Oospodarske stvari. Česenj jc pre dobro sredstvo zoper n.ipiliovanjc goveje živine in pasjo steklino. V nekem nemškem gospodarskem listu priporoca izkušen živinozdravnik česenj kot izvrsten pomoček zoper napihovanje goveje živine. Vzamejo se na liter mleka tri ali dve drobno razrezaui glavici česnja. Ta zmea se dobro prekuha. potem z deskico trdno zavezne in v hlev na kako mesto postavi, kjer more pri miru atati. Cim bolj se tekočina skisa in bolj zavreje, tim vspešnejše deluje kot zdravilo v slučaju, če kako živinče valed te bolezni vzboli. Brž ko se kako živinče napibne, da se rau V4 do '/2 litra te tekočine vsak oetrt ali vsake pol ure, dokler ne ozdravi. Zivinčeta, ki slabo prebavljajo in so ravno zarad tega ti bolezni bolj podvržena od drugib, naj od časa do i-asa dva ali tri dni zaporedoma '/, litra na dan te tekoiine dobivajo. Tako je napibovanje manj nevarno. V novejsem času so poaebno Francoski učenjaki in strokovnjaaki listi česenj začeli zelo hvaliti in upanje izražcvati, da se bode ravno česenj kot dobro zdravilo zoper strašno bolezen pasje stekline porabljati mogel. Cesenj deluje posebno ugodno na prebavne in dihavne organe in na ledvice. Tudi se da dobro rabiti, kedar je treba kde na kakem mestu na telesu meburje navleri. Že nek stav španjski zdravnik je bil česenj z najboljšim vspe]iom kot zdravilo zoper stekliijo porabljeval. Devet ljudi je bilo od steklega psa popadeaih. Oai, katerih raae so bile izžgaae z razbeljeaim železom, so vsi pomrli, oai pa, katere jo z i-esnjem ozdravljal, so popolaoma okrevali. Skulial je glavico čeaaja v 720 gramih vode tako, da se je na 500 gramov vkuhala. Od te tekočiae je dajal, ko se mu je brž ko mogoče popadeaa rana s čisto mrzlo vodo izprala in s atolčeaim česajera iztrla ia ž ajim obezala, vsak daa po 60 gramov. Razua tega je moral boleaik aa tešče po dve glavici česaja aa dan a kruliom pojesti. Brž ko ga je besaost pograbila, so se celi čopi česnja pred ajega položili, katereje, doklerjebesael, grizel ia žvekal, tako da je naposled od česaja, rekel bi, vea omamljea postal. Po aeki aakljHČbi se je v aovejšem času na te aknšaje zopet pozoraoat širjili krogov obraila. Nek mlad kmet je bil aamreč od steklega psa popadea. Djali so ga v aeko čamato, v kateri je ob steaah dosti česaja v dolgih kitali spleteaega za sušenje viselo. Besaeč kmet je česajove kite raz stea potrgal, česeuj žvekal ia grizel, ter je propal aaposled v neko nezavedao oiaamo, iz katere se je pre zdrav zopet probndil. Ce damo tudi veljati, da ti poročili obeli zdravaikov ae uiorete še za dokaz veljati, da je čeaeaj tako rekoč aezmotljivo ia gotovo zdravilo v ti atrašai bolezai, vendar pa tudi nemogooaost ajegovib uciakov ai dokazaaa ia želeti je, da se stvar poskuša ia dalje zasleduje. Petelin, ki si perje iz repa piplje. V tem slučaju je raalo kaj pomagati. Svetuje se, da se perje v repu s kako amrdeto atvarjo aamaže, morda s katr.aaom, petrolejem ali a čeai takim. Morebiti kaj pomaga. Sejmi. 23. aprila : v Ptuji; 24. aprila v Mozirji; 25. aprila pri av. Jarju aa Ščavaici, v Vuzeaicali; 27. aprila v Kozjem, v Šmarji pri Jelšah.