijskega treninga in bo nedvomno soliden tekmovalec. Oblak ie začel tekmovati z Uspehom Sele po vojni ter je med najboljšimi telovadci I. razreda, enako Miloševič. Najboljši telovadec Grilc na žalost ne bo mogel nastopiti, ker se je šele pred kratkim vrnil iz JA in še ni v formi. 2enska reprezentanca še ni sestavljena, ker ni gotov nastop Vojskove in Crnetove, tako da bo dokončna postava določena šele prihodnji teden Tekma Trst : Ljubljana v vajah na' orodju bo nedvomno velik užltefc za vse ljubitelje telovadbe in posebno orodne. V nedeljo zvečer bodo Tržačani nastopili še v Mariboru, v ponedeljek pa se vrnejo v Ljubljano, kjer bodo priredili zaključni nastop še v Litostroju za delovni kolektiv te tovarne. KONEC BALINCARSKE SEZONE Finalne tekme za pokal »Alojzija Ukmarja" 31. preteklega meseca je organizirala športna zveza Kolonje zadnje tekme za ballncarskl turnir, s katerimi je bilo zaključeno delovanje te sekcije za letošnjo sezono. Ob koncu tekem je bilo v društveni dvorani obdarovanje zmagovalnih ekip, pred katerim je bila komenmera. cija za padlim Alojzijem Ukmarjem, znanim ljubiteljem ballncanja v Ko-lonjl. Predsednik odseka g. Zullian Je v kratkih besedah orisal delovanje padlega, ob koncu pa Je Marlza Ukmar, hčerka padlega, Izročila darila. Športna zveza kolonja se s te*n najlepše zahvaljuje vsem sodelujočim ekipam, posebno pa štirim fl-nalistlnjam, ki so denarne nagrade dale na razpolago družini padlega. Te štiri ekipe, ki zaslužijo vse priznanje so Konopljarna A, Konopljarna D, Col ILVA ln Tomažič, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 16. novembra 1948 se je rodilo v Trstu 5 otrok, 1 mrtvorojen, umrlo je 9 oseb in porok Je bilo 9. Civilne poroke: uradnik Salt George in gospodinja Durigo Jolanda. Carkvene poroke: posestnik Boha-man Benjamin In uradnica Beni Marija. vojak ameriške vojske Stallinks John in uradnica Petri Diana, trgovec Cirillo Anton In prodajalka Taglia-pietra Ivanka, uradnik Bison Pavel in uradnica Saravallo Anita, mesar Trevisini Arturo In delavka Vascotto Gemma, učitelj Bruggeri dr Ivan in gospodinja Bonifaclo Alojzija, pevovodja Benini Darij In pevka Člana Isaura, vojak ameriške vojske Keller Allan In gospodinja Seehuber Tereza. Umrli so: 63-letna Trevlsan Lucija pr. Fonda, 65-letnl Caroll Ivan, 47-Ietna Vouk Amelija pr. Flego, 48-letna Memstnik Marija vd. Skutnik, 77-letna Bevilacqua Ana vd. Braldottl, 79-letnl Morettinl Ivan, 56-letna Ma-kuz Marija, 72-letni Parovich Ivan, 38-letnl Bodettlch Matej. SLOVENSKO NARODNO gledališče za Tržaško ozemlje V petek 19. t. m. ob 2» premiera Gogoljeve komedije v „Zenitev6i v dvorani Kina ob ntMfi1 Prodaja vstopnic v četrtek !*• in petek 19. t. m. pri bla*«®' Kina ob morju od 11 do 13 in 400 uro pred pričetkom predstave. Natečaj za zdravniškega asistenta Zavarovalni zavod proti b°l^| (Istituto nazionale per le as3'curar!£ ni contro le malattie) razpisujejo sto notranjega zdravniškega aS“l~Lj] pri kirurgičnem sanatoriju. Ziau« rok vlaganja prošenj je 18. dec«i®* t. 1. ob 14 uri. Interesenti se seznanijo s pogoji, ki so na y0 na sedežu v ul. Nordio 15 soba nadstropje. ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? OVENSKJ 'Z. 1 ■M RADIO W 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja 7.45. Poročila. 11.30. Solistična 12.00. Sodobna Anglija 12.10. -((Novega sveta«. 12.45. Poročila, i' i. Glasba po željah. 13.40 Operne ^ pojo ruski pevci. 14.00. P010^. 14.15. Dnevni pregled sveiovr.cS*. ka. 17.30. Plesna glasba. 18.00. » ^ ca pripoveduje. 18.15. Samospevi a glas in orkester. 18:30. OrkeSt!qnO, glasba novejših skladateljev. ^ Zena in njen svet. 19.15. Glasba _ nih narodov. 19.45. Poročila-Slovenska orkestralna in zboro . glasba. 20.30. Iz domače knjižne « lice. 20.45. Nekaj veselih ritmov. Vzori mladini. 21.30. Zabavni ^ ster. 22.00 Dobri vojak EvejK. Brahms: koncert za violino in °^lf ster v D-duru. 22.40. Plesna B * 23.15. Poročila. 23.30. Kaj jutrišnji spored? 23.35 P°ln01 glasba. KINO == 16: «Zelezna pe*4*’ ROSSETTI. Rooney. EXCELSIOR. 16: »Plgmalion«, u- FENICE 16: «Junak cestes, Mac: FILODRAMMATICO. 16: «Vreca ta», P. Goddard. C ITALIA. 16 :«Otok Montekrista*. Gora. ALABAHDA. 16: ((Petrolejska ca», C. Gable. IMPERO. 15.30: «Mesto mladine*. Tracy’ ,,-tavl * GARIBALDI. 15: «VIak se US« Berlinu«, M. Oberon. VIALE. 16: «Desperados» R- sc°'' MASSIMO. 16: «Plesi z menoj«. Astaire. fisija* KINO OB MORJU. «Nevarna G. Jones. higti, NOVO CINE. 16: ((Zločinec je v P. 0’Brien. nnld^ ODEON. 16: «Drevo raste v Bro« nu», J Blondell. IDEALE.' 16: Kitty Foyle», G-_ MARCONI. 16: «Kitty», P- G0 ARMONIA. ((Povratek dr. X»-AZZURRO. ((Rocambolei), Bra ^eist"1, BELVSDERE. 16: «Balalajka», KINO SKEDENJ: «Srebrne drs SAVONA. 16: «Crna slonova K C, VITTORIA. 16: ((Krik hribov , Cra\vford. co^ VENFZIA. 15: ((Gospodična m boy». ADIJA. «Tolpa izven zakona»-.ofle. RADIO. nVragovo zlato«, M ALFOGLAS1 OPREMLJENO SOBO ali mestu ali izven išče slovenski u Ponudbe na upravo Prlmorskcs nika pod «Takoj ali s nrvim»- ^ Praznični ADEX iziefj ZAGREB 18. in 19. DECEMBRA 1(j43. BLED 25. in 26 DECEMBRA 1948. VPISOVANJE PRI VSEH POTOVALNIH URADIH DO 24- < Pojasnila dobite pri ADRIA-EXPRESS - ul. F. Severo 5, tel. 29-243 »morski dnevnik — S — GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOOORSKA ULICA 42 - Ut. 749 ZA ZDRAVJE ŽIVUfJE Kako odvračamo jesenske škodljivosti Goriško županstvo pozablja da }e bil pred tremi leti fašizem pokopan Mie« Mnosioega upražania mmm v nalili iU Lunedl«, ki med vsemi listi * Vl-ste najbolj boleha na šovinizmu. je 15 .t. m. v poročilu z o^vo-r'tvene seje goriškega občinskega sveta pod štirikolonskim naslovom: «11 compagno Pustetto difende 1*1-talia« napisal med drugim tudi naslednje vrstice: Obvestilo pariizaaom Odsek za bivše partizane pri DFS poziva vse, ki so prejeli od pristojne komisije v Rimu priznanje partizanstva, naj se čim prej javijo na sedežu v ul. Montesanto 10. S seboj naj prinesejo potrdilo o bivanju (Certificato di residenza) v dveh izvodih. DoSorosa constatazione Al consigiiere slaivo rispcmdera piu lardi il consig-iere oommvista Pustetto, lf qua>le dira ciuelio che nessu-n conskiiere .tesano lxa vo-iuto dire (e el d&piaoe che H pu&-blico sta