yf ^BOtuffi^HB B* nm aro. 190 D LluNjonl, v čctrteli 21 oususfo 1929. fara Dfn 1" ^^^^^^^^H ^^^^^h ^^^^^^^^ ^^^^^B^^^^fl ^^^^^^^^H ^^^^A ^B^B ^R^^I^S ^H^^B^^^^H ^^^^^1 * ": ^^^^^ ^^^^1 ^^^^B ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ Izfafe wak daq popofcfee, tanana ncđrifc ta pg^fiiftc, — Insecati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2-50, večji inserati petit vrsta Din 4.^ Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« *cfta tetao x Jasosfatvffl 141— Din, za inozemstvo 300,— Dia — Rokopisl s« oc vračajo, — NaJe telefonske številke so; 3122, 3123, 3124, 3125 ta 3126. Državljanska vojna v Afganistanu Zaradi upora Nadirkana, ki prodira z moćno vojsko proti prestolici Kabulu, so dnevi vladanja samozvanca Habibulaha že šteti - Ama- nnlah se vme v Afganistan? — Kalkuta, 22 avgusta. Iz Afganistana so pričelc v zadnjem času zopet prihajati vesti, ki pričajo, da se ta dežela se dolgo ne bo umirila. Po uporu proti Amanulahu se je pričela krvava borba vseh proti vsem, v katerih so se pojavili na površju različni pretedenti na afgan-sko krono, ki so več ali manj neslavno dokončali svojo kariiero. Vzdržal se je končno Habi-bulah, ki je z nepopisnim terorjem in grozodejstvom koncentrira! oblast v svojih rokah ter s tem pokazal, da bo postal najbrž naslednik izgnanega kralja Amanulaha in nosilec afganske krone. Ni pa se se dobro ustalil na visokem položaju- že so se pričeli Afganci upirati tuđi proti njegovi nasilni vladi ter pričeli napadati čete Habibulaha, ki so bile dokaj močne. To nezadovoljstvo je izkoristil Nadirkan, bivši predsednik Amanulahove vlade, ki je zbral v kratkem nad 20000 mož močno armado, s katero je že ponovno porazil Habibulahovo vojsko ter pričel napredovati proti glavnemu mestu Afganistana Kabulu in ogrožati obstoj Habibulahove vlade Nadirkana podpirajo posebno pristaši izgnanega kralja Amanulaha, ki so razvili med Afganci živahno propagando za povratek izgnanca. Ražen tega razpolaga Nadirkan z bogatimi de-narnimi viri in dobrim orožjem, ki ga je dobil po skrivnih potih iz inozemstva, tako da je zelo verjetno, da se mu bo posrečilo zlomiti tiranstvo samozvanca Habibulaha. Habibulah koncentrira svoje čete v blizini Kabula, kjer bo prišlo v kratkem do odločilne bitke med njim in Nadirkanom. Ker je disciplina in oborožba v Habibulahovi vojski zelo po-manjkljiva, je pričakovati, da bo postal zmagovalec Nadirkan, kar bi pomenilo tuđi povratek Amunalaha v Afganistan in pomirjenje sedaj že nad leto dni v krvavih bojih in državljanski vojski se nahajajočem Afganistanu. , Odložitev poleta „Zeppelina" preko Tihega oceana Zaradi nevesčega manevriranja japonskega pomožnega mo-štva sta poškodovani motorna in potniška gondola — »Zeppe-lin« bo startal danes ob 20. uri in letel južno od Aleutskih otokov — Tokio, 22. avgusta. Snoci je bilo že vse pripravljeno za odhod zrako-plova »Grofa Zeppelina« na polet preko Tihega ocena. Že mnogo pred odho-dom so se zbrale na letališču tisočglave množice, ki so dolgo potrpežljivo ča-kale trenutka, da se zrakoplov dvigne v zrak. Že dve uri pred odhodom, ki je bil napovedan za snOči ob 8- se je zbralo vseh 20 potnikov in celokupna nosad-ka. Potniki so odšli takoj v gondole in pričakovali povelja za odhod. \eka.i minut pred odhodom so odkrili na obodu zrakoplova še manjšo luknjo, skozi katero je uhajal plin. To poškodbo so takoi popravili ter pričeli ob tričetrt na 8. vleči zrakoplov iz hangarja na letališče. Pri tem pa se je strojna gondola zrakoplova zaradi nevesčega manevriranja japonskega pomožnega moštva zadela ob vrata hangaria in precei poško-dovala. Tej poškodbi se ie pridružila potem še poškodba spodnjih odbijačev pri potniški gondoli, ko so io izvlekli na prosto. Zato je moral kapetan dr. Eckener odložiti odhod za 24 ur, tako, da se bo vršil najbrže nocoj ob 8. — Tokfr), 22. avgusta. V številnih razgovorih z japonskimi novinarji je dr. cekener povedal marsikatero za-ni-mivo podrobnost o poletu preko neiz-mernih sibirskih step. kjer je zrakoplov ponovno izgubtl orijentacijo ter je bilo rrtogoče določiti krajevno Iego zrakoplova sele po preletu večjih rek. Posebno zanirniv prizor je nudila v se-verni Sibiriji ševe ma luč, ki so io opa-zovaK potniki in posadka kar ćete ure. 0 poletu preko Pacifika je iziavil dr. Eckerver, da misli leteti v severni sme-r; tako, da bo zračna ladja letel a ka-kjh 200 mflj čužno od Aleudskega otoč-ia ter večji del dokaj severneje od pa-TODlovne crte Jokohaina Seattle. Za to smer se je dr. Eckener odloč:! sele v poslednjem hipu, ker računa, da bo imel na ta način pri poletu ves čas za-packie vetrove, ki bodo povišaii brzino poleta zrakoplova in omogočil: štede-nje z gorivom. Končno ie izjavil dr. Eckener, da bo-preletel 9.700 km dolgo pot preko Pacifika najbrž še v manj kot 100 urah, tako da bo sedaj po 24urni odložitvi starta prispel v Los Angeles naibrž v pondeliek zju-traj. — VVashinffton, 22. avgusta. Momari ško tajništvo v VVashingtonu je na-ročilo vsem mornariškim radio-posta-jam ob Tihem oceanu, da naj oddajajo dvakrat na dan ob 6.30 in 1S.30 vremensko porocilo o stanju atmosfere nad Tihim oceanom. Vremenska poročila bodo brezžično oddajale tuđi vse ameri-šfre vojne ladie, ki se nahajajo v Tihem oceanu. Polej: tega bo poskusrla velika mornariška radijska oddajna postaja v San Franciscu stopiti z zrakoplovom »Grof Zeppelin« takoj v brez-žično zvezo, čim bo odletel iz Tokija. —-------------------.^p.— Snovvden zahteva razčišcenje situacije Pesimistično presofanje položaja v Haagu — Delo v odborih popolnoma zaostalo- ■•■:>i ••; ^ ,,*, — Haag, 22. avgusta. Splošna sod. ha. o položaju politične reparacijske konference je dokaj pesimistična. SU tuacijo so pričeli smatrati kot resno ćelo Nemci ki so bili doslej naziranja, da se bo posrečilo najti kompromisno rešitev. Opažati je skoro popolno stagnacijo v delu vseh odborov, ki je ni mogoče kljub različnim podvigom od strani Nemcev in Francozov odstra= niti. Gotovo je, da bo v toku dveh do trch dni rešena u soda konference, ker je popolnoma nemogočc nadaljevati sedanje odlaganje končne rešitve. Pri* šcl je trenutek, ko se bo treba odio* čiti za sprejem angleških zahtev ali pa za preložitcv, odnosno razhod konfet rence. Na včerajsnji seji šestih držav sklis cateljic reparacijske konference, ki je trajala skoro dve in pol uri, je pred; lagal zunanjrminister Stresemann, naj se sprejme provizorično uveljavljenje Youngove pogodbe v okviru Daweso» vega nacrta. Proti temu predlogu pa sta soglasno protestirala tako predscd= nik Briand, kakor zakladni minister Snowden, ki je izjavil, da