=lr
Leto n.
V Cejji, dn« 6. februvaija 1892
Štev. 3.
Domovina
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi m m vračajo. — Za inaerate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrete. v.di celo leto 1 gld. 20 kr., za pol leta 60 kr. — BMMMf naj 86 poSilja*. Uprtvništru,,Dozno vine" v Celji
Slovensko uradovanje.
Vodo bi se reklo v Dravo nositi, če bi še enkrat razlagali korist slovenskega uradovanja. Tako daleč smo že, da to korist uvidi vsak zaveden Slovenec. Vkljub temu jih je primeroma le malo število, ki bi se pri občevanju z javnimi uradi in v lastnem urado-vanju držali dosledno narodnih načel. Zato je potrebno, da neprestano budimo vest svojim lastnim narodnim ma-lomarnežem. In malomarnost, samo malomarnost je kriva, da na tem polju tako počasi napredujemo.
Naše postave nam dajo pravico, da se tam, kjer je naš slovenski v deželi navadni jezik, v vsakem uradu od najnižjega do najvišjega poslužuješ svojega maternega jezika. Gotovo je, da naše uradništvo ne bode rabilo slovenščine iz lastne volje. Uradniki naši so žali Bog še večinoma tujega mišljenja, tudi če so sinovi slovenskih mater. Toda te slabe volje se ne bodemo zbali. Mnogo jih je sicer med nami, ki se pri občevanju z uradi samo zaradi tega upog-nejo, ker pričakujejo, da bode uradnik, če ga pustim nemško delati, delal bolj hitro in bolj pravično. Ta misel je sama na sebi žaljiva Poznal bi rad sodnika, kterega vendar veže uradna prisega, ki bi se upal zaradi slovenske tožbe prelomiti pravico čez koleno. Če pa misliš, da se ti vendar godi krivica, tedaj imaš prosto še pot pritožbe in take pritožbe, čejih je mnogo, tudi najtrši vrat omehčajo.
Slovensko uradovanje zahtevajmo najprej od naših sodnij. Mi imamo tako dobre ukaze pravosodnega ministerstva,
da bi se že zdavna samo slovensko ura-dovalo se Slovenci, če bi se ti ukazi izpol-novali. Ali naši nemškutarsko misleči sodniki najdejo še vedno vratica, skozi ktera urivajo nemška pisma. Najlepše jih podpirajo pri tem poslu narodni malomarneži. Dolžnost naših odvetnikov je v prvi vrsti, da pripomorejo slovenskemu uradovanju do veljave. V tem oziru so naši slovenski odvetniki v Celju pač pravi možje, ki delajo za slovenske stranke izključno slovensko. Velika ne-brižnost pa vlada še drugodi po južnem Štajerskem; mi mislimo Maribor, Ptuj in Brežice. Tam so nekteri odvetniki iz same malenkostne bojazni slovenski jezik pozabili. Ne pozabimo tudi zahtevati od c. kr. notaijev, da nam delajo pogodbe vedno v našem jeziku. Če tacega gospoda z dragim denarjem plačam, da mi naredi pogodbo, zakaj je on ne bi naredil v tistem jeziku, v kterem jo zahtevam jaz? Sicer se je v tem oziru v zadnjih letih nekoliko na bolje obrnilo. Vender se še vedno silno nemškutari v Rogatcu, Slovenski Bistrici, v Slovenjem Gradcu, v Konjicah, na Laškem i. t. d.
Mi smo krotek narod. Namestu, da bi zahtevali naj govori uradnik naš jezik, podamo se rajši in mi zavoljo uradnika govorimo nemški. Prepogosto vidi-iiao pred sodnijo klaverno postavo krne-tiča, ki se sili in sili z nemščino, pa lomi neko zmes, da se Bogu usmili. Zato jo nezapišejo slovenske besede, če jim jo ne izsiliš. Zato še vedno zapisujejo tožbe, ktere si slovensko narekoval, v nemščini na zapisnik. Pričo vpraša, ker

26
drugače razumeti ne more, slovensko. Njen slovenski odgovor pa se potem nemško na popir prenese. Tako nastane čudna zmešanica. Pogosto se stranke potem za glavo prijemljejo in trdijo, da tega, kar je zapisano, priča nikdar govorila ni. Koliko trpi pravica v tacih razmerah!
Preidimo od sodnij na politične urade, na okrajna glavarstva in njim podložne urade. Te oblasti najbolj občujejo s slovenskimi občinami in župnijami. Človek bi mislil, da naši župani in župniki že davno ne občujejo drugače nego slovensko z uradi. Ali temu ni tako. Naši župani prepogosto delajo celo naj-navadnejša spričala nemška. Orfi mislijo, da se s tem pred svetom ponašajo. To pa jim ni mari, da se izobraženi smeje napakam, ktere napišejo v nemščini. Čemu smešimo sami sebe?
Posebno pa se obračamo do naših duhovnikov. Ti stebri slovenske narodnosti v južni Štajerski morajo postati tudi v uradovanju vzgled. Naj bi se vsaj ti možje nikdar ne dali oplašiti. Za vzgled jim postavljamo občino celjske okolice. Tudi tej občini pošiljalo je okrajno glavarstvo dolgo časa nemške odloke. Občina pa je sklenila vsako tako nemško pisanje poslati minister-stvu za notranje zadeve s ponižno prošnjo naj ministerstvo preskrbi uradno nemško prestavo. Romalo je samo par nemških
odlokov na Dunaj in glejte: gospodje pri ces. kralj, okrajnem glavarstvu v Celju, mej katerimi je nekaj trdovratnih zagrizencev, so se kar čez noč naučili slovenščine. Tako naj delajo vse naše župnije in občine in naenkrat bodo znali naš jezik ti ljubeznivi naši prijatelji.
Pri občinah pa je opozoriti še na nemške javne napise, mi mislimo oso-bito imena vasij, občin in okrajev. Popotnik vidi v južni Štajerski velikrat napise v nemščini, da se mu lase ježijo. Nemci so naša imena skoro povsod pokvarili, nekoliko pa jih kvarijo še danes nemški ali bolje nemškutarski odvetniki. Našim občinam mora biti pravilo, da morajo vsi javni napisi biti v prvi vrsti slovenski, tako, da bede vedel potujoči tujec, kje stanuje zavedni narod slovenski. Skoro še večja sramota pa so zasebni napisi. V tem oziru še celo na Kranjskem ni veliko bolje. Rudečica nas mora obliti če vidimo nekje na Štajerskem v priprosti vasi napis: ,Tschugg, Klaidermaher." Kajti ta „klai- , dermaher" dela obleko samo za pri-prosto slovensko ljudstvo in misli, da je s tem popačenim napisom postal bogve kakšen gospod.
Konec bodi enkrat takemu šuš-marstvu! Preskrbimo lepi naši domači besedi povsodi častno mesto, katero zasluži, ne zaničujmo se sami, kajti „kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti"
(Občni zbor „Kat. podp. društva'' v Ce^ji) vršil se je na Svečnico dne 2. febru-varja. K zborova iju došlo je obilo članov, kar je dokaz, da naše ljudstvo vt§ ceniti delovanje tega prekoristnega društva. Ve-lečast. gospod opat F. Ogradi naslikal je v lepih besedah pomen zborovanju in lepo primerjal influenco in lažiliberalizem ter versko šolo. Vsi navzoči so pazno poslušali in se prepričali, da šola. kakoršna je šola učiteljskih sestra v Celji, je gotovo blagor otrokom, starišem, deželi in državi. Gospod govornik rekel je, to prepričanje o tej šoli ni le moje, temveč vsacega, ki je kdaj zanimal se zanjo in se osebno prepričal. Tudi presvetli vladar sam izrazil se je tako. Skle-
Celjske novice.
njen pa je bil jedernati govor gospoda opata z željo, da bi se slovensko ljudstvo Je še vse bolj brigalo za to društvo, da bi vsakdo deloval tudi med prijatelji, da pristopijo kot člani, ker korist delovanja je očividna. — Gospod dr. J. Srnec priznava neumorni trud učiteljskih sestra in se veseli, da je društvo možno za božičnico razveseliti toliko revnih otrok in jim privoščiti vsaj trohico onega veselja, ki ga imajo bogatinovi otroc i v izobilji Želi pa, ko bi se našlo narodno ženstvo, ki bi brezplačno prevzelo krojenje obleke, ker tako dalo bi se še mnogo več revežev obdarovati. Pove. da je jedna gospa obljubila prevzeti dvanajst oblek ter jth zgoto-viti. Odbor je vzel to z veseljem na znanje
in se bode v prihodnje potrudil, da obistini to željo. — Na to je bilo končano zborovanje in se pričela tombola, ki je napravila obilo veselja in smehu. — Da je ljudstvo umelo gospoda opata besede, je dokaz to, da se je stržilo za karte 57 goldinarjev. — Dobro bi bilo, ko bi društvo večkrat priredilo kaj enacega, ker s tem vzbuja čut k dobremu in razširi namen delovanja njegovega in tako pripravi ljudstvo, da se samo zanima za stvar od katere ima ono največjo korist.