st a to oasi tntemperaote da impegire. quasi al Pustetto d;1 P&riare, anohe quando diceva del.e cose guste): il consig;«ere comu* a ista 6 1’unico infattt che espl*ici-temenfce abbia lnvitato gli slavi a n©n parlare slove no in Consigiio oomunale, perchš (kupo D.renfaivnt fla che Gor.zia d annessa al/Italia tutti ormai sanno rital&ano. e la oro ostinazione nei parlare una ftn ?Ua che gli. altri non capiscnno, sa* Prebbe di. r.pioca. Ed 6 dotacso daver consiatare che queste paro.e le ha de*&e un ftvversario po^tico, app&ifoenente a quel part»to che tanto ha osteg-&laio i ncsfcri sentimenti naziomali hla progi 6orlo8-Vid6(n dva nova vlaka Od včeraj vozita na progi Gorica. Videm dva nova vlaka z naslednjim voznim redom: Gorica: odhod ob 15.10 uri, prihod od 15. uri; Videm: odhod ob 14.35 uri, prihod ob 15.36 uri. Ustoličenje novega župana Po volitvah in po slovesni seji, na kateri je bil izvoljen župan in ožji občinski odbor, smo prišli danes do tretje in končne etape na poti uradnih priprav, ki so običajne in potrebne pred dokončnim dejanskim prevzemom oblasti s strani nove občinske uprave. Novi župan dr. Ferruccio Bernar-dis bo danes 17. novembra dopoldne zaprisežen pred prefektom dr. Palamaro. Po zaprisegi bo nastopil mesto prvega Občinarja in, čeprav še mlad, bo prevzel vse dolžnosti občinskega župana. O novem županu krožijo glasovi, da je strokovno sposobna osebnost, da se razume na tehnične zadeve in socialno-gospodarske probleme občine In pokrajine ter da je, kar se tega tiče, od demokristjanskih kandidatov najbolj primerna oseba. i gor iz ant oer questo avvorsano Dooroso per i si,enzioslssimj consiglieri dei grupp na z iona l Durante questa prima seduta 6 enetto n S«ndaco e ta Giun* e che tutti fciustamente ^Pe cia Imen e p ■° naše bi se to bralo: Bridka ugotovitev venskemu svetovalcu je (ca<-'dgoijoril komunistični sveto-jj,c Sv.stetto, ki je povedal to, če-? noben italijanski svetovalec ni (in žal nam je zaradi nezmer-Sft občinstva, ki je motilo Pu-tudi tedaj, ko je ugotavljal J^na dejstva). Komunistični .ttovalec je bil namreč edini, ki jasno pozval Slovence, naj v ?pnskem svetu ne govore slov e n-^ fccjti po tridesetih letih, kar je Gorica priključena Italiji, konec koncev vsi znajo italijanščino in bi njihovo trdovratno vztrajanje govoriti jezik, ki ga drug i ne razumejo, dišalo po osveti. Trpka je končno ugotovitev, do je te besede izrekel politični nasprotnik in pripadnik stranke, ki je toliko napadala naša nacionalna čustva in ki ji zato vsi Goričani upravičeno nasprotujejo. Trpka zlasti za povsem onemele svetovalce nacionalne skupine. Komentar bo bržkone napisal «11 Lavoratore?*. Okrožnice za trgovce ^veza trgovcev v Gorici sporoča, , so na njenem sedežu dane na Jf^Sled vsem včlanjenim trgovcem jj^ožnice o sledečem: 1) pregled lavinskega sporazuma med Itali-«1 Anglijo; 2) vesti o angleški i^Vini; 3) trgovinske izmenjave >ico; 4) podaljšanje roka za Madžarski; 5) razne vesti trgovine z inozemstvom; 6) uvoz tekstilnih surovin; 7) ju°**la o francoskih tržiščih; 8) ]. °2ila za izvoz Tastlin in njih de-v Nemčijo. za razprodajalne časopisov ^veza trgovcev v Gorici sporoča, razprodajalnam časopisov ni držati urnika, ki je bil dolo- 2a druge trgovine s prefekto-°dlokom dne 26. junija 1948. Motor v kmečki voz državni cesti, ki pelje iz Go-M Gradiško, se je predvčeraj-ob 17. uri pripetila prometna . f*ča. 35-letni Herman Bevi- Menjava letnih časov vpliva na i dobro ali slabo rejo živali, utrjuje aii ruši njihovo zdravje. Različna zračna toplina, dobra ali izprijena krma, vetrovi, mnogovrstna raza itd. so činitelji, ki pospešujejo zdravje ali pa povzročajo bolezni. Jesensko vreme je podobno pomladanskemu, le da postajajo v jeseni vremenske prilike vedno slab. še, dočim se je spomladi nadejati, da se izboljšajo. Jesensko vreme je običajno izpremenljivo, mrzlo in mokro- Dež, slana, veter, megla se vrstijo zaporedoma in to prinaša razne bolezni med živino. V pozni jeseni trava večkrat zmrzne; zmrz-la krma pa povzroča zelo nevarne, celo smrto nosne bolezni. Jesensko blato in voda povzročata pri govedu in ovci vnetje med parklji. Na splošno pa se jeseni živina bolje počuti in se hitreje redi kakor poleti. Da se naši kmetje čim bolj izognejo jesenskim škodljivostim, je potrebno predvsem, da vedo, kako krmiti živino v tem letnem času. Predno izženejo živali na pašo, naj jim dajo nekoliko suhe klaje. Nikoli naj ne pasejo prezgodaj zjutraj in tudi ne prepozno zvečer, ker mrzlo vreme in rosni pašniki so nezdravi. Najpravilneje ravna tisti, ki izžene živino okoli devetih zjutraj in pase do treh ali štirih po-| poldne. Pri dolgotrajnem deževnem vremenu pustite živino y hlevu, da se zunaj ne prehladi. Od sveže krme naj se ne preide hipoma na suho krmljenje; izprememba naj se izvede polagoma. Svežo krmo je treba postopoma odtegovati, količino suhe pa povečati. Snažite noge, parklje in kopita, da zabranite rape in vnetje med parklji. S previdnim ravnanjem bomo lahko odvrnili v jeseni marsikatero bolezen, katero bi pozimi le težko ozdravili. Kmetom se torej priporoča marljivost, saj se stvar tiče njihovih gospodarskih koristi. Pozimi so bolezni redke, ker pri dobri krmi in v primerno gorkih hlevih se živina dobro počuti. Drugačna pa je stvar s tistimi boleha-vostmi, katerih se je nalezla živina že v jeseni. Te se da le težko o-zdraviti; včasih preboli žival vso zimo in si opomore šele spomladi. Ako pride žival iz gorskega hleva na mrzli zrak, se kaj lahko prehladi in iz tega izvirajo nevarne bolezni kakor prehlanjenje in dru go. Težko je odstraniti vse zimske nevarnosti, a vendar bo umni gospodar, ako le hoče, preprečil mnogo bolezni, ako bo pazil, da ži vina v jeseni ne zboli in ne zanese bolezni y zimo in če bo skrbel, da bo za vso zimo dovolj dobre klaje ter da bodo hlevi zdravi in primerno topli. Da se na goriškem županstvu ni v bistvu nič spremenilo od časov, ko so imeli besedo «gerarchi», je Že stara pravljica. Nazadnjaški duh najbolj strupene sorte veje iz vseh tistih uradov, kjer so po potuhi desničarskih strank in po zaslugi protislovanske politike vodilnih krogov ostali in se razbohotili ostanki prejšnjega režima. Oni od MSI se n. pr. po pravici lahko