Pofauna plačana v gotovini.
>r»U
OBRTNI VESTNIK
Strohounl list za voozdigo in napredek obrtništua Dravske banouine.
„0BRTN1 VESTNHi“ izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40'— polletno	Bin 20-— posamezna številka . . Din 1'—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani*, „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. P ona tiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, potiružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. kitnik.	V LJUBLJANI, dne 29. maja 1931.	Štev. 22.
Zveza obrtnih zadrug; v Ljubljani
je sklicala
izredni občni zbor
ki se bo vrši] v nedeljo, dne 14. junija 1933 ob 9. uri dopoldne v dvtorani »Trgovskega' doma«, Gregorčičeva ulica št. 17, I. nadstropje v Ljubljani (poleg bansfce palače). DNEVNI RED:
L Nagovor načelnik.
2. Vprašanje sistema ločenih ali skupnih zbornic.
3, Raznoterosti.
Če bi občni zbor ob napovedani uri ne M J sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje na istem mestu, ne oziraje se na število navzočih delegatov. — Vsaka zadruga-clanica ima pravic« poslati na občni zbor za vsakih 50 članov po enega zastopnika. — Imena delegatov, ki se bodo občnega zbora- udeležili, je naznaniti zvezi najkasneje do 10. junija 1931.
v
^Zevtjarsšeim delegatom v pos&dravt
V nedeljo, dne 31. maja 1931 se vrši ob 8. uri zjutraj v hotelu »Evropa« v Celju ustanovni občni zbor Zveze čevljarskih zadrug za Dravsko banovino.
Ta dan se bodo sešli zastopniki vseh stanovsko zavednih čevljarskih organizacij širne banovine, da položijo temelj svoji strokovni zvezni organizaciji. Ta dan se bodo začrtale smernice in pota, po katerih se bode ravnal in hodil slovenski čevljar, da pride do svojega cilja in svojih pravic ter si ohrani še oni košček kruha, katerega mu je svetovna konkurenca prepustila. Čaka nas veliko dela! Zborovanju samemu je določen čas od 8.—13. ure. Ob pol 14. uri se vrši skupen obed, po obedu pa izlet na stari grad slavnih celjskih grofov, kjer naj prijetna družba še tesneje združi naše stanovske vrste, da bodemo še z večjim veseljem in energijo poprijeli za delo.
Niso pa povabljeni samo čevljarji Dravske banovine, temveč čevljarji vse Jugoslavije, povabljeni so zastopniki ostalega obrtništva, povabljeni oblastveniki in oblastni organi, povabljene razne obrtniške in gospodarske organizacije, pa tudi naši vrli slovenski novinarji.
Vsem došlim kličemo: »Vsi v Celje, da položimo roke na grad-bo naše zaščitnice in bodoče zvezne organizacije, ki naj nam pribori naše pravice. Pozdravljeni!«
Krajcer Anton I. r.
predsednik pripravljalnega odbora.
prijetnejši vtiis ravno obrtniško delo. Umetnost na eni strani, strokovnjaška izdelava na drugi strani zmagujeta vse dosedanje predsodke, da je lepo samo to, kar je tujega in nam budi veselo in ponosno zavest, da glede kvalitete obrtniškega izdelka lahko stopamo v isto vrsto z markami tujega izvora. Kar velja za pohištveno stroko, to bi lahko rekel tuilii od oblačilne, ple-teninske, čevljarske, usnjarske, krznarske, keramične, sedlarske, tapetniške, jeslvinske itd.
Posebnost našega Ljubljanskega velesejma je, da je na njem častno zastopano razno obrtniško delo. Zato smatramo za potrebno, da obrtništvo še posebno posveča svojo pozornost tej prireditvi. Na njej se more pokazati in uveljaviti obrtnikov izdelek ter meriti ne samo z domačim tovarniškim izdelkom, temveč tudi z inozemskim delom. Obrtnik ne razpolaga z zadostnimi sredstvi in često tudi ne z zadostno trgovsko spretnostjo, da bi si mogel pridobiti kupca tako, kakor ga. more veliko industrijsko ali trgovsko podjetje. Zato mu pa ravno velesejmska razsta-
Ljubljanski velesejem in obrtništvo
Ko se otvarja zopet enajsto leto naš Ljubljanski velesejem, se spominjam na svoj lanskoletni obisk velesejma na Dunaju. Ogromne dimenzije, najrazno-vratnejši predmeti in blago, vse natrpano. Slavna Rotunda s svojimi okroglimi etažami brez konca, in kraja. Prišel sem tudi v oddelek lesne industrije s pohištvom. Ko pa sem pregledal bogate zaloge jedilnic, spalnic, kuhinj itd., ki so se vrstile druga za drugo, sem začudeno opazil, da mi ta oddelek kaj’ ni hotel dosti imponiraiti. Nehote Rent se spomnil pohištvenega oddelka 'lašega velesejma in priznati moram: Na 'Dunaju som vtidel sicer številnejše stvari, toda kaj lepšega, preciznejšega, Mjšega res nisem naletel. To, kar sem naletel na pohištvenem oddelku, bi bil lahko srečal še marsikje. Značilno pa je, da se mi je to pripetilo ravno tam, kjer je bilo razstavljano delo obrtnika.
Tudi na našem Ljubljanskem velesejmu dela na človeka najlepši in naj-
va pomaga, da more pokazati svoje delo interesentu ter dobiti kupčijske slike s kupci svojega blaga. Le poglejmo, kako hvaležne so bile velesejmske razstave ravno za našo pohištveno in stavbno stroko. Ljudje so se čudili izdelku in ceni, in gotovi obrtno razviti kraji se danes lahko vesele, da so z naročili kljub gospodarski krizi še vedno dokaj preskrbljeni.