mora konfe* renca na vsak način in brezpof*ojno razčistiti vprašanje sprejetja ali ne= sprejetja Youngove pogodbe, — Pariz, 22. avgusta. V vsej javnosti vlada veliko zanimanje za odločilna pokajanja na haaški konferenci. Napo-vedi pesimistcrv\ da bo že tekom vče- ra;snie^a dne padla odločitev in da bo konferenca definitivno odložena, se nišo uresničile. Odlocen nastop nenrlikega zunanie-2a ministra dr. Stresemanna na včerai-šnii popoldanski konferenci je napravil na vso javnost globok vtis. Darxašnji jutranji listi u^ota'vljaio sogrlasno. da še vedno ni gpvora o kakem uspehu in da bo definitivna odločitev to pot sigurno v prihodniih 4S urah. Dr. Stresemann je po informaciiah pariških listov tekom svojega včeraj&njega govora na-glašal, da se nemška delegacija ne^^^ re vrnJti v Nemčijo praznih rok in^^^R pozitivnega rezultata haaške konference. ker bi to pomenilo krizo nemške vlade z dalekosežnimi političnimi po-sledicami. tako za Nemčijo samo kakor tuđi za njene odnošaje y zunanii poli-tiki. Macdonaidova pot v Amertko — Nework, 22. avgusta. V vladnih krojili zatrjujejo, da bo prispel predsednik angleške vlade Macdonald v Združene države v prvem tednu meseca okrobra. Macdonald bo skušal v esebnih pogajanjih s predsednikom Združenin držav Hoover-iem resiti vsa sporna vprasania pomor-ske^a razorožitvenega problema med An-slijo in Zdruzenimi državami. Rumunsko peročilo g eksploziji v Domnestiju — Bukarešta, 22. avsusta. Vojno mini-strstvo objavlja komunike, v katerem ugo-tavlia, da ie škoda, ki io ie povzroćila eksplozija v Domnesti, maniša, kakor pa se je v prverr. hipu mislilo. Nove granate, v ce-lem 3OA0 ko;.ov, so ostale neposkodovane. Stare že demontirane granate so Ie delno eksplodirale. Tretja baraka pa je ostala od eksplozije nedotaknjena. Do eksplozije je došlo na ta način, da se je pričel smodnik zaradi velike vročine razkrajati. LJUBLJANSKA EORZA. Devize: Amsterdam 22. 8225, Berlin 13.5475--13.5775 (13.5625), Bruseli 7.92, Budimpešta 9.9441. Curin 1095.9, Dunaj S.0247, London 276.16, Newyork 56.735 do 56.935 (56.S35), Pariz 221.79 — 223.79 (222.79), Praga 165.20—169 (16S.6O), Trst 296.92—29S.92 (293.92). Efekti: Vojna škoda (zakljućek) 40.>.50, Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d„ Pra?ted;ona 850 d.. Kreditni 170 d. Vev-če 130 d.T Ruše 275—2S5, Stavhna 50, Šešir 105 d. ^ ; INOZEMSKE BORZE. — Curih: London 25.19, Ne\v York 519.60, Pariz 20.34, Milan 27.185, Madrid 76.30. Berlin 123.84. Pnnal 73.20, Beo.urnd o.|?75, Pra^a 15.375, Bukurešta 3.O7S75, Budimpešta S^.65, Sofija 3.76. Požar v ljubljanskom Kolizejn Po zaslugi gasilcev je bila nocoj preprečena velika požarna katastrofa Ljubljana, 22 avgusra. Pred približno več kot 130 leti sezidani K.olizej na Gosposvetski cesti bi bil lahko snoči postal popolna požarna ruševina, če ne bi bila moderna gasil>ka tehnika na svo* jem višku. Okoli 23.45 je sin višjega rcvi-denta Xiko Rebca, ki stanuje v podstrešju, v najbolj kritičnem trenutku zaklical svoji materi in očetu: »Čudno se mi zdi! E>iši po ognju, gori!« Takoj je skočil ven in zapa-zil je goste dime v prostrani dvorani veli-kega poslopja. Alarmiral je takoj vse so; sede, ki so pričeli obupno klicati: »Gori, gori*« Takoj je stražnik Porhar ob 23.51 ob-vestil gasilsko postajo, da gori v Kolizeju. Tuđi drugi pasantje, ki so sli mimo, so opazili neobičajen dim ter so skuiah obvestiti gasilsko postajo telefonično. Poklicni gasilci, 12 po številu, pod poveljstvom g. Faturja, so oddr\'eli z motornim trenom in motorno brizgalno na Gosposvetsko cesto, kjer so bili v par minutah. Kako je ogenj nastal Že nekai dni je dimnikar Kcrnc či^til razne dimrike. ki jih je jako mnogo, m jih je požgal že 21. V torck zvečer so stino^ valci sami pogasili ogeni. ki je nastal ob dimniku, kajti većina dimnikov sloni ob podstrešnih tramovih. Tudj včeraj je dimnu kar zažigal oziroma s-nažil dimnike, ni pa bilo splošno opaziti ničesar sumljivega. Dimnikar Kernc je včeraj zopet snažil dimnike in je bilo na videz vse v redu. Po* noči pa so začeli tleti tramovi, ki so se na-hajali ob dimniku naspreti glavnega vhoda v dvorano. Naporno delo gasilcev Gasilci so takoj napeljali iz hidranti vodo v podstrešie, kjer se je že ogenj pre-cej razvnel. Njihovo delo je bilo zelo na* porno in poirtvovalno, ker je tramovje žc začelo pokati in goreti. Ogromni curki vode so razvoj ognja udušili, čeprav so se že opažali zublji proti evangeliski cerkvi. Prebivalstva Kolizeja se je sicer sprva Io* tila \elikanska panika; v*e je gledali), kako resi svoje imetje, a k«> s<» \idcli p*>/r*-vo\alno delo gasilcev, >«> **c ntLuhk,. um,« rili ter samo skrbeli, da ->c i/u^nt-n* kaki večji nesreći. Gasilci so neprestano tri ure v velikem dimu gasili pod streho tleče trarm»\ t. ki ic začelo deloma s tresk«>m pai! ' dol. Stranke so bile sicer deloma prc:> za- upajoč v požrtvovalno dc!»» ca^ikc\, pa so >e samo umaknile v svoja skr. ^ta* r.ovanu. Okoli ^. zjutraj je tran, . .ul• >-ma padlo nizdol, deloma bilo /e po^a-a-rm ter je bila najveći« nevarno«t odstran it-na. Većina gasilcev se je po napornem delu vmila v Mestni dom. dočim je os.tala v k«>* lizeju straža ta vsak slučaj. Nova nevarnost Ok " "-> - L- pru, in sicer pri stranki Jammk. Tam sicer ni&o spali, bili so v fw>l* snu, ko so zopet začutili dušeci dim. T:ik<»t so poklicali gasilce, ki so ogenj hitro pogasili. Vsakdo je mislil. da bo sedaj vsaka r.evarno-st odstranjena. Okoli 5. pa se je zopet pojavil nov po* žar pri stranki Mariji Eržen, kjer so začeli tleti tramovi ob vratih, ki so tik dimnika. Tuđi tu so gasilci takoj pogasili in je bila hujša nevarnost odstranjena. V Kolizeju ie dane> vse nervozno; stranke se pntožuteje nad marsičem, tes, da uprava kolosalne hiše ni upoštevala vseh pritožb, ki so jih že dolgo časa izražale. MoTala bo pač posebna komisija ugotoviti vse nedostatke, da se Ljubljana obvaruje pred vecjo požarno katastro-ft*. Potrebno je pri tej priliki naglasiti, da ie edina zasluga modernega gMilitvs, ako ni nasral v Kolizeju kata>trolcJnejii požar. Mnoge stranke odkrito<»rčno izrekajo danet zahvalo, da so uh resili pred večjo nezgodo Opozarjajo tuđi na to, da bi lahko nastali velika katastrofa, če bi se vnela v kletch zali ga velike množine benonj in špirit*. Strašna smrt pod vlakom Davi so našli na ptogi med Gosposvetskim in Puharjevim prc-lazcm strahovito razmesarjeno meško truplo. — Identiteta sa-mcrncrilca še ni ugotovljena, baje je trgovski potnik iz Ljubljane Ljubljana, 22. avsusta. Ko je davi okoli 5. prosovni čuvaj čuvaj niče 639 Josip Artač pregledoval želez-niško progo med