ponašajo, da imajo na našem županstvu svojo trdnjavo, na katero lahko vsak čas računajo. Poglejmo, kaj pravi k temu neko zadnje obvestilo goriške Delavske zbornice javnosti, ki naj po njem sama presodi ali sploh vedo na županstvu, da je bil fašizem pred dobrimi tremi leti uradno pokopan. Delavska zbornica pravi! «Ze ob drugih prilikah smo bili primorani povedati, da na občini neki «capisquadra» izkoriščajo vplivni položaj, ki ga uživajo vsled svoje službe na vodilnih mestih, in izvajajo nad podrejenimi delavci pritisk, da jih prisilijo zasledovati na sindikalnem polju svojo voljo. Znano je, da ti gospodje zanemarjajo posle, za katere so plačani, in se v delovnih urah vrtijo po opravkih, ki nimajo nič skupnega z njihovimi nalogami. Nič nimamo proti temu, da sami delajo na sindikalnem poprišču so svojem politič. no-sindikalnem prepričanju, toda protestiramo zaradi nedemokratičnega načina, ki se ga poslužujejo, izrabljajoč svoj službeni položaj (Sindacati liberi op. ured). 1250 tisoč papirčkov. Sodnik ji je Upravičeno pričakujemo, da bo j naložil 50.000 lir globe. nova, demokratično izvoljena občinska uprava, povedala vsem funkcionarjem na občini, da v režimu demokracije ne bo dopustno ustrahovanje in pritisk nobene vrste na osebje in nameščence in da bo vsaka kršitev teh načel razkrinkana pred javnostjo ter kazno. vana s primernimi disciplinskimi ukrepi. Tatovi koles Včeraj so neznani tatovi odpeljali kolo 32-letnemu Renzu Salva-terru z Rooseveltovega korza 37. IZGUBLJENA LiSTMCA Roberti Ida, stara 20 let, je včeraj prijavila goriški policiji, da je izgubila svojo listnico z osebno izkaznico. Listnico je izgubil tudi 53-letni Ivan Culot iz ul. D. d’Ao-sta 63. Kronika kazenskega sodišča Včeraj je kazensko sodišče v Gorici preučilo številne obtožnice, ki jih je že 1-946 leta predala sodnim oblastem goriška finančna inten-danca. V glavnem je šlo za prijave tihotapcev s tujim tobakom, cigaretami in papirčki. Najprej smo slišali, kako se je zagovarjala 25-letna Olivi ja Milan 'i i« s.rarss ailno delavce, na] se vpišejo v j . organizacijo*. I policisti in ]i zaplenili kovčeg silijo delavce, naj pseudo - sindikalno Milanovi so sledili na zatožni klopi mnogi drugi tihotapci z istim blagom. Tudi te so predlanskim prijeli na mostu pri Pierisu in jim zaplenili mnogo blaga: 43-letni Gua-nin por. Zipponi Amaliji kg 2.40 cigaret; 26-ltetni Viezzoli Lilijani iz Milj kg 1.900 tobaka; 38-letni De Valeri Mariji iz Trsta kg 4.600 ame. riških cigaret; 38-letni Pignatelli Hipoliti iz Trsta 1300 cigaretnih papirčkov; 50-letni Pelicon Mariji i? Milj kg 1.220 vtihotapljenega izdelanega tobaka; 40-letni Pavla Rosi iz Trsta 30 zavojčkov ameriških cigaret; 28-letnemu Viktoriju Sti* ber iz Genove 10 zavojčkov ciga* ret; 29-letni Biasi Adi iz Trsta 90 zavojčkov cigaret «Good Lucku; 43-letnemu Furlani Jožefu iz Trsta kg 1.500 tujega tobaka; 29-letnemu Pellizzari Virgilu iz Trsta 1190 cii garet. 24-letnemu Bartolovich Mar« celu iz Trsta kg 1.190 tujih cigar ret; 35-letnemu Tomasi Rafaelu iz Milana kg 2.700 cigaret. Poslednja je prišla pred sodnike 33-letna Pa* iola Ana iz Trsta, ki je kupčevala nič manj kakor z 10.000 cigaretami mi papirčki. KSNO VERDI. 17: «Ljubezen, ki ubije*. VITTORIA. 17: «Prisilnl pristaneta^ P. Calvert in M. Grahame. CENTRALE. 17: «Brez povratka*, A. Le« in G. Roland. MODERNO. 17: «Ljut>ezen v Sigma Ki-ju» E. Knox in R. Hunter. EDEN. 17: »Most San Luis Rey», St Bari in F. Lederet. I8TRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU ■ ULICA C BATTISTI 301/a PR1TL. - TEL. 70 VI. ZASEDANJE OKROŽNE LJUDSKE SKUPŠČINE Prinašamo nekaj številk iz od-1 preskrbi oblast določene kontingen-kupne statistike, da bo razvidno ve-l te določenega blaga, pristojno pod-liko delo, ki so ga opravile naše ' jetje sklene z dobavitelji dobavno pogodbo, potem pa sedi na tej po- na zadnjem sedlu katerega je sedel tudi 39-letni Rijavec Bogomil kmečki voz, na katerem se je peljal Hijacint Giunta. Voz je bil namreč brez luči, kar je privedlo do nesreče. Ob udarcu je Rijavec odnesel poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti IS dni. Tatinska družba in mortadela TRST Predvčerajšnjem so neznanci odnesli iz trgovine Albine Zerbo pri Orehu 49 eno celo mortadelo. Trgovka je javila tatvino policiji v Miljah, ki je začela iskati uzmo-viče. Včeraj zjutraj ob 7.30 se jim ‘,e res posrečilo, da so aretirali 21 letnega Metlica Stelia iz ul. Luciani 3, ki je bil glavni krivec tatvine. Poleg njega pa so aretirali še 27 letnega PalČini Attilia iz Skednja, 401etnega Pribac Karla iz Spodnje Magdalene in 221etnega Sarra Viljema iz ul. Sonnino 9, ki so mu pri tatvini pomagali. Mortadele seveda ni bilo nikjer. Da bo lažje prebavljal so Metlico obdržali v zaporu, dočim so ostale tri pustili na zadruge. Odkupljenih je bilo: 995.000 kg Češenj, 865.000 kg graha, 3,600.000 kg krompirja, 2,600.000 kg paradižnika, 830.000 kg fižola y. stročju, 3,300.000 kg ostalega sadja in zelenjave. Skupna vrednost vseh odkupljenih pridelkov je preko pol milijarde Ur. To ni majhen uspeh, vendar ne mislimo peti slave za izvršeno delo. Kakor rečeno, smo se morali boriti z velikimi organizacijskimi in drugimi težavami. Zato naj velja poziv za čim popolnejšo organizacijo naše zadružne trgovske mreže in to predvsem: 1. v pogledu organizacije odkupa vseh pridelkov, ki jih nudijo, ali ki jih imajo kmetje—pridelovalci. 2. V pogledu zadovoljitve vseh potreb, ki jih imajo kmetje—pridelovalci. 