(Celjsko učit drnitvo) ima v nedeljo 7. februarja t. I. ob 10. uri dopoludne v celjski okoliški šoli svoj mesečni zbor. Dnevni red: 1.) Petje. 2.) Zapisnik 3.) Društvene zadeve 4.) Poročilo pregledovalcev društvenih računov za minolo leto. 5.) „Strani neba", učni poskus; gov. g. J. Supan. 6.) Šaljivo berilo; bere g. A. Brezovnik. 7.) Nasveti. K obilni udeležbi vabi uljndno	odbor.
(Porotne obravnave v Celji.) Pri zadnjem porotnem zasedanji vršile so se sledeče kazenske obravnave:
L Proti 241etnemu hlapcu Lorencu Lesjak-u in 181etnemu kmečkemu sinu Martinu Horvatu iz Šmartnega zaradi hudodelstva spolnega posilstva. Porotniki spoznali so ol-a obtožena krivim in sta bila na to obsojena prvi na 15 mesecev, drugi na 1 leto teške in poojstrene ječe.
II.	Proti 301etnemu Francu Peklar-ju iz Duplek-a zaradi hudodelstva uboja. — Franc Peklar, jako silovit človek, ubil je Grego Schomvettra pred hišo njegove matere. — Po izreku porotnikov bil je Franc Peklar obsojen na 5 let težke ječe.
III.	Proti Katarini Pevec iz Središča zaradi hudodelstva detomora. — Nečloveška mati zakrivala je svoje stanje, potem pa vrgla dete v potok, kjer je utonilo. Porotniki so potrdili vprašanje gledč krivde ter je bila Katarina Pevec na to obsojena na 2 leti in 6 mescev težke in poojstrene ječe.
IV.	Proti Antonu Papež u, zakonskima Ludviku in Frančiški Kreft in Jakobu Kovačič-u zarad hudodelstva tatvine. Anton Papež pokradel je trgovcu Lepoša iz Brežic blaga v vrednosti nad 300 gld. K temu zapeljala sta ga zakonska Kreft, — ki sta blago spravljala in dalje prodajala. - Prodajal je blago tudi Kovačič, ki se pa izgovarja, da ni vedel za tatvine.
i: — Porotniki so spoznali Papeža in zakonska Kreft Krivim, Kovačiča nekrivirn. — Porotno sodišče obsodilo je na to prvega na 5 let in zakonska Kreft na 2 leti teške ječe.
V.	Proti Janezu Kuzma iz Žerovinc : zaradi hudodelstva ropa. — Janez Kuzma
vzel je s silo 121etnemu Zemlič-u za 2 gld. 70 kr. tabaka. ki ga je ta nesel domu. — Menda iz strahu pobegnil je potem Kuzma in vrgel tabak za neki zid, kjec.se je potem nadel.
Porotniki izrekli so, da je to rop, in Janez Kuzma dobil je zato 3 leta teške ječe.
VI. 0 porotni obravnavi v tiskovni pravdi med. in jur. dr. Riebla proti urednika „Marburger Zeitung" in dri. Franca Premschak-u poročamo posebej.
(Sokolova maskarada) Vsled lepega vspeha lanske „Sokolove maskarade" priredi „ Celjski Sokol" tudi letos, kot zaključek pustnim zabavam, na pustno nedeljo maskarado. Vabila so gotova in se že razpošiljajo; zapeljivo se ti z qjega smehlja ženska maska, menda kot pojav, da se naj ne samo dame, temveč tudi gospodje za jeden večer posilijo v druge nenavadne oblike in razmere. Govori se — seveda le tajno — o zanimivih skupinah, katere se sestavljajo v in izven Celja Posebej oglasil se je iz daljnih krajev nov cirkus z najboljšimi močmi; upati smemo, da ga ne bode zadržavalo še tako slabo vreme. Nar znanila skupin sprejemlje društvo in skrbi za skupinam primerne prostore in dekoracije. — Vabila se reklamujejo pri odbora ali pa v trgovini g. Dragotina Hribarja, kjer se tudi dobivajo posebne vstopnice.
Jejjska čitalnica) priredi v nedeljo 7. svečana plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer.
(Iz celjske okolice ) Ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Celju z naredbo od 17. janu-varja 1.1892. št. 32887 zaukazalo občinam, da se mora živina predno gre na sejem preiskati po živinozdravniku če je popolnoma zdrava, in da se sme le na podlagi zdrav- • niškega spričevala izdati živinski potni list, bode obč. odbor celjske okolice v svoji seji dne 7. t. m. sklepal o načinu tega pregledovanja in o določbi odškodnine dotičnemu živinozdravniku.
(Računski sklep celjske okolice) za leto 1891 kaže 9371 gld. 40'/. kr. dohodkov in 7302 gld. 97 kr. stroškov tedaj 2068 gld. 431/, kr. presežka. Akoravno se je izdatna svota 2600 gld. porabila za popravila čisto zanemarjenih občinskih hiš, je vendar ostalo še 1901 gld. 30 kr.; presežek, kakor-šen se do sedaj pri tej občini še nikdar ni dosegel. Tako razumejo gospodariti le narodni možje.