Gosposvetskim in Puhar-jevim prelazom, je blizu ncvozsrajene^a kopališča SK Ilirije naše] truplo strašno razmesarjenega moškega. Takoi je teleio-nićno obvestil o dosodku policijsko direkcijo, ki je odposlala na mesto višie^a straž-nika Fr. Beltrama, kasneje pa sta prispe-la tja tud- policijski zdravnik dr. Avramo-vić in dežurni uradnik, višii nadzornik Z. L.iubić. Neznančevo truplo je ležalo na desni stiani levega tira v smeri proti Trstu. Vlak ;e nesrečneža strahovito razmesanl. Odtrsal mu je desno roko. obe nagi in ga poškodoval tuđi na glavi. Lobania na čelu ie bila prebita. Prosa je bila daleč naokoli okrvavljena, razmetan! deli telesa so ležali naokr.l!. Neznanca je povozil naibrž pol-noeni tržaški vlak, kar bi se nosio skle-pet: iz te?:a, da je njegovi čenica ležala kakih 3^ metrov daleč od kraia grozne nesreće v smeri proti Trstu. TruDlo ie bilo že popolnoma mrzlo in zato ie domne-va upravičena. da se je nesreća pripeii'.a že ponoči.. Kdo je neznani samomorilec — nesreča se zdi skoro popolnoma izkl-učena. zaen-krat še ni povsem znano. NesreČnež je star okoli 25 ali 30 let, je srednie postave, podolsastesa obraza in plavolas. Bil je tuđi sladko obrit. Na sebi je jmel sveloruiavo obleko, na glavi pa sportno čepico, ki je kakor že omenjeno ležala 30 m daleč od kraja nesreće. Pri njem so našli usnjato listnico in majhno žepno o^edalce, p;san žepni robec ter dva ključa. V grmovju blizu kraja tragičnega do-sodka so našli tr^ pisane robee. knjižico, v kateri so bla nap:sana razna i:nena in raztrgano vojaško sliko z napisom: *V sromin Mirko Berčič!« Kasneje so našli še eno raztrgano pismo, iz kateresa je bilo posneti ime Ivan Lo-vrin, trsovski potnik iz LjubTiane. Kakor je izpovedal čevliar Aveust §kof, utegne biti samoTicr^ec identičen z nekim trgnv-slvim potnkrm, ki sa ie večkrat videl v Končanovi gostilni v Rožni doiioi. Na ukaz policijskega zdravnika dr. Av-rsmovića so truplo prepeliali v mrtvaci.-co k Sv. Krištofu, policija pa ie takoj pri-cela poizvedovati, kdo da je samomorilec. Baje je identićen s triovskim rvotnikom Lovrinom, ki je bil preie uslužben pri tvrdki Krisper, zadnje čaše pa pri družbi »Ilirija* na Mestnem trgu. Kai je mlađega moža pognalo v smrt, ie ni znano. Še en poskušen samomor \čeraj opoldne so našli v Kralju Petra parku na tleh se zvijajočo v krčevitih bo-lečinah neko mladenko. Poleg nje je ležala stekleničica, [% katere je udarjal duh po lizolu. Pasanti so obvestili službuioče-Ka stražnika pred vEvropo«, ki je telefo-nično pozval rešilno postajo na pomoč. Kmalu nato je re^ilni avto samomorilno kandidatinjo prepeljal v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za ?.V!etno Marijo B. V bolnici so ji takoj izpraznili želodec. Procedura je bila zelo težavna, ker je Mariia izpila precej^njo količino, vendar se je zdravnikom z veliko težavo posrečilo mladenki zaenkrat resiti življenje. Mariia je danes žc izven nevarnosti in bo lahko prihodnje dni zavod zapustila. Kot vzrok samomora navale nesrečno lju-bezen. češt da io ic zamistil fant, zdi se pa, da je bil vzrok nemoralna življenje. Marija ie namreč izgubljenka in je imela doslej često opravka s policijo, z bolnico in raznimi oblastmi. Mogoče se bo sedaj iz-pametovaia. Šoiska imenovanja — Beograd, 21. avgusta. '.žitelj na Raki pri Krškem, Al. Dovgan, ic imenovan za stalnega Prevedeni &o v viSjc skupi* ne: prof. Josip šmajdek 1/2 in prof. Ljudevit Mlakcr v 1/6, učiteljici na vadnici ženskega učiteliišča v Mariboru Pranja Rc-bolj in Elza Lesnik v NA?. Posojila Uri. hiootekame banke — Beocrad, 22 a v rus ta. Državna hi* potekarna banka objavlja, da se od t. septembra pa do nadaljnjc odredbe n^ bodo več spreKnKrte proŠtrK za posojHt. •SBOVBNSKI NAROD«, dne 22. avpista 19». Stev 100 Meščanskl štatnt Borisa sfewe IfrHfrni za meščanski štatvtt — Obrfađd-meSča-m — Sedtanji meSSaasltf Statut — Fogoji za pridobiteT meSčan-stva —' tmSm meiSanl — Pravice mescanav — Letošnfi do-bodki meiSaustoe imovine — Meščaoskc podpore LfritCaoske mesčanake Časti je po deljeva! magrrstratf LjobttaoČaoom ne-ka'ko do fraoooskih časov; za franocv skega gospodstva v LfabUant ni bHo meščansfrvo nlkormiT podeljeno. Ker pa takratna LJutofena še m imela pisanih meščanskifa štatntov, Je ljubljanski magistra! sele dne 25. juliia 1. 1823. pred'ložH kresiji v potrditev svoj osnirtek prvih pisanih rrreščamskih pra-vl. Ta osmu tek je predpisoval, da si morejo pridobiti IjuMiansflco meSčan-stvo Ie oni, »ki imajo srednje me§čan-ske posesti in vsaj po 20 srolđinarjev davka plaču je jo, da pa ta dolžnos-t vi-sokega plemstva ne veže«, dalje, »da si moralo pridobili ljubljansko meŠčan-sftvo vsi obrtnikif ki se hočejo z me-Ščanskimj pečati« in končno, »e. Osem let pozneje — dne 13. marca 1931 — >e pa dvorna pisama odgovorila magistratu, »naj ljubljansko mesto, ki tuđi poprej ni posebnih meščainskih pravi imelo, tuđi v prihodnje po stari navadi ravna«. Obenem je dvoma pisama doloČiila meščansko takso v znesku »po 16 gokiinarjev za vsakega navadnega nove ga nrešcana«. Po tej »stari meščanski navadi« — torei nepisanem zakonu — je magistrat vladal ljubljanske meščane do dne 27. novembra 1862., ko je izdal prve pisane in odobrene »Instrukcije, kako se v Ljubljani pridobiva mešeanska pravica in kako oskrbuje meščansko pre-maženie«. Na podlagi teth »inštrukcij« so se v Ljubljani pod el je vale meščanske pravice do dne 5. novembra 1897., ko je ma- gistrat sestavfl m občinslci svet odo-bril novi »Me^scanski Statut«, ki je še danes v veljavi. Po teh štatutih podeli občinski svet ljubljansko meščanstvo »samostoinim občinskim dornaČinom (v Dutnl>ano pristojnim moskim osebam), ki so s svojo rodbijio vred na dobrem glasu, kj dokažejo. da imajo tako premože-nje ali tak zashržek, da je z njtm za-go'tovijeno v^zdrževanje njihove rodbine«. Dalje pravi statut. »kle-poi občinskega odbora na Ježići v seji dne 5 novembra 1927 I. ter po sklepu občinskega sveta ljubijanskega v redni javni seji dne 13. novembra 1928. I. m sporazumno z velikim žtrpaTiom ljubljanske oblasti; 1. Me ja med občino Ježico, srez Ljub* l>ana okolica m med mestna občino ljubljansko se sppeminj« tako, da se iz občm* skega ozemlja krajevne občine Ježiće izlo-čijo ter priklopijo (mkorporirajo) k mestni občini ljubljanski nastopne zemljiške parcele: a) št. 1932 — občinska pot, kat. občine Stožice; b) št. 461, 462, 463, 464, 465, 466, 467, 468, 469, 470, 471, 472, 1894, 1895, 1896, 1896, kat. obč. Stožice; c) Št. 648, 649, 650, 651, 652, 653, 654, 655, 656/1, 656/2, 1276 2 in 1334, — kat. obč. Ježića. 