3. V pogledu točnega pregleda potreb odkupa, prodaje in sploh vsega gospodarskega sodelovanja v območju zadrug. Glede ostale trgovine moramo ugotoviti, da se prodaja na nakaznice razvija več ali manj dobro, medtem ko je prosta prodaja pred metov široke potrošnje ie daleč od zadaj. Prodaja racioniranega blaga ni nikalca umetnost. Za kontingente skrbi oblast, kolikor je v danih prilikah mogoče. In prav v tem pogledu moramo ugotoviti, da je prav racionirana preskrba v našem okrožju zelo napredovala in to po znosnih nizkih cenah. Ne moremo pa tega trditi o prometu blaga po svobodnih cenah, to je Q blagu široke potrošnje, lsi ni bilo racionirano. V tem pogledu se naša trgovina na debelo kakor na drobno, niti zadružna ie ni zbudila iz mrtvila povojnih let. Naši trgovski mreži manjka še mnogo, zelo mnogo pri spoznavanju vsakdanjih potreb ljudstva, iskanju in naročanju blaga, pri pravočasnih dobavah, evidentiranju je trčil z motornim kolesom 1 svobodi in iih prijavili sodišču. godbi in čaka, da bo dobavitelj izpolnil svojo obvezo. Ce dobavitelj pogodbo izpolni ali ne, za na3 prav gotovo ni vseeno. V tem naša trgovska mreža še zelo šepa. Zato je potrebno, da v bodoče posveti mnogo več pažnje tem problemom in trgovini na drobno sploh. Res je, da ie ni mogoče dobaviti prav vseh stvari, -i jih ljudstvo potrebuje Ji vsakdanjem življenju. Vendar se ta seznam predmetov iz dneva v dan izpopolnjuje in to po zaslugi delavcev jugoslovanskih narodov in njihovega načrtnega gospodarstva, na katerega smo skoroda edino navezani. Zato pozivamo s tega mesta vse one, ki so zadolženi v tem poslu, da se dela krepkeje poprimejo in pokažejo tudi na tem polju vidnejše uspehe kakor doslej. Z naše strani bomo napravili vse, da jih v njihovih naporih podpremo. Ti skupni napori bodo le v korist in dobrobit delovnemu človeku našega okrožja. ljudska prosveta O šolstvu bomo obširneje poročali v januarju prihodnje leto, ko bo skupščina ponovno zasedala. Tu bi omenili samo napačno pojmovanje ljudstva Nove vasi, kjer je bila ukinjena zasilna šola in preneseno obiskovanje šole za otroke te vasi v 15 minut oddaljeno obnovljeno šolsko poslopje, ki odgovarja vsem higienskim in zdravstvenim predpisom. Prebivalci se držijo stare navade, da mora biti iola v vasi in ne vidijo, kako škodljivo vplivajo na zdravje otrok neprimerni pro stori. Šolam je bil priskrbljen potrebni inventar, klopi, omare, table in tudi 12 radio-aparatov, ki bodo služili kot učna pomoč. Posebno skrb posveča okrožje vzgojnim domovom: Grisoni v Kopru, Mladinski dom y Portorožu, sklenjenih dobavnih pogodb z do- kjer oskrbujejo partizanske sirote bavitelji itd. Pogosto se dogaja, da vseh treh narodnosti. Ljudska oblast izdaja redno podpore marljivim dijakom. 87 odst. vseh dijakov biva v dijaških domovih, ki so v Kopru, Piranu in Portorožu. Ljudska prosveta se razvija v okviru prosvetnih društev, Isi so v zadnjih mesecih organizirala 45 kulturnih prireditev. Glavna skrb ljudske oblasti j.e dvig izobrazbe našega človeka. Tako je pričelo delovati 30 večernih izobraževalnih tečajev in pet tečajev za dokončno odpravo nepismenosti. Z uspehom so bili v oktobru zaključeni tečaji: 1. za pevovodje v Portorožu, 2. za otroške vrtnarice in 3. odministrativni Y Strunjanu. Na novo so otvorjeni 14-dnevni tečaji za strokovno izpopolnitev, tečaji za nadaljevanje študija na gimnazijah in večerna gospodarska šola. V okviru Enotnih sindikatov delujejo razni tečaji za obrtno-strokovno usposabljanje: za zidarje, tesarje, itd. Ti tečaji so za Slovence in Italijane. V novembru bo v Portorožu otvorjena glasbena šola, ki bo razvijala glasbeno življenje v našem okrožju. To šolo bodo obiskovali gojenci vseh treh narodnosti. Do konca tega leta bo, popolnoma obnovljeno tudi gledišče «Ristori» v Kopru, ki bo po preureditvi lahko sprejelo tudi večje operne druži-ne( italijanska opera z Reke); Zdravstvo Preko oddelka za zdravstvo in z njegovim posredovanjem je bila v zadnjih treh mesecih obnovljena in adaptirana bolnica x Izoli, kjer bo za potrebe okrožja nameščen kirurgični oddelek s 40 posteljami. Oddelek je nabavil v Izoli kompletno operacijsko sobo, skupno 120 velikih in malih komadov raznih instrumentov. Bil je nabavljen tudi roentgenski in več drugih aparatov za izpopolnitev kirurškega oddelka. Za bolnico v Piranu je oddelek nabavil nov roentgenski aparat najmodernejšega tipa, ki je že montiran in deluje. Ustanovljena je bila reševalna postaja za Istrsko okrožje, ki raz- polaga s tremi ambulantami. Te bodo razmeščene y Kopru, Bujah in Piranu, Oddelek za zdravstvo je v zadnjih mesecih nabavil za nad devet milijonov lir zdravil. Zaključki Iz podanega poročila so delegati lahko spoznali, kakšno delo je napravil izvršilni odbor. Potrebno je poudariti, da smo z letošnjim letom začeli a planiranjem na raznih sektorjih. S tem načinom dela smo tudi dosegli lepe uspehe v primerjavi z lanskim letom. Ne bi bilo prav, če ne bi povedali, da nismo dose- gli postavljenega načrta. Z uvedbo planiranja se postavlja pred nas vprašanje okrepitve aparata oblasti z uvedbo potrebnih organizacijskih oblik, ki bodo najbolj odgovarjale našim potrebam. Izvršilni odbor je V začetku imel pet oddelkov in jih z razvojem pomnožil na petnajst. Za dobro in uspešno poslovanje pa jih bo potrebno še več. Današnjim potrebam in razvoju ljudske oblasti je potreben močan delovni odbor. Sistem reprezentančnega odbora, ko člani niso direkt no zadolženi s konkretnimi nalogami v oblasti, ne nudi možnosti razglabljanja problemov 0 naši ustvarjalni umetnosti Odgovor tovarišu Pagonu-Ogarevu Ni moj namen polemizirati s tovarišem Pagonom. Njegova izvajanja in njegov poziv umetnikom, v kolikor se tiče upodabljanja naporov našega ljudstva pri ustvarjanju pogojev za srečnejšo bodočnost, so pravilna. Ne zanikam, da je naša tematika še vedno dokaj revna v primeri z velikimi, odločilnimi dogodki, ki bodo ostali mejniki na prelomu dveh dob. Vse drugo je nepoznavanje tistega sveta, x katerem živijo likovni umetniki iz dneva v dan, da, iz ure v uro. Duša umetnika je kakor glasovne vilice, katere stalno nihajo in reagirajo na dogodke okoli njih. Dogodki iz vsakdanjega družbenega in zasebnega življenja, narava y vseh svojih čudovitih variantah, čustva, sploh vse občuti umetnik neprimerno bolj močno in pristno kot tisti, kateremu narava ni izoblikovala v notranjosti tako občutljive strune in daru opazovanja, kot ga je v večji ali manjši meri podarila umetnikom. Naši umetniki so otroci našega ljudstva in naše dobe. Vsi brez izjeme so sinovi proletarcev in vsi so okusili dobrote trpljenja in kalvarij umetniškega uveljavljanja. Le redki so dosegli mednarodno priznanje in nam vsem je lahko hudo samo zaradi tega, da jih je tako malo. Ni moči primerjati trpljenja umetnika z znojem in trpljenjem kmeta, kakor ni moči primerjati stopnje ljubezni kmeta do zemlje in umetnika do čopiča in barve. Koliko ljubi kmet svojo zemljo obču- dujem in občutim vselej, kadar