A tudi vzgojni moment je izredno važen. Marsikateri obrtnik je dobil ob ogledu velesejmske prireditve nove ideje in inicrjafivo za izpopolnitev, za moderniziranje opreme svoje delavnice. Videl je ondi, kako je treba ponujati svoj izdelek, da gre bolje' v denar. Marsikaj je tudi videl, kar bi prav lahko izdeloval tudi sam. Na velesejmu vidi izbiro marsikatere surovine, ki jo potrebuje, vidi mnoge pripomočke, orodje in aparate, ki mu delo pocenijo in poenostavijo, obenem pa tudi izboljšajo.
Važnost, ki jo ima Ljubljanski velesejem za obrtnika, vemo ceniti. Želimo le, da bi uprava šla v tem pogledu še dalje in merjeni smo, da ji bo udeležba obrtništva z njegovimi izdelki pripomogla še do mnogega lepega uspeha.
Opozarjamo naše obrtništvo, da po-seti to našo velevažno gospodarsko prireditev in da za bodočnost skrbi, da bo na njej udeleženo v še večji meri kakor doslej.
Prireditve za obrtnike na ljubljanskem velesejmu
Ob priliki velesejma priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOl v svojem paviljonu sredi velesejma razstavo svojega dela, osobito tečajev. Ta razstava naj pokaže, kaj je napravil zavod za obrtništvo v teku svojega triletnega obstoja. Osobito zanimiva bo razstava tečajev: avtogenskih, opekar-narskega, krojnih, knjigovodskih, slikarskih itd. Tu bo obiskovalec videl v statističnih podatkih, opisih, izdelkih tečajnikov, aparatih in materijalu, kaj nudi tak tečaj. Obenem se nameravajo vršili tudi kratka predavanja za obrtnike, zvezana z demonstracijami s filmom in na aparatih.
Češkoslovaški čevljarji proti Bat‘i
Po mnogih manifestacijah na. kmetih so priredile organizacije češkoslovaških čevljarjev v torek v Pragi na Slovanskem otoku manifestacijsko zborovanje, na katerem se je zbralo okrog 3000 čevljarskih mojst rov in pomočnikov. Na zborovanju se je neprestano ponavljalo ime Bat’a in govorniki so izjavljali, da je on glavni vzrok propadanja čevljarske obrti. Čevljarji vidijo edino rešitev v prepovedi delavnic, v katerih popravlja Bafa obutev po tako nizkih cenah, da čevljarji nikakor ne morejo konkurirati z njimi. Število čevljarjev na Češkoslovaškem je padlo od 60.000 na 38.000. Mnogi govorniki so tudi zahtevali, naj državne oblasti preprečijo propadanje čevljarskega stanu.
Po zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri čevljarji zahtevajo, naj država tovarnarjem čevljev prepove
delavnice pri prodajalnah in skladiščih, že obstoječe delavnice naj se pa tri mesece po objavi zakona odpravijo. Poleg tega zahteva resolucija omejitev števila prodajnih podružnic in skladišč obutve velikih tovarn, večje obdavčenje tovarnarjev ter znižanje davkov, ki jih plačujejo čevljarji.
Dr. Jos. Pretnar.
Delo Zavoda P. 0. zbornice T. 0.1. v Ljubljani
Letošnji Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 30. maja do 8. junija, bo nudil tudi zanimivo prireditev; razstavo Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice TOl v Ljubljani. Ta razstava naj vsaj v glavnem pokaže pregled opravljenega dela Zavoda PO in način, kako vrši zavod to delo, obenem pa naj seznani našo obrtniško javnost s koristmi, ki jih ima obrtnik in obrtni naraščaj od zavodovih prireditev.
^ enem najlepših paviljonov sredi velesejma bo Zavod PO razstavil predvsem tečaje 's statističnimi podatki, programom pouka in praktičnega dela z aparati, orodjem in materijalom pa
I	udi ■/. izdelki, ki so jih izvršili tečajniki. Dalje bo v statističnih tabelah in diagramih prikazano zavodovo delo na polju podpiranja strokovne izpopolnitve obrtnikov in naraščaja v inozemstvu, poučnih potovanj, obrtniških razstav strokovnega šolstva, strokovne literature itd.
L mestno je zato, da pri tej priliki podamo nekaj pregleda o delu Zavoda PO Zbornice TOl od njegove ustanovitve dalje.
Obrtno pospeševanje je vršil že dolgo vrsto let v Sloveniji bivši deželni, po ujedinjenju pa podržavljeni Urad za pospeševanje obrta, ki je sedaj banovinska institucija. Ker država temu uradu, ki je razvijal vedno jako intenzivno delo in inicijativo, ni nudila zadostnih sredstev, potreba za pospeševanje in strokovno izpopolnitev obrta pa je stalno rasla, je Zbornica TOl že v letih 1923 in 1924 skušala doseči, da bi se Urad za pospeševanje obrta naslonil nanjo, država naj bi dajala letno stalni prispevek, ostalo pa bi preskrbela Zbornica TOl v zvezi z drugimi interesiranimi korporacijami. To se ni dalo izvesti. Žal je ostala brez uspeha tudi zbornična akcija, da se ustanovi skupen obntnopoepeševalni zavod, za katerega bi prispevali obe bivši oblasti in pa občine Ljubljana, Maribor in Celje. Upravo naj bi vodil poseben kura torij.