2. Irprememba mej se izvrši glede na daveni predpis s pravno veljavnostjo od dne 1. januar ja 1930. 1. 3. Mestna občina ljubljanska prevzema vse stroške, ki bodo nastali ob izvedbi iz« prememb v operatu zemljiškega katastra in zemljiške knjige zaradi novega izmerjenja in kartiranja v merilu mestnih map. Izpremembe občinskih mej v operatih katastra je odobrila getierabra direkcija ka* tastra s svojim razpisom od 19. marca 1909. leta, št. 30.539. Razglas o ođrejeni izpremcmbi bo objavljen v prihodnji številki uradnega lista ljubljanske in mariborske oblasti, »Samoupravi«. S tem je končno izvršena inkorporacija pokopališča Sv. Križa in dela naselbin« »Brinja« k mestni občini ljubljanski po iz-ločitvi iz občine Ježiće. Vreme Včeraj je bilo oblačno v vsej državi Ćelo v Splitu se je proti večeru malo po* oblačilo. Temperatura povsod pada in vse kaže, da smo maksimum vročine že dosegli. Največjo vročino so imeli včeraj v Skoplju. kjer je termometer kazal 35, v Splitu 31, v Beosrradu 27, v Sarajevu 26, v Zagrebu 24, v Mariboru 21 stoninj, do-čim je bHa v Ljubljani najnižia. Znaiala je samo 20.8, minimum pa 13.8. Btromctcr ie kaza! včeraj v Ljubljani 764.3. Torej so je nekoliko dvignil, vendar vse kaže, da še ni računati z zboljšaniecn vremena. Vremenska napoved se irfasi: pretežno oblačno, nestanovitno vreme. Avtomobilist pred socMkom. Sodnik: Torei, Var pet oseb ste povoditi v etnem te dnu. AvtomoMlist: Ke, sospod so pa je tukai tud: nekaj Poljakov, Rumunov in đr. Po lastni navedbi so med njimi vi-soko'Šolci, bivši visokoSolc", profesijo-nisti, novinarji, brezposelnik! ali delav-ci. Zunanje so vsi bolj al: mani primer-no oblečeni, da jim ni treba berač:ti. Od»kod imak> sredstva za žrvljenje in potovanje, pa je zasronetno. Od prodaje razsrlednic ne morejo živet!, ker j m le red'kokdo daruje kak dkiar. Zato leži nad većino teh oseb neka tajnsrve-nost. Govori se, da so po većini bivši častniki aJi pod-časfrniki, ki imajo tajne denarne vire in se potikaio po tujih dr-žavah kot v-ohuni, ki zbirajo najrazno-vrstn-eiše podatke o zemel»skem značaju tuji'h dežel. o gospodarskih prilikah, Drehran:, obdelav". stopnji civilizacije, narodnih maniš nah ter o vsem. kar >e važno z-a vojaške znanstvenike. Njih potništvo je torej 1« krinka nevaraih stremljenj. Večinoma so ti Ijudje brez vsa4c3i ali vsaj brez fieoporečn;h zka^n'c in lezitimacij. In zelo je čuJr.o. da :e javna kontrola nad njimi jako nedostatna. Le tako je mogoče, da pridejo tud: da-leč preko naše države, ne da bi jih pri-ieli oroŽTi'ki in javni čuvarji. V Crni zori so na pr. prijeli ne-ke^a Nemca. baje delavca, ki je bil brez potneza lista in je ime] le legitimacijo nekesra nem§kea:a konzulata. Ta Ne-mec je pršel pr-cko naše državne me-ie. obhodrl vso Hrvatsko, Bosno rn Dalmacijo, na to Čmo goro ?n Albanijo ter se je vrnil ponovno v Crno goro. Tu Sele so ga pri jeli, ker prej se ni zanimala zanj prav noherta oblast. Takih ti-xx>v se klad po državi preve^. Zdaj je notranje ministrsrvo U'kazato vsem srezkkn poglavarjem in ekspoizi-turam, poHcijskrm ravnateljstvom m komisarrem obrnemih in žele-zn-šlch polici:, naj v bodoče oštro pazik) na ta-ke kla-klica ter brez določnejfa cilja. Vsi občinski uradi si mora.io točno zapisati imena takih popotniicov, niih narodnost. poklič, oKtkod in kam patujeio, od Če-sa žive. rojsrvo. z*unaniost i. dr. ter vse-lei nerrrudoma porocati srezkirn pogla-varjem. OrožniSke stanice so prejele še rvosebna navodila. Vs< potniki. ki imaio legitimacije Dow]noma v r«iu. bođo seveda tuđi posle i lahko svobodno potovari px> naši državi. Francoslri prekooceanski letalci v Novem Sadu Jutri dopoklne pdspe v Novi Sad letalo »Rumena ptica«, s Ita-terim so nedavno trife franeoski letalci preleteli Atlantski ocean Jutri ob 11. dopoldne bo priatt.lt nt le* tališču v Novem Sadu »Rumena ptić*«, ki se nahaja nt poletu preko Evrope in s kt* tero so franeoski letalci Asolante, Lotti m Le fevre preleteli Atlantski ocean iz Old Rkrharda do Cotnillasa v Sp«niji v 29 uTth, s čemer so prekosili rekord prekottltntskih poletov. Pri prihodu v Pariz so bili pogum-ni franeoski letalci odlikovani od pTedsed-nika franco&ke republike z redom častne legije. Pred sedemnajstimi dnevi so krenili na polet v vse evropske preatolice v svrho propagande franeoske industrije. V Grški odkoder prihajajo v naso državo, jim je bU prirejen veličasten sprejem. pri katerem je bila oficijelno zastopana tuđi grška vlada sama. Tuđi naše vojjao rrakoplov»tvo bo priredilo frtneotkim lettlcem prwrčen sprejem. V poo^deljek j© letalo »Rument ptt« ct« pristalo aa leUliiću pri Ctriffradu, k>er je bilo i«totako sprej«fo ze\o pnsrčoo od zastopcikov turske vlado, tuka m rrtko plovstva. Kot ranimivo&t »c poroča iz P*rir« o Asolantu, ki se je ž**t dni pred svojim poletom iz Amerike v Evropo poroćil z neko Američanko, katera je potem za njim pri-spelt v Evropo « paraikoen, da je mlada iena že po dveh mesecih vložii* tožbo za ločitev zakona. JCot razlog navaja. -veškem telesu. Kako lahko se v telesu kij pokviri, če ga človek sam ne pozna do-volj, če sra preicotnerno izrabJia. premalo neruje ili cek) zanemarja. Viino je tud! dejstvo, da pokvarjenih delov ni mogoče zarTfenjati, k večjemn se jifc more popra* viti. 2.) Dru*o, kar se zdi zdravemu Čk>ve-ku veMkokrat balast, ie r>ravi!no zivljerve. Kako nerazucnno dela danes marsikck* » svojim teJesonL Kako rarmetavt mlad 1» zdTav s silamt, ki jih v Jcseiri fhrtjenlt tu-di s pravilnim življenjem ne more već iive-I javiti. In kiko malo se ranima sa dobrine pravi] ne ara m zle posleđice nct^aviltiera življenja. 3.) Enako važnost kakor pozrwuije te-lesa in pravilno življenje !e poznatije u%5e okofice, v kateri delamo in Rvimc. Ne une nzm biti vsecno, kakSno je Bale stinova-nje m njega okofica. Vedet! momio, dt prenaiii mrčes nalerljive bolezni, da se n&hajajo v prajn miHjarde bolerenskm kaH. To trojno znanje bo nudil hifijenski ^inzej na jesenski razstavi veles. od 31. avgusta 6o 9. septembra. — Kotecankt kkA »MmIc«« priredi v nedefk> 26. tu. distan^rio votnk> fcibnica-Vel. LaKe-LHibHant km. m. — Start v Ritmici zjotraj ob 8M cilj v Ljubljani pri km. 3. — na Dolenjski cesti pred restavra-cik> »Jeiačhu. Koietarski kltrb »Ribnica« je bil ost« nov Meo letos ter pod predsedstvom Z. Iv. Krizmana ml zek> Tepn naprednje. Spartne kroče vabimo k udeležbi na cit|a ob 9. doooidne. Pr< uhavnim. Zdravnik: Kie nek! ie xmč moje pol-nilflo i»ro, da vam natvišem Mrav4k>? BoWlc: Pod ittTiduho ste mi tt po-tisnrh, eost»d dohtar ... M#d Selo In Kartbdo. — V tem neurlu ve*Khw ne morete dompv. Ostanite pri nas, mola hterka vam bo pela. — Tato) bnoo oa spot ne v mešan zbor z orglamf »Daritev Mariji«. Zvezek bo imel tuđi književno prilogo. — Pevskim zborom, pevcem in pevkam priporočamo, da se na »Zbore« naroče, saj je naročnirta za list res nirka. — 6 slov. narodnih pesml. za srednji oz. nizki glas s spremljevaniem klavirja priredil Zorko Prelovec. Samozaloiba. Zbirka, ki je v tisku in se bo dobila v vseh ljubljanskih knjigarna'a, prinaša sleđeče pesmi: HiŠica pri čest* stoji, OdpiraJ dekle kamrico, Ko ptičica na ruje gre. Pojdem v rute, Vsi so prihajali, Gor Čez izaro. Bre** dvoma bo rudi ta drugi zvezele Prelovče-vih narodnih v veliko veselje solistov in solistinjam. — DružM sr. Cirila In Metoda je poslal nek rodoljub za prejeti družbeni koledar 200-Din. Iskrena hvala! 