(Tiskovna pravda) dr. Riebl-a proti uredniku „Marburger Zeitung" Maksu Be-sozzi-ju in dru. Premschak-u pred porotniki. Obravnava proti uredniku „Marbur-ger Zeitung" in dru. Premschak-u trajala
je št iri dni. Cela pravda pripravljala se je čez dve leti. — Vzrok je bil neki spis v „Marburger Zeitung" izleta 1889. Tam se celjski zdravnik g. dr. Riebl obdolžuje, da se je pokazal pri neki kazenski obravnavi v dvomljivi luči; objavlja se spričevalo o javnem glasu dr. Riebla, kjer popisuje mestni župan dr. Neckermann dra. Riebla, kot šarlatana (sleparja), ki je zmožen pismo o kaki pogodbi ponarediti. Dalje očita dru. Riebl-u, da daje v vseh boleznih čisto enake recepte, da zdravi na vodo in da ga pri tem zdra-venju podpirajo lekarnarji in duhovščina. Pred vsem šlo se je toraj za razžaljenje časti dra. Riebla po razširjenji uradnega spričevala dra. Neckermanna. — Obtožena nastopila sta dokaz resnice, ter sta hotela po raznih slučajih dokazati, da je vse res, kar je stalo v „Marburger Zeitung". — Zasliševale so se priče na vse strani. Bolniki niso mogli prehvaliti dra. Riebla; zdravniki zopet so govorili proti njemu; vendar se dru. Rieblu-u ni moglo dokazati nobeno nepošteno dejanje; pač pa se je v vseh od obsojenih na dan privlečenih slučajih pokazalo, da ima laž le kratke noge in da se resnica kmalu pokaže, ako se gre vsaki stvari do dna. — Kar sta Maks Besozzi in dr. Premschak navedla proti dru. Rieblu ali sama ali po drugih pričah, vse se je skazalo kot neresnično ali vsaj zavito in popačeno. — Posebno velja to o uradnem spričevalu celjskega župana dra. Neckermanna. — Da bi dr. Nekermann namreč pojasnil, zakaj je dal dru. Rieblu tako slabo uradno spričevalo, bil je kot priča zaslišan. — V tem pričevanji pravil je pred sodnijo nekaj o čisto napačnih receptih in zdravilih dra. Riebla, da je na pr. zdravil bolezen na koji tako kot se zdravi protin, ter za to računil večji znesek, dalje, da je dal za neko deklo po krivem bolniško spričevalo akoravno je bila čisto zdrava, da je dr. Ritbl našel pri bolniku krč v zatilniku, če tudi je imel dotični le tifus i. t. d. — da je bil on toraj opravičen dru. Rieblu dati navedeno slabo spričevalo. Dr. Riebl pa je že pred obravnavo po pričah dokazal, da so vsi ti od dra. Neckermanna priso-dniji navedeni slučaji izmišljeni in neresnični. Pri obravnavi se je to v veliko začudenje občinst va po pričah in pismih 6o bolj natanko dokazalo. Dr. Neckermann klical se je sicer večkrat k obravnavi kot priča, ali ni ga bilo blizo, in tako je brez njega vsak sprevidel, da se morajo uradna spričevala na boljši podlagi delati. Sodišče stavilo je na porotnike 47 vprašanj. Zastopnika sta potem do porotnikov govorila vsak za svojo stranko; zlasti je zastopnik dra Riebla dr. Posenner iz Gradca povdarjal, da
je „D. Wacht" med obravnavo prinašala čisto enostranska poročila. Tudi je rekel, oponašaje nekemu Celjanu surovo razžaljenje dra. Riebla pred sodnijskim poslopjem, da taki dogodki niso na čast. mestu. Predsednik gosp. dr. Gertscher je potem stvarno podučil porotnike o celej obravnavi ter jim tudi mimogrede omenil, da ne smejo soditi po tem, kar so zunaj slišali ali po tem kar je „D. Wacht" pisala, temveč po tem, kar so čuli pri obravnavi sami. — Porotniki so potem pod načelstvom gospoda Sadnika — iz Ptuja spoznali oba obtožena Maksa Besozzi-ja in dra. Premschak-a krivim razžaljena časti; vsa vprašanja pa, če sta dokazala resnico svojih razžalitev so zanikali. — Na to sta bila obsojena oba zarad pregreška in prestopka razža-Ijenja časti, prvi na 50, drugi na 200 gld. kazni ali primerno toliko zapora, zgubo 30 gld. kavcije in v stroške. — Zadnje bode najhujše, ker znašajo stroški daleč čez 3000 gld in je zanje tudi kavcija lista „Marb. Zeitung" zavezana.
(7 glavi ae jim vrti) gospodom pri .Deutsche Wachtu. Spisali so podlistek „Zeugnisse iiber den deutschen Charakter der .deutschen" Stadt Cilli". V tem spisu jadikujejo, da niti krstne matrike, niti zein-Ijišne knjige niso več zanesljive priče nemškega značaja onih krajev, ki so sicer slovenski, pa bi jih -ti gospodje radi imeli za nemške. A znašli so pa nekaj druzega, kar jih tolaži in to so napisi na grobnih spomenikih, potem imenovanje ulic, trgov in napisi tvrdk. Našteli so nekaj imen dobro in slabo stoječih firm ter s tem hoteli dokazati, da je Celje nemško mesto in da je večina prebivalcev germanska. No, pustimo jim to veselje! A svetujemo pa jim, naj bi prašali gg. Wallanda, Hummerja, Wogg & Radakovitza, Hojnika, Pospichala, Pelleta, Koroschetza, Kollaritscha, Kovatschitscha itd., itd., itd., v kateri staronemški vasi jim je tekla zibelka in katere pragermanske izreke jih je učila mati izgovarjati. — Ne bilo bi vredno se ozirati na take zmesi, ki jih bruha .Deutsche \Vacht", ko bi tako strašno neumne ne bile. Primera, da Francoz ne bode pisal in prestavil nemško ii e ulice v nemškem mestu v franc skega, in da nasprotno ne bo storil to Nemec v kakem francoskem mesiu je ob sebi razumno. A nepopisljivo brezmiselno je to primerjati potem k Celji. V Celji je 95 % prebivalcev, ki popolnoma dobro razumejo slovenski in večina teh je gotovo prej govorila slovensko, ko nemško, — ker Nemec se itak težko priuči kakemu drugemu jeziku. — da v tem mestu zapišeš v Rotovški ulici itd., to pač ni nič čudnega normalno mislečim ljudem. Drugače
seveda je z gospodi tega germanskega lističa. — Če se naš kmet zmeni za slovenski napis, to gospoda eni že čutite in drugi bodete morda tudi kmalo čutili. Ni več naš seljak tako brezmiseln. da bi nosil trdo zaslužen novčič onim, ki ga prezirajo in zaničujejo, temveč uvideva vsaki dan bolj, kdo mu je prijatelj in kje da dobi dobro blago za pošteno ceno. In če se kateri še ne zaveda, poučili ga bodo drugi bistrejši, kam naj gre in kako naj napravi. — Da imajo v Celji ulice in trgi samo nemške napise, je žalostno a nikakor pa ne dokaz, da bi bilo zaradi tega Celje nemško mesto. Zahvaliti se imamo mnogo našim Uskokom, da je tako, a tudi za te pride plačilni dan. Ali pa smo trdo prepričani, da pravica bode zmagala!
Spodnj e-&taj erske novice.
(Premembe pri č. duhovščini). Premeščena sta kaplana: č. g. Fr. Mandliček iz Pilštajna k sv. Petru pod Gorami in č. g. A. Zavadil iz Šmartna pri Slov. Gradcu v Pilštajn. Č. g. I. Kapler gre za kaplana v Smartin pri Slov. Gradcu, č. g. Fr. Mur-kovič je upravitelj v Vurbergu.
(Umrl) je preč. g. I. Kriimberger, župnik v Vurbergu.
(Premembe pri uradnikih). G. Pert-nač je postal davčni kontrolor, g. Knez pa adjunkt..
(Premembe pri učitelj stvui. G. Fr. Kranjfcc v Slivnici pri Celji je postal ondi nadučitelj, g. I. Zaherl stalni podučitelj v Cezanjevcih, isto g. C i zel Miha v Leiters pergu pri Mariboru.
(Narodni dom v Mariboru i. Mariborska posojilnica je kupila na lepem mestu prostorno stavbišče za blizo iVKK) gld., na njem se bode zidala hiša za narodno-društvene namene mariborske. Živeli mariborski Slovenci, ki naj bodo Ljubljančanom za vzgled j
(Štajerski deželni odbor) je v Mo-zirji nastavil za distriktnega zdravnika gospoda M. dr. Anton Pavličeka, kateri je tudi to službo nastopil.
(Posojilnica v Gorni Radgoni) prične svoje poslovanje dne 15. februvarja t. 1. Uradni dan bode vsak ponedeljek in četrtek od 11.—12. ure dopoludne. Hranilne uloge obrestovale se bodo po 41, a°/o. obresti od posojil pa bodo po 6" „.
(Šmarje pri Jelšah). Pri zadnji občinski volitvi 18. januarja zmagala je v vseh treh razredih narodna stranka. Voljeni so v 3. razredu gospodje: Franc Skaza, Jaka Čakš, Ivan Anderluh, Ivan Lešnik, Jaka Anderluh. Andrej Dečman; v 2. gosp.: Hugon Tančič, Lojze Vičar, Franc Ferlinc, Franc
Adrinek, Vinko Čuješ, Andrej Regoršek; v 1. gosp.: dr. Franc Jurtela, Dragotin Kravs, Tomaž Capf, Dragotin Jagodič, Rudolf Tančič, Andrej Pondelak. Čas je bil, da se je prevzetnim, znanim po sili Nemcem enkrat 'za vselej pokazalo, da tukaj ni pravega mesta za njih rogoviljenje in da hoče biti trg vedno le slovensk. — Vsem odločnim slovenskim volilcem. posebno pa kmetom tem potom srčna zahvala. — Živili!