mislim na mater zemljo, iz katere smo vsi in katera je zakladnica vseh sokov, ki jih črpajo posamezni ljudje in cela ljudstva za svoj obstoj. Ravno tako je brezmejna ljubezen do barv in do lepote, ki jo po zakonih nekega neutešljivega hrepenenja in sle občuti umetnik. Toda vsak umetnik ima svojo dušo, doživlja na njemu lasten način in tudi podaja na. njemu lasten način. Zato so interpretacije, stili in tehnike .V likovni umetnosti različne. In ko bi postavili deset slikarjev pred isto nalogo, nedvomno bi bile slike med seboj različne. Bile bi bistveno različne in vsebinsko različne. In vendar, vse bi bile izraz umetniškega občutja, tolmačenje zadane jim naloge. Umetnik se rodi. Narava mu je dala lastnost, da občuti vso srečo in tu vso grenkobo življenja. On je tolmač lepote, ljubezni, veličine, strasti, trpljenji Umetnik živi in doživlja svoje notranje življenje in njemu je prosto dano, da pove to drugim, da odkrije drugim to, kar ti s svojimi duševnimi očmi ne morejo videti in občutiti v tako obilni meri. On je učitelj. Pred mnogimi leti sem obiskal koncert koloraturne pevke Ade Sari iz Milanske Scale. Pela je tako čudovito, da sem ob koncu bil docela zagrenjen ob misli, da se rodijo nekateri ljudje nemi. Narava je dala vsakemu človeku svojo lastno gledanje na stvari in občutke do življenja. Z umetnostjo se da privzgojiti močnejše občut' je in pristnejša presoja lepote. KdO naj uči in vodi po poti spoznanj lepote, kdo naj uglaja čustva in občutke, kdo naj kaže na lepoto narave in življenja, kdo naj poaJ dari vrline dela in plemenitost zna« čaja, če ne umetnik? Sredstva ig način izražanja so rallična, toda umetnost ostane. Privzgojiti ljudstvo, da sledi umetnosti: to je nak^ ga umetnikov in umetnostnih kritikov. Umetnost mora biti ljudenl dostopna, ljudje morajo občutiti umetnost, io morajo razumetii Umetnina mora biti lepa in zanli miva. mora imeti vsebino in mora biti kos onega, ki jQ je ustvarili Gotovo je, da imamo pravo limeti nost in tudi krivo umetnost. Ne bi se upal zagovarjati onih sureali-stov, e katerih pravi Ehrenburg, da so blazni, ali da slikajo za blazne. Toda ne smem pavšalno obsoditjl vsega, kar ni vsakomur razumljivo. V naravi in v življenju imamo nešteto dokazov za to trditev. Vse v svetu je v stalnem razvoju, Mar naj bi umetnost zastala in ostala tam, kjer je bila pred sto ali tir soč leti? Saj so ljudje od takrat f miselno i družbeno i kulturno ogromno napredovali. Cas zahteva napredek tudi v umetnosti. V tem, v stilu in v tehniki. Ostati pri preživeti umetnosti, pomeni korak nazaj. Pri tem poudarjam, da postavljam zahteve po zdravi, resnični umetnosti. Ne po kiču in tudi ne po bolnem formalnem slikarstvu; Socialni realizem je problem sodobne umetnosti. Toda kaj je soi cialni realizem? Ali naj bi neob-čuteno slikanje tovarniških dimnic kov že zadostovalo, da proglasimd takšno umetnost za socialno realistično? V 'ZSSR je morala mladih na V ((Komsomolski Pravdi« pokazati na plehko slikarstvo, ki je izrabljalo tematiko i: nestrokovno slikarstvo. Sedaj pristopa ruska umetnost k resničnemu, ljudstvu do» stopnemu in ljudstvo dvigajočemu ter kvalitativno visoko stoječemu slikarstvu. Ce pa naj zaključim s kratkimi pripombami o razstavi x Kopru, potem moramo reči, da je bilo le malokaj nerazumljivega na oni razstavi in kar je bilo nerazumljivo, bi postalo razumljivo, če bi bil kontakt med učitelji in ljudstvom večji in pogostejši. Nikdar se mi ni zdelo vsemirje tako blizu kakor takrat, ko sem prečital Cermeljevo knjigo o ozvezdju in šele ko sem prebral Brehma «2ivljenje živali*, sem odkril čudovite tajne živalskega življenja. Zrno znanosti zadene bolj ko zrno iz puške. Vsako drugo gledanje na stvari je po mojem mnenju nazadnjaško in proti resničnim kulturnim nalogam naše napredne dobe in družbe. R. Hlavatv Mali john rr JADRAN Vj^daljevanje iz včerajšnje šte-S ti je znano, kako je bilo z . sem Ti ie večkrat pisal ‘em, (ee'l° je jeseni 1943, ko so se na-arjnade vlekle skozi Kalabrijo, smo bili zasedli malo k , morski obaii. Tedaj se je ^m°jemu štabu skupina ka-^ tr*desetih mladih fantov, neti ep>-' 7nct* n3‘mi so še otrplo * so bosi. sestradani, hodili ^'Uormah. Eden od njih, ki »o N' 0a hika ~ imeli po vsem videzu za It "Ka ~~ ie, kot sem pozne-j>f *Po*"al, John —, je stopil ”*• in predstavil sebe in to-kot ujetnike, ki '° zatočišča pri zaveznikih. % ')*n"^ru zasilno angleščino, a Wn^,0°« nastop mi je bil na le/ ‘impatičen. Povedal mi je t^a *° Slovenci iz okolice Hit fci so iih italijanske oblasti r,|irale, čeprav še mladoletne, bfjj6 ^ šli v partizane. Tik Polomom so jih Italijani nekje iz sredine poloto- ka v Kalabrijo. Ob polomu so oficirji zbežali od njih, oni pa, prepuščeni sami sebi, so v mnogih razkropljenih skupinah čakali, da zgrmi fronta čeznje. John mi je pokazal grič, kjer so njegovi pod milim nebom pre-taborili celih štirinajst dni, poskriti med oljkami ni hraneč se skoraj s samimi figami. Izza majhnega zidu so dan na dan oprezoval i dol na cesto, kjer se je vzdolt ob obali umikala nepregledna vrsta nemških vozil in tankov. Končno so dočakali dan, ko je bil most na cesti pognan v zrak in se je zadnji Nemec na motorju odpeljal proti severu. Pričakali so nas z belo srajco na palici. Zasmilili so se mi. Takrat sem morda prvič jasno občutil, kako prirodno in nujno sc lah/co porodi v človeškem srcu misel bratstva z vsemi narodi. Sprejeli smo jih, jih oblekli, Jih vzeli v armado ali jih razmestili po raznih pomožnih službah. Johna z enim njegovih tovarišev sem sprejel v oficirsko menzo. Toda, kakor sem pozneje izvedel/ so vsi po malem pobefrntH od nas, č»m se je osnoval v Neaplju zbirni center za jugoslovanske prostovoljce. Pred enim mesecem je pobegnil Johnov tovariš, sinoči pa, komaj je opazil, da sem se začel zanašati na njegovo zvestobo in manj oprezno gledati na vsak njegov korak, John sam. Veroval sem v njegovo navezanost name, hkrati pa mi je nekaj prigovarjalo, da ne bo vzdržal do konca. In vendar me je tako verno, skoraj zamaknjeno poslušal, kadar sem mu pripovedoval o Glas-goivu, o tem, kako bo tam končal svojo gimnazijo, kako ga bom seznanil s svojimi starimi profesorji na univerzi, kako mu bom vsestransko pomagal, dokler ne bo doštudiral. Da, včasih je ob takih prilikah nekam zagledano strmel vame, kakor prevzet od lepe misli na nove daljne kraje in srečno bodočnost. Največkrat pa je porogljivo nagnil olavo, mi z neko ljubko skeptičnostjo pogledal v oči in me potrepljal po rami: «Mister Morrison, ne bodite no tako domišljavi. Mar mislite, da ni nikjer na svetu tako kakor v vaši Škotski? Sel bi z vami v Anglijo, ampak samo za mesec dnu Pridite po vojni v Trst, pa se boste prepričali, da imajo tudi naši kraji svoje lepote». Kadar je govoril o svoji domovini, se je vedno zresnil. *Kamenj«i štrleče kamenje pa pašnikih, sezidano kamenje na kraju njiv, oglodano kamenje po klancih, povsod kamenje, vmes pa rdeča prst, zaplate zelenja, re-šelike in bori in hrasti, v daljavi pa morje, lepo kakor vsa morja sveta: to je Kras!