466-n — Iodendteta mrtveca v Vrapcu pri Zagrebu uarotovljena. Včeraj srr>o poročali, da so v Vrapcu pri Zagrebu našli že raz-padajoče moško truplo. Sedaj so ugotoviH mrtvečevo identiteto. Ore za Ivana Pasari-ća, Šefa terenske sekcije oMastne poštno-telelonske uprave v ZagTebn. Mož si Je z britvijo prerezal vrat Truplo je ležalo žc tacn okoli Šest tednov. Kaj ga je poznalo v smrt, ni znano. — Veflka tatvina dgar In tobačnlh Iz-dHkov vZagrebu. V Zagrebu so prišli na sled veliki tatvini cigar in raznih tobačnih izdelkov. Policija je aretirala bivšega noČ-neza čuvaja Vjekoslavt Ladfta. kl je baje že dalje časa kradel in razprodajal na-kradeno blago. V afero je zapletenih tuđi več drugih oseb. Baje so se tatvine vršile že od leta 1927 dalje. — Števlloe žrtve kopanja. V Dravi je pri Osijeku utoni! osemletni Geza Spiri- ćck. — Kakor smo že poročali ie v nedelio ntonil v E>ravi pri Osijeku tuii v dvomu, kakšne cevi se m smeio pclasrfti v oSce-stne jarke, si jih !ahko ogMa vsak daj* na Vodmatskem trgu kjer povziocajo nb vsakem nalivu tako poaidve. da jC ^«^ oviran. Ker je tok do 31. avsusta 1929 kratek, naj *e interese itis z ogledom po-žurijo. ker bo m«*aii magisrat »prepo-% edane« cevi, ki jih Je sam položi! v o^ cestni jarek. dal o^t;**« v smislu nave-mh poavov v fori navedentm Tclkn. Klic na pomoč V članku, priobčenem pod tem naslovom v »Slov. Narodu« 17. tm. nasvetuje pisec, naj bi se posli zavarovali za starost in onemoglost, ker je veliko starih in one-moglih poslov brez vseh sredstev za svoje vzdrževanje. Vzrok tega pojava v čian-ku ni naveden. Ako pa hočemo, kako zlo odpraviti ali zatreti, moramo najprej zve-deti za njegov izvor ali vzrok. Sedanji stari in onemogli posli so bili dobro vzgojeni in zato tuđi pridni in varč-ni. Hranilnic in zavarovalnic je bilo za nji-f.ovih mladih let povsod dovolj. da so nalagali vanje svoje prihranke za prihod-niost in starost. Dohitela in iznenadila jih je pa vojska, ki je denar devalorizirala in tako uničila njihove prihranke. Mnogo po-sestnikov ni bilo posebno pridnih in tuđi ne varčnih. zato so bila njihova posestva boli ali manj zadolžena. Posestva, pridelke in razno blago pa vojska ni devalorizirala, ampak močno podražila. Ti posestniki $o tedaj svoje dolgove lahko plačali z devalo-riziranim denarjem. Na ta način so pridni, delavni in varčni proletarci toliko izgubili, kolikor so si manj pridni in boli ali mani zapravliivi posestniki pridobili, kar je oči-vidna krivica. Lanko bi kdo trdil, da ta krivica narodu nič ne škoduje. Kar so eni izgubili, so si pa drugi toliko pridobili. Stari, onemogli in obubožani proletarci bodo kmalu pomrli in potem bo šio vse po novem. Ta domneva je samo navidezno verjetna, v Tesnici pa nikakor ne. Krivica, ki jo je po-vzročila narodu devalorizacija denarja, ie ne škoduje narodu toliko v gmotnem, kolikor v moralnem oziru. Življenje in samovzdrževanie sta č!o-veku primjena, a pridnost, delavnost, varC-nost, pravicoljubnost, pravičnost kakor tuđi krivica in krivičnost so pa privzgoje-ne ali priučene lastnosti, oziroma kreposti. Cloveka pa ne vifoje Ie drfava, cer. kev in šola, ampak tuđi vsa njegova okolica in družba. Dejstva, zgltdi in skušnje vprivajo močneje in izdatneje na njegovo mišljenje in voljo, ko zakoni in besede. Ce bodo ljudje po svojih ali drugih skušnUh spoznali, da krivica In krMčnoet Cloveike-mu življenju in samovzdrfevanhi bolj uga-iata ko pravicoJjubnost in pravičnost bodo vsi za krivico in krivičnost, ki bosta prf njih pravico!jubnost in pravičnost po-polnoma zatrta, kakor zatere nt njivi ple* vel koristne rastlme. Ako hočemo, da bosta vladali na svetu pravicoljubnoit in pravičnost moramo poprej krivico in krivičnost zatreti. Teh se pa bi more, kakor že povedmno, zatreti s hranilnicami In za-varovalnicafni. Tat ki ie Wl zaradi Utvfae ure ob-$ojen na dve leti ječe, ie rodrnjal sim mi sebi: Čudno, kako ciatanOno )e orar vedel »JttnBbn dv« MU, )t Wo zapisano na Hsrkn, W je vtsd ot vi U začaranem gradu na Sponskem Obisk na^vecje sođotme svetavne razstaTC v Barceloni, na ka-teri smo zastopani tuđi Slorenci Ljubljana, 22. avgusta. Te dni se mi je vrnil prijatelj iz Barce* Ione, kjer je obiskal mednarodno razstavo. Ni bil moj namen, da ga intervjuvam, Toda, ker mi je povedal toliko zanimivih stvari, smatram za svojo dolžnost, da jih objavim. Palacio National Pred vhodom na razstavni prostor stoj© 4 ogromni hoteli. V hotelu št. 3 se dobe rajcenejše sobe in hrana za 25 pezet na dan (300 Oin). Ko dospes v izložbeni prostor, op«zi£ orjaško fontano, ki jo sedaj dok on-čavajo. Takoj pri prvih korakih te prese-n©ti široka cesta, ob kateri se razpro^tira rva. vsaki strani dolg* vrsta steklenih pavi-ljonov. Ponoći so razsvetljeni v vseh mogo čih barvah, kaT učinku je zelo efektno. Ce* sta vodi do terase, na kateri stojita paviljon*: na desni Viktorije Evgenije, na levi Alfonza XIII. Na nadaljnih terasah, ki se vzpeiijajo vedno visje, opaziš predvsem ogromne vodomete in slapove. V vrtovih, v katerih najdeš najrazličnej^e rože na svetu, »e počutiš ponoći, ko so bajno Tazsvet-ljeni, kakor v kakem zaračarenem gradu. Na zadnji terasi, ki se razžirja v pl a noto, stoji Palacio National. V njej je prikazana v*m stara 5>pan«ka. Veliko pozornost vrbuja zbirka orožja. V prvem nadstropju je galerija sJik vseh španskih umetnikov. Z« tri najsIavnejSe španske slikar je. med njimi 2Suloago. so rezervirane tri dvorane. Kdor vs© to vidi, se lahko prepriča, da ima raža tava dalekosežen in plemenit karakter. Jogodoveoski paviljon Od Palacio National na desno stoji naš paviljon, ki je za tujce velika atrakcija, ka-kor so mi povedali v pisarni svetovne raz-stave. Generalni direktor razstave markiz d« Foronda večkrtt priđe v paviljon z od-lidctmi pocetoiki in jih opozarja nanj ka* kor rudi na razstavijene predmete. Le te imamo razstavljene