(V Oplotnicahi pri Konjicah se bode napravila tovarna za bombaževino.
(Rajhenburška čitalnica) je imela v nedeljo, 24. jan. zel6 lepo in dobro obiskovano besedo s petjem in plesom. Pevci in pevke so kaj lepo peli. Vsa čast domoljubnemu pevovodji ter č. duhovščini, gospicam pevkam in celemu odboru te res narodne čitalnice.
(Rudarji) v naših premogovih jamah niso januarja skoro nič delali, ker so s tem gospodarje rudnikov prisiliti hoteli, da bi se njih delavske razmere zboljšale — a niso jih prisilili; marveč so slednji odpustili veliko delavcev iz službe in vmes druge nastavili. Nesrečni ljudje, ki poslušajo take ljudi, kateri jim pomagati ne morejo; lastniki rudnikov imajo pa tudi večkrat trdo srce in mošnje ne odpro radi. Nam se smilijo zapeljani delavci naši Delo se je pričelo zopet po vsili premogovih jamah: v Za-gorji, Trbovljah. Hrastniku, Ojstrem, itd. Delavci so zgubili na zaslužku (50.000 gold. Gospodarji pa imajo tudi veliko škodo.
(V Slovenjem Gradcu', v tem seveda slovenskem, a ze!6 ponemškutarjenem mestu so bile nove občinske volitve, pri katerih je stara garda prodrla; z ošabnim bobnanjem v graški klepetulji je prav surovo napadla Slovence, ki si upajo imeti svojo nazore in svoje misli.
(Od Sotle) se nam poroča, da v brež-kem okraju župani še vedno zel(5 nemšku-tarijo ter skoro vse nemško pišejo. Največ je temu vzrok sicer marljivi župan Lj. v G., ki je ob enem tajnik za več občin. Naj mož enkrat že slovensko pisati začne — ali pa bodo drugi župani poiskali si slovenskih tajnikov.
(Čitalnica v Brežicah) priredi 17. februvarja 1892 1. veselico s petjem, igro, plesom in prosto zabavo. Vstopnina 30 kr. Začetek ob 8. uri zvečer.
(Šolstvo). Štajerski deželni šolski svet je izdal o novem letu kaj praktičen navod za vpešen poduk v ljudskih šolah. Vidi se, da vodi dosta praktičnejši mož naše šolstvo, nego je bil njegov prednik. Nadjamo se od sedanjega dež. šolskega nadzornika, da bode tudi v narodnem obziru pravič-
nejši kot je bil njegov sladki prednik. V Vitanji in Konjicah bi radi c. kr. šolske gosposke ustanovile čisto nemške šole: trudi se baje sam okrajni glavar celjski. Neverjetno! C. kr. deželni š. svet kranjski je iziazil — kakor beremo v „L. Z." — pohvalo nekaterim šolam in učiteljem na Kranjskem — tudi nemški meščanski šoli v Krškem.
(6. učitelj Anton Kosi) v Središči začel je izdajati pod naslovom ^Zabavna knjižica" prav lepo berilo (pravljice) za slovensko mladino, katero prav toplo priporočamo. Izišli prvi zvezek, kateremu je cena le 15 kr., je vsega priporočila vreden. 11	(Zoper nemške časopise) po gostilnah,
kamor največ Slovenci zahajajo, pritožuje se nam v obširnem dopisu naročnik naš, kateremu popolnoma pritrjujemo; kajti res je sramota, če v takih gostilnicah še enega ' slov. časnika ni. Takih gostilnic je vse polno po Slovenskem.
(V Vojniko) umrl je 25. jan. 1.1. tržan Jožef Topolak še le 37 let star. Ranjki stal je pri vseh volitvah in narodnih zadevah, kakor skala trden na r arodni naši strani. Rodi mu žemljica lehka!
i V Vojnikut imeli so dne 24. jan. 1.1. veselico s plesom na korist ubogih otrok domače ljudske šole. Čistega dohodka je bilo blizo 80 gl. S tem denarjem kupilo se bo ubogim otrokom v mrzlih dneh toplo kosilce.
(Mariborska čitalnica) priredila je dne 2. t. m. s sodelovanjem tamburaškega kluba slav. akad. društva „Triglav" veselico v prid spomenika neumrjočega pesnika Prešerna. Ta veselica nam je jasen dokaz veselega razvitka mariborske čitalnice. — Krasna in obširna dvorana pri „Gambrinu" bila je napolnjena do zadnjega sedeža z odličnim občinstvom iz Maribora in okolice in mnogobrojnimi gosti iz Ptuja in bližnjih trgov. Posebno pozornost so vzbujali vrli udje društva „Triglava" in bratskega društva „Hrvatska". Posamezne točke vspo-reda bile so vsprejete z burnim odobravanjem. posebno navdušeno Eprejeto pa je bilo uprav slovansko sviranje na tamburico. Slavnostni govornik nam je z navdušenim svojim govorom podal obris življenja neumrjočega pesnika, ki je trpel, da se mi veselimo, in ko je končal zaiskrila je v marsikaterem očesu solzica navdušenosti. Bral si na marsikaterem obrazu sklep, da i mi hočemo ljubiti svoj narod in materni jezik z ono iskrenostjo, kakor ga je ljubil Pre-šern. Po končanem dnevnem redu zabavala se je še do drugega jutra mladina pri plesu. Čestitamo mariborski čitalnici nad lepim uspehom te veselice, o kateri hočemo prinesti v prihodnji številki obširen dopis.
(Vabilo.) Društvo ^Kmetovalec" v Go-tovljah imelo bode dne 14. svečana t. 1. ob
3.	uri popoludne v prostorih g. Iv. Hausen-bichlerja v Žalci svoj VI. občni zbor. Vspo-red: 1. Nagovor. 2. Podučljivi govor g. Ant. Petričeka o trtni uši. 3. Društveno poročilo.
4.	Slavnostni govor g. D. Hribarja. 5. Vpisovanje novih udov oziroma vplačevanje letnine. 0. Splošna vprašanja in odgovori o kmetijstvu. Zborovanje kratkočasi domači moški kvartet. Po zborovanji prosto razve-seljevanje. K obilni udeležbi prijazno vabi
odbor.
(V Šmaiji pri Jeliah) je umrl c. kr. notar Kokol. Naj v miru počiva! — Dobili smo vrlega narodnega okrajnega, zdravnika v osebi gospoda dr. Čepelka. Že v prvih dneh priljubil se je vsim, ki so imeli priliko občevati ž njim. Mož je vljuden, značajen in gotovo postane dobra zaslomba narodnega življa med nami.
(Umrl) je dne 3. februvaija nenadoma čast. gosp. Lavrencij Potočnik, dekan v Braslovčah. Porodil se je 8. avgusta 1. 1827. v Zaspih na Gorenjskem; v mašnika je bil posvečen 25. julija 1853.1. Naj v miru počiva
Droge slovenske novice.