* Po premolku je povzel v drugem tonu: «Sicer ne mislite, da sem sentimentalen, mister Morrison. Sčasoma se tudi mlad človek odtre-ska od zvonika svoje vasi. '/.ame je važno le eno: da doštudiram v svojem materinem jeziku. Vam se do nedavna sploh sanjalo nt, da smo Slovenci na svetu. Glejte, in vendar ne bi za nobeno stvar na svetu pristal na to, da bi izdal lastno kri. Sicer pa, kaj vi razumete, kaj sa pravi, doma govoriti en jezik, v šoli pa si deset let ubijati v glavo drugega! In srkati vase mentaliteto, ki je niti ne sovražite, pač pa prezirate! Moram doštudirati slovensko gimnazijo in slovensko univerzo. Po končani vojni bo vse to mogoče. Italijani so ker znosne dušice, če jim ne stopi v glavo njihova nekaj/tisočletna kultura, a z mojo izobrazbo nimajo več kaj opravka. Ampak kaj bi razumeli Vt, čokoladarjih Tako nas je šaljivo nazival. Italijanov pa nt sovražil, z Bep-pom sta te odlično razumela, kuhar mu je sproti zaupal vse svoje ljubezni. Večkrat sem ju zasačil, KdkU st« se metala ne livadi V parku. Beppo se je znašel vedno pod bolj vitkim, toda bolj trdnim in urnim Johnom. Rokoborbe je bilo konec le tedaj, če se je John sam vdal in hlinil poraz. Le enkrat sem ju našel, da sta se prepirala. Vprašal sem, kaj da je; John je s prezirljivim krohotam pahnil tolstega kuharja od sebe. «Revše revasto hoče dokazovati, da je Trst mesto z italijansko kultur o, ko niti tega ne ve, kateri njihov velik poet je bil rojen v Sorrentu, ki ga ima tamle pod nosom/« Toda prepir je bil kmalu pri kraju. John je zagrabil prilagodljivega Italijana krog pasu, mu zarjul v uho: «Ei, Napuletanu, bravu Napuletanuh in zaplesal z njim po kuhinji. Da, ta moj mali John. Toda čemu Ti to pišem, Mary? Nevojak more težko razumetii do kakšnih globin lahko sežejo vezi vojnega tovarištva. Vendar mi danes vse tako samo od sebe prihaja na papir. Kako je mogel pobegniti brez slovesa, brez slovesa od mene? Sele zdaj, ko ga ni več, razumem njegovo včerajšnjo molčečnost. Pri kosilu sem ga celo vprašal, zakaj je tako otožen. Zato je skušal zabrisati ta vtis sinoči, ko se je poslavljal s tako hrupno, skoraj prehrupno veselostjo. Večkrat sem se vprašal sam zase, kadar sem ga opazbval v kakem značilnem trenttfkU) k«1 dar je sedel ob knjigi ali kadar je odhajal v. park, na mojem ko-, nju ali tudi kadar je s tako elegantno spretnostjo stregel pri obedu: kakšen bo John, ko bo dozorel v moža? Bil je izjemna natura, ki je je sam nezavedni mladostni zagon. Duh in telo, oboje je bilo v njem čudovito stremeče. Globoko v zdravo deblo krepke kmečke primitivnosti je bila cepljena žlahtna veja kulture. Izreden primer kipeče življenjske sile prebujajočega se slovanstva?, Naša družba ni vredna takih ljudi. Življenje je ljubosumno nanje. Zato ga bo neka moja temna slutnja spremljala vseskozi. Cim bo konec vojne, ga po-t iščem. K sreči imam njegov naslov. Nemško letalo kroži nekje nad mestom. Poldne je, grem na kosilo. Se nekaj novic Ti bom pripisal, ko se vrnem*. Poročnik Morrison se je dvignil in odšel. Na mizi v jedilnici ga je ob njegovem krožniku čakala dnevna pošta. Med drugim je bilo tudi Ivotovo poslovilno pismo. Po ulicah so žvenketali zadnji tramvaji, z ur vseh mestnih stolpov je bilo odbilo dvanajst, vse mesto s svojimi praznimi bulvarji, z mračnimi bloki nerazsvetljenih hi$ in težko dimno meglo, ki je ležala nad njim, je zasnulo v svojem ratburljivem vojnem »pa- nju, ko se je nekje globoko v pristanišču, med neštetimi ladjami, negibno počivajočimi nad črno se lesketajočo ploskvijo zaliva, nekaj zganilo. «Ljubljana» se je odpela od pomola, obšla v širokem loku skupino težkih vojnih ladij, nato z ugaslimi lučmi krenila v smer širokega morja. Bari je ležal na svojih vzpetinah kakor ogromen kup dima in se polagoma pogrezal v nočno motnjavo. Bila je topla in oblačna pomladna noč- V ozračju je trepetala tista napetost, ki napoveduje drug letni čas. Pod brezzvezdnim nebom je ležalo morje, tiho in mirno, poblestevajoče od utrinjajočih se sivih odbleskov kakor gladina raztopljene kovine. «Ljubljana» je premočrtno rezala svojo pot med valovi. Kljub vsem prizadevanjem, da bi spet zaspal, se je Ivo končno moral uveriti, da to noč ne bo več zatisnil očesa. Ze večkrat si je bil popravil nahrbtnik pod glavo, a ga je vedno nekaj tiščalo. Rad bi ga bil odvalil od sebe in zvrnil glavo na tla, tudi roke in noge bi rad široko stegnil od sebe, toda krog njega je bilo vse tako tesno, da bi z vsakim najmanjšim gibom dregnil v tovariša, fci sta ležala ob njem. Kadar pa je bil na tem, da bi zadremal, ga je vznemiril nekdo, ki je ležal počez, z glavo naslonjeno na njegovo nogo. V medli razsvetlja- vi, ki je prihajala nd zasenčene žarnice pod stropom, je Ivo n pazil, da je to nežna bela glava z bujnimi plavimi lasmi in z neko rezko odločnostjo v profilu: nekaj časa je ležala negibna vznak v globokem spanju, nenadoma pa se je zdrznila, se parkrat sunkovito obrnila, kakor bi hotela od-poditi nevidno nadležno muho, potem pa negibno obstala kakor prej. Ivo je izpod težkih vek motril belo glavo s plavimi kodri: «Fant ima težko spanje. Bogve, kaj se mu sanja...