še v paviljonu za polje* delstvo, kjer so obilno z as top* na naša žita, kakor kor u za in pšenica, nadalje kmetrjska industrija iz Slovenije, zdravilne rasti ine itd. Za vse naše razstavne predmete vlada ogromno zanimanje. V paviljonu Viktorije Evgenije fo ra^-stavljeni naša moderna umetniška obrt, tu-riiem in etnografija. Pozornost vzbujajo keramični izdelki Srednje tehnične $ole v Ljubljani in čipkarski izdelki našega Dr* za>'nega osrednjega zavoda za žensko do« maco obrt, istotako v Ljubljani. V turizmu so zastopane vse pokrajine v naši državi t krasnimi fotografijami. Lep je tuđi etnografski materijal ernografskega muzeja v Ljubljani. Pričakovati je, da borno dosegli na razstavi velike trgovske uspehe, zla«ti gtede naie lesne industrije in poljedelstva. Pueblo Espagno NajIepSa reprezentanet izložbe je Ptieb-lo Eapagno — ipansko selo. V nizu impo* zastnih stavb je rarstavljeno vse, kar je znači Ino za španski narod: hiše, cerkve, samostani, gradovi, zidovi okoli sel. V no-tranjosti je razstavljena dotnaCa industrija: tekstilna, lončarska, stcklarska, kerami6na» Tu so seljaki v Spanskih narodnih nod*hf ki v gotovih presledkih svirajo, p'eiejo in 'grajo domaće igre. Tu so tuđi domače go-stiltie z domačimi jedili in pijačami in lepo Španka z helim robcem (msnttllm) £no zanikata in trdita, da Jima o tem ni ntC snaaecm. Freptljani so bili v (Hijek, kjer to jim daktUoskopično odtisnili prste. PoHcHt je u»otovila, di ie ođtjsi popoinoma ojcmijo t odtlsi, ki so bili odkritt v Ceml. Vje \xU. da Ima po-lioja prave ctorikc v rokah. Strac 4 •SCOVENSK1 N AK O D«, dne 22. avg^sta 1929. -,f ev I Qf> tAuguzi Jšlanche: k * 115 SVa valoviti strasti »Oprostite,* je dejal, »toda moje prve besede vam bodo tuđi poslednje. Dobil sem povelje udeležiti se boja. v katerem ne bi rad zmagal, kajti nočem lovorovega venca, ki je pobrizgan s krvjo rojakov. Vendar pa zopet ne bi rad doživel poraza, ker bi ne mogel prenesti take sramote. Znto mi ne >>re-ostaja nič drugega, nego pasti za svojo dolinost in čutim v duši, da bom tuđi v resnici padel. Predno pa umr-jem. bi rad slišal iz vaših usu da-li ne obsojate za čustvo, ki sem se ga ~>rs-drznil posvetiti vam. Nerad bi ga za-trl, tuđi ako bi ga mogel, kajti to ~u-stvo je edina blaženost v mojem bojev in samozatajevanja polnem življenje. Zato vas prosim, gospodična, ene edine besede. samo -da* ali »ne-, toda od-krite, kakor je vaš pogled, nepotvorje-ne, kakor je vaše srce!« »Kaj si mu odgovorila?« je vprašala Adelaida precej ginjena. -Odgovorila sem mu. kar b: mu bila odgovorila tuđi, ako bi bili moji roditelji slučajno navzoči. Journu, sem mu rekla, nikogar ne morem obsojati. najmanj pa tistega, ki ga imam rida. Vas imam rada, kakor vi mene. \'an-dar vi ne smete poginiti, ako hočete, da bom lahko živela jaz. Ceprav bova ločena. bova vendar živela dr^z za drugega.« S pogledom žarečega soglasja je Adelaida poljubila svojo prijateljico. 'Ko sem to povedala.^ je nadalje-vala Diana, »mi je pogled padel na ob.i kržca. k: sta sluča:no ležala na oknu pred menoj. Vzela sem enega. ga dvig-nila nad glavo in govorila pri tem: ra amulet bo čuval vaše živiieiije. ki je odslej tuđi moje. Najini združitvi se bo zoperstavil ves svet. toda med naiirnuii mislimi in čustvi bo samo zrak. solnee in nebo. toda ti nikoli ne ovirajj zdru-žitve dveh duš. Vzemite amule:. ki sem ga orosila s svojimi solzami in grela s svojimi moHrvami, vzemite ga. zmagajte in živite!« Journu je vzel amulet in. si ga shra-nil na prsih. Nato je odhitel kakor veter in izginil. Veter se si cer še vrne, on pa se ne vrne več.^ Dolgo objetje med popolnim mol-kom je sledilo tem besedam. Adelaida je končno spustila Diano iz objema in jo odvedla k divanu, ka-mor jo je posadila. Ko je bila pritisnila sestrski poljub na čelo skrušeni devojki, je stopila k mizi in prijela križec, ki je tam ležal. »Diana,» je rekla, *ako bi te prosila za ta križ, ali bi mi ga dala?« »Ah, da,« je odgovorila Diana, srnehljajoč se med solzami. ■.....■■;—■- tv. — Drugi križec. Potrkalo je na vrata budoarja. na-kar se je pojavila Dianina komornica. »Mož, ki ga vojvodinja caka in ki je po njem že nekoiikokrat sp rase vala, je končno prišel,« je javila komornica. -Kdo je to?« je raztreseno vpra-šaia vojvodinja. »Ne spominjaan se, kako se zove, toda isti je, ki je bil včerai tu, oni de-lavec.« »Ah, Armand Camoon!« je rekla vojvodinja in šla iz budoarja prijateljice. Ko je vojvodLnja prišla v malo sobo, kjer je začasno stanovala je nale-tela na Armanda Cambana, ki je stal Pri vratih m jo pri cako val. Malo sobico je razsvetlievala sve-tiljka z zelenim senčnikom. Svetloba je medio prodirala skozi brušeno kroglo in širila nekak polmrak, da je sobica, sicer ukusno urejena, izgledala nekoliko temačna. Vojvodinja je šla mimo Armanda, ki je stal nekoliko skrit v senci in sedla v naslonjač pri mizi, na kater: je stala svetiljka. Kakor je izgledalo, je bila še vedno v znatni meri raztresena. Z vso dušo se je še mudila pri prijateljici v budoarju in zdelo se je, da je na prijatelja, ki je stal pri vratih njene lastne sobice, popolnoma poza-bila. Oprla si je obraz na lakti in si za-krila obraz z obema rakama Zato je Armand s pogledom razločil samo rok i in del čela. Naš junak je zaslutil. da se je tej mladi dami pripetiia kaka nova nepri-jetnost in dasi je kar gorel radoved-nosti, kaka bi bila ta nepriietnost, si vendar ni upal prekiniti molčania voi-vodinje. Dali je bil kaj potrt zavolio tega, ker še vojvodinja ne zmeni zari. dasi bi lahko vedela, da je pri nji, nam ni znano. Gotovo pa je, da se je moral opreti ob podboj vrat. pri katerih je stal. Molk pa je trajal precej dolgo. Mladi mož se je naslanjal ob podboj. Od Časa do časa je segel z roko k obrazu, zlasti k sencem, ki jih obveza ni zakrivala. Ako bi žarek s svetilke lahko padel na potezo njegovega obraza, bi vi-dela vojvodinja, da je ta obraz ravno tako bled, kakor so bile poteze njene prijateljice v budoarju. Toda ni bilo žarka, ki bi ožaril to obličje, niti besede, ki bi ga oživile. Desnica Armandova je že tipala za kljuko na vratih in ko je Armand končno s trudom le dotipal, je prekinil molk s temi-ie besedami: »Madame, sinoči ste želeli. da pri-dem danes ob eni, pa mi ni bilo mo-goče priti prej, sele sedaj sem utegnil. Morda ukažete naj pridem kak drug dan?