(Dražbi sv. Cirila in Metod«) so kot
pokrovitelji pristopili gg. ljubljanski bo-goslovci polagajoč na domovinski žrtvenik 100 gld. Mi darove onih domoljubov više cenimo, ki donašajo od svoje neobilnosti tega, česar se zveseljujemo le izjemoma iz hiš premožnjakov. Mi celo najviše cenimo dar, ki ga donaša mladini, na kojo gleda cerkev, država in narod skrbnim očesom. — Uprav zato nam je pokroviteljina te naše upapolne mladine v srčno zadostilo in ponos. Naš napor je slovenska šola slovenskim otrokom, —naši nepremični ideali pa: Bog, cesar, domovina. In v tem znamenji torej živeli darovalci! «
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Draibi sv. Cirila in Metoda) so pristopili kot pokrovitelji gg. mariborski bo-goslovci. — Z upom in nado gleda na vrle gg. darovatelje cerkev, država in domovina; blago njihovo zanimanje za našo družbo, ki jej je namen, izobraževati mladino na versko-narodni podlagi, kaže nam. da se je pridružil zelenim listom upanja rudeč cvet nauduše-nosti in lep sad požrtvovalnosti za narodne namene. Slava gg. darovateljem! Z Božjo pomočjo le vrlo naprej! — Kot prvi dar iz litijske dolino v novem letu 1892. smo prejeli nekatere knjige nabožnega značaja od g. Terezije Svetec, več knjig družbe sv. Mohorja od g. Urše Koprivnikar, nekaj kiyig leposlovnega obsega od g. Karola Ma-
L
tajca in jeden letnik .Kmetovalca" s prilogo »Vrtnar", ki ga je daroval g. Lovro Tura. — Po občnem zboru slavnega delavskega bralnega društva" v Idriji je nabral društvenik g. Fr. Krattner, za našo družbo 6 gld. 20 kr. — Iz teh rok, ki si pod zemljo, pod svežim vzduhom, služijo svoj trdi kruh, nas ne samo raz veselo, ginejo nas celo taki domorodni darovi. — Družbe so se zadnje dni še spominjali: Slovenec, bivajoč v Londonu, ki ji je poslal 10 gld.; g. Alojzij Pečnik, ki je nabral o priliki izleta pevcev „Slovenkega bralnega društva Kranjskega" v Radovljico pri Kranjskih in Radovljiških rodoljubih 10 gld.; Tržičan s 7 gld.; gg. kandidatje za učiteljsko učno usposobljenost o priliki jesenske skušnje s 6 gld. in g. A. Lavrenčič v Št. Petru na Notranjskem, ki je kot dobitek pri igri daroval 1 gld. 38 kr. — Ko s hvaležnimi čutili objavljamo te veče darove, takisto hvaležno belježimo, da smo prejeli s Krasa 10 kr., prav pravcati dar uboge vdove.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Bralno društvo v Kostanjevici) priredi v svojih prostorih gostilni g. Fr. Bučarja v Kostanjevici v letošnjem predpustu sledeče veselice: 1. V torek dne 2. svečana 1892 plesni venček. 2 V nedeljo dne 28. februarja 1892 maškerado. Vstop je dovoljen le udom in po udih upeljanim gostom. Kdor pri maš-keradi ne pride v ma.°ki plača globe 20 kr. Da se kaka oseba, ktere vstop bi se ne mogel dovoliti, pod masko ne vrine v društvene prostore morali se bodo maskirani pred od odbora v to določenim zaupnim odbornikom demaskovati. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(t Ivan Železnikar), urednik „Slovenskega Naroda" in „Brusa" je umrl po dolgi, mučni bolezni za rakom na jeziku. Pokojnik je bil dober narodnjak in spreten slovenski pisatelj Porodil se je v cerkljanski župniji na Gorenjskem. Star je bil še le 50 let. Zapustil je vdovo in pet nepreskrbljenih otročičev. Pogreb je bil jako sijajen, katerega se je udeležil tudi gospod deželni predsednik .baron Winkler.
(Častnim kanonikom) stolnega kapi-telna ljubljanskega, imenoval je presvetli cesar veleč, po.spcda Janeza Rozmana, župnika pri sv. Jakobu v Ljubljani. Čestitamo!
(Tristoletnica Komenskega), t. j. spomin na rojstvo teg«, slavnega slovanskega vzgojitelja, bode velikonočni torek praznovalo „ Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani z veliko besedo. UČitelji-pevci se vabijo, naj se v kratkem oglasijo, če mislijo sodelovati.
(G. profesor Butar) v Ljubljani, slavni zgodovinar in zemljopisec slovenski, vabi
na naročbo novega velikega načrta za Ljubljano in okolico.
(Vabilo Blavnooti), katero priredi v 8. dan februarja 1892 akademično društvo .Slovenija" na Dunaji v spomin dr. Janezu Bleiweisu. I. Koncert s prijaznim sodelovanjem gosp. opernega pevca J o s. Tertnika, mešanega zbora si. »Slovanskega pevskega društva" pod vodstvom pevovodje g. A. A. Buchta in tamburaškega zbora si. hrvatskega akadem. društva „Zvonimira". Zbore vodi častni pevovodja g. Ivan Jirik, klavir Czapka. II. Ples pri katerem svira godba F. Fahrbachova. Reditelj plesni učitelj g. Ružička. Lokal .Hotel Goldenes Kreuz" VI Mariahilferstrasse 95. Začetek točno ob 8 uri. Prostovoljni doneski v korist .Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju" in v društvene namene se hvaležno sprejemajo.
(Posojilnica v Nabrežmi) imela je leta 1891 kosmatega prometa 5598 gold. 74 kr. Posojil vrnilo se je 1767 gld. Vplačani deleži znašajo 864 gold. Obresti od posojil 141 gold. 12 kr. Posodilo pa se je 2995 gold. Čisti dobiček znaša po odbitku stroškov 18 gold. 24 kr. — Dal Bog, da bi posojilnica dobro napredovala.
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) se obrača do vseh slovenskih posojilnic in hranilnic s prošnjo, da bi se ob priliki sklepala računov spominjale z darovi. To prošnjo toplo priporočamo.
(Umrl) je g. Jos. Ekel v Ljubljani, bivši zel<5 priljubljeni okrajni glavar novo- i meški
(.Pavlih«") je naslov novemu šaljivemu listu. List bode izhajal dne 15. in 30. vsacega meseca ter velja za celo leto 4 gold. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani. Krakovski nasip št. 18.
(V Boštanju) je grofinja Kotulinski s pomočjo druzih dobrotnikov, zlasti učiteljice Šmitik obdarovala 211 otrok z raznimi oblačili. Vso čast in hvalo, takim do-brotnicani. — Tukaj je dobil č. g. L. Gantar i^ Črmošnic razpisano župnijo.
(Koristno darilo). SI. deželni odbor kranjski je podaril mešč. šoli v Krškem 70 iztisovDolenčeve knjige: Kako zasajati nove vinograde z amerikanskimi trtami.
(Krško bralno društvo) je imelo veselico 24. jan., in priredi jih še 7. in 21. februarja ter 1. marca
(Državne podpore za amerikanske vinograde) so že nekateri posestniki (n. pr. na Bizeljskem) zaprosili, a se jim ni moglo kar naravnost dovoliti, ker niso tega izpolnili, kar postava in ministerska naredba terja. Posamezni vinogradnik namreč ne more dobiti podpore, ako občina zanj po-
roštvo ne prevzame. Dajale se pa bodo podpore zadrugi vinogradnikov, ako se namreč več posestnikov (10, 5, 4 ali vsaj 3) skupno j zavežejo, da bodo čez 6 let začeli vračati državno podporo, ki se dobi brezobrestno. Ker bodo vse vloge in vsa pisma v tej zadevi nekolekovane, zato naj se združi več posestnikov ene vasi in naj zaprosijo državne podpore!
(Slovensko uradovanje) to ni — tako se nam poroča — če se posojilnici slovenski piše „Vorschusskassa" in od nje pod tem naslovom terja napovedi čistega dobička v namen odmerjenja dohodninskega davka. — Dotična posojilnica zato tega poziva tudi ni sprejela.
(Tombola) je priljubljena igra pri naših čitalnicah in bralnih društvih; toda v mnogih krajih se boje prirejati teh iger brez dovoljenja finančnih organov, kateri zahtevajo v ta namen nekaj davka. V tej zadevi so nam slučaji znani, ':o je c. kr. deželna vlada na Kranjskem odločila, da čitalnicam in bralnim društvom ni treba iskati dovoljenja torej ne davka plačevati, če se igra ne prireja za splošno občinstvo, ampak samo za društvo, ki je tako rekoč le ena rodbina.