* Nato je dvignil glavo in zasilno sedel. Puško, ki mu je ležala med nogami in mu bila vedno v neko čudno, nemirno napoto, si je prislonil na ramo in prekrižal roke čeznjo. Gledal je predse, v široki zatohli prostor, ki je zaudarjal po vinu, po neopredeljivem vzduhu vojaštva in po nečem slanem, ki je valovilo iz morja skozi okroglo odprtino na steni podladja. Šumenje valov, ki so se v visokih grebenih dvigali ob laijinih bokih, se je čudno mešalo s smrčanjem spečih okrog njega. Ivota je spreletelo občutje tiste tesnobne osamelosti, ki se polasti človeka, ko se zave, da je med veliko spečo množico on edini, ki bedi. Same po sebi so se mu roke oprijele puške in jo žilavo tiščale. (Nadaljevanje v jutrišnji številki')', Naloge ljudske oblasti v Istrskem okrožju Referat tov. Julija Beltrama Janka na G. zasedanju okrožne skupščine za Istrsko okrožje v Kopru Šesto redno zasedanje okrožnega ljudskega odbora se vrši v času, ko se pripravljamo na nove in večje naloge za prihodnje leto. Izkušnje zadnjega leta nas uče, da je moči doseči veliko večje uspehe z organiziranim delom, pri čemer se vodi evidenca o rezultatih produkcije, Uvoza in izvoza itd. Vendar je treba poudariti, da bi bili rezultati lahko mnogo večji, zlasti kar se tiče del pri gradnjah, če bi dovolj resno zagrabili za delo, če bi dovolj odločno vztrajali pri uvajanju norm in če bi se nam posrečilo urediti naše tehnične posle tako, da bi nam ne bili v oviro pri gradnjah, kot so dejansko bili. Nadalje, če bi šla glavna smer celotne naše gospodarske in politične dejavnosti za tem, da ge mobilizirajo sile na področju povišanja produkcije, obnove in gradenj tako, da bi prešlo v zavest najširšim plastem ljudskih množic prepričanje, da gradijo sebi in svojim potomcem boljšo bodočnost, tako bi se tudi oni del prebivalstva, ki še pasivno stoji in gleda ob strani, zmanjšal na neznatno število brezdelnežev, ki še žive od spominov na lepe čase in verjetno od kakšnih podpor. Naše zasedanje se vrši v času silnih mednarodnih dogodkov. Zasedanje skupščine OZN v Parizu je brez dvoma najvažnejši med temi. Vrši se bitka za očuvanje miru v svetu, ki si ga ljudje tako Žele. Po strahotah zadnje svetovne vojne, ki je tako prizadela skoro vse evropske in azijske narode, bi bilo pričakovati, da se bo napravil konec vojnim hujskačem. ki s predrznimi hujskaškimi izjavami razburjajo svetovno mnenje ter grozijo z atomsko bombo itd. Sovjetska zveza, ki stoji na čelu vseh miroljubnih dežel. razkrinkuje politiko ameriških in angleških imperialistov, ki nočejo poti sodelovanja med narodi, poti zagotovitve miru, omejitve oboroževanja. Odveč bi bilo naštevati potek dogodkov na zasedanju, kajti več' ali manj smo vsi zasledovali razvoj zasedanja. Naj naštejemo samo najvažnejše, kot je predlog Višinskega o znižanju oborožitve na eno tretjino In o kontroli nad atomsko energijo ter o prepovedi uporabe atomske bombe kot sredstva za množično uničevanje. Nadalje je važno poročilo komisije OZN o Grčiji. Komisija, ki je sodelovala z monarhofašistično vojsko proti demokratični vojski generala Markosa, komisija, ki je imela izključno namen prikazati Jugoslavijo, severnega soseda Grčije, kot podpihovalko odpora grškega naroda in kot deželo, ki ji nudi materialno podporo. Nadalje naj bi &ile pri tem sokrive tudi Bolgarija in Albanija. Vsem je znano, da'‘se je v grške zadeve direktno vmešavala Amerika, tako pri volitvah kot tudi s pošiljanjem vojaških inštruktorjev, orožja in kredita grški fašistični Caldariso-vi vladi. Jugoslovanski delegat na' zasedanju tovariš Bebler je pri svojem večkratnem nastopu na zasedanju poudarjal, da predstavlja balkanska komisija sramoto za OZN, kajti bila je nezakonita glede na določbe OZN ter poslana v Grčijo proti volji SZ in drugih ljudskih republik in da se je končno razgalila s svojim sodelovanjem z monarhofašisti. Prav tako je bil nastop tajnika OZN Trigve Lie-ja protiustaven, ko je omejeval svobodo propagande in prepovedoval predvajati jugoslovanski dokumentarni film o preganjanju grških otrok. Delegati FLRJ so pri tem uživali polno podporo SZ in drugih dežel ljudske demokracije. Seveda je vsled dejstva, da še vedno deluje glasovalni stroj, ki je v rokah ZDA, povsod prišlo do preglasovanja, medtem ko so se v večini primerov vzdržale ali volile proti dežele ljudske demokracije. Zasedanje se nadaljuje in verjetno bodo obravnavali tudi vprašanje STO-ja na eni prihodnjih sej. Zadnje čase doživljamo nepričakovane vesti o velikih uspehih 'demokratične vojske Kitajske. Osvobojena je vsa Mandžurija s prestolnico Mukdenom. Bogata ležišča podzemeljskih zakladov so v rokah kitajskega ljudstva. Cete demokratične vojske prodirajo preko starodavnega kitajskega zidu v osrčje Kitajske in potiskajo plačane Cangkajškove čete oroti morju. Obsedno stanje v Cangkajškovi prestolnici Nankingu, uvedena polici iska ura, stavke, gverilja v zaledju. To je rezultat dvajsetletne Cangkajško-ve diktature in zasluženo plačilo najboljšim sinovom kitajskega naroda, ki sp celih dvajset let borijo proti diktaturi za svobodo In neodvisnost. Dnevi kuomin-tanga so šteti in orožje, ki ga Truman pošilja na Kitajsko, se bo obrnilo proti imperialistom in njihovim domačim hlapcem. V junaški Grčiji je porast sil generala Markosa no zadnji veliki ofenzivi monarhofašističnih čet tako velik, da so osvobojeno ozemlje razširili preko onega. ki so ga imeli prpd ofenzivo. Četudi si Truman in ameriški monopolisti prizadevajo, da bi zatrli odpor gr.škepa naroda in zato pošiljajo v Grčijo poleg orožja in drugih vojaških sredstev voiaške inštruktorje ln čete. se vedno nove rile grškega naroda priključujejo for- macijam demokratične grške vojske in gonijo imperialiste in njihove grške hlapce in fašiste iz obsežnih predelov grških pokrajin. Ne teror Caldarisa ne množični pokolji in obsodbe ne morejo preprečiti pohoda slavnih grških partizanskih čet, ki s tolikim požr-tvovanjem in junaštvom osvobajajo svojo domovino od okupatorjev in narodnih izdajalcev. Prav tako poskuša sovražnik delovnega ljudstva in neodvisnosti narodov ameriški imperializem streti odpor francoskih demokratičnih delovnih množic, ki se bore za zboljšanje življenjskih pogojev v domovini. Veličastne stavke francoskih delavcev, ki se te dni vršijo v Franciji, in žilav odpor francoskih rudarjev proti divjim napadom policije, ki čestokrat strelja v stavkajoče delavce in povzroča žrtve, so priča visoke zavesti francoskih delavcev, ki jih vodi francoska KP. Oni vedo, da je treba