Zbornica pa se kljub neuspehu pri tej akciji ni dala oplašiti. 2e leta 1928 je votirala za obrtno pospeševanje Din 100.000.—, leta 1929 pa že Din 200.000. Ko je v plenarni seji 15. novembra 1929 sklenila ustanoviti svoj lasten zavod za pospeševanje obrta, je z upravo poverila zbornični obrtni odsek in pritegnila še dva člana industrijskega in enega člana trgovskega odseka ter zborničnega predsednika. Ustvaril se je nadalje ožji izvršilni odbor, kateremu predseduje načelnik obrtnega odseka, njega namestnik, zbornični predsednik ter po en član iz trgovskega, obrtnega in industrijskega odseka.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Nekaj receptov za luženje lesa
(Nadaljevanje.)
Temno-rjavo za hrastov les: 40 g Alt-Ciahenbraiun, 10 g Nigrosin.
Hrast staro (antik): 4 g Eisenvitriol. Hrast staro (antik): 15 g Raucher-ibeiize.
Hrast staro (antik); 6 g Hell-Gidhen-'braun.
Hrast staro (antik): 40 g Alt-Gichen-b ra ali.
Hrast staro (antik): 50 g Chromkali. Hrast staro (antik): Salmialk.
Za imitiranje star hrast na hrastov les: 30 g Azinigriin, 1 '!U» g Echgelb, 03/io g Kriisitall-Oraing.
Temno-rjavo za orehov in hrastov les: 48 g Nussbrauin, 12 g Nigrosin. Črno za razne lesove: Nigrosin. Živo-črno za razne lesove: 1) Blau-holz4Extrakt, 11 lEssigsaures-E is e n o x y d. Živo-rdeče: 37 g Orocemscharlach,
3 g Aziinigruin.
Temno-rdeče: 26 g Croceirascharlach,
4 g Nigrosin.
Opeka-rdeče: 10 g Croceinscharlach, 10 g Azinigriin.
Rdeče-rumeno za češnjev in hrušev les: 5 g Nusslbraun, 5 g Tartrazin, 3 g Kristall-Orang.
Scharlach-rdeče: 40 g Croceinsohar-lach.
Modro-rdeče: 40 g Pirotinrat, 10 g iCroceinsdharlach.
Modro-rdeče: 10 g Indulin, 5 g Azin-griin.
Rumenkasto-rdeče za imitiranje ma-hagoni: 8 g Kr ista 11-0 rang, 4 g Scliar-lachroit, 5 g Nigrosin, 10 g dop. Chrom-Rjavo-rdeče temno za hrastov les:
8 g Mahagonirot, 6 g Nussbraun. 6 g Hell-Eidienbraun, 20 g Nigrosin, Sal-imialk.
Rjavo-rdeče temno za hrastov les:
12 g Al&maliagoni, 12 g Nussbraun, 20 g lEioheotbraun, 12 g Att-Eichedbraun, 12 g Tartrazin, 16 g Echtgelo, Salitniak.
Rjavo-rdeče temno za hrastov les: 14 g Niussbraun, 6 g flell-Eichenbraun, 8 g Alt-*Eidhenfbrauin, 4 g Tartrazin, 4 g Krhtall-Grang, 6 g Karnerbeize, Sal-imiaik.
Rjavo-rdeče temno za hrastov les:
3	g Tartrazin, 10 g Eichenbeize, 8 g iRauchenbeize, 10 g Komenbeize, 3 g IKrtstal'1-JOrang, 10 g Mahagonirot, 10 g Nigrosin, Safeiiak.
Rjavo-rdeče temno za hrastov les: 40 g AMnEiclienibraun, 10 g Orariatrot,
5 g Echtgelb, 5 g Indolblau, 5 g Maha-gonilbraun.
Rjavo-rdeče za hrastov les: 40 g Kdnnerbeize, 4 g Hell-Eicheitvbraun. 4 g
Jakob Volk.
Ali so svojci v obratu podvrženi obveznemu bolniškemu zavarovanju ali ne?
(Konec)
Na priziv sem dobil od SUZOR iz-Zagreba sledeče rešen je:
»Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
Broj 2340/1031.
P. n. g.
Jakob Volk
Šoštanj.
Na Vašu žalbu od 15. januara 1931. iprotiv rešenja Okružnog ureda za osiguranje radnika u Ljubljani po predmetu uskrate liječenja saopštava se, da je ista upučena na nadležni postu-pak te izvještaj o učinjenom spomenu-tom okružnom uredu, ikoji če o reše-nju obavestiti.
U Zagrebu, dne 19. januara 1931.
Generalni direktor u. z. podpis nečitljiv.«
Iz Ljubljane pa še-le, ko sem se obrnil na gospoda komisarju, siledeči •odlok:
»Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
9. 3. 1931.
Opr. št. 8656/1-1930 Tek. št. 22
Predmet: Odklonitev dajatev.
Tartrazin, 6 g Knisltall-Orang, 4 g Nuss-ibraun, 6 g Mahagonibraun.
Temno-rjavo za hrastov les: 4 g Tartrazin, 4 g Knstail-Orang, 4 g Hell-Eiohenbraum, 12 g Nussbraun.
črno-rjavo za hrastov les:	40 g
Eichenlbraun, 30 g Azingrun, 30 g Ni-Krosin.
Temno-rjavo za hrastov les: 48 g
Nnisisibraun, 12 g Nigrosin.