(Vinske cene) utegnejo zel6 pasti, ako bode Italija v resnici se poslužila sklenjenih trgovinskih pogodeb in začela k nam v Avstrijo proti dovoljeni nizki carini uvaže-vati svoja dokaj močna vina, katerih ima toliko, da še vojaki v Italiji vina dobt§. — V državnem zboru so zoper to, za našo vinorejo tako neugodno pogodbo govorili slovenski poslanci Robič. dr Laginja in Pfeifer; skoro vsi so tudi zoper glasovali; le prof. Šuklje jo.je še toplo zagovarjal, s čemur se je tudi volilcem zameril. In res, vinoreja bode pri nas vedno slabša, in vendar silno draga; vino bode pa slabšo ceno imelo.
(Okrajna posojilnica v Krškem) je imela sledeče dohodke: 1. Vrnena posojila 14.HM gld. 37 kr., 2. hranilne vloge 27.171 gld. j 53 kr., 3. prejete obresti dolžnikov 2561 gld. 78 kr. 4. Pristojbine za upravne stroške 82 gld. 40 kr.. 5. Deleži 6329 gld. 10 kr., 6. vstopnina 142 gld., 7. donesek v prihranjeno zalogo 284 gld. 50 kr., 8. pri druzih zavodih naložen denar 31.642 gld. 60 kr., 9. obresti tega denarja 109 gld. 3 kr., 10. po vmeni davki 39 gld. 94 kr., 11. ostanek v bla gaj niči leta 1890 996 gold. 37 kr skupaj 84.213 gld. 62 kr. — Izdatke pa! 1. Dana posojila 26.464 gld. 83 kr. 2. Vzdignjene hranilne vloge 15.243 gld. 39 kr.,
3.	vzdignjene obresti od njih 114 gld. 61 kr'
4.	Upravni stroški (115 gld. 5 kr.) in inventar (20 gld) 135 gld. 5 kr., 5. Naloženi denar
pri drugih zavodih 37.304 gld. 24 kr. 6. donesek v prihranjeno zalogo 284 gld. 50 kr., 7. darila v dobrotvorne namene (leta 1890 25 gld., 1. 1891 35 gld.) 60 gld., 8. nagrade 800 gld., 9. Izplačani deleži 2299 gld. 69 kr. 10. delnina čistega dobička 1. 1890 103 gld. 25 kr., 11. pristojbine (22 gld. 35 kr.) in davki (21 gld. 29 kr.) 43 gld. 64. kr., ostane v blagajnici konec 1. 1891 1360 gld. 42 kr., skupaj 84213 gld. 62 kr., torej vsega prometa: 167.066 gld. 82 kr. — Letošnji občni zbor ima ta posojilnica v nedeljo 6. marca.
(V Gorici) je kacih 700 laških otrok brez poduka, pa za te laško šolsko društvo ne skrbi, marveč išče slovenskih otrok v bližnjih vaseh, da bi jih poitaliiančilo.
(Na Koroškem) so imeli v poslednjem času občinske volitve, katerih izid je v nekaterih krajih Slovencem in konservativnim Nemcem na korist.
(Ne udajmo se!) Čeravno so najviše gosposke odločile, da mora koroški magistrat tudi slovenske dopise sprejemati, vendar se jih brani od strani cel. slovenskega društva. To društvo pa tudi ne odneha in se z nova pritožuje zoper to nepostavnost.
(Neznan, pa neumen tat) je ukral v noči od 29. do 30. jan. v Gregoričevi go-stilnici v Krškem namiznega orodja za kacih 15 gld. Vzel je med drugim slabe žlice, ki so se svetile; sreberne je pa pustil.
(Za ljudske učitelje) je upravno sodišče odločilo, da niso brez nagrade dolžni jI poučevati v nezaveznih predmetih, če tudi j
imajo manj, kakor 30 ur poduka na teden.
•
Drage avstrijske novice.
(Nadvojvoda Karol Salvator) Umrl
je vsled hripe oče princu, ki je vzel v zakon | najmlajšo hčer našega cesarja, nadvojvodinjo j Valerijo. Letos hripa hudo razsaja; pobrala je že mnogo odličnih glav. To je že tretji žalostni slučaj v kratkem času v cesarski obitelji. da je neizprosna smrt iztrgala jednega člana iz njene srede.
(Položaj) politiški je do zdaj tak, ka-koršen je bil malokdaj v Avstriji.1 Sedanja vlada si pomaga skoro z vsemi strankami; po svojih ministrih pri liberalnih in konservativnih Nemcih, pri Poljakih in ostalih Slovanih.
(V državnem zboru) je bila po ostrem in dolgem razgovoru sprejeta trgovinska pogodba, kakor jo je vlada predložila. Potem so se dovolile draginske doklade uradnikom nižjih vrst in se posvetovali o prenaredbi pravosodnega visokega šolanja.
(Deželni zbori) se bodo po najnovejših poročilih sešli še le meseca marca.
(Nadvojvodinja Valerija.) najmlajša hči našega cesarja, je povila zdravo hčerko. To najmlajšo nadvojvodinjo krstili so v torek 2. svečana in jo imenovali: Elizabeta Mar'ja Frančiška Karolina Ognjeslava.
(Dobro državno gospodarstvo) je bilo lani pri naši vladi. V proračunu za 1. 185)1. je bilo, da utegne na koncu leta biti en milijon v blagajnici preostanka, a bilo je 22 milijonov prebitka. To je še sad prejšnjega finančnega ministra Dunajevskega, ki se je žalibog moral umakniti liberalnim Nemcem.
(V Zagreba) se bode začelo graditi novo gledališče.
(Na Ogrskem) so se volitve v državni zbor, pri katerih je večkrat kri tekla, ugodno iztekle za vladno stranko, ki je dobila večino. Slovani, Slovaki se niso niti volitev udeležili, ker niso imeli upanja, da bi predrli s svojimi možmi.
(V Bosni) v mestu Dol. Tuzli je nastopila službo zdravniško gospica dr. Bajer; nastavili so jo radi tega, ker se mahome-
D op
Is Mozirja. Naša čitalnica začne se zopet oživljati. Do sedaj ni imela nobene prave domovine; pa sedaj nam je iz prijaznosti prepustil gostilničar gospod Alojzij Goričar prav prijazno sobico, kamor se morejo zbirati udje. Tudi namerava narediti čitalnica letos veselico z igro v prostranih prostorih omenjene gostilne, ter upamo, da bode ta veselica vsestransko zadostovala in privabila tudi naše sosede. V našem trgu pa imamo tudi „klub za olepšanje trga Mozirje" in že lani se je govorilo da se bode isti spremenil v društvo? Zelo bi želeli, da se ta blaga misel tudi vresniči, kajti, kakor se je do danes pokazalo, bode tudi to društvo brez pomišleja obstati zamoglo. Občila (tržka) preliminirala je za ta namen zdatni donesek od 30 gld. in kakor slišim, imelo bi to društvo ie nadalje ednako vsoto od preteklih dveh let za iskati. Pa tudi prostovoljni doneski bili so prav ugodni! Tembolj pa še želimo obstanek temu društvu (?) ker isto bi imelo nalogo marsikatere nedostarke v trgu odstraniti. Zelo važno bi bilo. da se vendar enkrat odstranijo iz trga živinjski sejmi. Jaz ne bodem o tem veliko pisal, ker upam. da vendar enkrat občina to stori, kar ji že davno postava in višja oblast predpisuje.
Pogledimo v sosedne trge! Povsod so si že odpravili ta okužni smrad, samo slo-i veče Mozirje še v prid par krčmarjev mora
danske ženske radi svoje vere in prirojene sramožljivosti nikoli niso dale od moških zdravnikov zdraviti.
(Za povzdigo govedoreje) z ozirom na postavo od 1. 1890 je izdala kranjska deželna vlada prav dobro naredbo, po kateri naj bi se lastniki bikov in telic ravnali, če hočejo dobro govejo živino imeti.
Ogled po Urokom svetu.