danes bolj kot kdaj koli združiti sile proti imperialističnim manevrom, ki skušajo z Marshallovim planom za-sužniti francoski narod, zajeti industrijo, jo podrediti ameriški ter si tako zagotoviti končno zadnjo besedo v upravi francoske države. Poleg tega pa mu isti imperializem prav tako po Marshallovem planu dviga iz razvalin na severu najnevarnejšega in smrtnega sovražnika francoske neodvisnosti in svobode nemške imperialiste, #von-e» in «junkerje». Naravno je, da išče imperializem svojega zaveznika v samem francoskem narodu, tako se poslužuje znane-na sovražnika demokracije De Gaulla, ki ob podpori dolarjev dela nato, da bi prišel na oblast v Franciji ter uvedel svojo diktaturo enako fašističnima Nemčije in Italije. Na tem potu mu seveda pomaga, po nasvetih iz Amerike, francoska vlada in njena policija pod vodstvom Moch-a, ki se je zlasti pri nedeljskih volitvah tako dobro izkazala. S te strani preti francoskemu narodu največja nevarnost. Boriti se proti De Gaullu, razkrinkavati ga pomeni boriti se za svobodo francoskega naroda, boriti se proti fašizmu in imperializmu boriti se za demokracijo in mir. Tudi delovno ljudstvo v Italiji pod vodstvom KPI se upira in bori proti imperialistom ter domačim slugam Degasperija in podobnih, ki spravljajo italijanski narod v odvisnost ameriških monopolistov. Vsa večja industrija «FIAT», «LANCIA», «MONTECA-TINI», razne premogovne družbe itd. so že v rokah ameriškega kapitala, ki ima v italijanskem gospodarstvu že glavno besedo in z Marshallovim načrtom odloča o njenem razvoju in življenju. S tem je tudi prišla v odvisnost italijanska državna oblast, kot je danes že povsem jasno in očitno. Naravno je, da ne morejo patrio- tične sile Italije mirno gledati, kako mu nasilno vlastodržci prodajajo kos za kosom domovino in s tem svobodo in mir. Zato se upirajo taki politiki in prepričujejo namene teh demokrščan-skih izdajalcev in hlapcev. Našteli bi lahko še celo vrsto dežel kot so: Indonezija, Java, In-dokina, Vietnam, razni kolonialni narodi, Španija, Indija, ki dokazujejo, da jfe ura izkoriščanja in zatiranja odbila in da prihajajo upniki po svoj račun. Zatirani in izkoriščani narodi terjajo in bodo izterjali od zatiralcev račun njihovega dolgoletnega robo-vanja. Mi pozdravljamo junaško borbo vseh zatiranih narodov in jim želimo, da bi čim prej dokončali veliki boj, da bi usposta-vili ljudsko oblast povsod in s tem svobodo, kot jo uživajo narodi ljudskih demokracij in prebivalci našega okrožja. Nepričakovano ponovno izvolitev za predsednika ZDA smatrajo kot manjše zlo, ker so v Ameriki struje, ki podpirajo še odločnejšo vojno-hujskaško politiko od Trumanove. Ne smemo pozabiti, da so se volitve vršile pod takim terorjem, da se jih je udeležilo šele 50 odst. volivcev in da so cele pokrajine in države, kamor ni smela stopiti noga ljndi, ki bi nastopili proti vojnohujskaški politiki EDA in za prijateljstvo s SZ. Nadalje je Truman prevaral volivce tudi s tem, da je obljubljal, da bo nadaljeval politiko pot. Roosevelta. Smo ali nismo na pravilni poti Na tem mestu je potrebno pod- I črtati tudi dogodke zadnjih mesecev, ki so bili naperjeni proti Jugoslaviji in naši coni, dogodki, ki so posledica krivične in čudne resolucije Informbiroja. O tem je bilo že toliko pisano in rečeno, da bi bilo odveč spuščati se v podrobnosti. Vendar bihilo nepravilno iti mimo tega. Kajti tu je mesto, kjer so zbrani ljudje, ki odločajo o vsem, kar se pri nas dogaja za utrditev ljudske oblasti, za zaščito pridobitev osvobodilne borbe. To pomeni, da se mora na tem mestu ugotoviti in določiti, smo ali nismo na pravilni poti, gremo naprej ali nazaj. Mislim, da ni nobenega dvoma, da se pri nas kažejo sadovi dela organov ljudske oblasti, da se je življenjski standard, kar je najvažnejše, neprimerno dvignil, in da se naše gospodarstvo utrjuje; da se preganjajo špekulanti in ljudstvu škodljivi elementi, da se odpravljajo zadnji upi onim, ki še gojijo v sebi nade, da se bodo povrnili stari časi z vsemi posledicami izkoriščanja. Torej je potemtakem klevetanje, ki prihaja zadnje čase tudi s strani, od koder ga nismo pričakovali, neutemeljeno. Ali je moči trditi, kot to dela glasilo Vidalija, poleg onih znanih reakcionarnih časopisov, da je v naši coni lakota in veliko pomanjkanje? Ali je mogoče trditi, da vlada pri nas teror in preganjanje? Mislim, da ne more pošten človek potrditi tega. Očitno gre tu za špekulacijo nekaterih agentov, kajti pri tej gonji ne more biti drugače, kot da gre za delo sovražnikov delovnega ljudstva, ki preko svojih agentur in vohunov vršijo očitno proti-ljudsko delovanje. Ameriškj imperializem je dobil v osebi Vidalija premetenega agenta, ki s svojo dolgoletno prakso in liot rutinirani meksikanski frakcionaš razbija Imperializmu na ljubo demokratične organizacije in uničuje revolucionarno vsebino in o-strino gibanja v Trstu, ki ima tako slavno preteklost. Kar se preganjanja tiče, pa ni izključeno, da misli Vidali in njegovi najožji na preganjanje fašistov in latilundistov, ki jih je ljudstvo kaznovalo, v kolikor niso pobegnili rokam ljudske pravice, P ( vilnosti poti Y izgradnji socia,1 fe-v Jugoslaviji, so sprejeli tu ra. solucijo, v kateri med drugim P vijo: «Ko zapuščamo prestolnico goslovanskih narodov, se vanski mladini in vsemu 13u f s0 .................... - UodfS toplo zahvaljujemo za vse, ka ^ nam nudili za časa našega biva ^ v Beogradu. Obljubljamo vam. ^ variš! Jugoslovani, da bomo ° kaii šem povratku y Trst razknn^_ vsak poskus blatenja nove JUS vi^‘ e rinji je 1300 že apliciranih ali ^ se bodo v kratkem aplicira*4'■ raznih področjih jugoslo.vans-gospodarstva. _____ ^ riHKDNISTVO ULICA MONTECCH1 St. 6. Ul. nad. - Telefon St 93-80». - UPKAVA: ULICA R. MANNA St. *> - Telefon 27-847 tn 27-947. ‘h O-mu, <„ ort 16,8 ,.1 77-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravnt 60, osmrtnice 70 Ur. , OGLASI, od 8.30-HI in od 15-18, el. i Iidaja ZALOZNISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, Četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr: FLRJ: 85, 165, 330, 650 din-Poštni tekoči rsčun za STO-ZVU; »Založništvo Primorski dr.evnlk«, Trst 11''74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-13