Rdeče-rjavo za hrastov in hrušev les: 8 g Komenbeize, 6 g Hell-Eichenlbraun, 4 g Mahagonibraun, 4 g Tartrazin, 2 g Kristall-Orang.
Rdeče-rjavo za hrastov in hrušev les: 48 g Niussbarun, 20 g Bismarkibraun, 12 g Nigrosin.
Rdeče-rjavo za hrastov in hrušev les: 20 g Hell-Eichenbraum, 8 g Nissbraun, 12 g Mahagonirot, 8 g Nigrosin, 8 g Mahagonibraun.
Svetlo-sivo za hrastov les: ,3L- g Nigrosin. 114 g Azinigriin.
Svetlo-sivo za hrastov les: 314 g Nigrosin, 14 g Kristall-Orang, 14 g Echtgelb, 10 g Hell-Eichenlbraun.
Olivno za hrastov les: 40 g Azinigriin, 7 g Tartrazin, 3 g Kristall-Orang.
Olivno-rumeno za hrastov les: 25 g Azinigriin, 13E> g Tartrazin, 114 g Kri-iStatPOramg.
Olivno-zeleno za hrastov les: 40 g Azinigriin, 7 g Tartrazin, 3 g Nigrosin.
Olivno-rjavo za hrastov les: 12 g Azingritn, 4 g Kristall-Orang, 4 g Niigro-isin.
Olivno-rjavo za hrastov les: 814 g
Azingrun, 414 g Kristal-Orang, 4 A g Nluissbrauin.
Olivno-zeleno za hrastov les: 40 g Azingrun, 7 g Tartrazin, 3 g Nigrosin.
Olivno-zeleno za hrastov les: 20 g Azingrun, 6 g Tartrazin. 4 g Knistall-saiureskali, Salmiak.
Rjavo-rdeče za mahagoni, oreh, hrušev, mecesnov in hrastov les: 4 g Tartrazin, 4 g Kriistall-Orang, 4 g Maha-gonirot, 6 g Niusisibraun, 1 g Nigrosin.
Rjavo-rdeče za mahagoni, oreh, hrušev, mesesnov in hrastov les: 12 g Eichenibraun, 6 g Bismarkbr.aun, 4 g Ni-groisn.
Rjavo-rdeče za mahagoni, oreh, hrušev, mecesnov in hrastov les: 10 g
Alt-iEichembraun, 4 g Mahagonibraun, 4 g Nigrosin.
Temnejši: 60 g Nigrosin, 40 g Mahagonirot.
iPalisander imitacija na orehov les:
48 g Nussbraun, 12 g Mahagonibraun,
4	g Mahagonirot.
Za palisander: 20 g Altmahagoni, 4 g iMathyleu'violetit.
Za palisander na orehov les: 10 g Altmahagoni. 2 g Methylenviolett, 2 g Mahagonibraun, 2 g Mahagonirot.
Gospod Jakob Volk, krojaški mojster v Šoštanju 117
Na pritožbo z dne 15. 1. 1931 sporočamo, da odklanjamo plačilo stroškov v bolnici za Vašo 'hčerko- Volk Zoro, kakor tudi za Vas odklanjamo vse dajatve na račun Okrožnega urada in sicer iz sledečih
razlogov :
Pri Okrožnem uradu ste bili prijavljeni kot vodja kemične čistilnice žene. Vendar vklljub temu, da ste bili prijavljeni, niste mogli postati zavarovani član Okrožnega urada, ker niste dajali svoje delovne moči ženi v najem, temveč sta nasprotno delala oba za skupni gospodarski interes. V smislu $ 3 ZZD pa so zavarovane samo one osebe, ki dajo delodajalcu svojo delovno moč v najem, kar pa pri Vas m bil slučaj, v sled česar po predpisih zakona o zavarovanju delavcev niste mogli biti zavarovani. Zato tudi nimate pravice za Vas in za Valše svojce do dajatev na račun Okrožnega urada.
Proti temu odloku je dopustna pritožba v roku 15 dni po prejemu na rentni odbor Okrožnega urada.
Ravnatelj v. z. Bole s. r.«
Proti temu odloku sem pravočasno vložil na rentni odbor v Ljubljani sledeči priziv:
■»P. u.
Rentnemu odboru OUZD
v Ljubljani.
Amarant vijoličasto za palisander in orehov les: 15 g Pirotinrot, 10 g Nigro-siin.
A marat-imitacija na orehov les:
40 g Pirotinrot, 3 g Azingrun, 114 g Ni-grotsin.
A marat - imitacija na orehov les:
46 A g Persiarot, 2 A g Azingrun, 1 g Nigrosin.
Amarant-vijoličasto: 10 g Pirotinrot, 10 g Nigrosin.
Amarant-vijoličasto: 614 g Pirotinrot, 3 A g Indulin.
Leder-imitacija na javorjev les: 2 A g Persiarot, 2 g Echtgelb G, 1 g Nigrosin.
Citronenh. imitacija na javorjev les: 2A g Tartrazin, 3 g Kristall-Orang K- g Nigrosin.
Sotin-imitacija na javorjev les: 7 A g
KristaH-Orang, "U« g Persiarot, 2 g Nigrosin.
Rosenh. imitacija na javorjev lest 7 g
Croceinsciharlach, 3 g Kristall-Orang,
3 g Azingrun.
Lachsrosa na javorjev les: 1 g Cro-cetnischarlach, 1 g Azingrun.
Kanarčkovo rumeno na javorjev les: 10 g Tartrazin.
Oranžno-rumeno na javorjev les: 20 g Kristall-Orang.