(Na Bolgarskem) so slutili zaroto zoper kneza Ferdinanda, pa se k sreči knezu do sedaj še ni nič žalega pripetilo; prvemu ministru pa se je bila baje po lastni (?) krivdi nesreča zgodila. Tukaj vedno vre.
(V Prusiji) izdelujejo nov Jjudsko-šolski zakon, pa se stranke o načelih ne morejo zjedin;ti.
(Voj vodinja Ludovika Bavarska), mati naše cesarice, je v visoki starosti umrla.
(Na Kitajskem) so zopet nemiri obrnjeni najbolj zoper Evropejce.
i s i.
vsakikrat dihati smrad še osem dni po sejmi. Pa še nekaj je, kar me v oči bode. Pred rotovžem stoji prekrasen plot! Bil je že nagnil svojo staro trudno glavo, kajti mu tudi ni zameriti, rodil se je že v preteklem stoletji in želel si večnega mini. Pa glej! podslonili so mu težko glavo veleč: „Čakaj! Da ti še noge strohne."
Upajmo toraj, da nam bodoče društvo to odstrani in izpolni nalogo, za kojo bode poklicano.
Is BreiiC. (Naša čitalnica), tako mlada, kakor je. je imela v nedeljo 17. t. m. zopet lep vyčer. Priredila je svojim obilnim članom prijetno pustno zabavo. V prostorni in čedni dvorani, krasno razsvetljeni, stal je zopet ličen glediški oder, kjer se je kaj dobro igralo: .Poglavje I., II. in III." Vsi igralci so bili kos svojim dokaj težkim nalogam, posebno ste se s svojo pravilno slovenščino odlikovali gospici igralki; težko svojo nalogo je mojstersko izpeljal g. Š.; dobro je delal, kakor vselej, g. R, in g. C. je vzbudil toliko smeha, da ni bilo ploskanja ne konca ne kraja. Le nova. sicer dobro došla moč g. B.), ki se je sicer na teh .svetovnih deskah" , kaj dobro sukala, bila je za svojo nalogo u preinladostno napravljena. Po pohvalno sprejeti igri je bilo dobro ubrano petje. Pred j, igro pa je mojstersko sviral na glasoviru znani glasbenik g. R. — Občinstva je bilo j| zopet polna dvorana; zlasti veliko ženstva, j
dokaz, da je začel pust gospodovati. Od gostov smo zapazili nekaj Slovencev iz Krškega, potem pa znane domoljube iz Sevnice in Blance. Iz brežke okolice je prišlo več č. g. duhovnikov in učiteljev ter nekaj kmetov, ki vsi kaj radi podpirajo novo narodno ognjišče v Brežicah., — 31. jan. je imela čitalnica občni zbor,' igro: „Gospod Zamuda", petje in ples. Ponuja torej ona toliko, kakor malo katera njenih sester.
Odleikega. (Družba sv. Mohorja.) Veseli pač moremo biti knjig, katere nam vsako leto podaja »Družba sv. Mohora". Človeku se vrine misel v glavo, kako da vendar zamore družba za ta bori goldinar šestero knjig svojim družnikom podati? In te knjige, v katerih najde človek toliko lepega berila. Obilno je pač Bog dodelil svojega blagoslova tej družbi. Reči moremo, da nespameten je tisti, kateri bi ravno tej družbi nasprotoval. Ogromno je število družnikov sedaj, toda želeti je, da bi se še vedno bolj družba širila, ter razprostranila sčasoma svoje krilo širom naše mile Slovenije. Res, mnogo je še krajev, kjer je še vse premalo družnikov, in kjer bi se še lahko mnogo za družbo storilo; ali premalo je gorečnosti, premalo brižnosti. Če pogledaš v družhin koledar, spoznal bodeš, da ravno v naši dekaniji bi se še dalo število družnikov zdatno povišati. Dekanija šteje v letošnjem koledarju nad tisoč družnikov, a vseh prebivalcev pa je nad 27.000. — Seveda je med temi tudi nekaj Jjulike" vmes; toda z nekolikim trudom bi se dalo še en tisoč družnikov pridobiti. Pohvalno moramo omeniti, da kar se tiče števila, je župnija Sv. Miklavž najbogateja v primeri sfc številom župljanov. Po drugih župnijah pa, kakor: Sv. Lenart, Sv. Jedert, Jurjev-klošter, Razbor, Sv. Rupert, Širje in Loka je pa želeti, naj bi se še bolj družba udomačila. Kmab hode se začela nabira družnikov, pot-udimo se kolikor mogoče, da družbo razširimo, ker s tem bodemo veliko dpbrega storili.	Mohorjan.
Is Sevnice. (Zaslužni mož.) 12. januarja 1.1. spolnil je gospod Tomaž Dernjač, nadučitelj na četirirazrednici v Sevnici 50. leto svojega službovanja kot učitelj. —
Malokateri mož je tako srečen, šteti ogromno vrsto slavnih službenih let.
Častit amo mu toraj iz dna srca vsi sotrudniki, kakor vsakdo, ki pozna vele-zasluženega starosto med učiteljstvom.
Vže pred 9 leti odlikovan je bil gospod nadučitelj od Njih Veličanstva presvitlega cesarja sf> sr ebrnim zaslužnim križcem s krono v znamenje njega neutrujenega delovanja na šolskem polji.
Kakd neumorno zasluženi mož deluje, omeniti je to, da še zdaj, ko je v «9. letu
svoje starosti, kadar je v družbi otročičev v šoli, ves pomlajen razklada zlate nauke.
Ne straši ga trudapolno delovanje kot šolski vodja, ne teži ga mnogokrat mučna orglarska služba, kojo opravka vže nad 30 let v Sevnici. Ponosno se sme velezasluženi gospod nadučitelj ozreti v preteklost, iz katere se mu sveti mnogotera žarna zasluga. Iz njegove šole zraslo je v teku 50 let dokaj poštenih mož in žen, ki so sprejemali in tudi ohranjevali blage nauke na pot v življenje ; vže so sedaj pridni očetje in skrbne matere, ki pošiljajo svoje ljubljene otročiče k njemu, da vsaja tudi v njihova srca osreče-valne nauke, da se tako od roda do roda množe ter razcvitajo v prelepem sadunosnem vrtu, iz katerega se bode skrbnemu in zaslužnemu vrtnarji povračeval obilen trud ne samo tukaj na zemlji, ampak tudi tam onkraj groba. —
Bog ga ohrani še mnoga leta!
Is Snuuja pri Jelftah. (Čitalnica). »Prišel je čas tudi za slovensko Šmarje zopet lepši, gorkejši čas" — tako govoril je predsednik na novo oživljene šmarijske čitalnice gosp. kapelan Jer. Stabuc 2. svečana 1.1. pri prvi čitalniški besedi. In kakor so bile prisrčne besede predsednikove, tako prisrčno je bilo tudi veselje šmarskih rodoljubov in iz vseh okoliških krajev dospelih gostov nad novim narodnim pridobitkom. Smelo lahko zapišemo šmarsko čitalnico med najboljše trdnjave slovenskega življa na našem Štajerskem; opravičuje nas k temu število in izvrstnost članov, nepričakovano lepi prostori za slavnosti in ugodna lega trga, ki je še v zvezi s slovenskim delom Celja, vendar že zase središče za Št. Jurij, Sladko goro, Ponkvo, Slatino i. t. d. — Po prvi Besedi sklepati bode novo društvo oživilo gotovo narodni čut in rodilo vedno in pri vsakej priliki sad, ki ga rodi narodna odločnost ; da je to treba in zopet treba, pokazale so zadnje občinske volitve v trgu, pravi in potrebni popravek prejšnih zmot.