« Filmska konkurenca med Ameriko in Evropo Sloviti filmski zvezdnik Adolphe Mcnjou se je naveličal Do-larife in ostane v Evropi, kjer bo sodeloval pri govorečem filmu — Nemi film je po njegovem mnenju doigra! Te dni je pnspel iz filmskoga cir; stva Hollywooda v Pariz sloviti ame-riški filmski prvak Adolphe Menjou, ki je po rodu Francoz, kar priči že njegovo ime. O njegovem nenadnem odhodu iz filmske prestolice so kro= žile najmzličneise v*rti, dejstvo pa je. da je Menjou Ameriki pokazal hrbet in se namerava stalno naseliti v Evros pi. Na vprašanje. naj vendar pove, kaj je vzrok. da je Dolariji ohrnll hrbet. se je Menjou sarkastično nasmehnil in izmikajoče dejal: >»To je pravzaprav zelo indiskretno vprašanje... Pogodba se ponavadi sklepa za dve ali tri leta. Finančni po= ooji? No. sa i ie vendar znano, da ni; sem poceni. Pri Paramountu so mi pla= čali 10.H0O dolarjev tedensko. Sicer pa ni samo plača merodiina . . .« »Govorilo sr. da ste se tam preko sprli. monsieur Menjou«. sa je nadle* goval prdjeten novinar. >»cia ste hoteli ustanoviti nekako udruže ;e filmskih umetnikov in zastopati interese proti trustom popclnoma po vzorcu t'nited Artist, da pa so bile vse velike družbe proti temu?« »Larifari, resnica je, da je moja po= CodK3- s Paramoun.tnm potekla in me ni bila velia. obnoviti io. To je vsa skrivnost. Pet let sem bil tam in sedaj bi bil zopet rad v Evropi. Da imam ve^ like nacrte, je res! Da jih pa uresni^ čim. rabim čaši in đenarja. \'eliko ča= sa. veliko denarja! Francoska filmska industrija ne razpola^a s primernim ka = pitalem, poleg tega pa tuđi ne zna ustvarjati za mednarodni trs. Kaj naj počno Američani s stroso franeoskim in kolikor mo^oče resnim filmem? Američani hodijo v kino, da se zaba-vajo in ne. da se uče in imopolniineio. American tuđi ne kupi filma, o kate* rem ni prepričan, da se izplača. Njemu je kupci ja prvo. Kaj namerivam? Najprej ustvariti dva filma. za. katera iščem dobro knji = 2o. Sicer mi pošiljajo sujete iz vseh krajev Evrope, vendar mine mnogo časa, predno jih prečitam. Z delom pri* čnem. čim bodo vse priprave končane. Čez mesec dni bom lahko priče!, kakor mislim. »Ali bedo govoreći filmi?« »Naravno! Nemi film je mrtev. je izčrpan in je doigral. .. Ljudi, ki od= pirajo usta in vendar ne govore, ne more dandanes nihče več prenašati. Zganimo se in izkoristimo priliko. \' Ameriki nemi film izumira. Kaj bo z \Cralci. ne zanima filmskih družb. Oni. ki znajo govoriti, ostanejo pri filmu, druge pa cdnuščajo 2e na tisoče jih je na ulici.«* »Kaj pa Cruplin? Ali se je spre« obrnil in bo presedlal h govorečemu filmu?« »Tisto ne. vendar bo šel k tonfilmu. Zanj je zadeva bolj težavna. ker ima v izgovorjavi londonski naglas, kar zelo moti in kar v Ameriki ne morejo trpeti. — Pogoji zjl ustvarjanje dobrih filmov obstoje po mojem mnenju tuđi v Evropi. Če se rjm posreći ustvariti evropski blok. borno lahko konkurira^ li ameriškemu filmu. Odločala pa bo samo kakovost. Če homn ustvarjali prs vovrstne filme, jih bo Amerika takoj odkupila. Popolnoma napačno je. če i kdo misli, da onstran luže ustvarjajo samo mojstrovine Razpolacajo sicer z ogromnim kapitalom in veliko tehm.ko, izmed tisoč filmov. ki jih izgotove. pa ie relativno in absolutno zelo malo do^ brih. \' tehničnem pogledu upam. da se bodo povzpeli kvišku Nemci in Francozi. Tuđi od Rusov pričakuiem veliko. >koda samo. da je pri njih film često politično prrpa^anden. »V kakšnem jeziku bodo vaši fiU mi?«* »V franeoskem. nemškem. anale* škem in italijanskem in to je dovolj. dl bodo lahko sli po svetu.« Smrt Sergij? Ojagileva Iz Londona prihaja vest. da je slo* viti ruski baletni mojster in ustanovi* telj ruske^^ baleta Sersej Djagilev ne* nadema umri. 2 njim je legel v grob mož, ki ima velike zasluge za balet in plesno umetnost spioh. ki ga je poznaš la in visoko cenila vsa Evropa in vsa Amerika. Djagilev je znan že izpred vojne. \7 carski Rusiji je bil vodja ruskega baleta in ga dvignil na tako visino, da se ni mogel nihče na svetu kosati in meriti z ruskimi plesalkami in baiet = nimi zbori. Ruski balet, ki si je v kratki dobi osvojil ves svet. je imel poleg italijanske sole za podla^o nekaj sa= moniklega in tradicijcnalno ruskega. Iz njegovega umetniškega ansambla so izsle velike z\czde kakor Pavlova in Tamara Karsavina, ki sta še danes ne* dcsegljivi. Njegov učenec je bil tuđi slavni ruski baletni mojster Nizinski. Djagilev je tuđi inspiriral druge umetnike in sploh je bilo njegovo de-lo vzpodbujevalno in srečno za vso njegovo okolico. Pod njegovim vplis vom jr Dtbu«»y K^mpoiiir:*: »!oviu dela. on je dal Si/mskcmu pobudu /j razkosno m«cen»rijo. Djagilev program \€ b:l narodno* ruski Rimski * Korzikov in i^ajko V*i sta igrala v nje2o\em življenju \-12nd vlogo. za svoje plesne komp ■»;c• ♦ e *e je pi tuđi pos!uže\al mm; tiro* ruskih privliic in prir»ovedk ttr >e ^r# pal iz ru >kih r.irodnth pesm in niske umetnosri sploh Zadnja leta je Di^^u lev \ećinc»mi Qostoval v Ameiki. kjcr ;e žel velike uspeht*. Smrt cj ie p> bra« la v najlepšh lct:h :n na vi*ku nic^o« Pri br4eznih >elorf-^avne organe čr, redneea cJe'.ovan.'a 'i rako o!a'vdar;aT», da s« »Prauz : Joscfova« vodi ?!a^: korono :zka?e pr: l:udeh .k: 5-e rraln 2:b!icjn. Dob- %e v vseh Tekarnih, drozerijah :n Ipecerj-^k:h trrovirrah. !-------------------------------------------------------------— Od natakarja do kemika O nenavadn: kar!:er: t^roČajo iz B'.ftnrifda v VViirte-r.hers^. Posestnikov sin H^rmann Ho!zmanin z omenje^eza kraia -e te dni na univerz: v Frankfurtu r>rOTnovira! za doktoria kem:;e. >!učaj t zato zan:m:v. ker je bH Ho!zmann rred s\erovno \y>?no natakar. V vojni je b! težko raren n kot invalid težke-Z3l pokliča s^veda n mozel vršiti. Od-\oč 1 se ie tore i za sru-d'i. Čer>rav je do-vrii] samo r»ar razredcv liud&ke &ole. V juni.iu 1919 se je pr;.čel rto'.zmann pripravljati za zrelosrni :zp;.t. ki za i« že tri leta kasneie z velik m uspehom z-vrš : na vis i realki \p Frankfurtu. Na-darjenesa moia ie rjodpira'a neka ke-mična tovarna. pri kater: ie bil pre* uslužben. in tak"> ie lahko Holz-mann nadaljeval Šrudiie. L. 1924. se je vpisa! na un.verzi v Frankfurtu kot slušatelj r.aravoslovne fakultete in se popolnoma posve:;! Šrudiju kem:ie. Te dni je z :;dje z znanjem anzleščine. Vprašati vsak dan do petka od x>o\ 12. do 1. ure v hotelu ^Union«, soba 61. Pri žrebanju efektne loterije Županove, jame dne 15, avgusta 1929 so bile izžrebane siedeče šte- vil ke: 1S16, mo^ko kolo 94fts. za-h^j e".*1kor;i 8796. 12 399, 1O.&52. moška obl^ia. 1238. ure budili«? 256H. 4130. 5458. 5756, «253. 9WT. ?Xi98. 156. 12 22S. 12.5T2, 15..5A«. 16.115. 16.756. 19.785. 19502: zlati ur* i Sir^r.tnifo 6100; "vodna ?t-palka 18 730; odeja 530. 3511; TTfčo nža po 20 kg 10.462, 10.4«, 16.539; zain-Mk kave 5kj 129.}, 17.455; §.t«ifrko wo 5973, 10.580; •lobitfci po 30A Din 320. 546. 846. 