Oranžno na javorjev in hrastov les: 14 g Kristall-Orang, l g Croceinschar-lach.
Rdeče-rjavo za javorjev in hrušev les: 30 g Croceinscharlach, 10 g Nussbraun, 10 g Azingrun.
Rdeče-rjavo za javorjev in hrušev les: 8 g Tartrazin, 8 g Kristall-Orang, 6 g Persiarot.
Rdeče-rjavo za javorjev, hrušev in bukov les (parjen): 2 g Nussbraun, 1 g Tartrazin, 1 g Kristll-Orang, 1 'A g Kbrnerbeize.
Svetlo-rumeno-sivo na javorjev les: 6 g Nigrosin, 1 g Echtgetb, 'A g Kristall-Orang.
Svetlo-rumeno-sivo na javorjev les:
.3 g Nigrosin, lA Azinigriin, A g Kri-stall-Oranig, 14 g Echtgelb.
Srebrno-sivo na javorjev les: 5 g
Nigrosin, 14 g Azingrun, 14 g Kristall-Orang.
Srebrno-sivo na javorjev les: */io g
Nigrosin, g Azingrun, V10 k Kristall-Orang.
Svetlo-rumeno-sivo na javorjev les:
6	g Nigrosin, 1 g Echtgelb G, 14 g Kriistall-Orang.
Kamenito-sivo na javorjev les: 814 g
Nigroisin, A g Echtgelb G, 1 g Azin-griin.
Svetlo-rdeče-sivo na javorjev les:
4 g Nigrosin, 1 g KristaH-Orang, 2/t» g Persiarot.
(Nadaljevanje prihodnjič).
Podpisani Jakob (Volk, poslovodja kem. pralnice in barvarne v Šoštanju, vlagam proti odloku OUZD v Ljubljani, opr. št. 8656/1-1930 z dne 9. 3. 1931. v zakonitem roku
ugovor
iz sledečih razlogov:	Bil sem član
okrajne bolniške blagajne na zahtevo oblasti od leta 1903 do 30. 6. 1922, od L 7. 1922 dalje pa član OUZD.
One 6. 11. 1930 me je pa OUZD odjavil iz zavarovanja z motivacijo, da nisem zavarovanju podvržen in sicer brez vsake preiskave ter brez vsakega poziva. Jaz sem se proti temu pritožil dne 15. 11. 1930, ioda do dtnes še nisem dobil rešitve. Zategadelj se smatram še polnopravnega člana, ker posedujem še originalne prijavne listine. Zahtevam, da mi OUZD nudi vso oskrbo v slučaju obolenja. Dne 12. !. 1931 sem obolel ter postal nelanezmo-žen. Bolan sem bil do 31. 1. 1931. Otte 9. 2. 1931 sem se ponesrečil 'ter sem bil delanezmožen do 10. 3. 1931. Zahtevam, da mi OUZD povrne stroške zdravljenja in sicer:
Račun zdravnika dr. Medica Din 330 Račun lekarne Mr. Ph. Vrabič » 104 ter hranarina za čas od 12. L 1931 do 31. 1. 1931, in od 9. 2. 1931 do 10. 3. 1931. Pripominjam, da v mojem slučaju .ne more biti suma fingirane prijave, ker sem se jaz uprl leta 1903 proti članstvu, toda je oblast zahtevala od mene, da sem član in je tudi OUZD zahteval od mene ponovno prijavo. Izrabljal urada nisem, razen 1. 1901. ko sem si
Ha) )e novega ?
Borzno poročilo. V prošlem tednu so stale tuje valute v dinarjih, in sicer: Berlin (nemška, marka) 13.48, Budimpešta. (madžarski pengo) 0.90, Curih (švicarski frank) 10.96, Dunaj (avstrijski šiling) 7-97, London (angleški iunt) 275.91, Newyork (ameriški dolar) 56.62, Pariz (francoski frank) 2.22, Praga (češkoslovaška krona) 1.68, Trst (italijanska lira) 2.96.
Razprave o načrtu obrtnega zakona se nadaljujejo v Vrhovnem zakonodajnem odboru in izgleda, da bo podrobna razprava v kratkem pri kraju; izgleda, da vprašanje zbornic tie bo odločeno z obrtnim zakonom, če pa bo, ni pričakovati, da bi se sedanje stanje izpre-menilo.
18.000	metrov nad zemljo sta se pro-šlo sredo dvignila z balonom v hermetično zaprti gondoli profesor Piccard in njegov spremljevalec Kofler ter v četrtek zvečer srečno pristala v avstrijskih Alpah.
Javna plenarna seja Zbornice TOl se bo vršila v soboto 6. junija t. 1. ob 9. uri z dnevnim redom: Poročilo predsednika, obračun za leto 1930, poročilo o skupnem davku na poslovni promet, krošnjarsko in detajlno potovanje, trgovinske pogodbe, o obrtovanju brez obrtne pravice, poročilo o poslovanju Zavoda za pospeševanje obrta, tajna seja.
Ostra borba med Vatikanom in fašistično vlado se je raznela zadnje dni, ker so začeli fašisti napadati katoliške organizacije in njihove člane, pri čemer je došlo do velikih nemirov in demonstracij v Rimu in drugih mestih.
Odpravo ali vsaj poostritev prisilne poravnave izven stečaja je na inieija-tivo predsednika Zbornice TOI Ivana Jelačina sklenila predlagati vladi Ljubljanska borza na svojem občnem zboru.