Beseda sama zasluži javne .pohvale. Ubrano petje moških in mešanih zborov moralo je vsakega iznenaditi, kdor ne pozna izvrstnega vodstva gosp. Jurkoviča in njegovih izbranih moči. Tudi godbeni zbor obeta lepo bodočnost, ako bodo ostali skupaj vrli gudalači! Prijazni pozdrav predsednikov došlim gostom pa je razveselil vse navzoče, tako da se je po koncertu razvilo med mladim in tudi starejšim svetom občno veselje in živahen ples. — Posebno je tudi povdarjati navzočnost lepega števila vrlih posestnikov in posestnic iz okolice, ki so , se vidno zanimali za toliko lepo in vendar po vsem domačo slovensko zabavo.
Naj nova čitalnica tudi na dalje in
35
vedno bolj zbuja narodno zavest v trgu in okolici. V tej zavesti je naše upanje in naša zmaga!
Zs Slemena ob Dravi (Kmetje, varujte se lažnjivih, ptujih agentov in drugih sleparjev!) Zadnje dni pred Božičem spodtikal se je med našimi kmeti nek židovski agent ter na vse kriplje ponujal židovskoogrske srečke, „loze" po 5 gld. kos. S sladkimi ustmi in z lažmi odnesel je marsikak krvavo prisluženi goldinarček iz našega okraja. Da bi ložje več prodal, imenoval je zaporedoma več imenitnih kmetov in tudi župnika, da so le-ti pokupili toiiko in toliko srečk ter je tudi naprej izplačali, kar pa je biio vse zlagano. Župnika in učiteljev se je pri tem poslu zvesto izogibal. Mnogo kmetov mu je kar pokazalo vrata. Drugi pa, ki so srečke na obroke kupili, se kesajo ter pravijo, da rajši izgube nadarek, ko pa bi še dalje plačevali. Izvrsten časopis »Nova Soča" v Gorici piše v svoji letošnji 2. številki o nekem posestniku na Vipavskem, da je kupil od tacega agenta srečko, ki je vredna 10 gld. na plačevanje v 32 mesečnih obrokih po 1 gld. 80 kr., kar znaša nič manj ko 57 gld. 60 kr. Tako strašno se dajo opehariti ljudje, ki nič ne čitajo. — Tiste dni pred Božičem priklatil se je k M. nek drugi slepar z balo pisem pod pazduho. Pravil je, da je iz Maribora od davkarije poslan, da dobi M. denarje nazaj, ker je več let preveč davka plačal, in zdaj mora M. 10 gld. dati za kolek (štempelj). Oče M. ni bil neumen pa je rekel, da bo že plačal kolek, samo k županu morata še poprej iti. In res šla sta k županu, a gred£ skozi gozd je slepar smuknil v šumo, in konec je bilo davkarije in koleka. Dragi sosedje, čitjate radi naše slovenske časopise, ki bodo nas vestno poučevali o tacih stvareh in seznanjali še v marsičem koristnem in potrebnem ! Lažnjivim, ptujim agentom in drugim sleparjem pa verujte le: .Hvaljen bodi Jezus Kristus", druzega nič!
Telegrami »Domovini*.
Celje, 4. februarja 1892.
Dunaj. Plener odpovedal se ponujani stopinji predsednUtva skupnega najvišjega računovodstva, radi deških punktacij, katere so zadnji čas jele zbliževati vse ceskc stranke Plener ostane vodja nemAkih liberalcev t državnem zbora.
Duuy, Najstarejša ženska na Dunaji Margareta Oredsohik umrla Rojena je bila 1. 1775 na Češkem tedaj 117 let stara.
Kim. Sv. oče, ki je bolehal za hripavostjo ozdravel in dal avdijence na Svečnico raznim ka-toliikim skupinam.
Zahvala.
Za mnogobrojne izkaze srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti moje iskreno ljubljene in nepozabne soproge, gospe
Amaljje Komotar roj. Flis,
za mnoge darovane prekrasne vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekam vsem dragim in ljubim prijateljem, znancem in sorodnikom, zlasti še gospodom pevcem za ginljive nagrobnice, svojo najsrčnejšo zahvalo tem potom, ker mi ni mogoče zahvaliti vsakega poaebe.
(10-1)
Anton Komotar,
c. kr. notar na Vrhniki.
al

Naznanilo.
Podpisani naznanjam, dabodem prodajal odslej nadalje najboljie vo-lovsko meto ter skrbel za točno in dobro postrežbo. Dobiti je pri meni tudi izvrstno vino. Priporočam se torej čč. duhovščini in cenj. občinstvu za prav obila naročila.
Z odličnim spoštovanjem Vincenc Ježovnik,
gostilničar, mesar in posestnik (12) 2—1	v Velenji.


Naznanilo.
V novo prezidani hiši v Spodnji Hu-dinji ob glavni cesti, nasproti gostilne „Zum Wilden Mann" so tri prav na novo pripravljena
stanovanja,
obstoječe vsako iz velike in male sobe, ku hinje in skladiščem za drva. takoj za oddati Vse drugo izve se natančnejše v omenjeni hiši.	(32) —s
Prodajal niea
za špecerijsko blago in žganje z vso pripravo na dobrem prostoru v Ljubljani se da takoj za več let v najem.
Več se izve pri J. Poženu v Ljubljani.
36
ff 1
f Zaloga špecerijskega blaga Milan Hočevar
C«]]«, Graškt cesti, 3
m
Zaloga špecerijskega blaga, vina, delikates, južnega 1 ovočja, ptiCjega zobanja, mi- | neralnih voda, in deželnih pridelkov. — Blago vedno sveže. Postrežba točna in cene nizke. Zunanja naročila oskrbe so z vsako povratno
poŠto. jI .............»"mirim............»rn-muui

^idiaiiiiaa


v.
-K
7?
Miha'
ilustr humoristični list
(jedini slovenski šaljivo-j|t uiuuu	zabavni list) (11)
izbaja 15. in 30 dan vsakega meseca — ter valja 1 gld. sa četrt let«. S Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Krakovski nasip it. 18, I. nadstropje.

;f
BU

m-
m
jc&g!
.v.v
M 1
is
Velika zaloga vsakovrstne kave, sladkorja, čokolade, kakao, riža, finega olja, vinskega kisa, raznovrstnega čaja, pravega ruma, sli-vovke sremsko, kranjskega brinovca, kognac, vinskega žganja, najbol jša Štajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga, madeira, sheri in raznega Šampanjca, svinjske masti, masla, Švicarskega in par-mazanskega sira, ogrskih salam, sardel, sardin, makaron, južnega sadja, sliv, letnikov, najboljše moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen i. t. d., i. t. d., i. t. d.
Raznovrstne mineralne vode.
Zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo vkljub vsaki konkurenci.
m
ii it m
m

tntnmmnaaa

najlepše in najmočnejše
poleg tega pa Se, kar je glavna stvar, veliko ceneje kot povsod
dragod so dobiti le pri
ŠTIBERNIK-u t Celji
Rotovške ulice (Rathausgasse) št. 2
V zalogi 80 vedno močni klobuki domačega izdelka. Lopi izbor pravih zajčjekov, kosma'ih in gladkih v vseh barvali in formah. Velika zaloga trdih klobukov v različnih barvah in najnovejšega fazona, za velečast. duhovščino posebne specialitete. Za poletni čas pravi kastorji le 45 t/mm. težki, boljši ko vsak slamnik, so dobiti v različnili barvah in najmodernejše forme. Velik izbor srajc domačega izdelka, iz šifon, berkail, bele in pisane kolerce, raanšetr, zavratnico (penkle). naramniki, žepne ruto. knofi za srajce, nogovice, spodnje hlače, Jiiger 3rajce, prave in imitirane itd. Pravo garantirano angleško kavčuk-perilo, kolerci, manšete in opersniki (Forhemd), belo in pisano, popolnoma enako berkail perilu in močnejSi. ko vsako drugo, ker je v sredi platno. Nakupovanje volne od ovac. Prevzamejo se tudi klobuki v barvanje in popravilo	(22) !)—1
-I« T- - J« T* i« T' T - j, -I- "H-%
IadijaU^ to urednik Dragotin Hribar. — Tiak Društvene tiskarne O. Hribar v Celji.