1776, 2256, 3261. 3712. !Vy%4. 8251, »29». 9638. 9938. 10.935, 12 670. 13.827, 14 785, 16.253. 16490, 18.610. 19.215. 19.3^. 19.815; dobitki on 100 I>in: 1087. 1115. 1828. 1922. 2415. 3748, 3786. 3837. 5304. 5337. 5453, 5M<">. 1: 253, 2S7, 336. 583, 645. 72O, &S2. 1112, 1195, 1379. 1482. 1597. 1612, 1797, 1836. 1967. 23». 3293. 3&4S. 3398. 39-TS. 4579. 444^, 4327. 4476. 455f", 4585, 4866. 4870, 4934. 5154. 51SI4. 5450. 5632. 610$. 6527. 6729. 6911, 8107. S3O1. 8414. S493. S655, 92§tf. 9932 10.363, 10.274. 10278. 10.58F, 1O.813. 11.441. 11.456. 11486. 11J06. 11. «3, 11^30. 11.943. 12.1». 12.146. 13 308, 12.314. 12.431. 1?515. 13^51, 13.295, 13.412. 13.4(65. 13.47S, 13.924. 14J63. 14-57O. 14 641. 14 774, 14 821. 15.469. 15.701, 15.7«©, 15.793 15«1, 15^46. 15.99«». 16.119. 16133. 16.153, 1«^64. 17.130. 17 154. 17.436. 17.887, 17.9&4. 18.137, 18.152. 18.169. 18.199. . 1&853. 19.133, 19.966, 19.427, 13.806, 19.877; po 30 Din. 7. 72. 210. 246. 254. 383, 635. 655, 692. 754. 1157, 1160. 12S1. 1335. 1495, 1554. 1710. 1765. 1975. 2SP7. 2364, 2794. 29«. 310i-». 329*2. 3*>2. S460. 368P. 3692. S7O7. 3709, 4399. 4528. 4558. 4759. 4936, 4990. 5157. 5227, 5348. 5369. 5423, 5796. 5882. 5931. 6144. 6531. 6611. 6795. «86-5. 6962. 8121. «M«\ SS40. S4A1, S759. 8856. 8RSfi. 9166. 9205. 9431. 9717. 10.209, 10.419. 10.777. 11.176. 11.225. 11.325. 11383, 11 .540. 11.675. 12.196, 12.371. 12.614. 12.731, 13.158, 13 448. 13.564. . . 13 576, 13.730. 13 74S, 13.811, 13.839, 14.172. 14410. 14.892. 149S9, - 15.308, 15 35&. 15.433, 15.451, 15.564. 16.227, 16.809, 16.653. 18.655, " 188S6. 19.103. 19.255, 19 554; po 10 Din; SO. 150, 274. 537 658, SOP. S2O, S77, 1147. 1272, 1310. 1515, 1590, 1699. 1786, 1830, 1831. 194<\ 2174. 365A, 2662. 2668. 2838. 3112, 3199, 325«. Z&\ 3605, 3738, 3808. 4155. 4391. 4431. 4SM. >:U8. ."v.^49. M69. 5503. 57 V. "40. . 584^. S73P. 6^1.>. 72St4. 7520. 7651, 7S12. 8470. 8604. 8059. 8762. »52. 9282. 9654. 9515. 9787. ' 9841. 9858. 10 144. IO 3M, 10.536. 10.706. 10.889, 11.145. 11.484. 11.588. 11862. 11.904, 12 287. 12.T88, l?.89l. 13.S83, 13.SS. 13.540, 13.744, 15875. 14.282, 14.950, . 15.530. 15354, 15.S19. 16 350. 16.414. 16 475. 16 6.11. 16.807. 17 237. 17.558, 17.736. 17.87&. 18.1«. 18 171. 18.19«*, 1«».4«3, 18.900. 19 12T. 19 133, 19.28?. 19 501. 19.618. - Dotrnki s€ r do 16. septembra t. !. oe dvigne dobi'tka, zapade v pnd drušuvu ts. urcla^a sJtTa-dka sama- ______________^^^^_^^__^^^_^_^^^^_^^___^__ MOTOR OVNAMO 7-5 KS^ 1300 T„ 110 Volt, istosmeiro tok, v najboi}-šem sJtanjta. Poirve se pri tvrdki Car! Pottak, d. :embra) Posebne priremtr$j*Ca rom#tooo so jmemen. Ra^stava vrtaarstva. Mlekarska razstav a. Reja malih živaJi. Zvezna DOi kufcja vina II« •tkvmti*ifsGi steof«£t «cttt«tf/. (5. do 8. septembra 1929.) Plerrenska z:\ina. Pitoma ž:vtaa. Konj: Brez vizujna! S sejmsko izkaz-oico m pornim listom svoboden pr«-sioo meće v Avsirijo. Osrski ?r€}»irJ \iz'^in se s r>redk>ž:tv:;o sr- ientSKe izkaznice deb; na me?.. PreoejšBje vozne u^odnosri n^ >nzo«s!ov.. osrskih :n avsrrioskih že-leroicah, na Dijma\'-u, Jaske2a jesenske^a s&jma pri postv:h v LnA!:an:: avstrii-ski konzulat, Dunavska cesta 31. Zveza za tujski prorrje: v S'o-ve-oyi, Dunajska cesta 1 m Jo«:^> Zidar. Duaaj^ca cesta 31. Vsaka beseda 5O par. Plača se luhko ćudi v znamkah. Za odgovor znamkol - Na vprašanja brez, znamlsa ne -* .. nariaxrxo~ ^ajmanjM oglas IM» 5»—* ^^«™» iijhvjiišini uspehom c ud 23 iet apora&Ljajo LaruJio d^ok u -jzdravtienk spo-.D - -rzai l^ipci >eic sadnje) V >^lc l^kami >c5i:ca F>.n 25 — 5 i*,^ >n>'v e&srcui R''JT. ?3V-ca Z9-L Kontrolne blagajne National Eć.r.o av-tor z~ir.\ ier.erijn; zas.:<^>-ri'k rvoraice The Na.tioaad Casi Re^ister Cc«npar.y. Dayton, se aiu-di ta teden v L;--j>'.;ar.i in da.;e na:-boT3e inforiracile xteresentc-^i za blagajne Naticnal. Vpra§at; V-te! Unioa 61. 1719 Kislo zelje *>\io, la., v vsaii macžiać d-:bav-Ija po zek> nlzki cea: J. Oralem. trgovina icis'.era zeVa. Moste ?ri L;-^>:^nt. 1715 Star štedilnik (premikai), še v raba-em 5-a-;j, kupim. Ponadbe: V^z;ak, i.n. c-rekcija Lrub!:ar.a. 1675 MaKuiaturni papir kg A Oin 4*-oredaia ur»rs»w= *'Slo«. NarndK' Zanesljiv pomoček za nego ias Z rabo oa sovo iznajden« traocoslc« pomade »MlSCL« se ostavi ispadanje I in sivtnk i»s. povrnejo se te{aWjeni tasje. odstranilo se vs: pojavi, lu tarad I oj ih lasje It^adajo m tive Uftpeb )e tanesLjrv ori 60 do 160 erinuh. kakor &c I ^^w. to U tomo đaU Usa »ivei aB izpadal lasK- I C«M i đo«tmvitvijo rsakemo naro^oiko oa dom: 60 cr 115 Dia, SO tr. 150 Din. 100 «r 1S5 I D», 160 cr 290 Din. I Vsakemo •aroćiki priložimo carauciio u £»polo aspeb ta ta lek. Za s!a£aL ** « °< &:iC 1 ttspeha, TTaemo dc«M ta por«Ttiaino vse stroJVe V eiuemstv« pofcBa po povsetja Depo » J«cosUvi}o po ma da »MIScL«. I Beograd. Vasina *. — V Beogradu prodala lekarn* DePni. Knez Mihailova \ ] Vajenca 23 i?i'.-.Tiho Iz za vsa v ro s*r<>ko s?2^2;.-^a dela s?re;.-»e Ivan Kr:ž-rar, sedlar, L:m:ca ?. Podmart. Ck>ren.*sio-v 1725 Dekle mar.jjvo in pošteno, za v&e htioe pcs'ć. srtrejmein k manji: ob^el-i-i v Hrv Kov-: - ; P .-c -- :- be r.a I. S- ; - -: . .-1.- > -:ca. 17?4 Krušno mobo in vse mlevske izdelkc vedno sveže dob fe pr» A. M Zorman Liubljana,Stantrg32 Posestvo z ofedčli-no ztna.ro \ bjiž:«; Četa prodam za 28.000 Dm. Obse-ga. 7 orajov zerru.-e ter 2 m po! orala hoste. Več po dogovoru Katarina Neme:. Pe£ovn.k 15, pri Cei:-. 17^ Svarim pred tukapom navtdeict-jra blaffm, cenib k!av:r>evl Kupujte na obrok« od Din 4OO*— prve svetovnt fjbr;kj'r Bo»es* dorfer, Steinway, Fdrster, Holzl, Stlmzl odiiaal, kz %o ne^>orno najbctjii! (lahka. preci*na mehanika). Predaja j b IzIOJbćbo le vd. zvedea^c La b:v. učat. G«^Mm Maric« Alfonz areznik MeitnJ trg 1 Vctikaa^ka izbira! Dvo4c4e«a ni.'boiii.h »v«tcvu-b zzam'i v reUđ Mbtri «k> pece-cu. Sajoovejsi i>>deU otrx>ilcJ» vt>-*.ikov. od preproctesa do aajO-oejšesa. ta 'tračni rooKSa v tale ji. Vt5 rnamk livatnti «roje*v oajnovejJLh tnodetor. del io PMvmacita. Ooild franko Pro-Jaja na obroke. uTRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles tn otroškib vozičkov, Ljubljana, Karlovskr c 4 ■a-,*ti p . Vsem uradom, zlasti občinskim, sod- n'm in žandarmer:j«;k!m pr:r>oročamo Zakon o posesti in nošnji orožia I ___________________^________ pravilnik k temu lakoou. pravilnik o i2«f1eLavi in prodaji orožla in kom^ntarji k njim, v iz*1aii dr OT PIRKMA.TERJA V era na knjiga velja s po5tnino rre^ Din u? .V» ter »^ dobi v kojicarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prtiernova ulica 54, v Mariboru. Aleksandrova ce*ta IX Vn*fr: J