V	zvezi s sanacijo dunajske Kredit-anstalt, ki ima svojo filijalo tudi pri nas, je avstrijska vlada sklenila, da prevzame jamstvo za izplačilo vseh inozemskih vlog in upnikov, katerih terjatve znašajo preko 8 milijard dinarjev.
Za skupne zbornice so se izjavili delegati gostilničarskih zadrug na
Svojem zborovanju v Mariboru, zahtevali pa so, da se ustanovi poseben avtonomen gostilničarski odsek.
Najostrejšo borbo protf Bat’i so otvorili tudi čevljarski mojstri v Češkoslovaški. (Posebno poročilo v našem listu.)
Obtok bankovcev v Jugoslaviji znaša po zadnjih poročilih Narodne banke 4720 milijonov Din, kritje pa znaša v zlatu IKK) milijonov in v stabilizacijskem posojilu 400 milijonov, torej 25% pri skupnih obveznostih 6000 milijonov Din.
zlomil nogo. Drugih dajatev nisem dobil. Čudim se, da sedaj po 30 letih zavarovanja pride urad do mnenja, da nisem zavarovanju podvržen, sklicujoč se na § 3. ZZD, ki pa v iHelebratovi razlagi 'ZZD predvideva možnost takega zavarovanja. /Glej S 3. ZZD stran 60 II. odstavek.) Moral sem se podvreči tudi preizkušnji za kurjača parnega kotla, ki se porablja pri obrti, ker v drugem- slučaju ne bi smel opravljati tega dela in bi žena morala vzeti tujo delavno moč.
Pričakujoč, da bode p. n. naslov upošteval zgaraj navedeno ter ugodil mojemu ‘Ugovoru, bilježim
■Volk Jakob s. r.«
Šoštanj, dne 21. 3. 1931.
2	prilogi.
Na ta ugovor še nisem dobil nika-kega odgovora kakor >tudi še ne rešitve na prejšnje. Zato se vzdržim še vsakega komentarja. 'Ko pa dobim odgovor, ga bom priobčil, kakor tudi ves nadaljnji potek zadeve, ki bode konično veljavno odločila, v koliko so svojci zavarovanju podvrženi.
Juatt •Mihelčič
elektr. konees. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni materijah žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost i]i zmerne cene.
it ZANAOTA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d. podružnica Ljubljana
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30—20.	Račun	poštne	hranilnice štev. 14.003.
Centrala: BEOGRAD	Glavna podružnica: ZAGREB	Podružnica:	SARAJEVO
Daje menične in kredite v tekočem računu obrt-	Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi.	Kupuje in prodaja devize in valute za račun
nikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo	Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in	obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug-. Izvršuje
tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne	_	...	o	j
papirje	garancijska	pisma.	vse	ostale	bančne	posle.
Tajništvo je poverjeno zborničnemu generalnemu tajniku odnosno referentu obrtnega odseka kot njegovemu namestniku.
IKako se je delalo, naj pokaže sledeče :
Vzdrževalni prispevki.
Zbornica TOI je za obrtno pospeševanje prispevala, kakor smo že gori omenili, v proračunu za. leto 1928 Din
100.000	in v letu 1929 Din 200.000—
V	proračunu za leto 1930 je določila v ta namen znesek Din 450.000 in za leto 1931 Din 250.000.
So to znatne vsote, ki so dosegle 1930. desetino vsega zborničnega proračuna. Oe pa prištejemo še podpore obrtno-nadaljevalnim šolam v znes,ku letnih Din 200.000 in podpore za razne druge namene izključno le za podpiranje in napredek obrtnega stanu, ki jih je dala zbornica TOI še poleg fonda za pospeševanje obrta, vidimo, da se ta del še znatno poveča.
Razpoložljiva sredstva, je Zavod Zbornice TOI porabil za prirejanje strokovnih tečajev, predavanj, poučnih potovanj, za strokovno izpopolnitev v inozemstvu, izdajo strokovnega lista, obrtne razstave, podpiranje tečajev, predavanj itd., ki so jih priredile razne obrtniške organizacije same. Razen tega je zavod nabavil dokaj inventarja, ki ga potrebuje pri tečajih ter kupil na velesejmškein prostoru velik paviljon, ki bo pripraven za prirejanje raznih tečajev, razstav in predavanj.
Tečaji
S	prvimi tečaji je zavod pričel že leta 1929. Dosedaj jih je priredil 40, katere je obiskalo 1059 udeležencev. Od omenjenih tečajev je bil eden za zadružne funkcijonarje, 6 za mizarsko luženje, 7 za avtogeno varenje, 11 knjigovodskih, od teh eden za stavbne obrte 'in eden za mesarje, 1 tečaj za napisne in sobne slikarje, 1 tečaj za stensko slikanje s pršenjem barv, 1 tečaj za ličarje in pleskarje in l za usnjarje in čevljarje, 2 krojaška, 1 damski krojaški, 1 za lepljenje čevljev, 3 za nemščino, 1 za napravo in preizkušnjo strelovodov, 1 opekarnarski, 1 za damsko friziranje, 1 za aranžerje izložbenih oken in za reklamo.
Zavod je podpiral tudi večje število tečajev, katere so priredile druge obrtniške korporacije, n. pr. gostilničarske tečaje v bivši mariborski oblasti, v Kamniku, prikrojevalni tečaj v Ljubnem in Ribnici, strokovne tečaje katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani dtd.
Strokovna predavanja.
Obrtno pospeševalno delo zavoda se je pokazalo uspešno tudi pri dviganju strokovne naobrazbe obrtništva potom predavanj. Omenili bi bilo jako uspela in dobro obiskana predavanja o avtogenem v aren j u, zvezana s filmskimi demonstracijami in praktičnimi poizkusi v Ljubljani, Mariboru, Celju in na Bledu, dalje o osobinali lesa, o betonu, o davkih, eocijalnem zavarovanju, o splošnih gospodarskih vprašanjih itd.
Poučna potovanja.
Zavod je podpiral v znatni meri po-_ učna potovanja posameznikov in skupin. Omeniti bi bilo ekskurzije absolventov Tehniške srednje in delovodske šole v Ljubljani v Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško, poučno potovanje obrtnikov v Gradec, na Dunaj in druga me«ta in obrtno visoko razvite kraje radi ogleda razstave, vzornih podjetij in strokovnih šol, gostilničarskih obrtnikov v tujsko-prometne kraje Avstrije, pa končno tudi poučna potovanja obrtnega naraščaja v večje industrijske centre zborničnega okoliša radi
ogleda tovarniških delavnic in naprav.
Podpore so morale imeti radi omejenih sredstev zaenkrat seveda še skromnejši obseg. Vendar pa se uspehi kljub temu že kažejo, ker so s strani udeležencev poučnih potovanj došli že razni inicijativni predlogi, ki vodijo k izpopolnitvi naše obrtniške delavnice ter k vzgoji zmisla za strokovni na.predek.
Podpore za strokovno izpopolnitev v inozemstvu.
V domovini ni vedno zadostne prilike za strokovno izpopolnitev mojstrov in naraščaja. Tudi delajo predpisi za zaščito domačega delavstva v inozemskih državah velike težkoče in skoro popolnoma onemogočajo našemu obrtništvu, da bi se strokovno izpopolnilo s popotovanjem in delom v tujini. Treba je zato poseči po izobrazbi, osobito v raznih specijalnih strokovnih tečajih in v strokovnih šolah v inozemstvu. Zavod je v teku zadnjih dveh let razdelil znatne vsote za podpore radi izpopolnitve v inozemstvu. Pri 31 primerih je šlo v dveh za kiparsko in keramično stroko, v treh za mizarsko, v dveh za kozmetično, v dveh za fino mehaniško, v dveh za slikarsko, v treh za krojaško, v dveh za grafično, v štirih za kovinarsko, v enem za lesno industrijsko, v enem za tapetniško, v dveh za ženske obrte, v treh za mesarski, v enem za čevljarski, v enem za strojno-ključavničarski in v dveh za brivski obrt.
Obrtniške razstave
V ta namen .je-dal zavod podporo v
3	primerih.
Razne druge obrtne pospeševalne akcije
Zavod je posvečal svojo pažnjo tudi raznim drugim vprašanjem in akcijam* ki imajo namen dvigniti naš obrt. V tem pogledu je omeniti osobito vprašanje produktivnega zadružništva. Dajal je interesentom v mnogih primerih pojasnila glede ustanavljanja in poslovanja produktivnih, strojnih, nabavljaj nih in prodajnih zadrug ter ustregel interesentom tudi z različnimi vzorci in pripomočki. Zavodova informativna služba dela jako koristno. Zbranega je že precej gradiva, ki nudi pregled glede nabave raznih strojev in surovin. Zbira se obsežno gradivo, tako da je upati, da bo tudi v tem pogledu zavod v dogledni dobi popolnoma ustrezal svojemu namenu.
Strokovni list
Kljub kratki dobi svojega obstoja in kljub skromnim sredstvom, s katerimi je razpolagal Zavod PO Zbornice TOI, kažejo že samo gori navedeni splošni podatki o delu zavoda prav lepe uspehe. Nadejamo se, da bo v tem pogledu mogla pokazati razstava, ki jo prireja zavod na velesejmu, našemu obrtništvu lepo sliko njegovega dela in da bo obrtniku in obrtnemu naraščaju tudi pokazala, kaj vse se da doseči na polju strokovne izpopolnitve z raznimi akcijami, ki jih vodi zavod in med katerimi prednjačijo strokovni tečaji, ki dvigajo strokovno kvaliteto obrtniškega izdelka.
Rezultati vpisa jugoslovenske transe stabilizacijskega posojila
Glede uspešne emisije jugoslovenske lianše stabilizacijskega posojila je ravnatelj Državne hipotekarne banke g. Vojin Gjuričič dal novinarjem izjavo, iz katere je razvidno, da je bila naša tranša navzlic naglemu zaključku znatno prevpisana. V prvih šestih dneh je bilo vpisano vsega 67 milijonov frankov, torej 17 milijonov fran-
kov več kakor znaša transa. Državna hipotekarna banka je bila primorana, da 15 dni pred potekom emisijskega roka zaključi emisijo, ' da ne bi bilo potrebno vračati vpisnikom večjih zneskov. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da je posojilo vpisala predvsem širša publika malih ljudi. Po mnenju ravnatelja Gjurieiča bi jugoslovenslto tržišče brez težkoč lahko vpisalo tudi dvojno vsoto. Mnogo prijav je prispelo prepozno in jih ni bilo več mogoče upoštevati.
Kakor doznavamo, je posojilo že re-partirano na posamezna vpisna mesta in so tudi že ljubljanskim denarnim zavodom dodeljene kvote.
organizacij.
Zadruga dimnikarjev v Ljubljani
vabi vse člane, da se udeleže rednega letnega občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo, dne 31. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih restavracije hotela >Lloyd« na Sv. Petra cesti v Ljubljani.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Z]E3E3ESEiQQElElElElE3ElE]
Razglas
javne pismene ofertne licitacije za zgradbo šolskega poslopja na Blejski Dobravi, ki se bo vršila dne 7- junija 1S);J 1 na Blejski Dobravi.
Ponudbe se dostavljajo v zapečatenih pismih za prevzem vseli del skupaj ali pa za vsako delo posebej s 3% varščine pri predsedniku krajev, šolskega odbora na Blejski Dobravi, Gorenjsko, do 6. junija 1931 do 12. ure:
Dela so:	
1. Zidarska . .	. . 388.858.19 Din
2. Tesarska . .	• . 59.327.07 „
3. Krovska . .	. - 53.458.11
4. Kleparska	. . 10.051.90 „
5. Mizarska . .	. . 46.300.— „
6. Pleskarska. .	• . 10.128.18
7. Steklarska	. . 7.284,— .,
8. Slikarska	. . 5.122.44 „
9. Peča rs k a . .	. . 21.800.—
10. Tapetniška .	. . 2.128—
11. Intalaeijska .	. v 19.700,—
Vsa dela skupaj 624.152.80 Din
Pogoji, načrti in proračuni so na vpogled do 6. junija 1931 pri predsedniku krajevnega šolskega odbora gosp. Blažu Ambrožiču. Blejska Dobrava 22.
Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico oddati vsa ali posamezna, dela ne oziraje se na višino ponudbe.
Krajev, šolski odbor Blejska Dobrava,
dne 24. maja 1931.
Ivan E. Laharnar s. r.	Blaž Ambrožič s. r.
t. č. zapisnikar.	t.	č. predsednik.
Hch. Weiss, Wien X,
Laxenburserstrasse 75
Specijalni in tehnično popolni stroji ter najboljše
orodje
za mizarstvo, lesno obdelavo, ključavničarstvo in ostale kovinske obrate
Posetite na ljubljanskem velesejmu paviljon
F“
»»r
Ugodni plačilni pogoji	Prvovrstne	reference
XI. velesejem v Ljubljani
Od 30. maja do 8. |unija
Največja tovrstna prireditev v državi.
40.000 m2 površine, 10 razstavnih zgradb, preko 750 razstavljalcev iz tu in
inozemstva.
Tovarniške cene vseh vrst blaga.
špecijelni oddelki: vsakovrstni stroji za obrtnike, poljedelski stroji, pohištvo, avtomobili, tekstil,
usnje, papir.
Stanovanja preskrbljena. Obsežno zabavišče.
50% popust na železnicah.
Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, velesejmski urad.
POSETITE VELESEJEM!	IZPLAČA	SE VAM!
:
♦
i
♦
s
:
:
KREDITNO DRUŠTVO
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA — Teleion številka 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd. itd.
j AVGUST AGNOLA
1 Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zr*
♦ cal in šip. Kompletne opreme za gostil* J ne, restavracije, hotele, kavarne in bare |	Luksuzni	predmeti
t	Stavbno	in umetno steklarstvo
♦ L]ubljanat Dunajska cesta št. 10
Telefon 2478
Tujec Evgen
| Ljubljana, Smoletova ulica št. 3
J Se priporoča r.a prodajo elektroteh-
• ničnega materifala, žarnic, motorjev,
♦ železnih ognja in vloma varnih «	blagajn	itd.
» Telefon 26-8»	Telefon •»«-*«
Že v 24 urah
kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — škrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, jnonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Franc Fujan
krovstvo Ljubljana, Galjevlca štev. 9
pri Dolenjskem kolodvoru
Izvršuje vsakovrstna krovska dela in v to stroko spadajoča popravila.
Cene solidne!
Cene solidne!
a&Ge&tni itak Hbitotitni t£a& (pCutovina&ti tiatk
za kuhinje, kopalnice, hodnike, pisarne, bolnice, hotele itd. — je topel, elastičen, lahek za čistiti
Polaga vedno najcenejše:
Keramični in gradbeni materij al
i*. (Batteliito &
Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 Telefon 2037
Strojno podjetje
R. W!llmann
LJUBLJANA Slomškova ni. J. Telef. 2055
Beneški jaremniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji.
Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvomice.
Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti.
Rebraste cevt iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom.
Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave.
Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav.
Vsakovrstna popravila strojev.
Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk.
PILARNA
TURPIJAPNA
IVAN FIGAR
LJUBLJANA
Gosposvetska c. — Vošnjakova ul. 3.
(v bližini restavracije „Novi svet“)
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah.
Pri večjem naročilu primeren popust.
Plačam enostransko tovornino.
Tvornica ZA DUŠIK D. D.
in
AGA-RUŠE
ndružene jngosiov. tvornice acetilena In oktigena d. d.
(•dovoljujeta s svojimi prvovrstnimi
proiavodii
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Hrom vse J«|«iloTi)e na stotin«
avtogenskih varilcev
In nudita tisočerim mirno, lopo in »olnfenobelo
acetilensko luč
lskori*«a)te tndi Vi te nflkovo proizvode ▼ svojo korist!
»w—»
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CE1MTRALA: KONGRESNI TRG 4
Telefon St. 2508	Račun	pri	poštni	hranilnici	v	Ljubljani	št.	12.051
Telefon št. 2508
Daje kredite v obrtne svrtae, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Urednik Ivan Lombar. - Za kitoorcij »Obrtnefia Veatmka« Ivan MSheKii. - Tiska Narodna tiskarna. - Predstavnik F«m Jezeršek. - V.i v Ljubljani.